106. številka, Ljubljana, petek 9. maja. VI. leto, 1873. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, tur velja po pošti prejeoian, za avstro-ogerske dežele za celu leto (6 gold., za po! leta 8 golil., za ć.'frr leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom ae računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za Mio leto 20 gold., za pol lota 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake volja znižana cena in sicer: Za LJubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr.. po pošti prejeman za četrt leta 3 gold. — Za oznanila se plačuje od eetiri-aiopne petit-vrsto 6 kr. če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat iu 4 kr. de ao tri- aii veckr.it tiska. Vsakokrat se plača štcmpcl) za 30 kr. Dopisi naj se izvolo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo jo v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa**. Opr&vniitvo, na katom naj se blagovolijo pošiljati naročnini-., reklamacije, oznanila t. j. administrativne reči, jo v r Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hi3i. Kranjske šolske postave so, kakor smo zadnjič poročali , dobile naj višje potrjenje in s prihodnjim šolskim letom v veljavo stopijo. S tem je tudi na slovenskem v ljudskem šolstvu velik korak naprej storjen. In ker je ljudsko šolstvo in njegov napredek tudi napredek celega narodovega izobraževanja, smemo ta čin z narodno-po-litiškega gledišča smatrati kot važen mejnik v razvoji narodne stvari. Dve glavni terjatvi, katere so učitelji do nove šolske postave stavili, ste kolikor toliko izpolncui: namreč izboljšanje učiteljskega materijalnega stanja in učiteljeva neodvisnost. Po ravno potrjeni postavi (po §. 22) učiteljeva plača po kranjskih kmetskih občinah ne sme manjša biti nego 400 gold., v Ljubljani ne manjša kot G00 gld. To je nekaj. — Dalje po tej postavi nij več misliti, da bi kedaj vrnilo se staro stanje učiteljevega hlapce-vanja. Celo strupeni zob §.52, (določbo, da bi se smel učitelj iz političnih obzirov odstaviti) je bil dr. Zarnik pri posvetovanji o postavi izpulil. Ne bomo tajili, da se postava da zbolj-sati. Tu imajo učitelji pozneje tako odprto polje, prizadevati si, da dosežejo vse, kar je pravično. Začetek je storjen in z začetkom smejo učitelji zadovohni biti. Postava je sankcijonirana baš v času, ko se pripravljamo na nove volitve. Vlada in nemškutarska stranka si, kakor učitelji dobro vedo, na vse kiiplje prizadevati, učitelje od naroda odvrniti in za svoje namene porabiti v agitaciji. V očigled tega pač lehko kranjske učitelje opozoril jemo, da je na-rodna stranka to ugodno šolsko postavo Zakonska pridiga za gardinami. (Konec.) Ona ne joka več. Dospela je ono stališče, kjer žalost oslabi, kjer se jeza, dre-getec, resignacija, srčna tesnoba in glavobol v nek mlamol zedinijo, ki se kakor pokoj dozdeva, Uilo bi ji malo mar, če bi kar zdaj umrla, samo da bi možu bolj teško vest napraviti mogla. Vstane, odpre polagoma okno in pogleda ven. Mrzla nočna sapa ji žareče čelo hladi. Visoko gori nad njo brli tisoč in tisoč zvezd; mimo in ti bo je razpeto neskončno nebo nad njo. Srečne zvezde! Kaj vedo one o ne-skončuih mukah revnega človeškega srca, o nesreči žene, katere mož je hišni ključ so-boj vzel in ga še ob eni črez polnoči nij domov. Tudi na cesti je tiho! Seveda! Možje drugih žen so uže davno doma, samo on, on še ne pride. ustvarila in votirala, nasproti pa je nem-škutarska stranka glasovala za nespremenjen §. 52, namreč zato, da bi bil učitelj izročen vladajoči stranki na nož. Ako samo to naši učitelji premislijo, ne bode jim teško premagovati sirenske glasove protivnikov domovine, ki jih k sebi vabijo. Politični razgled. ^otriinjc dežele. V IJubfJani S. maja. Avstrijska Uetvgarija je končala svoje posvetovanje o skupnem budgeti za 1. 1874. Letos je bila delegacija jako po-strežljiva miuisterstvu in skoraj vse privolila, Česar je ministerstvo zahtevalo. Davko-pla-čevalci s to splendidnostjo ne bodo zadovoljni , pa kaj je tem možem mar za tiste, ki morajo s teškim trudom visoki davek plačati, samo da utrde ministerstvo ter z njegovo pomočjo še dalje tirajo svoj pogubljiv politični sistem. Ogerska delegacija se bolj možato obnaša. V poslednji seji je sklenila resolucijo , da naj vlada odpove pogodbo s S k e n e-tovo kompanijo, katera ima do sedaj monopol, opravo za vojsko dajati. Pogosto so so slišale pritožbe od strani manjših obrtnikov, da bi se tudi njim dal kak zaslužek; zastonj, vojno ministerstvo je Skene-tu pripustilo vse in mož je pri teh „Liefernng-ah" za vojno milijonar postal. Česar se nij upala avstrijska delegacija, storila je ogerska, ter terja od vlade, naj enkrat za vselej razveže to pogodbo. „N. Fr. Pr." se buduje nad tem sklepom; seveda kadar gre za iiBtavoverne špekulante, mora molčati občni blagor. M)t*twn**tin*ki novi list „Zemljak" v svoji 1. številki nobenega programa ne razglaša, pač pa napada „Narodni list". Pozna se „Zemljak-u', da se čuti izoliranega v narodnih krogih kot orgau nekaterih renegatov. Zastonj bode iskal po naročnikih, in le tako dolgo životaril, dokler mu bode dispozicijski fond na razpolaganje. Prvi list je bil poslan „Matici dalmatinski", „Narodni čitalnici" in vsem narodnim deželnim poslancem, pa vsi so ga nazaj poslali. V Zadru se govori, da bode baron RodiČ odstopil od namestuištva. Lehko mogoče, da se to zgodi, kajti mož sam čuti, da je izgubil vse prejšne simpatije. Zakaj je tako odločno se postavil na stran izdajice Danila in tovarišev? • o tjiha»»}<> se vedno naprej premice. V Giadci je postavljen centralni volilni odbor za Štajersko pod vodstvom Kaiserfelda. Vendar mlado nemška-stranka na svojo post dela in misli na zgornjem Štajerskem k ljubu starim svoje kandidate, barona Walterskircbna, dr. Heilsberg-a in druge v državni zbor spraviti. Na D un aj i se stranke dozdaj še ^ nij so mogle zediniti, tudi med Nemci na Češkem je razpor. Volilni shod, katerega je dr. Stnoika bil v Lvovu sklical, nij mogel do konca zborovati, ker tega vladni komisar nij dopustil. Velika mestna dvorana je bila natlačena od volilcev. Dr. Smolka je skoraj dve uri govoril o politiki gališkega deželnega zbora in delegacije. Potem pride na Ziemialkovskega ustop v ministerstvo. Ko Smolka ime Zie-mialkovski izreče, vzdigne se vladni komisar ter mu brani dalje govoriti. Smolka zastonj protestnje proti takemu nasilstvu. Komisar sklene sejo. Nastane strašen hrup. Dr. Smolka kliče: „Mi se moramo sili udati; tudi bi bilo odveč, o sedanjem položaji natančneje govoriti v očigled temu, kar se je tukaj godilo. Postopanje vladnega komisarja najbolje kaže, kaj imamo od sedanjega liberalnega ministerstva pričakovati." Po teh besedah neskončni aplavs. Se celo na pol oricijozni „Dzienik poljski" graja vladnega komisarja in svetuje sklicateljem tega shoda, naj se pri namestništva pritože. Ne verjamemo, da bi kaj pomagala taka pritožba. Vsakako pa je Ziemialkovski kompromitovan, da se zavoljo njega na Gališkem zatira slobodna Na zadnje se čujejo koraki daleč po cesti. Približujejo so, ona je spozna, njen mož je. Kako brezsrčno proti hiši postopa. Dobrovoljno popeva : „Brati-i voaeli vsi, Tra-la-la!" Razdražena odstopi od okna, da je no zapazi. To je preveč, veliko preveč ! Med tem, ko se ona tako neskončno nesrečna čuti, med tem, ko ona ujetnica, sužnica v svoji sobici, v svoji ječi od žalosti in tuge koprni, poje in prepeva on, in kakšno pesem ! Solze se hočejo na novo politi; po sili jih duši: on no sme videti, ne sme misliti, da jo zaradi njega jokala. Zapre okuo in sede zopet na počivalnico v kot. Tako ga hoče pričakovati. Un pride po stopnicah gori, stopa labno, pomalem odpre duri in obstoji iznenađen na pragu. „Ti si Še po konci, U še bediš V" vpraša začuden. Ona ne odgovori. Ona ga ne pogleda. Nečo ga uiti videti, nikdar več, nikdar! On pristopi bliže k njej. „Ali, ljubo dete, kako prideš do tega, da se nisi k pokoju ulegla, mrzlo je, ti si bleda, kaj ti je V" Nevoljna odbije njegovo laskajočo desnico : „Pusti me!" „Kaj ti je, kaj ti manjka vendar?" vpraša on začuden. Grdobin! on še vpraša kaj jej manjka, potem ko je hišni ključ soboj vzel in mesto ob sedmih — po eni črez polnoči domov pride ! Mera je polna. nNič, nič mi ne manjka!" klikne ona in zdaj prodore dolgozadržan govor. „Oh, jaz sem naj nesrečniša vseh žen!" nadaljuje močno ihteča. nAli tebi je malo mar, če jaz tu od žalosti konec jemljem, tebe no briga; zato pojdi zopet, idi vendar! Čudim se le, da sploh domov prideš, ko to vendar doma ne trpi!1* „Ljubo dete," jo skuša mož pomiriti, „kako bi mogel slutiti, da me ti tako hrepeneče pričakuješ! Moj prijatelj Josip J. je praznoval denes svoj god, nekateri stari šolski prijatelji so k tej svečanosti nalašč od daleč prišli, jaz nijsem mogel izostati, in potem je bilo vso tako veselo, tako dobre volje! Prišel sem vesel domov, menil sem, beseda. In ta mož je nekdaj bil hud radi-kalcc in revolucijonar. Tako se časi spremene. V ii»nj4» države. Na llitl>i *k< m protifanarijotično vrenje Se vedno traje. Carigradski patrijarh se je namenil, ustanovljenje cerkvene samostalnosti za bulgarski narod na vsaki način ubraniti; zatorej je pri porti vse moči napel. Turška vlada pa se zopet boji, da bi cerkvena samostalnost Bulgarov lehko tudi željo po politični neodvisnosti vzbndila. in tako celoti turške države nevarna postala. Zatorej pusti, da fanarijotske intrige na njo upljivajo. Nedavno je baje veliki vezir na namcstuištva okrožnico razposlal, v kateri jih navdušuje, protinarodno, od patrijarhata odposlano propagando pri vsakcj priliki obširno podpirati. Grški fanarijoti hujskajo sedaj ljudstvo brez zadrževanja proti njegovi duhovščini in tudi med soboj. Uradništvom pa to zopet daje navod, da najodličnejše domoljube kot državno nevarne proglašajo in jih zapirajo, torej se nij čuditi, ako razpor vedno raste. Bulgarski radikalei misle, da bi bilo za narod najuspešneje, ako bi od sedaj niti s patrijarhom niti s porto oziroma cerkvenih zadev več ne pogajali se, ampak iz lastne moči in volje bolgarsko cerkveno samostalnost „nezavisimost" proklamirali. — Videti je, da iz cerkvenega vprašanja nastane med Bulgari odločno narodno in politično Potem slabo za Turčijo. M*frf.vk., da je moje poročilo podobno in eno izmed onih okrivljeni], s katerimi „Narod" že več let ubogega Wrctsclika zaklada in napada. — O teh točkah nij mi treba, hvala g. Wretschku!, vseh govoriti ker moje poročilo, razve svoje osobe, sam potrjuje. Pristaviti bi samo imel, da so one disciplinarne preiskave same tako zanimive bile, da jim morebiti še posvetim katere vrstice, in da so oni ,,ravsi" bili res „skandalozni", pri katerih se besedo in izrazi nijso na apotekarski tehtnici vagale. Odgovoriti mi je tedaj najpred na 3. in 4. točko. — Kar „zvezou zadeva, v katero jaz inšp. Wre-tshka devam, pravi moje poročilo v !)2. št. „Slov. Nar." : „Tudi je bil zanimiv dokaz, da je prof. Wrots chk o z zloznanim nemšku-tarskim kandidatom blagega spomina, inšpektorjem Wret8chkom v Gradci, v zvezi bil". Kakova je bila ta zveza, tega jaz nijsem povedal, pač pak inšpektor W. v svojem „Eingosendctu" sam, kjer on sam go- da ti že sladko spavaš: in glej, te porae-ranče sem ti prinesel, pwe, ki so došle. Hotel sem te jutri z njimi razveseliti!" „Jaz nečem pomeranč!" vpije ona nevolna, „jaz sem ti še rekla, da bi denes prej domov prišel, od sedmih te uže pričakujem! Vem, da me ti več ne ljubiš!" „Dete, povem ti, da je vse tako nesluteno prišlo, jaz — „Tako," mu preseže mlada žena besedo, „tako," in zakaj si hišni ključ soboj vzel V Zakaj ? vprašam te. Vse je bilo uže pro računjeno, jaz vem vse, poznam te zdaj!" „Glej," nadaljuje ona z uže na pol spešanim glasom, med tem, ko njeni mož eč stojično pohlevnostjo po sobi sem in tja stopa, kar jo se ve da še bolj razkači, „glcj, jaz sem ti dozdaj verjela, da me ti ljubiš, jaz vem zdaj, da me ne ljubiš več, jaz vem zdaj, da so vsi možje za nič, da le samo na to merijo, žene nesrečne delati in hišni ključ soboj jemati ! Vi nemate srca, nijste ga nikdar imeli! Denes je leto dni, ko sem te prvič videla, oh, da te nebi bila nikdar zagledala. Ali jaz tudi ne prenesem te nesreče dalje, jutri, jutri odidem!" Močno ihtenje jej ne da dalje govoriti, da-si tudi pridiga še nij celo dokončana. Ona se vrže na počivalnico in si zakrije obraz z obema rokama. „Kakri si se zdaj razjarila", govori mož, in se jej bliža. Ona ga suje od sebe. Njeno plakanje se v krčevito ihtenje Bpreminja. Plašno gleda mož po hladilni — vodi, pri naglem odpiranji omare se ključ zlomi, šiloma stere v omaro, v naglici zmeša vodo-šumivko in poda kozarec vedno močneje ihteči ženi — ona no čuje. Drži jej kozarec na ustna, ona odkima zaničljivo z glavo. Tedaj jo poprime on z levo roko in z desno jej drži kozarec na ustna. ,,Pij," jo proBi še enkrat in — ona pije. Sumivka-voda napravi dobrodejen učinek vsakokrat — tudi če se je dober del razlije Ženka se nekoliko pomiri. Sicer še odbija njegovo roko, toda manj močno. Ona posluša njegove prošnje, da naj se umiri, njegovo za gotavljanje, da nij bilo proračunjeno, da se je nesrečni hišni ključ še od prejšnjega dne v žepu nahajal. Njena razkačenost in raz draženost je že do same „šobe" upala. On poprime njeno roko , da jo poljubi, ona mu jo hoče odtegniti, ali ker je on vendar močnejši, uda se. Ona ne brani, da jej on objokana lica boža, da zadnjič celo svojo roko krog nje ovije — samo ona mu ncČe nikak-šnega znamenja približevanja, sprave od sebe dati. O takšna mlada ženica je dosledna, jako dosledna. Zvito porabi med tem zmagalec težavno pridobljen teren. On jej pripoveduje, kako zelo so ga ta večer njegovi prijatelji zavidali, da ima tako krasno ženko — kar zašije, kakor solnce po viharji, zopet prvi nasmeh-ljaj na njenem ljubem obrazu — in, malo trenutkov pozneje povžije že drugo pomerančo, katero ji mož skrbljivo lupi. Sicer še poskuša vedno — zaradi česti — tako enmalo se ku-jati, ali ne posreči so jej več in če mu tudi pravi: „Ti poreducž ti!" vendar no meni s tem tako hudo j ona misli temveč v svojem srci, da je vendar dober mož in v tem ima gotovo prav , ker dober je, vsaj pri — prvi zakonski pridigi, še vsak mož! vori o „nekej vzročnej zvezi z ravsi v tamošnjem (t. j. mariborskem) uČiteljstvu". Tega nijsem jaz trdil, ko sem o „zveziu govoril, nego sem na nekaj drugega mislil, česar rudi ne bodem zamolčal, ker sem itak bil namenjen, to objaviti — karakteristiko inšpektorja Wretschka. — Že davno predno je prof. VVretschko prišel bil v Maribor, ko je prosil za tamošnje mesto, govorilo se je o ozkej zvezi med obema Wretsclikoma. To bi samo na sebi nič ne bilo čudnega. Ali že lani, ko je prof VVretschko začel Bvoje „reforme" (risum tencatis, amici) v uČiteljstvu prodajati (mimogrede povedano: ena bedastoča hujša od druge, ali o tem drugikrat! .. .), bilo je občno mnenje: „aba ! ta govori skoz inšpektorjeva usta !'' Mariborski Wretschko v svojih slabih urah (in teli ima več nego dobrih) tudi nij zamolčal, da on ve načinov, po katerih svoje nakane zna sigurno doseči! da si bode po drugem potu vedel pomagati i. t. d. Ko je lanjske velike dražbe na gimnaziji delal, in ko je meseca avgusta vslcd tega prva preiskava bila, govorilo se je v protokolih očito, da za VVretscbkovim hrbtom nekdo drugi tiči i. t. d., ali čisto očito nij se bilo dokazano, v čiga-vej zvezi je marib. VVretschko, čeravno so že mali tiči o tem čivkali. Se le pri leto-šnjej preiskavi (mes. marca) prišel je po inšp. Holzingerji dokaz na dan. Pri cnej seji, ko seje prof. Wr ets ch k o zagovarjal, padla je beseda na tajna poročila, katera daje W. v Gradec. Ko Holzinger W-ka popraša, ali je komu pismeno kaj o razmerah marib. gimnazije i. t. d. o vaj al, in ko W. to taji, reče Holzinger s slovesnim glasom: na mojem pultu leže Vaša pisma, katera ste inšpekt. Wre-tsehku pisali; ali še hočete tajiti? — Na to obledi prof. VVretschko. (Dalje prih.) 0«1 JPivKe (>. maja. |Izv. dop.j Slabi dohodki, katere imajo učitelji sploh na Kranjskem, dajo povod, da se oni v oddaljene kraje preseljujejo, kjer dobivajo primerno plačo, da se saj živijo. Tako sta v zadnjem Času bila primorana učitelja troski in šentpeterski, prositi za službo zvunaj Kranjskega. Prošnja obedveh je bila vslišana, prvi je šel že pred več tedni na svojo novo mesto, zadnji odide kmalu. Tako bodo dve sosednji šoli naenkrat osiroteli v neizmerno škodo šolske mladine, katera pred končanim šolskim letom brez poduka ostane, ker sluti se, da neki gospod duhovnik ne hoče posla učitelja opravljati, ako se mu plačilo za to naprej ne zabilježi. — Oni gospod bi se na ta način sprijaznil z novo šolsko postavo, bi supliral toliko časa, da novi učitelj nastopi svojo službo, — ako je zraven le primerni zaslužek. Delo zahteva samo na sebi, da se plača; akoravno je to istina, vendar gospod duhovnik se ne more popolnem malosrčne sebičnosti oprati, ker ta kaže, da mu je veliko več za svoj žep, kakor za blagor šolske mladosti. — Pristojno bi bilo, ako bi se on učiteljskemu poslu popolnem odpovedal, ali pa če ga prevzame, o plači še ne omenil, ker ue more tako naiven biti, da plače ne dobi, ako jo zahteva, če tudi kakšni srenjan je zoper plačilo in mnenja, da naj podučuje otroke le v božjo čast. Teh misli bodo srenjani toliko časa, dokler jih ne hote prepričali, da so šole otrokom neobhodno potrebne, da Šola na kmetih je blagouosua vpeljava, ne pa breme, katero jih vedno nadleguje. Torej skrbite, da njih nasledniki bodo o šoli bolje mislili, in ne delajte ovir njenemu izobraževanju zavoljo takšnih malenkosti, saj vas na onem svetu večno plačilo čaka, ako bi se res pripetilo, da ne dobite še na tem svetu odškodnino za vaš veliki trud. Domače stvari. — (Ljubljanski škof.) Najnovejše pripovedanje o tem, kdo bode ljubljanski škof, je to, da bode Valentin Mfiller, korar v Cclovci in odbornik družbe sv. Mohorja. Trdi se prav pozitivno, da je to imenovanje že gotovo. Ker pa smo o tem že toliko ugibanj in poročil čuli, ki se nijso obistinile, tudi za polno resnico te sicer iz duhovenskih krogov nam pripovedanc govorice ne prejemamo še vse odgovornosti. — (G. Auersperg), c. kr. deželni načelnik, jc poklical včeraj posestnika J. od Sent-Vida ua Dolenjskem k sebi v Ljubljano in ga je strogo izpraševal in inkviriral, dali je res, da duhovščina v šoli in cerkvi in zunaj šole in cerkve tolikanj za slovensko agitirajo itd. Kakšne informacije je od g. J. dobil Auersperg, tega nc vemo še. Dokaz pa je, da vlada začenja agitacijo. — (Podpore umetnikom.) Vladna ,,Laib. Ztg." razglaša sledeči razglas, katerega naj se tudi naši umetniki okoristijo: „V s finančno postavo od 11. dno aprila 187.'» potrjenem državnem proračunu za tekoče leto jc dovoljenih petnajst tisuč goldi-dinarjev, ki se imajo obrniti takole: a. z a naročila na polji obra zivne umetnosti; b. podeljevale se bodo penzije umetnikom, kateri so že kaj hvalevrednega storili, in c. dale se bodo stipendije potrebnim, pa nadcpolnim umetnikom. Ministerstvo za bogočastje in uk si pridržuje, naroČila dajati le v izpeljavo javnih umetnih del na polji figuralne plastike in zgodovinske malarije in pri podelitvi penzij postopati tudi ne glede na posebne prošnje, — vsi umetniki iz vseh v državnem zboru zastopanih kraljestev in dežel, ki obdelujejo pesništvo, mu-ziko in obrazivno umetnost (zidar-stvo, podo-barstvo in malarstvo) in kateri mislijo, da imajo pravico do stipendije, so povabljeni, da naj se zarad tega oglasijo najdalje do 15. junija t. 1. pri dotični deželni vladi. Prošnjam se mora pridjati: 1. spisek, iz katerega se spozna, po kateri poti se je prosivec v svoji umetnosti izobraževal, in v katerih razmerah živi; 2. spisek, v katerem prosivec pove, kako bo on stipendijo, ako jo dobi, rabil v svoje dalje izobraževanje, in 3. mora priložiti izgledke svoje umetnosti. — (Nesreča.) V nedeljo popoldne je v Reibenburgu že stari mož F. ob Savi ribe lovil, med tem ko jc vlak na kolodvoru pre-važeval. Mož ide prek železnice proti domn, a k svoji nesreči se spodtakne na šini, železniški hlapon ga prehiti in možu nogo povozi in čisto zdrobi. Nesrečnega so prinesli domov na posteljo, katero bo teško še kedaj zapustil. — (Preseljevanje kranjskih učiteljev.) V sežanskem okraji na Goriškem so dobili službe sledeči kranjski učitelji: J. .lelšeek od sv. Petra na Notranjskem v Divači; Aut. Požar iz Logatca v Stiaku; J. Zakrajšek s Črnega vrha v Rodikti in .J. Papler iz Polhovega gradca v Sežani. — Kam pa to pride, ako se bo to preseljevanje še nadaljevalo?! — — (Iz Polzel) pri Braslovčab na Štajerskem se nam piše 7. maja: Lani v poletnem času sta se dva goRpoda iz Maribora kopala v bližnji Savini. Eden nju najde v sredi struge vodo dosti toplejšo, kakor v okolici in ko stopi na tla, čuti, da topel vir izvira iz tal. Zaznamuje si tedaj dotično mesto Pozneje pusti to toplo vodo zajemati in kemično preiskati. Našli so kemikarji, da je v sestavi ta voda enaka onej v laških toplicah. Zdaj misli dotični gospod tukaj toplice zidati. Za naš kraj bi gotovo bilo koristno, ko bi se ustanovile toplice. Okolica je krasna in zdrava in smo sploh za severnim vetrom. Tedaj bi za bolne bili združeni vsi pogoji ozdravljenja. — (N a j no v c j ša za up n i ca dr. C o s t i.) Menda ga nij človeka na svetu, kateri bi tako silno hrepenel po zaupnicah in — or-dcnili, kakor ljubljenec „ Novic", famozni dr. Costa. Najnovejša ta izjava pa jc tako smešna in prihaja od take strani, da samo častila-komnost Costova more to breztaktnost in bedarijo javno razglašati. Nekateri uradniki banke Slovenije so se čutili poklicane, svojemu šefu dr. Costi poslati zaupno pismo, v katerem ti možiceljni izreko svoje popolno „priznanje" dr. Costi za njegovo delovanje kot bankin ravnatelj. No, da so le uradniki s svojim šefom zadovoljni! Navadno izrekajo šefi svoje p riznanje p'odložni m uradnikom, ako so pridni delavci. Pri nas pa je, kakor v marsikaterem drugem oziru, tudi pri banki Sloveniji narobe svet. Tukaj jaha osel gospodarja. Ako bi dr. Costa količkaj takta imel, česar seveda pri tem moži nij iskati, skril bi to izjavo v svojem najskrivnejšem predalčku in ne besede nc zinil , da jo je sprejel. Kakšne razmero morajo biti pri banki, da sc kaj tacega sme zgoditi, bode po pravici vsak delničar vprašal. Uradniki so za to plačani, da opravljajo svoj posel, ne pa da si javno izbirajo svoje šefe. To delo bodo že delničarji opravljali, zato jim nij treba nasvetov nradnikov. Mi pa tem ljudem svetujemo, naj se tiho skrivajo v kot, iz katerega bi se nikoli ne smeli svetn prikazati: sicer bodemo razkrivali čudne historije in dokazali, kakošne kreature si hoče Costa tudi pri banki izrejati , temu narodnemu zavodu na gotovo pogubo. Zaupnico jc podpisalo "20 individuvov, samo devet nradnikov je bilo toliko pogumnih in poštenih, da se nijso dali zlorabiti za Costovc in njegovih privržencev sebične namene. Med podpisanimi (izvzemši enega edinega) nobeden ne zna niti enega pisma korektno spisati niti v nemškem, kaj še v slovenskem jeziku. Naj bi torej rajše abc v roke vzeli, namestu da sc v javnost, upajo. (Dalje prih.) — (Narodna žaba,) po domače ., Rrcncelj", bode, kakor „Novice" veselih lic naznanjajo, ..prifrčal jako osoljen za nekatere „nerodne ljudi." Narodna žaba sama pa sc jebahala v čitalnici, da so jej gospodje kvartači čitalniški, Costa, Sov:m itd. podarili (JO gold., da donaša prav osoljene napade na nekatere narodnjake, kateri tej kliki nijso po volji, plasti na g. dr. Zarnika. C njusi se nam, ako pogledamo v brezdno spridenosti in korupcije, katero sc nam dan za dnevom očitneje odkriva. Mar misli res dr. Costa, da bode B svojim maliiaveli/.niom uničil vse po- stene dem . narodne elemente? Quous«jue tan- Razne vesti. * (Kranjski delavci unesrećeni.) (i. maja ob 11. je od Bazias prihajajoči mešani vlak avstrijske državne železnice sprožil sc iz tira blizu vhoda na kolodvor v mestnem gozdiči poleg Hipodroma. Polagali so na dotiČnem mestu nove šine, ki se nijso bile trdno zanitane. Delavci so dajali živahna znamenja, ali nij bilo mogoče, vlaka takoj ustaviti. Ko je vlak prišel na konec novo položenih šin, se mašina globoko v pesek zarije, vozovi se nakupičijo eden na drugega j trije bo bili celo razdrobljeni, deloma poškodovani; do sedaj je L'2 mrtvih, i) teško in 14 lebko ranjenih. Nesrečniki so večjidel kranjski delavci, ki so bili v štiri vozove spravljeni in spredaj umesteni. Od vseh strauij so ljudje prišli takoj na pomoč. Iz mesta so hiteli tiakerji in omni-bnsi v divji naglosti na nesrečno gledišče. Tudi policija in zdravuiki so bili hitro na mestu. Gostilničarji iz mestnega gozdiča so privažali led, zaveze in vino. Vsa nesreča se še zdaj ne da pregledati. — Na državni železnici pa jc tudi <>. maja o poldne pripetila se strahovita nesreča celo blizu peštan-skega kolodvora. Mešani vlak št. 136 se je peljal po cesti Steinbruch-Pest po krivem potu na zaprtem desnem tiru in vsled tega uuesrečil. Mašina, tender in sedem vozov je ali razbitih, ali poškodovanih. Od sopelja-joeib se kranjskih delavcev je, kolikor zdaj znano, 16 mrtvih, 25 deloma teško, deloma lažje ranjenih. Izmed vlačnega osobja so mašiuski voditelj in dva vlačua spremljevalca lebko, kurnik in en basač teško ranjeni. Veliko ovac, ki so bile v več vozonih spravljene, je bilo ubitih. Nijso še mogli vsa trupla izpod razvalin dobiti. — Kavno beremo natančneje date o tej nesreči v „Pest Llovdu." Ko je mašina na krivem tiru prišla na konec šin, se je na nasipu tako zarila v zemljo, da so naslednji vozoni črez njo kakor hiša visoko se nakupičili, kar se je s tako strašnim grmenjem zgodilo, da se je daleč po mestnem gozdiči slišalo. 130 železniških delavcev, ki so v Szathmaru delali, in se zdaj hoteli v svojo domovino na Ilirsko vrniti, potem med drugim blagom tudi okolo 100 ovac je bilo na vlaku. Sti rji vozoni so bili razdrobljeni, trije z mašino pa poškodovani. Do štirih popoldne so izpod razvalin 26 mrtvih in 0 večjidel teško in 14 lehko ranjenih izvlekli. Skoraj vsi teh nesreč ne že v so imeli po 50 do 200 in 400 gold. prihranjenih denarjev pri sebi, katere je z vsemi papirji sodnija shranila. V Steinbruchu, kjer se je nesreča zakrivila, je bil šef takoj službe suspendiran, zoper krivce pa se natančna sod-nijska preiskava pričela. Od ovac je bilo f>0—(>0 zmečkanili. Naslednji ranjenci so bili do 8. zvečer v bolnico pri sv. Roku zaneseni : Zaje Joabim, Siukoc Tomaž, Leman Jožef, Stucik Matevž, Kosparec Jožef, Stav ber Matevž, Tramota Martin, Zekul Janez, Vataj Jakob, Hantar Andrej, Šlavac Anton, Nutier Janez, Strumpf Janez, Frank Jožef, Orazern Anton, Kusic Matevž, ttahataj Janez, Rehor Demetcr, Demše Ignac. Kontel Miha je bil denes amputiran, Gahon Matevž. Jutri bodo mrtve fotografirali. * (Posnemanja vreden strajk.) 1. maja so skoraj v vseh mestnih kavanal in tudi v več predmestjih na Dunaji cene precej povišali. Vsled tega so sc v nekaterih kavanah strajkarski komiteji napravili ki tako dolgo črne kave ne pijejo, dokler nij stare cene. Tako je včeraj zopet vse po stari ceni bilo. Gospode kavanarje je bilo vendar-le strah iu so si mislili, bolje je za toliko in toliko krajcarjev ceneje prodajati, kakor pa čisto nič. K občnemu zboru banke „Slovenije". Sprejeli smo sledeče pismo: ftospod urednik! V oglasu opravilnega sveta banke „Slovenije" nahajam v programu pod 2) Dopolnilna volitev opravilnega sveta v smislu pravil; in pod 8) Dopolnilna volitev pregledovalnega odbora. Delničarji smo tedaj poklicani, opravilni svet in pregledovalni odbor dopolniti. Pri vsaki dopolnilni volitvi se mora vendar vedeti, koliko mož je treba voliti v opravilni svet, oziroma pregledovalni odbor. Tako saj ravna vsaka banka. Ta glavna stvar pa nij izrečena v dotičnem oglasu. Zastouj sem iskal v oficijelnem oglasu imen onih udov opravilnega sveta in pregledovalnega odbora, na mestu katerih imamo nove voliti. Se število nij povedano. Keči Vam moram, da je to osupnilo vsakega v trgovinskih in bankinih zadevah le količkaj izvedenega. Kaj si moremo misliti od banke, katera pri najvažnejših oglasilih tako površno dela. Ali pa se nam imena izstopiv-ših nalašč hote zatajiti? Kaj menite? Delničar „Slovenije" iz Koroškega. Tudi nam se je čudno zdelo, da v oglasu nijso niti imenovani ni po številu naznanjeni izstopivši udje opravilnega sveta. Samo po privatnem potu smo izvedeli, da se bode šest udov opravilnega sveta volilo. Dr. Costa, kateri namreč v nenazočuosti nemškega grofa Salm-a društvo vodi, naznanjal je v seji opravilnega sveta, da so „morali" iz banknega opravilnega sveta izstopiti vsi c. k. uradniki, kateri so v njem sedeli in ti so : gg. dr. Kočevar, Pesarič, Stuhec, Valenta, Herman ; poprej pa je že bil odstopil Konšek. Od teb gospodov pa, kolikor smo mogli po-izvedeti, še nij bilo prišlo odpovedovalno pismo, ko je dr. Costa že brez njih sklical sejo opravilnega sveta in sploh delal, kakor da bi že bili vsi izstopili. Nekoliko dni po oni seji smo celo brali v „Vaterl.", kateri mora v takih stvareh dobro podučen biti, da g. Herman še nij in ne misli izstopiti. Nekaka tajnost še leži nad celim tem prigodjajem prisiljenega izstopa za banko najbolj zasluženih mož. Pa zagrinjalo se začne vzdi-g o vat i in v malo dneh nam bode mogoče pokazati dr. C o sto v takem svitu, da bode strmel slovenski narod, kakšnega gada redi na svojih prsih. Delničarje banke „Slovenije" pa opozo-rujemo, naj imado oči odprte in naj se ne dado preslepiti. Obstanek banke le visi na eni niti, ako Costi še dalje vodstvo prepuste. Uredništvo. Narodno*gospodarske stvari. — Reforma davkov bode baje eden prvih predlogov, katerega misli iniuisterstvo direktnemu državnemu zboru v pretres predložiti. V finančnem ministerstvu se dotični načrti že izdelujejo. Nakladanje davkov jo res v uaši državi brez vsake sisteme in toliko je že raznih priklad, da se ubogi davkoplačevalec kar prestraši, kadar pogleda v dav-karsko knjižico. Treba je reforme. Zlasti gruntno posestvo je v raznih deželah in celo v eni in isti deželi neenako obloženo Kako se je pa tudi ravnalo 1. 1820, ko se je napravil grnntni kataster? Na Dunaji je bilo odločeno, koliko davka mora vsaka dežela odrajtovati na leto. Delo gubernij pa je bilo, po tem razdeliti davek, in te so večjidel ta posel prav pristransko vršile. Postavimo na Štajerskem so poneki sistemi razdelili davek na posamezne dele dežele. Ko se zračuna svota, kaže se premala, kje tedaj povišati davek? Vse kresije so se branile, višji davek nalagati. Samo Marquez v Mariboru je takoj pripravljen bil, vinograde z višjim davkom obložiti. To se je res zgodilo, vinogradi so morali nesti deficit in — Man i nc/. je za svoje zasluge vitez postal. Evo en slučaj, kako se pri nas izlegajo nove viteške rodbine. Zdaj se davki zopet hote reformirati. Po vseh deželah delajo davkue komisije in na podlagi teh poročil in nasvetov bode mi-nisterstvo storilo svojo nasvete. Oficijozni listi sicer trde, da po novem davku bodo zlasti gruntnim posestnikom bremena olajšana. Mi pa smo neverni Tomaži in bojimo se, da davkna reforma ne ponuja ničesa drugega, nego povišanje davkov. In v tem nas potrdi sestava in delovanje regulirnih komisij gruutnega davka, v katerih je predsednik vladni komisar in ima dva glasa. Od raznih stranij prihajajo nam pritožbe, da te komisije dostikrat čisti donesek gruntov, vinogradov itd. višje cenijo, nego vlada sama. V kozjanskem okraji na Štajerskem je komisija bila tako splendidna, da je povsod 2 do H gld. čisti dohodek višje nastavila od vladnega predloga; tudi v celjskem okraji je komisija dohodek njiv neizmerno visoko cenila, enako graški okolici, kjer se vsaka na njivah pridelana stvar lebko in drago v glavnem mestu proda. O tem še spregovorimo v enem prihodnjih Člankov. Za denes smo samo hoteli dokazati, da je naš strah popolnem opravičen, ko bode davek, na podlagi cenitev komisij, višji od sedanjega. In tega straha nam nobeden oficijozni list ne bode vzel. Davek naj se regulira; dobro; povišati ga pri gruntih nij mogoče, ako neče vlada sama podlogo državnega blagostanja uničiti. Na Dunaji je pet sto milijonarjev; pri teh naj vlada potrka, ne pa pri ubogemu gruntoemu posestniku, kateri si v potu obraza služi svoj borni kruh. — k. Dunajska borsa S, maja. (Izvirno poročilo.) Enotni dri. dolg v bankovcih . 09 g!4. 50 kr. Enotni drž. dolg v srebrn . , ?2 „ 70 n 100 i. »■ Akcije narodne banke . . 930 — n Kreditne akcije...... 816 n 50 n 108 . 90 » 8 * 72 —— i» — i» 107 „ 80 ■ Gospoda (129) Cvetko & Tiber, bivša trgovca v Cel j i sta prošena, da naznanita nemudoma svoje sedanje stanovanje opravništvu „Slov. Naroda". Tuj«*. B. uj a j a. Europa t Debel, Fabria i/. Reke. — Pire iz Trsta. — Dorolka iz Tržiča. I'i i i:i<'f'imtu: Vrečer iz Vojnika. — Dr. Vrcčer iz Zadra. — Manvš, Puiičuh z gospo iz Idrije. — WaMhaust'l, Alorbcrgrr iz Dunaja. — Bergauui iz Kamnice. — Zagorj.iv iz Scnožfo. — Protner iz Trsta. — lir. Tauffrcr iz Višnja gore. — (»ovedič i/. Luč. — Auna Brus iz Postojno. —Julie Broun iz Moninlkona. Pri .Mulići: WetZ iz Glivice. — Slczinger, Slcich, Ilcrzog, I.r. O. KilHmcIi, Berlin, Louisenstrasse 45. (255—f>l) Pričujoče ima Črez tisoč bolnikov v ozdravljenji. ' Jate!j in za uredništvo odgovoren: Ivan Semen. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".