SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta i gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za Četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld V Ljubljani na dom pošiljan velja l gld. 20 kr. več na leto. Poaamne Številke po 7 kr. J Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravniStvo in ekspedlcija |v ,,Katol. TIskarni", Vodnikove ulice St.;2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vrednistvo je v SemeniSkih ulicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemii nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne. Štev. 259. V Ljubljani, v ponedeljek 12. novembra 1894. Letni!* XXII Celovca — »nemški značaj." S Koroškega, dne 8. nov. Omenili ste sicer že na kratko drznega početja celovških mestnih očetov nasproti zadnji naši narodni slavnosti, — a dovolite, da spregovorim vender o tem še nekoliko besedij. Sledim v poročilu o seji natančnemu poročilu nam prijazne »Kiirntner Ztg"-e. Nemški listi, ki tako radi jahajo visokega konja ter raz njega nam ubogim »bindišarjem" oznanjajo blaženi nauk blažene nemške »kulture1*, so, da to »kulturo" dejanski pokažejo, že pred slavnostjo ščuvali svoje privržence zoper naš shod slovenskih zaupnih mož in Einspieler-Slomšekovo slavnost. Pa reči moram, da so se oni, ki inače kar prisegajo na evangelij, kateri oznanjajo na slabem svojem papirju one baže listi, skazali še boljše in pošte-nejše, nego so pričakovali listi sami. Sicer se je govorilo pred slavnim našim dnem po Celovcu, da bodo v večer napadli gostilni »Masslgarten" in »Sandwirt", pob li okna itd. in zbog tega je posebej pazila tudi policija, a čisto mirno in v najlepšem redu se je završilo vse, niti najmanjša stvar ni kalila vrlega zaupnega shoda in sijajne slavnosti. To je imponiralo celo nasprotnikom. Čudili so se, da se more v ponemčenem Celovcu vršiti tako sijajen s 1 o v e n s k shod in slavnost. Nemški listi so se kajpak vjedali in mlatili znano slamo o koroškem »miru", o Slovencih-hujskačih itd., a v obče pisali so še dosti zmerno, — no, ker niso mogli drugače in ker se z živo resnico vender niso hoteli preveč skregati Pa kar so listi nekoliko zamudili, to so storili slavnoznani Pragerraani, sedeči na složnih klopeh mestnega zbora celovškega. Njim, pazljivim čuvajem koroškega, daleč okrog znanega »miru" in skrbnim varovalcem »nemškega značaja" mesta Celovca, naš slov. shod in slovenska slavnost nista dala mirno spati na pristno nemških medvedovih kožah, nervozno so letali po mestu, stikali svoje modre glave po kavarnah itd., dokler jo niso srečno staknili. Ker pa na slavnosti sami ničesar niso našli, kar bi moglo biti povod njih umetno vprizorjenemu ro-goviljenju, iskali so povoda drugod in res srečno so ga našli v poročilu v »Agramer Tagb!att"-u. Le ta je menda poročal, da je bil Celovec povodom naših shodov z zastavami okrašen in da je imel tisti dan prav slovensko lice. Prvo pač ni res, zakaj celovški »purgarji" svoje hiše sicer okrase na čast kakim nemškim iz »rajha" došlim turnarjem in — šušmar-jem, proti svojim slovenskim sodeželanom pa že niso toliko vljudni. Mi se jim za to tudi zahvaljujemo, ker nikakor nismo te časti željni. Z avstrijskimi zastavami bi nam mogli itak le bore malo postreči, ker jih — nimajo, za »frankfurtarice" pa se seveda ne ogrevamo! Drugo, pa da je Celovec imel prav slovensko lice, je živa istina, kakor konšlatujejo same ultra na-cijonalne nemške »Kiirntner Nachrichten". Jeza nemških mestnih očetov bila je zato povsem odveč. Pa hoteli so iskati dlake v jajcu in imeti — škandal in res so ga srečno dosegli! Začetkom seje dne 16. t. m. tedaj se je dvignil svetovalec Heilinger, ter vprizoril že prej dogovorjeno komedijo. Govoril je po pročilu omenjenega lista približno takole: »Agramer Tagblatt" je povodom shoda v Celovcu raznesel novico, katero so ponatisnili drogi listi, da je bil Celovec tisti dan slovesno okrašen ter je kazal p^av slovensko lice (doktor Assam kliče: čujte, čujte!). Prvo je neresnično („unwahr"), drugo neistinito (»unrichtig"). Zastop nemškega (?) mesta Celovec ima pravico (kajpak!) določno izreči, da bode mestni odbor nemški Celovec vedno pripoznaval za nemški, in dovoljujem si staviti v ta namen predlog, naj župan naznani, ali hoče čast nemškega mesta Celovec kot tacega določiti (»feststellen") v odborovi seji?" Mnogim trudom menda in nenavadno »zgovornostjo " končal je Heilinger ta svoj konfuzni »spech". Ko gri za koristi mesta, ta gospod redno — molči, proti Slovencem kaže svojo »visoko" zgovornost. Naj si to zapomnijo oni Slovenci, ki hodijo v njegovo prodajalnico 1 (Konec slždi.) Državni zbor. Z Dunaja 11. septembra. Kazenski zakon. Dolge obravnave o kazenskem zakonu so se sedaj nekoliko pretrgale. Predsednik je včeraj naznanil zbornici poslancev, da so se predlogi napovedani za podrobno debato dali tiskati in se razdele mej poslance. Ti predlogi bodo obsegali debelo knjigo. Nedeljski počitek. Kvrie je interpeloval trgovskega ministra, če pri izvajanju zakona o nedeljskem počitku, ko stopi v veljavo , hoči privoliti izjeme za dve nedelji pred Božičem in pred Veliko nočjo in za tiste nedelje, na katerih so sejmi in dirke. Jaz mislim da bi te izjeme bile odveč in bi zakon naredile iluzoričen. Sejmi in dirke se pač lahko odlože. Mladočeški list. Brzorad je interpeloval ministra notranjih stvarij, kako da je namestnik prepovedal tri, v Kolinu izhajajoče mladočeške liste za izjemni okoliš in izdal prepoved, da se ne smejo prevažati po pošti. Dovoljenje vojaških novincev. Obširna je bila debata o dovoljenju vojaških novincev. Poslanec Scheicher je sprožil misel, da LISTEK Moje ječe. Spisal Silvijo Pellico, prevel —a—. LXVII. Vsled neprilične verige na nogah nisem mogel spati in uničevala je ista tudi moje zdravje. Schiller je hotel, naj se pritožim, in je trdil da je zdravnikova dolžnost, ukazati, da mi jo odvzamejo. Nekoliko časa ga nisem poslušal, potem pa sem ga ubogal in rekel zdravniku, da ga prosim, naj mi jo odvzame vsaj za nekoliko dnij, da bom mogel zopet spati. Zdravnik pa je dejal, da mrzlica še ni tako huda, da bi mi mogel ustreči in da se moram privaditi železju. Odgovor me je razžalil in jezilo me je, da da sem bil napravil to brezvspešno prošnjo. »Glejte, koliko mi je pomagal Vaš svet«, dejal sem Schillerju. Gotovo sem rekel te besede odurnim glasom in žalile so priprostega, dobrega moža. »Vam ni všeč, da se Vam je odbila prošnja, meni pa ne, da ste Vi z mano tako ošabni!« Potem pa je začel dolgo pridigo: »Ošabneži vidijo svojo visokost v tem, da ne marajo pre- našati odklonitve svojih prošenj, da ne sprejemajo daril, da jih je sram sto neumnostij. Same neumnosti, prazna visokost, nevednost, kaj je prava veljava! Prava veljava obstoji večinoma v tem, da se sramujemo samo slabih del!« Izgovoril se je, šel ven ter silno rožljal s ključi. Bil sem prestrašen. »In vender se mi ta osorna odkritosrčnost dopade«, dejal sem. »Pride mu iz srca, kakor njegove ponudbe, kakor njegovi sveti, njegovo sočutje. Mi li ni povedal resnice? Kake slabosti smatral sem dostojnosti, ko vender niso druzega nego prevzetnost? Ko je prišlo kosilo, prinesel je kaznenec Kunda sam skledice notri, Schiller pa je ostal zunaj. Poklical sem ga. »Ne utegnem!« odgovoril je kratko. Sel sem s postelje k njemu ter mu rekel: »Ako hočete, da mi jed tekne, ne kažite mi tacega obraza!« »Kacega pa?« vprašal me je razveselivši se. »Vesel, prijazen«, dejal sem. »Živela veselost!« zakričal je. »Ako pa me hočete, da bode Vam dišala jed, tudi plesali videti, tukaj vidite.« In začel je svoje tanjke dolge noge tako veselo vrteti, da sem pokal smehu. Smejal sem se, v srcu pa bil ginjen. (Dalje sltSdi) Horatius redivivus. (Šaljive podrobnosti iz potne torbe olimpskega potnika.) (Dalje). »Jaz vem in trdim le toliko, da je tako, kakor n. pr. vem, daje en sam Bog; a ne vem, zakaj je le eden in ne dva. — Drugikrat veste, prijatelj, poslušajte in verujte, ako vam pošten človek pove kaj poštenega in ne spetelinite se takoj nanj, kakor ste napačno naredili sedaj. Ako bi hotel jaz biti grd, kafcor je sosedov Stefe tam v vasi in še drugi , obrnil bi vam bil kar hrbet na take besede ali pa vam pripeljal kako gorko tja za tilnik, da bi jo pomnili še vaši otroci in vaših otrok otroci. — Z Bogom hodite, prijatelj, pa zapomnite si moje besede, da vam bo dobro na zemlji". Horacij ni čul zadnjih kmetovih besedij, ker zatopil se je bil v misli in jel modrovati polglasno sam zA-se: »O čudo vseh čudes! Preobrnejo se mi možgani, ako bom premišljeval dalje to stvar. Zen, go-drnjač, pa ti napravi kaj enakega, ako moreš, pa ti, ki se znaš tako širokoustno hahati, da si vladar bogov in ljudij. Kje je tvoja moč ? — Hlače posodil si Heri, srce zlezlo ti je pa v pete. — Kje se vidi v tvojem zakajenem Olimpu kaj enakega ? — Kje, povej? — Ti in Ilero sta gori pa nekaj vrfev hektarja in par loncev ambrozije. Kaj imaš-li drugega gori? — Ljudje, ljudje imajo drugačno sol v glavi č- % f bi se razorožovalo. Kak minister vnanjih stvarij bi lahko predlagal razoroženje. Posebno Avstrija kot mirovna država to lahko stori. Za razsoje-vanje mejnarodnih pripirov bi bil najsposobnejši papež zaradi velikega ugleda. Govornik je predlagal resolucijo, naj se vlada pozove, da na primeren način sproži pri prijateljskih vladah idejo mirovnega razsodišča. Govornik je govoril tudi o željah kmetov glede vojaškega stanu in predlagal resolucijo, da naj vlada predloži načrt zakona, da se za delo potreben potrjen kmetski sin mora premestiti v nadomestno rezervo. Kmet nosi največja državna bremena in ima najmanj od tega. Schei-cherjev govor so zlasti kmečki peslanci odobravali. Poslanec Kronavvetter se je izjavil, da bode tako dolgo glasoval proti dovoljenju vojaških novincev, da se vpelje občna volilna pravica. Za prvo resolucijo Scheicherjevo je on brezpogojno, za drugo pa le, če se raztegne tudi ua obrtnike. Schei-cher kliče govorniku, da nima nič proti temu. Zahteval je, da vlada pri zahtevanju vojaških novincev predloži nekatere podatke zlasti o tem, koliko je vojakov bolnih, in koliko jih umrje. Minister Welsersheimb je dal več pojasnil. Proti razoroženju on ni, da je le mogoče. Da bi se pa za kmete in morda še za obrtnike dovolile olajšave glede vojaške službe, pa on ni, kajti potem bi kmalu imeli samo jednoletne prostovoljce. Poslanec Kaiser je priporočal dveletno vojaško aktivno službovanje in vojaške vaje v času, ko ne bodo tako neugodne za kmete. Največ so pa govorili o tej stvari mladočeški poslanci Sokol, dr. Vaša ty, Brezno ws ki in Sama ne k. Pritoževali so se, da se v vojski prezira češčina, da se grdo ravna z vojaki. Potem so pa govorili o koaliciji, češkem namestniku, izjemnem stanju, da vojaške godbe ne smejo igrati ruske himne in marseljeze in sploh še o mnogih stvareh, ki niso v nobeni zvezi z zakonom o vojaških no-vinah. Po govoru poročevalčevem se je predloga vsprejela. Schleicherjevi resoluciji sta se odklonili, Kro-navvetterjeve o statističnih izkazih pa vsprejele. Razmere v Istri. Dr. Lae i n j a in tovariši so interpelovali ministra notranjih stvarij zaradi razpusta društva „So-cieta Cattolica per gl' interessi degli agricoltori" v Rovinju. Grof Alfred Coronini in tovariši pa interpelu-jejo vlado zopet o dvojezičnih napisih v Istri in vprašajo, ako hoče narediti jedenkrat konec sedanjim za Slovane neznosnim razmeram v Istri in priznati pravice državi zvestim Slovanom, ki jim gredo po ustavi. Poslanec Spinčič je interpeloval zaradi razpusta občinskega zastopa v Podgradu. Podkupljeni listi. Gessmann je interpeloval vlado, če misli predložiti zboru zakon, po katerem bi se kaznovali časo- nego ti in tvoji podaniki. Pridi doli k ljudem in izposodi si iskrico pameti, pa dobro jo tavij v kresilno gobo, da ti ne ugasne, predno dospeš v Olimp. Potem se bodeta zmerjala s Htro lahko iz dalj .. .' „Clovek, vam se je potrlo par kolesc" zavpije stari nad Horacijem, ko le ni hotel še nehati blesti. „Bolje je, da grem", nadaljuje kmet „s takimi botri ni dobro zajemati iz iste sklede." Kmet je vže izginol za bližnjim grmovjem, Ho-racij je stal pa še vedno na cesti in se jezil radi Zenove zatelebanosti, kratkovidnosti, prismojenosti in nevednosti. Se-Ie po dolgem času predramil se je Horacij iz svojih mislij ter ss spomnil, daje čas predrag, da bi ga smel tako malomarno zapravljati tu sredi ceste. Krepkejše popade palico in koraka po cesti dalje. V daljavi zapazi oblak dima. BAhd", misli si »tu bo vže kako selo ali vas". Ni se varal. Ko gre še nekaj časa dalje po cesti, ugleda vže mej drevjem posamezne strehe in stene. Nova moč mu olajša korake. Radovednost posodila mu je — dejal bi — peroti, da gre kakor po zraku. Malo pred vasjo sreča starega možanca. Bil je siromašno opravljen, brez jopiča in telovnika. Raskava, precej zamazana srajca od domaČega platna zakrivala mu je ugubana pleča. Hlače bile so mu sestavljene iz samih zaplat razne barve, raznega blaga in razne velikosti. Na zadnji plati glave nosil je rujavo ovčjo pisi, ki se dajo podkupiti. Interpelacija je bila naperjena zlasti proti „N. Fr. Presse", katera je od prejšnje bolgarske vlade dobivala 12.000 frankov na leto. Ko se je stavilo še uekaj interpelacij in je trgovski minister na nekatere interpelacije odgovoril, se je seja zaključila. Slovenci v Aleksandri ji. Aleksandrija, 5. novembra. Drobtinice Vam podajam, gospod urednik, in upam, da je blagovoljno vsprejmete. Nekaj časa sem stoprav tukaj, torej ne morem v tem kratkem času spoznati vseh razmer; in vrhu tega ima naša župnija 40.000 duš, kar d& meni »Benjaminu", mnogo opravila. Vsaj poznate, gospod urednik, laško narav 1 Kako bi rekel? I no, radi so bolj »komod". — Aleksandrija šteje sedaj najmanj 300.000 prebivalcev. Njeno lice je skoraj popolnoma evropejsko. Trgovina je malone vsa v rokah Evropejcev. In življenje po ulicah, to Vam je vredno pogleda! Vrišč in krik, kot da bi bil sodnji dan. Ljudje malo hodijo peš. Čemu neki? Vsaj Vas popelje »famulus", kateri čakajo pri Vas tam pri »Slonu", za pol franka prav rad od enega konca mesta do druzega. Ljudi opazite v vseh raznovrstnih in raznobojnih opravah. Kako tudi ne? Vsaj je ni skoraj narodnosti, ki bi ne imela tukaj svojih zastopnikov : Tu srečate na ulici oholega Nemca, mogočnega Francoza, zaletastega Angleža, sladkega Italijana, radovednega črnca, resnega Arabca, in med njimi skromnega in ponižnega Slovana, Slovence in Slovenke, in ne vem, kaj še vse. Slovenke na ulici precej spoznate že kar po obrazu, in posebno po tem, ker hodijo gologlave in ker se oblačijo prav tako kakor služkinje tam pri Vas v Ljubljani. Te dni bil sem pri tajniku našega konzula — tajnik je Hrvat, konvertit, do leta 1884 bil je raz-kolnik — in sem ga vprašal po številu tukajšnjih Slovencev in Slovenk. Prav natanko število se ne da določiti; a vendar jih je gotovo 2.600 Hrvatov in Srbov je 200—300. Naše ljudi vabi semkaj dober zaslužek. Dekle, dojke, kuharice in hišine imajo jako dobro plačo, mesečno 30—60 frankov, mnoge tudi več. Vendar jih je v novejšem času že kar preveč, veliko jih je brez službe. Jaz pomagam tem poslednjim, kar morem. Vsak mesec dobim kakih 20 frankov za uboge Slovence, a kaj bo to? Pri konzulu tudi za nje potrkam. Tukajšnja gospoda jih rada jemlje v službo, ker so v obče poštene in delavne, dočim so domačinke večinoma nezveste in lene. Slovenke so raztresene po vsem mestu in po predmestjih, posebno v Moharam Bej-u, kjer imamo mi svoj hospic, čegar predstojnik je Nemec, jih je mnogo. Tudi v dve uri od Aleksandrije oddaljenih Ramljah so služkinje skoraj same Slovenke. Upam, da se jih bo na družbo sv. Mohorja veliko naročilo ; vsaj je pa tudi silno potrebno, ker ženske živeče dlje časa tukaj govori slovenski, da se Bjg usmili. kučmo. Mej čeljustmi pa, ki so mu šle tako skupaj, da se ni vedelo, kje končuje nos in kje začenja brada, tiščal je — glejte čudo — kratko cev, imejočo na dolenjem koncu debelo butico se svetlim pokrovom. Možanec se ustavi ravno malo pred Horacijem, odvzdigne desno nogo, podrsa z drobnim kliučkom ob hlače in glej I---Takoj se zakadi, zasmrdi in klinček — zagori. — Starec si zapali — pipo. Horacij zrl je novo čudo. Kar obstal je in strmeč gledal za človekom, imajočim še na stare dni toliko drznosti, da je vlačil v&se ogenj, a ven puhal — dim. Horacija omamila je radovednost tako, da je hotel povprašati moža, kako neki napravi, da ogenj ses&, ne da bi se bil opekel. K sreči pa ni storil tega iu rešil se je tako zasmehovanja in novega osramočenja. Horacij se ni ganil z mesta, dokler ni bil starec tako daleč, da se ni videlo niti dima več za njim. Slednjič dospe v vas. Sredi vasi naleti na trop šolskih paglavcev, pomikajočih se s polževo naglostjo proti šolskemu poslopju. Ko ugledajo paglavci tujega potnika, prično nekateri takoj skrivaje kazati za njim in posmehovati se. Drznejši mej njimi jamejo ga pa kar prijemati in vlačiti za togo. Horacij ni hotel nekaj časa kratiti otrokom redkega veselja, a slednjič zavrela je tudi njegova stojična kri. Obrne se srdito, zapreti s palico in zareži v otroke: »Profanum vulgus!" (Dalj« sledi.) Kako spolnjujejo verske dolžnosti, o tem mi je dosedaj še težko soditi, ker še nisem razmer do cela spoznal. To smelo trdim: Veliko jih živi zares vzgledno, kar spričuje to, da je največ tretjerednic Slovenk Tudi je ni sv. maše, bodisi delavnik ali praznik, da bi ne bilo pričujočih lepo število Slovenk. A da so tudi take, ki so zapustile i vero i jezik_ to boli. Med lepo pšenico je tudi škodljiva lulika, marsikaka uboga, zgubljena Slovenka, ki se prodi —. Toda raje molčim, vsaj imate tudi tamkaj čez lužo marsikje mlake. In kaj je vzrok pri nas tukaj tej žalostni prikazni ? Do sedaj ni bilo tukaj duhovnika, stalno nameščenega, ki bi vsaj razumel slovenski. To vse razjasni 1 Upam, da se bo z božjo pomočjo i to zboljšalo. Slovenke, tukaj službujoče, so doma v domovini večinoma na slabem glasu , a s tem se dela njih veliki večini velika krivica. Ce se nekatere zgubiS in zagazijo, radi tega se še ne smejo vse kar od kraja hud6 in krivično obsoditi. Službe so različne, a tudi zraven nevarne, ker koristijo samo telesu, a duši so v pogubo. Kajti tudi tukaj je precej družin — framasonskih. Povsod ima zlodej svojo zalego. Svojim služabnicm dovoljujejo inače vse, prepovedujejo jim pa strogo hoditi v cerkev. O nevarnostih, katere prežč tem revicam, molčim. — Splošno, verne in zveste so Slovenke sv. veri in jeziku materinemu. Kar veselja so jokale uboge, doslej zapuščene ovčice, ko so prvič začule božjo besedo v milem jeziku, v katerem jih je slovenska mati prvič učila sklepati roke k molitvi. Hrane, hrane potrebujejo, in te bodo odslej i dobivale, ko bodo tudi semkaj prihajali »Domoljubi", in še druge drobtinice, da se ne odtujijo svojemu rodu in veri. — Arabci sj kaj pohlevni ljudje , če ne v resnici, vsaj ne videz, ker Angleži so jih leta 1882 do cela ozdravili. Vstaše-vodje so vozili po mestu, kazali jih povsodi, kakor Bošnjaki medvede, a potem so jih postreijali na Mehmed-Ali jevem trgu. Pokopali so jih na mestu, in sicer v jame, katere so si morali vstaši sami izkopati. Po vdušenej vstaji so pobrali Angleži po mestu topovske kroglje in jih postavili pred svoja javna poslopja: Konzulat, vojašnice, itd., kjer jih vidite še sedaj v strah in svarilo plašljivim Arabcem: ad exemplum statuendum. Ker vže Arabcev omenjam, naj pripomnim, da se takaj v Egiptu izobražen Arabec prav tako vže sramuje govoriti krasni svoj jezik, kakor tam pri vas marsikatera — brez zamere I — »neizobražena" gospica. Odkod to? — Tukaj se mnogo govori in piše o prihoda avstrijske cesarice v Egipt. — Na vernih duš dan smo imeli prvi dež. Ne mislite, gospod vrednik, da nimam druzega več poročati, češ, »kdor govoriti kaj ne vč, ta vreme hvali al'ga toži", vsaj smo ga vsi željno pričakovali, ker ni palo vže od začetka aprila kapljice dežja. Vročino in soparico imeli smo do sedaj neznosno. Sedaj bo boljše. Pitno vodo dobivamo iz Nila, dobra je sicer — ko boljše ni — a precej topla je in kalna. Vino pa je silno močno, za nas ni. — Se bi vam omenjal o brezbrižnosti v verskih zadevah visokih gospodov, da imajo mnogi — nekrščene otroke, a o tem raje molčim. Žalostne razmere 1 Egiptski podkralj je mlad mož, ima — če se ne motim — še-le 21 let. Jako rad kramlja blaženo nemščino — dunajsko narečje. — Sklepam. Prihodnjič še kaj! Zdravi, gospod vrednik! Politični pregled. V Ljubljani, 12. novembra.J | Volilna reforma. Posvetovanja mej vladnimi zastopniki in zastopniki koaliranih klubov približala so se koncu. Govori se, da so se sporazumeli, da se osnujejo delavske zburnice, katere bi volile v državni zbor 23 poslancev. To bode baje vsa volilna reforma. O vsem tem, kar je ministerstvo obetalo pri nastopu, ni ne duha ne sluha. Iz tedanje ministerske izjave se je dalo posneti, da se mislijo pravičneje razdeliti okraji, oziroma število poslancev posamičnih volilnih skupin. Vse to se pa menda ne zgodi, ker liberalna stranka ne bi nikakor dopustila kake premembe volilnih okrajev, bojč se, da bi zgubili več mandatov. Vsa moč liberalcev se opira na umetne volilne rede. Višja dekliška šola v Inomostn. Dekliška šola uršulink v Inomostu je že dolgo prenapolnjena in samostan je prosil , da sme zgraditi novo večje poslopje in želel od mesta prostor. To pa liberalnim mestnim očetom ni bilo pogodu in sklenili so sami osnovati višjo dekliško šolo s svetnim učiteljstvom, ki bode mnogo več stala. Konservativec prof. Hirn je dobro pojasnil v mestnem zboru, da liberalcem ne gre za povzdigo izobraženosti, temveč le za strankarske namene. Liberalci hočejo imeti v šoli orodje za razširjenje njih nazorov. Več liberalnih govornikov je skušalo pobiti Hirnove razloge, toda se jim ni posrečilo. Da je pa liberalna večina se naposled izrekla za svetno višjo dekliško šolo, to je lahko nmljivo vsakemu, ki pozna njih nasprotstvo do redovnic. Katoliški centrum ni nasproten poostrenju nekaterih zakonov, da se prepreči delovanje anarhistov. „Germania" pa piše o tem, da katoliki vlade ne bodo podpirali drugače, da se la v pravični meri omeji svoboda in poostri zakoni, da se zakoni ne bodo zlorabili pri volitvah proti državi zvesti opoziciji, da se nevarnost pred prekucijo ne bode zlorabila za konflikte, pri volitvah, za premembo državnega reda in za državni prevrat in da se zlo skuša ozdraviti z gojenjem vere in nravnosti ter s socijalno reformo. Katoliki stojč na jako pametnem stališču. Pripravljeni so državi dovoliti, kar jej je treba za vzdrževanje reda in miru, nikakor pa nočejo državi dati oblasti, da bi smela zatirati vsako svobodno gibanje. Vedo pa dobro, da se s silo anarhizmu ne bode prišlo do živega, da je to mogoče le z obnovljenjem krščanskega duha in torej zahtevajo gojenje vere. Nemčija in Rusija. Ko je v Rusiji prišel na prestol novi car, se je Bismarckovemu glasilu zdelo potrebno, razložiti, kako bi si Nemci pridobili naklonjenost Eusije. Pred vsem misli ta list, da je treba zatirati Poljake. V Rusiji vsako pospeševanje in napredek poljske narodnosti jako nejevoljno opažajo. Nadalje ne sme Nemčija preveč podpirati Anglije, posebno v Vzhodni Aziji bi to vzbudilo nezaupanje Rusov. Naposled se Nemčija ne sme mešati v ruske notranje stvari. Ne sme se brigati za pri-baltijske Nemce, pa tudi ne za to, kakšna je vladna oblika v Rusiji. Novi nemški kancelar je sedaj dobil navodilo, kakšne politike naj se drži. Seveda se ne ve, če se bode mogel ravnati po instrukcijah iz Friedrichsruhe ali Varzina. Španjski zbornici otvorita se dne 12. novembra brez prestolnega govora. Ministerski predsednik Sagasta bode na nekem shodu senatorjev in poslancev razvil program nove vlade. Kar se pa tiče trgovskih pogodb, bode predlagala vlada, da se z državami, katere to hote, podaljša trgovskopolitični modus vivendi, dokler komisija za pregled carinskih tarifov iz 1892. leta ne dovrši svojega dela. Belgija. Dne 13. t. m. se otvorite belgijski zbornici brez vsacega prestolnega govora, temveč samo ministerstvo bode oddalo neko izjavo. Prestolni govor zato odpade, da ne bode potreba adresne debate, ki navadno traja kake štiri tedne. Parlament ima namreč silno dela. Nekateri mislijo, da prestolni govor odpade zaradi 38 socijalističnih poslancev, kateri bi tedaj gotovo klicali: ,Živela republika!" Ce je poslednje resnično, vlada pač svojega namena ne bode dosegla, kajti socijalisti bodo v to porabili kako drugo priložnost. Lord maijorjev banket je že dolgo slaven v Angliji. Ministerski predsednik navadno pri njem pojasnjuje politični položaj. Tudi letos je lord Rose-bery imel govor pri tem banketu, ki je pa bil jako miroljuben. Rekel je, da Anglija hodi v Vzhodni Aziji roko ob roko z Rusijo in si prizadeva, da kmalu naredi konec kitajskojaponski vojski. Spominjal se je, da sta se Franeija in Anglija vkupe bojevali ua Krimu in izražal željo, da se obnovi mej njima prijateljstvo. Nevarnost za mir pa vidi Rose-berry le v neizmernem oboroženju, hujskajočih listih in v oboroženih preiskovalcih tujih delov sveta. Vzlic temu se angleški ministerski predsednik nadeja, da se še dolgo ohrani mir. Minister želi, da bi se mladi ruski car zavedal popolnoma dolžnosti, ki jo naklada krona. Vojska na Koreji. Ker Japonci hočejo na Koreji vpeljati razne reforme, katere niso po godu velikemu delu tamošnjega prebivalstva, se mnogi Ko-rejčani upirajo Japoncem. Japonci so bili prisiljeni, ua Korejo poslati novih Čet proti tamošnjim vsta-šem. Vstaši so v Soeulu umorili podnačelnika državnega sveta. Kiruhakua, kateri se je imel za svoje mesto zahvaliti japonskemu vplivu. Japonci so zatorej morali poslati vojakov v Soenl. — Iz Port Ar-thura ni točnih poročil, ker so Japonci pretrgali zvezo 8 Tientsinom. Po nekem poročilu so bili Japonci tepeni, kar pa seveda še ni gotovo. Kitajci sami nimajo upanja, da bi se mogli dolgo braniti in žele miru, ki se najbrž kmalu sklene. Socijalne stvari, S slovenskih Karavank. (Dalje) V Bornovem svetu smo. Kak razloček! Tu vlada čudna tišina kot bi bilo vse zakleto. Sedaj pa splaši se plaha srna, ali brzonoga kcjuta, katero so prepodili koraki, ali valeče se kl.nenje. Gori v čerovji pa vidiš divjo kozo predrzno v nižino zaiti. Po prostornih planinah , katere so nekdaj tečno pašo naši govedi dajale, raste do pasa visoka trava, ki bode snega počakala. Te planine so lepši od po-pred imenovanih/ker leže nižje v zavetju iu imajo več paše in vode. Je jih pet, kar je Vaš list že vlani omenil. *) V planini Dolgi njivi zapazim v daljini več živalij, ki se pasejo. Mislim si, to so pa jeleni, ker konj ali govede ni tu ; toda zmotil sem se; kajti, ko pridem bliže, vidim 10 lepih konj pred seboj. Po-prašam pri priliki, čegavi so, in kaj sem zvedel? Baron je dovolil nekaterim kmetom po njegovi planini pasti in to takim, od katerih bi srčno rad nekaj zemlje dobil. Aj, to zna računjati! Dospeli smo čez pet ur do vzhodnega konca Košute in ob jednem do Jezerskih planin, ki so že na Koroškem, in do plota, ki se po meji proti jugu zavije. Tu gre jedna pot, iz Kranjske na Koroško stran, a o vratih ni ne dnha ne sluha. Po vrteli ni ravno daleč do vrh Komatere, kader k Jezeru pelje glavna pot iz Tržiča ves čas ob reki Bistrici, katera tudi nekoliko nižje izvira. Tu pa je lesa, ako smemo to čudno mehanično napravo leso imenovati; kajti vzdiguje se in če bi po nesreči zdrknila, dobiš lep spomin na planine. V resnici je tudi vže nekemu kmetuspodletelain padla na vola,kateregajeprecejpoškodovala. Seveda kmet ni bil toliko korajžen, da bi ga bil dal ogledati. Od te lese je precej daleč na obeh straneh poti ograja in na koncu zopet lesa, da ja kaka žival ven ne uide. To je posebno pripravno za kmete, ki živino na Jezersko stran gonijo ; kajti le z velikimi težavami jih posameznik spravi v to past, ker vganjati in pri lesi biti, ne more nikdo ob jednem. Spomladi so kmetje pri komisiji zaradi pota skozi Bornov živalski vrt, katerega je hotel Born na vsak način kmetom zapreti, tudi zahtevali, da se taka zatvornica odpravi. Letos se kmetom ni nič branilo skozi goniti. Baron se je menda na Dunaj obrnil, ker kmetje tudi o tem niso hoteli nič slišati, da bi jim baron skozi Lom zunaj svojega posestva pot preskrbe). No! nazadnje se ne bomo dosti čudili, ako pride za kmete neugoden odlok. Plovi še en pogled na sivi, strmi Storžič, na kamniške planine in lepo Jezersko ! Preglejmo še enkrat obširno, s tamnimi gozdi obraščeno „ba-ronijo", da si jo dobro vtisnimo v spomin, ker kdo ve, ako bomo drugikrat sploh še po tem zgubljenem svetu hoditi smeli; potem pa hajdimo po poti, ki vodi ob Bistrici proti stolnici baronovi v — ..Jeruzalem". V treh urah smo pa doli. Pot ni slaba, ker vedno jo skrbno popravljajo, predno mogočni gospod baron jaha ogledovat svoje kraljestvo. Na desni in levi vidiš sedaj zapuščena s travo in trnjem zaraščena kopišča in prazne koče ko-parjev. V Medvodah je prva lovska hiša in lep lesen pavilon za barona. Dolina Bistriška je res krasna, romantična. Človek imel bi v njej še veliko bolji užitek, ako bi ga vse na žalostne gospodarske razmere našega kmeta ne spominjalo. Svež gorski zrak dihaš tu, da se prsa krepko širijo. Mogočno drevje in mrzli, kristalno-čisti, v zlatih solnčnih žarkih kakor živo srebro se lesketajoči valčki Bistrice, bistre kot oko, v njej se igrajoče urne po-stervi, pa tudi v največji vročini prijeten hlad delajo. Trudne in težke so noge od dolzega pota; toda v čutarici ni več požirka krepčalnega. Kaj storiti ? Vode imaš dovolj. „Sknajpaj se" in dober si. Zopet še za precej dolgo pot do Tržiča. Stopim skozi grmovje k vodi in kaj zagledam onostran ? Lepega, velikega jelena prignalo je, kakor mene hrepenenje po krepilni Bistrici iz goščave. Gledava se nekaj časa. V svoji predrznosti, menda je že nekoliko židovske narave vanj prišlo, ni hotel bežati. 2e sem mislil, da se bodeva spoprijela za vodo, ker slišal sem, da so vlansko leto jednega vsled prevelike pogumnosti ustreliti morali in da je v kokrški dolini pred leti jeden necega človeka celo okončal. Poprimem trje svojo mogočno z železom okovano gorjačo in se pripravim na boj. *) Kogar planine bolj zanimajo, lahko vzame v roke Slovenca" vlansko 197., 198., 199., 200. št. in letošnjo 60., 124., 135. „Prim" po pravilih od vrha nad rogovje, Bškont" od *traui v vrat — in gotovo je zmaga moja. Poberem kamen, jelen pa povesi svoje mogočno vejevje na hrbet in neprehitro, precej nevozen, da se ga predrznem jaz tujec na domači zemlji motiti zgine v goščavo, kadar je pripozual kot nerazumna žival meni razumnemu bitju prednost. Okrepčan po prijetni kopelji iu zadovoljen, da sem tudi enkrat to lepo žival živo v goščavi videl, odidem naprej do »Jeruzalema". V okusnem slogu zidana palača je že pod streho in bode do zime skoro gotova. Ima pa nad pritličnim še jedno nadstropje, ne pa dveh, katere nam je slovenski dopisnik obetal; k večjemu, če bi se bil jedno že v tla udrlo, ker govore, da se palača — poseda. Tudi nobenega k r i -vonosega lovca nisem srečal, o katerih piše lanski člankar. No če je pa mislil v prenesenem pomenu, mu pa že prav nič ne morem oporekati ker nekateri imajo mnogo židovskih lastnostij. Potem moram vsemu popolnoma pritrditi in moje seveda slabeje vrstice naj se smatrajo le za nadaljevanje lanskim člankom , o katerih resničnosti priča to, da nikdo ni nič mogel na nje odgovoriti, dasi se je marsikaka ostra pušica prizadete junake zadela. Seveda so se po svoje branili in se maščevali nad dopisnikom le z zabavljicami, z njih vrednimi izrazi, kakor na pr. „Erzliigner", »Verfasser der Gaunerartikel", „Junger Fanatiker" „MitgIied der Zigeunerbande", za katere v našem jeziku ne vem pomena. Res „lepi", toda za našega dopisnika v teh razmerah bolj častni priimki, kot pa „zlata glava" ali celo vitez zlatega križa, katerega kedo v duhu že gleda na svoje .junaške" prsi pripetega. (Koneo sledi.) Dnevne novice. V Ljubljani, 12. novembra. (Umrl je) včeraj, 11. nov. v Dobrepolju na Dolenjskem, po večletnem bolehanju ondotni č. g. župnik in duhovni svetnik Valentin S e žu n , zlatomaš-nik, rojen I. 1810, v mašnika posvečen 1884. Pogreb bode v sredo ob 9. uri dopoludne. Naj počiva v miru ! (Prebivalstvo Istre.) Z ozirom na krik isterskih Lahonov zaradi dvojezičnih napisov zdi se nam vredno, da priobčimo statističke podatke iz I. 1890 o prebivalstvu v posameznih sodnih okrajih v Istri. Okožno sodišče v Rovinju šteje 11.041 Italijanov in 3081 Hrvatov ; koperski sodni okraj 14.918 Italijanov, 22.042 Slovencev in Hrvatov; buzetski 990 Italijanov, 15.690 Hrvatov in Slovencev; piranski 15.918 Italijanov in 2885 Slovencev; creski 2156 Italijanov in 5900 Hrvatov; lošinjski 4921 Italijanov in 6559 Hrvatov; krški 1516 Italijanov in 18.212 Hrvatov; labinjski 4946 Italijanov in 9771 Hrvatov; pazinski 1757 Italijanov in 24392 Hrvatov; bujski 17.694 Italijanov in 545 Hrvatov; motovun-ski 10.385 Italijanov in 7591 Hrvatov; porečki 7541 Italijanov in 4592 Hrvatov; vodnjanski 5558 Italijanov in 9354 Hrvatov; poljski 18.690 Italijanov in 11321 Hrvatov; rovinjski 1833 Italijanov in 3050 Hrvatov ipodgrajski 24 Italijanov in 16.257 Slovencev iu Hrvatov; vološki 706 Italijanov in 25.049 Hrvatov; torej je po uradnem štetju, ki gotovo ni bilo v prid Slovanov, t Istri 120,594 Italijanov in 187.291 Slovanov. (Popravek.) V sobotni številki se je v dnevno novico „Nezgoda na železnici" vrinila neljuba tiskovna pomota. Namesto dr. Hajmir naj se čita: dr. Slajmer je amputiral obedve nogi. (Brv čez Ljubljanico.) Jutri popoludne bode komisijski ogled glede uameravane brvi čez Ljubljanico med novo deželno bolnico in prisilno delavnico. (Žebljarsko zadrugo) snujejo v Kropi. Več o tem o priliki. (Šola šolskih sestra) v Smihelu pri Novem Mestu je letos razširjena na štiri razrede. Minolo leto je šolo obiskavalo 277 učenk. (Ubegli kaznjenec.) Franc Rozman, ki je dne 19. avgusta z dvema tovarišema popihal jo iz tukajšnje prisilne delavnice, ae je 9. t. m. zvečer sam naznanil v tukajšnji orožniški vojašnici. (Ogenj.) Dne 4. t. m. popoludne je pogorela hiša Janeza Darovca iz Gor. Straže; škode je nad 800 gld. Zažgala je štiriletna deklica. (S Šcntuške Gore) 10. uov.: Zdravilo za bolezen davico (difteritis) kakor je „Heilserum" — čudna beseda, nemška z latinskim repkom — bo bržkone tudi rožna korenina (Rhodiola rosea 4). Pred kakimi štirimi meseci pobral sem to rastlino s korenino vred v Koprivnici, v znožju Krvavca iu potem oddal nekaj korenin okrajnemu zdravniku g. Globočniku v Cerkljah proseč ga, naj poskusi s to rastlino zdraviti za davico bolne otroke in ob enem mu še povedal, kako naj napravi zdravilo. Ko se je sedaj i v cerkljanski župniji prikazala nadležna in merilna davica pri otrocih, poskusil je gosp. zdravnik s to zgoraj imenovano rastlino ozdravljati otroke od davice napadene. In evo ti nad vse razveselilni vspeh! Tri otroke, kakor mi je pravil, je že ozdravil s tem lekom, in ako se mu še pri drugih posreči to, potem imamo gotovo zdravilo za davico, koje bo mnogo cenejše od skrivnostnega „Heilseruma". Nemcem v rajhu je pač malo zaupati. Lek ali zdravilo iz rožne korenine se napravi tako-le: Zreže se rožna korenina na male kosce, ki se denejo v kako steklenico, vlije se na-nje vinsko žganje ali tropi-novec in se pusti nekaj dnij, ako je mogoče, stati na solnčni gorkoti, da se prekuha. Od te tekočine se dii bolnemu otroku vsako uro piti v mali žličici. — Kdor bo želel dobiti te korenine, mu bom prihodnje poletje, ako je doživim, prav lahko ž njimi postregel; a povem pa že naprej, da jih ne bom dajal za vdačo, kajti s sedmimi križi na brbetici in z malo naduho že zelo težko ležem na strme planine. Kdor bi pa želel že sedaj dobiti to omenjeno zdravilo, naj se obrne do g. Globočnika v Cerkljah, ki mu bo rad postregel ž njim. R o b i č. (Sobotna seja) mestnega zbora je bila kratka, ker so se poročila šolskega odseka in jedno poročilo stavbenega odseka ter poročilo o letnih zaključkih postavila z dnevnega reda. Obravnavati se ui moglo o prvih poročil h, ker poročevalcev ni doma. Sklenilo se je, da se od gospoda Acceta kupi ponujani svet po 5 gld. štirjaški seženj. Vzelo se je nc znanje poročilo o stanju mestne blagajnice konec junija. Za nakup Vabičeve knjižice o varstvu ptic se je dovolilo 18 gld. Poročilo o preosnovi mestnega loterijskega posojila se je zopet vrnilo odseku. Koncem seje je mestni odbornik g. Pire interpeloval podžupana, kako da se na smrkavosti bolni vojaški konji ne pošljejo v kontumacijski hlev na Poljanah, kajti bati se je, da se bolezen zanese mej druge konje. Podžupan bode na to interpelacijo odgovoril v prihodnji seji. (Uboj.) Iz Spodnje Idrije : V sredo dne 7. t. m. je rogovilil neki mladenič krog neke hiše. Bila mu jo nemara po .novem" precej gorka kri. Ker se ni hotel z lepo odpraviti, ga je naposled gospodar skušal s silo odgnati in pri tem ga je tako nesrečno udaril po glavi, da je nezavesten do zjutraj obležal in v četrtek zvečer umrl. (Nova knjiga.) Zlate jagode. Zbirka basnij za slov. mladino in preprosto ljudstvo. S tem naslovom je izdal vrlo marljivi pisatelj za mladino g. A. Kosi lepo knjižico. Cena ji je 60 kr. Založila sta jo Kleinmayr in Bamberg. (V deželno bolnico) v Ljubljani je bilo meseca oktobra sprejetih 219 moških in 128 ženskih bolnikov. Vseh bolnikov je b lo 602; od teh ozdravljenih 214; 19 jih je umrlo. — V Kandiji pri usmiljenih bratih je bilo minoli mesec sprejetih 44 bolnikov; ozdravljenih 34, dva sta umrla. (Podpora ) Dež. odbor kranjski je podobčini Gradišče v postojinskem okraju dovolil 300 gld. podpore za napajavnik na Nanosu. (Nesrečaj Dne 6. t. m. po noči je posestnik Jos. Stebe iz Zej v kamniškem okraju vozil poln voz detelje iz Moravč proti domu. Blizu doma je zvrnil in tako nesrečno pal pod voz, da je bil takoj mrtev. (Glavni vrednik »Hrvatske".) »Obzor" piše: Zvedeli smo, da je glavni vrednik oseške »Drau", dopisnik »N. Fr. Presse" in »Pester Llojda", gospod Hobi Frank, brat g. dr. Josipa Franka, postal namesto gosp. Dinka Pol i te a glavni vrednik »Hrvatske". Članke bode pisal v nemškem jeziku v vredništvu jih bodo prevajali na hrvatski jezik.— Ce je ta vest resnična, potem je tudi verjetna trditev, da se hrvatski pravaši spajdašijo z mažaroni. (Kako se mažarizuje.) Minolo leto je ogerski notranji minister dovolil 888. prosilcem, da pomaža-rijo svoja imena. L. 1892 jih prosilo 781, mej temi 501 Jud! To je dokaz, da so židje glavni stebri mažarstva iu da so vse lažiliberalne reforme v ogerski državi voda na židovski mlin. Društva. (Društvu za zgradbo zavetišča in vzgojevališča v Ljublj an i.) je daroval ter kot ustanovnik, pristopil neimenovan dobrotnik 200 gld. in gosp. dr. Ivan Tavčar, advokat in dež. poslanec je veledušno poklonil društvu 100 gold. ter kot ustanovnik pristopil. Obema dobrotnikoma izreka društvo najtoplejšo zahvalo. Bog plati! Naj te vzgled sijajno mika ter mnogo enacih dobrotnikov primika! Telegrami. Državni zbor. Dunaj, 12. novembra. Poslanec Kramar predlagal je danes v zbornici poslancev, da poslanec, ki bi v dobi njegovega mandata bil imenovan administrativnim uradnikom, zgubi svoj mandat. Za ta predlog je zahteval nujnost. Po daljši debati, katere se je udeležil tudi učni minister Madejski, se je nujnost odklonila s 94 proti 49 glasom. Predlog se je izročil odseku za volilno reformo. Smrt ruskega oarja. Moskva, 11. novembra. Napovedalo se je že tolike vencev, da se bodo tistega dne, ko se krsta dalje pelje, zbrale deputacije na posebnem kraju v Kremlu, da oddajo vence, v samostanu čudov. Od tam se bodo venci s posebnim vlakom pripeljali v Peterburg. Moskva, 12. n6vembra. Včeraj ob 12. uri so pripeljali carjevo truplo semkaj. Vsa mesto je razobesilo črne zastave. Dunaj, 12. novembra. „N. Fr. Presse" odločno zavrača trditev Gessmanovo v interpelaciji v državnem zboru, da bi bila dobivala podporo od Stambolova vlade. Objavlja brzojavke načelnika kneževe tajne pisarne in pa ministerskega predsednika Stojilovo in ministra Načeviča, da je ta trditev neosnovana. Zagreb, 12. novembra. Afera zginolega bančnega ravnatelja Maksa Frankla se je čudno obrnila. Hrvaška komercijalna banka je naznanila, da je Franki 18.000 gld. po-neveril. Frankla sedaj išče policija. Dunaj, 12. novembra. Pri debati o Kra-mafevem predlogu je izjavil minister Madeyski, da ni nobenega povoda, da bi zavzel definitivno stališče k vprašanju, če državnozborski mandat in kaka služba vkupe ne gresta. V imenu vlade pa on izjavi, da ni potrebno, da bi se take stvari nujno razpravljale. Minister odločno oporeka, da ni nobene zveze mej imenovanjem dveh ministerijalnih uradnikov in političnimi parlamentarnimi vprašanji. (Odobravanje. Nemir mej Mladočehi.) Most, 12. novembra. (Oficijalno.) V jamah draždanskega kreditnega zavoda v Vizi se je 20 mož smrtno ponesrečilo, ker so se užgali plini. Pet mrličev so izvlekli. Zaradi nevarnosti, da se bodo razpoki ponavljali, so jame deloma zaprte. Pariz, 12. novembra. Neki član nemškega veleposlaništva je zagotavljal sodelavca časopisa „Figaro", da Nemčija od zaprtega častnika Dreyfussa ni dobila nobenega dokumenta. Toulon, 12. novembra. Mej La Ciotatom in Saint Oyrom sta vkupe močno trčila dva vlaka. Jeden strojevodja in jeden kondukter sta ranjena. Peterburg, 11. novembra. Po Nevi se vali mnogo ledu. Trojioin most, ki pelje k cerkvi sv. Petra in Pavla je vzdignilo. V Finskem zalivu je mnogo ledu. Včeraj zvečer je temperatura narasla do v3° mraza. Aten, 12. novembra. Župana atenskega so poklicali pred sodišče, ker ni izročil zneska, katerega mora donašati mesto za nižje šole. Župan je ugovarjal temu in dal ostavko. Umrli mo: 8. novembra. Elizabeta Zgonc, železniškega paznika žena, 67 let, sv. Petra cesta 69, oslabljenje plue. Vremensko sporočilo. a a a C RS Stanje Veter Vre m e Mokrine na 24 ur v mm opazovanja zrakoruera r mm toplomera po Celziju 10 7. u. zjut. 2. o. pop. 9. ». zver- 735 0 734-8 732 3 38 2-4 82 si. sever si. vzh. si. zapad oblačno jasno oblačno 0-00 11 2. u. pop. 9. a. »več. 734-4 732-2 78 8-2 zm. jzap. oblačno 0 00 si. jzap. Srednja temperatura obeh dni 2 7° in 9-1°, oziroma za 1-9° in 4-5° pod normalom. Izvrstni novi 568 c»iic't*k, -im Pi-osekar, Tirolec in druga vina, bavarsko črno pivo itd. priporoča po prav nizki ceni Pavliiiova Kranjska vinarna. v Ljubljani, Slonove ulice 52. Lekarna Trnk6czy, Dunaj, V. a Kri čistilne krogljice so se vselej sijajno osvedočile pri zabasanju človeškega telesa, skaženem želodcu, pomankanju slasti do jedij. Ker to zdravilo izdeluje lekarna sama, velja škatljica samo 21 kr., jeden zavoj s 6 skatlji-eami 1 gld. 5 kr. Dobiva se pri 569 2 Ubaldu pl. Trnkoczy-ju lekarnarju v Ljubljani. Pošilja se z obratno pošto. Lekarna Trnk6czy v Gradcu. £ H H D ix n a j sita borza. Dne 12. novembra. Skupni državni dolg v notah.....100 gld. 05 kr. Skupni državni dolg v srebru.....99 „ 95 » Avstrijska zlata renta 4%......124 „ 40 „ Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . 99 „ 40 „ Ogerska zlata renta 4%.......123 „ 35 „ Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . 97 „ 45 „ Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 1048 „ — „ Kreditne delnice, 160 gld......391 „ 25 „ London vista...........124 „ 65 „ Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj. 61 „ 25 „ 20 mark............12 „ 22 „ 20 frankov (napoleondor)............9 „ 92 „ Italijanski bankovci........46 „ 30 „ C. kr. cekini......................5 „ 90 „ Dne 10. novembra. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 150 gld. 50 kr 5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . 164 50 Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....199 » 50 ^ 4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron 98 " 40 Tišine srečke 4%, 100 gld.......143 B _ "t Dunavske vravnavne srečke 5% .... 129 " 25 " Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . 107 " 50 " Posojilo goriškega mesta........." __ 4% kranjsko deželno posojilo..........67 50 Zastavna pisma av. osr zem.-kred. banke 4% 98 " 70 " Prijoritetne obveznice državne železnice . . 220 "„ _ „ „ južne železnice 3% . 165 "„ 75 "„ „ „ južne železnice b% . 129 „ 50 „ » „ dolenjskih železnic 4% 98 „ 50 „ Kreditne srečke, 100 gld........ 4 % srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gH Rudolfove srečke, 10 gld. ..... Salmove srečke, 40 gld. . . ... St. Gen6is srečke, 40 gld...... Waldsteinove srečke, 20 gld..... Ljubljanske srečke........ Akcije angio-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.' Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . Dunajskih lokal, železnic delniška družba Montanska družba avstr. plan. . . . Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100 196 gld. 141 „ 17 „ - kr, 50 „ 70 „ . 23 50 „ . 69 _ - . 24 75 „ . 178 50 „ 3475 . 520 _ . 108 75 „ . 72 _ . 102 40 „ . 173 . 131 n »1 I iOT Nakup ln prodaja "£S H vsakovrstnih državnih papirjev, erotik, denarjev itd. k Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšpga dobitka. 1 K u 1 a n t n a izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „H E R C U B" Vfollzeile it. 10 Dunaj, Miriahilferstraisi 74 B. tfJT Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoljskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti W naloženih fflavni«. Izdajatelj: Dr. Ivan Janeiii. Odgovorni vrednik: Andrej Kalan. Ti«k .Katoliške Tislrurne" v Linblianl.