Naš pogovor
ŽENSKA ROKA ZAKONA
Nekateri poklici so dolga leta veljali za izrecno moške, danes pa se ta domena moških v posa-meznih poklicfli vse bolj iz-gublja. Kar z nezaupanjem smo sedli v prvi avtobus, ki gaje vo-zila ženska, pa smo se navadili na to in postalo nam je nekaj samo po sebi umevnega, vsak-danjega. Z velikim začudenjem smo opazovali prvo žensko mi-ličnico; no, danes pa jih je vse več. Tudi na postaji milice v Mostah sedaj dela pet mladih deklet in z dvema izmed njih smo se pogovarjali o tem morda še vedno ne dovolj cenjenem poklicu. ,,Ljudje še vedno vidijo v miličniku človeka.ki kaznuje. ne pa varuha reda in mira. Mo-ramo povedati, da tudi mi raje opozarjamo, kot kaznujemo in se v celoti držimo načela: bolje preprečili, kot zdraviti. sta po-vedali Darinka in Marija^ ko smo se pogovarjali z njinia. Obe. Darinka Mojzer u Ptuja m
Marija Biro iz Šmarij—Sapa sta se skoraj brez pomislekov prija-vili na razpis za sprejem kandi-dat - miličnic.
,,Zelo razgiban poklic in želja po pomoči drugim naju je pre-vzela, pa sva se odločili. Prej se nisva poznali, živeli sva daleč druga od druge, danes pa sva najboljši prijateljici," menita.
Darinka se je ukvarjala s pa-dalstvom v areoklubu Ptuj. Mama ji je vedno govorila, naj se ukvarja z bolj ,,ženskimi stvarmi". ona pa je hotela po-stati pilot. No, za to mora vsuj sto ur prebiti v jadralnem le-talu. Darinka pravi, da bo uspe-la. vendar sedaj tudi milice ne misli zapustiti.
Marija pravi. da je to iziedno razgibano. aklivno in atraktivno delo. kjer nikoli ne veš. kaj boš delal naslednji dan. Tudi dveh podobnih primerov ne¦ rešujejo vendar povsem enakp. ampak je vedno več razJičriih nacmov.
,,Zjutraj nas seznanijo z no-vostmi in z nalogami. Naloge nam seveda določijo samo okvirno, kajti našega dela ni moč natančno programirati. Moram reči, da imam tako ve-selje do svojega dela, da mi čas čisto nič ne pomeni."
To čisto drži. Ko sem se z Marijo prvič srečal. bi morala biti že zdavnaj doma. pa je osta-la kar v službi, naslednji dan pa je bila že nekaj ur pred nasto-pom službe na postaji.
Mnogi menijo, da zabteva nji-hovo delo celega človeka in du je celo moškim večkrat zelo težko. Marija in Darinku pa pra-vita. da tudi kasneje. ko si hosta ustvarili  dru/ino. ne bo težav.
..Znati si mor&š ra/porediti čas. Uskladiti je ireba delo in prosti eas. pa de da."" piavi l)a-rinka.
Sicer pa prostega casa v pra-vem pomenu besede mmata. Obe sta se namreč po piihodu v
Ljubljano vključili v vrsto orga-nizacij, kjer pridno delata. Se zlasti se ukvarjata s športom.
,,Za naju je prosti čas šport in rekreacija, ne pa poležavanje ali posedanje v zakajenih gostil-nah."
Marija je članica delovne skupnosti in članica splošne de-legacije, obe pa bosta v kratkem sprejeti v ZK.
Kako pa bi našim bralcem najpreprosteje opisali svoj de-lovni dan? Recimo. dapride do prometne nesreče. kaj mora storiti miličnik?
,,S tovarišem greva na kraj nesreče. Če pride do kake teles-ne poškodbe, nudiva prvo po-moč, še prej pa pokličeva reše-valce. Potem zbirava podatke in pregledava dokumente, če pa sumiva, da je kdo od udeležen-cev v nesreči vinjen, odrediva alkotest in pregled krvi. Potem se prično meritve. Tudi na ra-dovedneže morava paziti, saj se lahko zgodi, da obstaja nevar-nost, če se, recimo, prevrne to-vornjak-cisterna, ki prevaža go-rivo ali eksplozivno snov. Sploh pa morava reči, da nas občani sedaj  gledajo povsem drugače
kot v začetku. Malce so se nava-dili, pa tadi me smo se že toliko izkazale, da nam vedno bolj za-upajo. Tu pa tam pa še vedno pade kaka opazka."
Ko sem se pripravljal, da bi ju slikal, sem prosil, da bi se ogrnili pelerini, ker so mi, pri-znati moram, kar všeč. Pa sta povedali, da so sicer pelerine res prikupne, da pa so zelo ne-praktične.
,,Kar predstavljajte si, kako je, če tnoramo na križišče. Ve-liko bolj praktičen je plašč, in v kratkemjih bomo dobile."
Morda je katera izmed naših bralk zainteresirana, da bi po-stala miličnica. Kaj jim svetu-jete?
,,Imeti mora veselje do po-klica, pa naj se kar ogJasi na naj-bližji postaji milice. Pogoj je le, da ima srednjo ali srednjo stro-ko\no izobrazbo in da ni mlajša od sedemnajst let."
Naš pogovor bi se najbrž še nadaljeval. pa smo se morali raziti. Cakalo ju je delo. mi pa ju nismo hoteli ovirati. Prav pri-jetno je bilo kramljati z njima. Zaželimo jinia veliko uspehov pri deluin pa seveda vse naj-boijSe pb 8. tnarcu. J.G.