Največji slovenski dnevnik v Združenih državah. Velja za vse leto.........$6.00 Za pol leta............... $3.00 Za New York celo leto... $7.00 Za inozemstvo celo leto... $7.00 GLAS NARODA Lisi slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON. 2876 CORTLANDT Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT. NO. 57. — ŠTEV. 57. NEW YORK, FRIDAY, i MARCH 10, 1922. — PETEK, 10. MARCA, 1922. VOLUME XXX. — LETNIK XXX. LIMERICK SMATRA INVAZIJO ZA ŠALO KLJUB TEMU PA OBSTAJA ŠE VEDNO NEVARNOST TRAGEDIJE. — ODLOČILNI KORAK SE BLIŽA. — OBE STRANKI STA MIRNI — NASPROTNIKI POGODBE NIMAJO NOBENEGA DELA. — STALIŠČE REDNEGA VOJAŠTVA. Limerick, Ii-ska. 9. marca. — K;:zven v slučaju, da bodo vprizo-lili n s tašk i elani irske republikanske armade kako agresivno j: banje, bo njih za sedenje Lirae-ricka najbrž prešlo v zgodovino kot dogodek, ki bo v svojem bistvu {todoben pohodu francoskega kralja na grič in zopet z njega navzdol. Prebivalci Limerieka samega so pripravlejni smatrati celo invazijo svojega mesta za šalo. Vsa mirovna pogajanja so s<» za enkrat izjalovila, a ob istem času tudi ni bilo zapaziti nikakili vojnih naporov. V splošnem prevladuje mnenje, da bo prišlo še dali« s do odločilnih korakov, čeprav za enkrat ni še znano, v čem da bodo obstajali. Ce bo invazija mirno potekla, se jo bo smatralo za komedijo, a pri tem se ne sme pozabiti. da je bila postavljena pozorniea za tragedijo. Nasprotniki pogodbe, ki so prihrumeli v mesto ter zasedli vse .lavne hotele, nimajo dejanski no-lui-fjr}, dela. Postopajo semintja in vsa glavna poslopja, ki so bila zasedena, so zastražena s straža m i. ki so dobro oborožene. V splošnem pa .V videti, da so to kaj miroljubni ljudje. Mestni župan, ki je znan kot si rasten repnblikanec. je sklenil obiskati Kamon de Valero ter se prepričati, kako stoji stvar dejanski. Prvi korak mora seveda priti od nerednih irskih vojakov, kajti ledno vojaštvo je izjavilo, da ne bo streljalo ali se sploh poslužilo orožja, dokler bi ne storilo kaj takega v samo-obrambi. Zaenkrat noče nobena stranka nadlegovati d t iiire in vsled t^-jra prevladuje blažen mir na obeh straneh. O KRADEL SOJETNIKA. Chicago, II!. 8. marca. — Fred Walker i z Detroit a je bil obsojen na devetdeset dni zapora v korekcijski hiši. ker je ukradel uro nekemu Harrv Snvderju, s katerim je bil zaprt skupaj v eni celici v tukajšnjem policijskem poslopja. Svnder je pop:reši! svoji » uro katero so nato našli, privezano iin nogo Walkerja. UMOR RAZVELJAVLJEN JE UVOZNIH PRISTOJBIN ZA ŽIVILA. Varšava, Poljska, s. marca — Vse import ne pristojbine za živila. r-hl< ko in črvi je st) bile prekinjen" za uebo s.-stih tednov pn-tom del; vet a. kojega namen znižati življeiiske stroške. INDIJANSKEGA VARJA. GLA- Miami, Fla S. marca. — Jack Tigertaila. glavarja Seminole Indijancev, so našli umorjenega včeraj v neki indijanski vasi. Prestreljen je bil skozi srce. Tigertait je bil splošno znana oseba v Miami ter so «_ra poznali tudi .številni izletniki iz severnih drž.av, ČETE, KI SO BILE NA IRSKEM, POSLANE V INDIJO. NEMŠKA PRINCESA IN ZAKONSKI MOŽ Zaljubljena je bila v nemškega barona ter je to pred sodiščem povsem odkrito priznala. Slika nam kaže Michaela Collin sa, predsednika Sinnfeincev in amona de Valero, bivšega proviz oričnega predsednika irske republike. HČERKA DRŽAVNEGA TAJNI KA SE JE ZAROČILA. Washington, D. O., 9. marca. Ameriška komisija, ki se zavzema za samostojnost Indije, je dobila brzojavko, da so dospele v je j Indijo angleške čete. ki so bile pred kratkim poklicane z Irskega. Iz vsega teira je razvidno, da namerava Anglija z orožjem streti " pasivni odpor" Indijcev. Washington, D. C., 9. marca. — Državni tajnik Hughes in njegova žena sta včeraj zvečer objavil;« zaroko Katarine Hughes z Chauneey L. Waddell-oin. Njen zaročenec j»* bil v avi-jaiiški službi Združenih držav te- Alabami so glasovali za štrajk, kr ALABAMSKI MAJNERJI BODO ZAŠTRAJKALI. Birmingham, Ala.. 9. marca. — Člani United "Mine Workers v KATERIM NARODOM SO !60J MED FASISTI AMERIKA POMAGALA Narodi, ki ne bodo hoteli omejiti oboroževanja, ne bodo dobili nobene podpore. IN SOCIJALISTI Celo v Genovi, kjer se bo vršila gospodarska konferenca, je prišlo do vročih spopadov. H<»m svetovne vojne. ima pričeti dne 1. aprila. Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah M potom nafte tanke irrrtnjcj« po »IzU eral. sanesljtve In feitr*. VCeraJ m kOi RJIie cene aledefe: Jugoslavija: Bmw*njm m cadnje prit« ta Izplačuje "Kr. r^tnl if*, orni araT hm "JadruiiU tenka" v LjnMJaoL 3C0 kron____$1.30 1,000 kron____$ 4.10 400 kron----$1.70 5,000 kron____$20.00 500 kron .... $2.10 10,000 kron .... $39.00 Glam nantfbe Ministrstva sa pošt« ta knaSmv w Jugoslaviji Je *edal mogoie tam aakaxovatl aneske potom poŠte edlnolc v dinarjih; u vialu fttiri krone ko bplaten en dinar; razmerje med dinarJ*i ta krm utone fcsrej neiiprtsmeajne. Italija in zasedeno oceani je: BaipsUJa mm ndaj« poMe ti lspbrtoje Jadranska kaoka" p 50 lir......$ 3.20 500 lir.....$28.00 100 lir......$ 6.00 looo lir......$55.00 300 lir ...... $17.40 NemSka Avstrija: feplaftgri "Adriattaehe Bank na Radi velikanskih raellk v ftetajn lzpla^ojemo sedaj v Avstriji mn anttiluofk« dolarja. Nate pristojbina za vsako posamezno nakazilo da «!•— znafta 6« eeniov; od $10.— da $5«.— po $L—; ta sa vetja nakazila po t centa od dolarja. Pod Istimi pogoji izstavljamo tudi dolar-iclte in pošljemo amn* rlftlce dolarje v Jugoslavijo In v Italijo. Ss tega razlofa 9am nI io*e podat! mtnint trna vnap:ej. m isFna— pa eni Istega tet ko« nam posted dem dospe r take. njenih tsvmredna ngodoe pogoje. U ali SS tate HdntmU > niXK »4im STATS BANK, « Cortland* Haw York Washington, I). < \. 9. marca. — Združene države bodo v bodočnosti pomagale le takim deželam, ki so pokazale voljo, oziroma jo bodo pokazale, da hočejo same sebi pomagati. Naša vlada bo evropske države takorekoč prisilila, da se bodo vrnile k normalnosti. T" je pravi pomen note. ki jo je poslal državni tajnik Hughes v Rim. Združene države prav dobro vedo, da se mora Evropi odpumo-ri v gospodarskem or.iru. To so že večkrat jasno povdarile. Naša vlada si ničesar bolj ti»- /.Hi k<»i gospodarske preosnove Evrope. Nol>ene pomo<-i pa ne mih' up, ti Amerike država, ki n< Im hotela razorožiti svujc^;j vojaštva, Amerika b«> pazno zasledovala gibanje v Evropi. Vsak narod, ki jo bo prosil za pomoč. bo vpra-ši.ia: — Kaj si že storil dosedaj. >.la si sam opomoreš? Genova, Italija. !>. marca. — Po hudih demonstracijah so izbruhnili nocoj vroči boji med fašisti in soeijalisti. Fašisti so prejšnjo noč do tal požgali jjosbp.it delavskega lista ; 'Lavora". Soeijalisti so tf v i iriiil i proti temu protest, ki se je razvil v dejanski boj. Voditelji delavskih organizacij so sklicali zborovanje, katero je pa kraljeva garda pregnala. Nad dvajset policistov je bilo ranjenih. Kakšne izgube imajo f;i-š»sti in soeijalisti. se dosedaj še ni dalo dognati. LENIN PRAVI, DA JE PRIŠEL KONEC EKONOMSKEGA UMIKANJA. Moskva, Rusija, v. marca. — Kkonomsko umi kan je sovjetske Rusije je končano 1er ne bo šlo Berlin, Nemčija. 9. marca. —■ D:;nes se je vršila preti tukajšnim civilnim sodiščem .iako zanimiva pravda. Grofica Plettenberg je tožila svojega moža za ločitev zakona. Rekla je. da je zanemarjal svoje zakonr'-te dolžnosti ter posvečal več pažnje ženi Eithela Fi idrieeha. sinahi nemškega cesarja. kot pa svoji ženi. Za pričo je bila {>oklicaua tudi princeza. Sodnik jo je vprašal: — Ali prisežete, da je ta izjava resnična ? Princeza se je zasmejal a rekoč: — Seveda je resnična. To prl-sežem z največjim veseljem. Sodnik je btl ves presenečen. Posvaril je princezo. da se mora v sodišču dostojnejše obnašati. Sodnik je prečital tudi pismo, katerega je pisal obdolženka baronu Plettenbergu. Pismo se glasi: — Sam dobro veš. da nočem imeti ničesar ž možem, s katerim s»m poročena. Meni in tebi je pa življenje že toliko dobrega naklonilo. Baronica je izpovedala, da je bila princeza včasih po več ur v njenem domu ter se zabavala z nje ni m možem. Princesa se je seznanila z gro-fom Plettenbergom, ko je bil on še adjutant njenega očeta. NOVI "GQVERNER" REŠKEGA MESTA ZDRUŽENE STRANKE NA REKI SO PROGLASILE GIURIA-TIJA REŠKIM GOVERNERJE M — BIL JE PREJE PRIBOČNIK D'ANNUNZIJA. — VLADA ZDRUŽENIH DRŽAV VIDI POLITIKO V EKONOMSKI KONF ERENCI. KI SE BO SESTALA V GENOVI — POJASNILO HUGHES A. PROHIBICIJA IMA ŠE VEDNO VELIKE ZAGOVORNIKE. Reka, i), marca. — Italjanske stranke, obsegajoče fašiste, naci-jonaliste, republikance in klerikalce. ki izjavljajo, da predstavljajo večino prebivalstva prostega mesta Reke. so Izvolile Giovanni Giuriatija. prejšnjega načelnika kabineta pod vlado fla-briela D'Anmmzio. načelnikom nove provizorično vlade v reški prosti dravi, sledee odstopu vlade Zanelli-ja. To syojo odločitev so r.poroeile strankam Zanellija in Gottardija, ki predstavljajo normalno tri četrtine glasov v prosti reški državi in sicer v naslednjem ugotovilu: — V namenu, da damo mestu Reki trajen mir po številnih zadregah, da nanovo ustanovimo trgovino in promet v našem pristanišču pod na^o novo veliko materjo Italijo, so smatrali zastopniki vseh političnih strank} ki so imele dosedaj večino med prebivalstvom mesta, za bistveno potrebno, da izroče provizorično j Washington, 1). C.. 9. marca, vlado mesta človeku, ki je vzvi-1 Premogarski baroni in unijski voščil nad vse krajevne spore. ; ditelji 25. okraja so se danes po- — Vsled tega smo poverili via- svetovali glede določitve nove do Giovanni Giuriati-ju, s popol- plačilne lestvice. Zastopniki pre-110 polnomočjo, da izbere kot svo- mogarjev so rekli, da zaenkrat še je sodelavce one reške meščane. nr nior« jo skleniti nobene katere smatra najbolj kompetent-. <-odbe. rim za njih naloge. j Zatem je bila konferenca od- Niti italjanska vlada, niti Za- -od en a neUa ali Gottardi in stranici teh Delavski tajnik Davis je na j»o-dveh nista doseda j vprizorili ni- vel ie predsednika Hardinga. po-kake akcije glede te objave. -yVal obe stranki, naj se s porazit • Washington, T). C., 0. marca, meta ter naj tako o Ijravita pretečo nevarnost, štrajka. zaplesti v evropske politične zadeve in evropska p litična vprašanja. Poslanica dostavlja, da kažejo vsa znamenja, du so bila izključena iz programa vprašanja, brez k o jih zadovoljive rešit v - morajo še nadalje obstajat i glavni vzroki ekonomskih nemirov. — l irez ust anov 11 ve hist.vene p-roduktiivne baze Kusiji. — s«1 gUisi v poslanici. je vlada Zdr. dr/a v prepričajia. da so vsa razmišljanja o ekonomskem oživije-nju brezplodna. Dalo se je koneč-no izraza prepričanju, da kaj takega ni mogoče zagotoviti, dokler bi ne pričeli s primerno akcijo oni. ki so v glavnem odgovorni za. sedanji ekonomeki nered v Rusiji. Albany, N. Y.. 9. marca. _ čim večja in čim bolj splošna je reakcija proti sedanji strogi pro-hibieiji. tem bolj zakrknjeni in nedostopni so njeni pristaši, kar je nasprotnikom prohibicije edi-nole v korist. Senat države New York ho sprejel takozvano "triplet^' pro-hibicijsko postavo, ki bo dovoljevala vsaki posamezni, še tako zanikrni občini, uveljaviti svoje lastne prohibicijske odredbe ter delati s tem zgago številnim ljudem, ki niso imeli nikdar prilike seznaniti se s tozadevnmi obči-uami. Na temelju teh postav bo imel šerif ali krajevni birič kakega malega gnezda v državi pravico ustaviti vsak avtomobil ter ga preiskati, če vozi s seboj kako prepovedano pijačo. To je seveda nasilje prve vrste ter nasprotuje vsemu smislu ustave Združenih držav, a prohibicijski fanatiki, ki še ne morejo ničesar opraviti, so zbesneLi ter hočejo uveljaviti do niti za en korak dalje v svojih ločbe. ki se rogajo vsakemu zdra- POGON NA KRŠILCE VOL-STEADOVE POSTAVE. Louisville, K v.. 9. marca. — Zvezni agentje so vprizorili preti par dnevi splošen pogon na butle-garje. Pogon je bil precej uspešen. Aret irali so osemdeset možkih in eno žensko. KAJ PRAVIJO STARINO-SLOVCX .koncesijah napram kapitalizmu. — je izjavil Nikolaj Lenin na kongresu kovinarskih delavcev v kratkem govoru, v katerem je razparvljal o genovski konferenci ter notranjih problemih Rusije. Ob istem času je Leonid Krasili v nekem pogovoru s poročevalcem "Izvestij" izjavil, da ne bo sovjetska Rusija opustila svoje kontrole nad inozemsko trgovino. London, Anglija. 9. marca. — Šaloma je bila akrobatka. ne pa plesalka v modernem smislu besede, — je izjavil George Druce iz Oxfordo v nekem predavanju, katero je imel pred kraljevim starinoslovskim društvom. Na temelju izjav in izpoved starih pisateljev je dokazal, da ni bila Šaloma plesalka, pač pa navadna akrobatka. ko je glavna umetnost je obstajala v tem, da je znal? zvijati svoje čedno telo. (Tudi pridobitev za znanost.) O POTOVANJU. Za potovanje spomladi, poleti in začetkom jeseni je drugi razred na prekoceansklh pamikih že vee mesecev naprej razprodan. Že sedaj je težko dobiti prostore drugega razreda za junij in druge mesece. Le malo prostorov je Se na razpolago. Kdor bi tedaj hotel potovati prihodnje mesece v drugem razredu, naj nam takoj naznani. da mir preskrbimo prostor. Ftmnk Sakser Stat« Bank. vemu razumu. Gotova stvar je. da bo sprejet? tozadevna zakonodaja tako v višji kot nižji zbornici newyorske zakonodaje. DANTE JE IMEL NEZAKONSKEGA SINA. Rim, Italija, 9. marea. — Profesor Corrado Ricci, znani stro-kobnjak gled*» Dante-ja, je objavil, da je imel Dante nezakonskega sina. Na svetlo je namreč spravil dokument, katerega je našel profesor Franciesco Lui-so v državnih arhivih v Lucca. Ta dokument je bil datiran z dnem 21. oktobra 1308. Dokument pripoveduje v Gio-vanni-ju, sinu Dante Alighieri-ja iz Florence. Ker je znano, da ni obstajal ob onem času noben drugi elovek, ki se bi imenoval na tak način in ker so imeli sinovi Danteja povsem druga imena. sklepa profesor Ricci, da je moral biti Giovanni naravni sin slavnega - italijanskega pejmika. KAJ BO S STAVKO AMERIŠKIH PREMOGARJEV? po- Ker je mnenja, da se je izključilo vprašanja, ki jo delajo ne v glavnem ekonomsko konferenco, j OBREGON VENDAR BOLAN. temveč preje konferenco politič-j --- nega značaja, pri kateri ne more j Mexico City, Mehika. 9. marca, na uspešen način sodelovati, je Ker je do>]>eI v tukajšnje glavno ameriška vlada odklonila pova- j mesto dr. William Mayo. i/. Kobilo. da se vdeleži mednarodne 1 Chester, Minn., so se iznova po-ekonomske in finančne konferen- j javile govorice, da mora prvd-ce. ki se bo sestala v Genovi na-|sef^nik Obregon podvr<-ei opera- }eiji na svoji desni roki. ki ni bila nikdar popolnoma ozdravljena izza časa, ko je bila poškodovana v bitk: pri Olayi. leta 1914. A* spremstvu dr. Mayo se je nahajalo več zdravnikov iz Združenih držat ter n,- ofieijelno izjavilo. da namerava zdravnik v slednjega meseca. Odklonitev je bila vsebovana v poslanici. katero je včeraj po-slfil državni tajnik Hughes ita-ljanskemu poslaniku Rieci-ju, ki je tudi predložil ameriški vladi povabilo, soglasno z resolucijo, sprejeto od zavezniških vlad na konferenci v Cannes. Poslanica, ki je bila objavljena včeraj zvečer, povdarja željo ameriškega naroda, da prij>omnre na .primeren način k ekonomski restavraciji Evrope, vendar pa ugotavlja, da se ne more ameriška vlada iznebiti svojega prepričanja, da se ne sme po nepotrebnem. KONEC , STARE ROMANCE Rochester, N. Y., 9. marca. — 8 smrtjo Rev. McCaba iz Torka, neke vasi v Livingston County se je končala romanca, ki ima le malo primer v zgodovini. Rev. Mac Cab je dne 5* januarja tekočega leta praznoval svoj stoti rojstni dan. Dne 4. aprila tekočega leta, če bo živela, pa bo praznovala ljubica njegovih mladih dni, Miss Charlotta "Walker, svoj stoti rojstni dan. ^ Oba stxi so hotela poročiti v svoji zorni mladosti, a sta opustila nameno, ker je bil Rev. Me (5ab preslab. Ostala pa sta intimna prijatelja skozi celo življenje. LENIN POJDE V GENOVO. Moskva, Rusija, 8. marca. — Nikolaj Lenin je po dolgem počitku na deželi včeraj govoril pred kongresom kovinarskih delavcev ter dal pri tem izraza želji, da gre osebno v Genovo ter se sestane z ministrskim predsednikom Lloyd George-om. glavnem preiskati razmere v deželi. zdra\ 'ene Pošiljateljsm denarja 02 znanje. Pri kr. poštnem čekovnem uradu v Ljubljani smo izposlovali, da dobimo vbodoee za vsako naše na-, kaziio izplačilno potrdilo s podpisom naslovijenca ali njegovega pooblaščenca. Pporazumuo s tem ne bomo za-naprej vee razpošiljali dosedaj običajnih obvestil z označbo dn^r-va, ko ;*e bil odposlan denar iz Ljubljane na zadnjo poŠto. Mesto teh obvestil bomo poslali za vsako denarno pošiljate/, ki smo jo prejeli dne V. decembra 1921 ali kasneje, izplačilno potrdilo s podpisom naslovljenca oziroma njegovega pooblaščenca. Te vrste potrdila pa prHiajajo* večkrat le počasi z zadnjih pošt nazaj v urad čekovnega urada v Ljubljani, Kjer se zbirajo in šele nato odpošljejo v Ameriko,- radi tega ter drugih možnih zamud ram bo mogoče razposlati potrdila šele v približno devetih tednih od dneva, ko smo izdali pre. jemno potrdilo oziroma kakorhi-tro ista prejmemo. Denar pa bo neglede nato izplačan enako hitro in pod istimi pogoji Kot do sedaj. Frank Sakser Stat« Bank, "GLAS NARODA »» •UVINIAH DAILY NBDIB. Kmmm «1 H C*rtUn ImiIiiii at tfea Cwfrillw aM A«f»mi at Aba tf« »mi a« Manhattan, Naw York rvo Offlciarai CKy, N. V. Nar*4**» fcliaji vmU |m Imvnit *«4*IJ la praznik««. Ca mam tata 1« Canad Ka mmi Ma ■a iatnt Ma valja IM aa AialU Za Naw York sa aaio M 1« HJI sa pal lata ••JWZa lHM«tM «t eat* HM u pmt lat* lato ITA • L A a N A M • A tmmmt m (Vfto^dw^n*) »Bntoia tmmyii »Mri« tMt A^watlM^MBtt ©a AfPiwiwiil. |,lt[< M n o*jMaa to mmšmmd aa m prloMaJcio. Danar aaj aa Macvr«^ pm- ■M W M« aay Orto. Fti iprwMaM kraja urotatkor froal w—li hhaW* M—rl hltr«Ja K]dmo m ■a, a* aa mmm ■ < O L A S NARODA frtlaal Mrtat, »araufli ar Manhattan. Naw Yarn. Ta>*phon«: Cortlandt tSTi M. Y. kake armade ali mornarice. Slednji dve naj bi bili pod direktno kontrolo zvezne vlade. "V prieetku bi se ne smelo nobene bojne ladije opremiti le z eno narodnostjo. Častnike in posadke J naj bi se izbralo iz najmanj petih narodov in isto velja glede armade. Poveljevalni jezik naj bi bil ofi-cijelni jezik. - * "Trdnjave na mejali naj bi se demoliralo ter obdržale le obmorske. Odpravilo naj bi se vse carinske urade. Prosta trgovina in surovine za vsakega" ki jih potrebuje, — prav kot v Združenih državah. Meddržavne železnice naj bi upravljala zvezna vlada in domače železnice vsak posamezni narod. "Državniki v Evropi naj pomislijo, da so obstaja iz počet ka številna ljubosumja tudi v Združenih državah Amerike med posameznimi kolonijami, da pa so hitro izginila. Xa srečo za Ameriko ni bilo nobenega sovražnega ozadja. Evropa s svojimi preteklimi sovraštvi ima pred seboj tršo pot, a lahko jo je premagati, če bo dosti dobre volje in mogoče vT petdesetih letih bodo obstajale trdno ustanovljene Združene države Evrope." ZDRUZ. DRŽAVE EVROPE. -3* D o p i »i Warren, Ohio. Rojakov je v tej naselbini precejšnje število in jH>gosto se ču-dm, da vidim tako malo dopisov od tukaj. Od vseli strani prilia-jjajo dopisi, zato bi se bil tudi jaz prišel seui. Dokler človek ne pozna razmer, ne more sklepati. Posebno me zanimajo poročila o delavskem položaju po raznih delih države oziroma raznih naselbinah. Ker sem prepričan, da tudi drugi radi črtajo, kako se £o
  • Ijco, ko sem Zgodilo pa se je nekaj ravno nasprotnega. Kjer je pa bolnik, je tudi zdravnik. Med nasveti za sanacijo Evrope, je tudi naslednji, katerega je stavila Mrs. Leopold Fredrick in ki ga_ priobčil jemo tukaj: "Evropa je bila izza svoje najbolj prvotne zgodovine — ter je odločno še danes, — masa stalnih in menjajoeih se sovraštev. Glavno med temi dednimi sovraštvi, ki je trajalo stoletja, je seveda ono med Fran-eijo in Nemčijo ter med Italijo in prejšno Avstrijo, na kojc mesto je stopila sedaj Jugoslavija. "Brez potrebe je loliti m* tukaj vzrokov teh sovraštev in prijateljstev. Prijateljstva je običajno pripi-jbrez dela. Nekateri pa delamo, suvati sebičnim nagibom, sovraštva pa ljubosumnosti,)tfKll» zaslužimo komaj za bomo strahu in preteklim zatiranjem, a naj je bil vzrok tala drage potrebnim pa ne ali ta, Evropa mora priti do ^.oznanja," da se mora zdru- f dosU!je' V]l)veklikZ . . 1 \ v ' „ , „ trese, eo pri ene misliti na miinile žili ter ustanoviti Združene države Evrope, ka, beda narašča, ue da bi. ji kdo odpomogel. Velika armada brezposelnih delavcev se ni vzela slovo in ga tudi ne lx) do tiste dobe, lio se bodo »vsi delavci organizirali, do tiste dobe, ko se bodo delavcem odprle oči iu bodo zahtevali, kar je njihovega. Takrat bo poravnan tisočletni račun. Prišel bo volilni dan, in tedaj bo začrtana usoda za nas. Ali se Peter Zgaga Eden najstarejših literarnih proizvodov našega naroda je go-lovo Pratika. V njej najde človek vse: od dneva, kdaj bo pust. pa do dneva, kaj bo imela krava teleta, če je bil dne 1. aprila "začetek*'. Pa tudi na vreme se Pratika prav dobro sporna. Washingtorski vremenski opazovalec je uboga reva napram nji. Da boste vedel:, rojak!, kakšno bo to leto. naj vam navedem do-slovTio iz Pratike: Spomlad bo mokra in topla, le včasih bo zmrzovalo in slana bo padel n. Poletje bo zvečine srorko; le somtertja bo hladno. Dež iu soln-"e bosta nestanovitna. Jesen bo v začetku deževna m nestanovitna. Potem bo pa deževna in nekoliko mrzla. Proti koncu bo bolj deževna in bolj mrzla. Z ma bo zgodnja in nezdrava Tudi nekaj snega bo padlo. L;'tin;> bo srednjedobra. Sadja bo precej. Vina bo malo in bo kislo. (Posebno v Ameriki — prt stavi jam jaz." aiugnfiiummflka Ustanovljena 1. 1898 Kalni. 3fcluuita Inkorporirai-a L 1900 GLAVNI URAD v ELY. MINN- * Premogarska stavka je napovedana za 1. april. Premogarski baroni pa nočejo bo izboljšalo ail i pa .še poslabšalo. [ toliko čakati. Delavci bodo sami krivi, ako se ne bo izboljšalo. Jack Yert, 13ox 204. prejemali. SVda.i vidimo, kaj je nastalo iz podjetniških obljub iu kaj smo podali delavci v Združenih državah. Na tisoče jih je še, ki ne zaslužijo za vsakdanjo hrano in stanovanj«1. Podjetniki delajo z nami. kakor se jim zljubi. Kadar hočejo, odstavijo delavca vpošte- trd dt-la. Prav tako delajo naši vviv. , jj« ]>0-jdol>po»sreiii kapitalisti kakor ne- pokažite s pomočjo* zirodo-N^, Tll™k"^ >J;Hi l>il predsednik, izvoljen ]>o vrsti iz vsake narodnosti. Da se prepreči vsako frikeijo, naj bi se zgodilo to potom žreba. Tako naj bi španski, francoski nemški, angleški, italijanski itd. delegat potegnil j ponujajo ljudem kamen, mesto ri-po eno Številko. Številka <*na naj bi imela prvegai P*A kašo. predsednika. dve drugega in tako dalje. Vsak predsednik naj bi bil liominiran za šest ali sedem let. Dežela številka dve naj bi sledila, dokler bi ne prišle vse na vrsto. "Vsaka dežela naj bi poslala v višjo zbornico po dva senatorja. Poslanska zbornica naj bi bila izvoljena potom ljudskega glasovanja na temelju prebivalstva. Vzemimo, da naj bi en miljon ljudi izvolilo po enega ža-;v>m' s prekrižaaiimi rokami in z stopnilia potom direktnega in tajnega glasovanja. [brezčutnim srcem gledati! . .x.„. .... .. -j. . Kdaj se bomo zaceli dvigati? 'Najvišje sodisce naj bi bilo sestavljeno iz enega Tri !eta ^ žp mbmla po st^ni sodnika iz vsakega naroda. A rbovni sodnik naj bi bil | svetovni izvoljen za dobo ]>etih let, a ne da bi prišli vsi narodi na vrsto. Sodišče naj bi razlagalo ustavo ter nepristransko odločalo glede meddržavnih zadev. » * P # * • % "Ofieijelni jezik naj bi bil angleški ali francoski kot najbolj splošno rabljeni. Nobenega naroda pa bi se ne smelo siliti, naj opusti svoj lastni jezik, a otroke naj bi se učilo tudi oficijelni jezik poleg domačega jezika in vsi sodniki, senatorji, poslanci in predsednik bi morali govoriti oficijelni jezik, da 1>' se lahko vršilo jxisle brez tolmačev.' 44Denarno vrednost Združenih držav Evrope naj } i predstavljal .frank. Vsak narod naj bi iztfal svoj denar v frankih Ko bi bile odškodnine veiu.e vojne uravnane ter bi bila valuta zopet normalna, šele tedaj in ne preje, naj bi zvezna vlada poslovala kol zakladni-<*ar„ izdajala ves denar ter prevzemala vse obveznosti kot v Ameriki. Vsaka dežela naj bi obdržala s.'ov» obliko vlade ter upravljala svoje notranje zadeve po svoji lastni volji. Istotako tudi kolonije-, nahajajoče se izven Evrope. Lahko bi imela milico za vzdržanje reda, a ni- Hibbing. Minn. Ker ravno pošiljam naročnino . za list Glas Naroda, vam tie par vrstic napišem iz na.še naselbine. Iz naselbine in okolice kot je llibbin*r bi biLo pričakovati na vsak način nekaj več poi\>či) pod ničlo. V tej okolici vlada splošna brezjMjselnost od 1. marca l'J-1. Ako človek oziroma proletaruki j trpin le nekoliko premisli, moral •rotovo priti do prepričanja, da je življenje proletar<*a ena sama tujra na celem potu njegovega življenja. Vedno skrb za vsakdanji ^rub. ninkepohio, naj>onio delu ter izkoriščanje in ponižanje od strani kapitala obdaja iu spremlja proletarca. Proletarce ima trnjevo pot skozi svoje življenje, oblito z znoj-nimi kapljami. S krvavo žnljavi-lni rokami sc mora boriti za obstanek. dokler končno omaeran ne podleže. L Pride zagotovo čas, ko se bo zatirani narod eelegu sveta zavedel in spoznal, kje tiči jedro svetov-iu*«a zla. Ljudski izkoriščevalci bodo izirinili s površja ]x»d pritiskom preobrata, kajti zatirani narod celejra sveta se prebuja, četudi počasi., aH vendar sigurno. Pozdravljam vse čitatelje Glas Xaroda po Si ni i Ameriki, posebno pa v Ilibbineru in okolici. John Yeshe. P>ox 524. Cene premogu so namreč ze zvišali. * ^ * * Moja ljubica ima sive oči. (priseči ne moreni, le rdi se mil iu v rožnatih licih ji plamen goi-i. Povem pa le to, kar smem : da to. kar v njenih prekrasnih «c skriva očeh. ni {rreh . . . Glavni •dborrJkt Predsednik: RUDOLF PEHDAN, »3b B. 185tb St.. 01<^el«-id, O. Podpredsednik: LOUIS BALAN^. Bor 10« Pe»ri Are., LeAlB, O. Tajnik: JOSEPH PISHI^R, Ely, Minn. Blagajnik: GEO. L. BliOZICB, Ely, Minn. Blagajuik neizplaCa-ib siiirtiiin: JUH N MOVERN, 6J4 N. 2uu Aval, W. Dnlntb, Mina. Vrhovni tdravnUc: Dr. JOS. V. GRAHEK, 843 E. Ohio Street, N. S., PittsKargh. Pa. Nadzarnl od^*r: MOHOR MLADIČ. 2605 So. Lawuuale Are, Chicago, HL FRANK SKRABEC, 4822 Washington Street, Denver, Golo. Po rot n* odbor. LEONARD 8LABODKIK, Box 4S0, Els, Minn. GREGOR i PORENTA, Box 170, Black Diamond, Waah. FRANK ZGRICH, 621? St. Clair Ave., Cleveland, O. Združevalni odbor: VALENTIN PIRC, C18 Meadow Ave., Rockdale, JoUet, I1L PAULINE ERMENC, 639 — 3rd Street, La Salle, I1L JOSIP STEULE, 404 E. Mesa Avenue, Pueblo, Cola ANTON CELARG 706 Market Street, Waukegan, DL - Jednotlno uradno glwsilo: "Glaa Naroda". ? — •» Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne pošilja-tvo naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pofillja na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov ln bolniSka spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska KatollSka Je^nota se priporoča vsem Jugoslovanom ■a obilen pristop. Kdor Celi postati član te organizacije, naj se zglasl tajniku bljlf^ega društva J. S.. K. i- Za ustanovitev novih društev ■e pa obrnite na gL tajnika. Novo društvo ae lahko vstanovl s 8 Člani ali članicami. Iz Jugoslavije. Komunalno posojilo GQ0 miljonov|put«ci.jn vmlil !iai-oilni kron liice Brankovii* i/. Otot'ca. pos.a-Tudi je sklenil najeti zagrebški ol>čin-' kralj ji* t.> '-o<"a vla
  • licij-kn ravnat el.i st vi> .. ,, ...... ... , . . Beogradu je bil priveden -te dni mit. hu dijak je i:cgul>u vsled ne-L . , . , • ,.„ ■„. n,.., , isestbiten savoj, poštnine prosto in zavarovano, ali (J zavojev za $5.25. Naslovite vsa oisnia na: H. H. VON SCHLICK, President. MARVKL PKODITTS CO., 1» Manel finildinc. Pittsburgh, Pa. PRIHRANITI SVOJ ZASLUZEK - JE KREPOST! ALI VEŠ, kako dolgo boš sposoben za delo? ALI ŽELld imeti svoj dom in svojo rodbino v njem? ALI VEitUJEŠ da si aeodvisen, ko imaš prihranjen der^r v banki9 Da nikogar ne prosiš miloščine in posode? Vsakdo te spoštnje, ker ve, da si svoj v svojem! DELAJ, PAZI iN ŠTEDI — IN BODI SAMOSTOJEN! Pri nas nosijo uloge do narlaljnega 4% na "special interest account". Pokritja z najboljšimi državnimi in mestnimi bondi. Državno nadzorstvo.' Vloge pošljite po poŠti potom "postal money ordra" vsak teden ali vsak mesec. r- * ^ ♦ FRANK SAKSER STATE BANK oZ Cortlandt street, , • T ? n i * New York, N. Y. glavno zastopstvo Jadranske banke CVETJE V JESENI Spisal dr. Ivan Tavčar. I (jNaualjevanje.) Božjo b-svdo nam je tisti dan na Gori om? nje val gospod Jakob, Kaplan v Poljanah. Ko je stopil na j j ri/.uieo, -m mislil, da mora r. pijrvo vzdigniti streeicc nad seboj. Ali vse j" uredilo. Gospod Jakob je pričel govoriti množici preprosto. naravno in lehko umljivo. 1'olitika se takrat še ni mešala v cerkvene govore, zatorej je go-spoil kaplan o nji molčal. Razložil je kmetu, k.iko zahteva gospodarstvo. da se i. u njiva boljšaj od leta do leta. njegov večni blagor pa Zahteva, da se mu b« ij.šaj duša od dne do dne. To misei je gospod J .'j koh razpredel tako čedno, da se je vse b-po vjemalo. Ko pa je pn koncu poudarjal. se nam duša sdno poboljča. č» izženemo [9. nje sovraštvo, in (la človek prisluži najlepši venec pri Hogu. če otipu si i so vražniku, ki mu j»* delal krivi- o, »e Klal zbrar.i srenji pred duhom S imen Skalar in src se Je polastilo globoko gi njen je. Doli pri vratih jc na ženski strani nekaj \L':n:l<». ta. vik se je takoj ponovil pred oltarjem in potlej v sred* i v hipu je bilo vse ženstvo v joI:'i! D*»l.ro si or.nanjeval božjo bese«l»». gospod Jakob! }'o opravilu sem čakal, da se je cerkvica izptt.Liiiia. Ko sem stopit na soinee. so v stolpu še vedno nabijali, da je odmevalo od Blega-sa in Mh'degn vrha. Pri Veharju se je /e sekalo In pri stantih je bilo i. j revej razprodaje. Cerkovnik j» Imel ta dan nekako ' di\jo srostilno". kjer ki tTo-bil jnbe ;n I rulia. Kdor ni ime! sredKt* v. da bi šel k Posevčniku. ki je imel nr. Ma Ionske m vrhu boljšo In ,'ra/jo gostilno, je ostal pri eerUovriiku. W. stoTj.jifab pri mežnarjti sta sei pri sedanjem sbibotnem rodit ne premagale štiri glave, ona dva pa sta jo hitro h.p>a?nila! I.ucn »io* jo zagledala, in opazil sem takoj, da je v hudi zadregi, ker sta r.ii bila dolžnika, a sta. vendar tako "razkošno" živela. Nekaj s,, je opravičevala, a nisem jr dal govoriti. Sreča današnjega dne je liji in Siinnu sijala raz obraz. Povem pa vam. kakor j«' bila grda. v tistem trenotku re mi je videla lepša od vas gosposkih /. nsk. in n&j ste zavite v svilo in žamet! Slovenska kmetica, še vedno tc premalo spoštujemo! Podobna si i tuli. ki ogarana in o«lrgnjena vo-r;.ri jm) andabiškem skalovju! — Pridna si pri delu. vedno si v skrbeli, da bi s«, ne jkmIH kak vogel biče, da bi mož ne zr.osil preveč v I rvniee. da bi s«* otro.fi ne spridili. Malo inii:š r.d življenja, uboga ti mučenical A tvoja je vendar zasluga, da je tlačena in raztrgana slevenska domovsr.a ostala sku-fs-ij! Te domovine prvi steber s> t>. slovenska kmeti »a, ki cpLš na-vadno na slami tu p<;d raztrgano odejo ter ješ kar možu in otroku ostane! — V bližini sla čakali Meta in Lt-za. — Ali boš nama kaj kupilf — je vprašala zadnja sladko. -— To se ve! Meta pa je nekako v strahu iz-p« egovorila: — Stopimo v stran, tam prihajajo Posavčevi. In res so prihajali Posaveevi iz ?'artinovega sela. Štebale visoko čez koiena. kamižohce ob ramt. r.a telovnikih pa debele gunihe, ki so se svetil; ko srebro! Trije bratje so bili: dva dve kladi, tretji pa dolga dreta. Ta je bil Urbel ki je neka i za Meto piedal in lazil. Imenitni lazsajavei po shodih in pivnicah, za tepe/, pa, kakor boste kmalu videle, zanič. .Stopili smo pred njimi stran Najprej sen- kupil vsaki ruto, da se v nio spravi, kar njima nakupim. Na tem mestu je prodajala Maruša iz Selške doline svoj — "mali kruhek". Ponujala jc iz II malega kruhka" konje, peteline in \elika srca. Na j več* je takšno srce je ležalo v sredi in z umetnim cvetjem je bilo črezinčrez preprečeno, da se je vse treslo, če st vzel v roko ta ponosni izdelek tjem jc tičal bel listek, kjer so bili zapisani Jenkovi verzi: '"Sooči je jiikala. dan's ni ves^a. to bo še stokala, starca je vzela." Morda nis? bili r.ivno Jenkovi verzi, ali nekaj takega podobnega je bilo. Omenjeno srce sem kupil Meti, manjše brez cvetja pa Lizi. Nakupil sem potem še drugih sladčle. Tuintam smo se smej:di nad napisi, ki niso bil; ravno vkusni in tudi ne priporočljivi. Bili smo prt najboljšem delu. kar zalirope za muno raztrgan glas: "Lsica. lisjak sta pila tobak!*" i To je tul!l Urbel: drugi dve kladi pa sta še bolj skrhano nadaljevali: "Tobaka ni !«'lo. sta pila vodo": Lisica! t meni je zaledenela kri. Zadnja kaplja krv i je izginila tudi Meti k cvetočega obraza la ustni sta ji bili beli ko vosek. Cu-liea z mojim velikim srcem ji Je zdrsnila iz rok ter padla na zemljo. 1'rbel je še enkrat zakrulil: "Lsica, lisjak sti. p;la tobak": V meni je zbudila zver. ki tiči v vsakem človeku. Pri oiikan-ou tiči sicer v temni ječi, ali gor-;c. če jo ptebije! M>ni jo jc t'sti dan prebila! Obrnem se ter vprašam srepo, komu velja to. j — Komu l — bc zasineje 1'rbeT. — Tebi in lisici, ki lazi s teboj! Pa tudi krhe* boš dal sem! —- Že je ste»cd koščeno roko po mojem klobuku. Meni se je vlegla n)♦•<"• a megla pred oči. Z vso veliko s-ojo močjo — tačas sem bil prvt ljubljanski telovadec — sem ga vsekal po ležečem se obrazu, da je v hipu r-rubil ravnotežje ter t dolgim svojim telesom treščil Maruši iz Selške dolino v bogato zalogo "malega kruhka". Nato sem bii bliskoma pri bratih, ju železno pograbil za tilnik, z glavama nekoliko pozvonil, da je tlesknilo in da sem kar videl, kako so se delale bule. Pri tem sta jima k:istorea odletela daleč I roe. Nato sem še vsakega posebej očrevljal. da ju je zaneslo po bregu, kjer sta lovila svoje kamt-žolice in lovila z roko tudi po travi. da bi se viela. kar se j ma je končno posrečilo. Potem pa st-a se spustila v beg. Tudi Urbel se je med tem izvil iz desak in količev, popadel klobuček in kamižolico ter jo med krohotom množice popihal nizdol. kakor da bi ga nosila sapa. Bili so lrrieaei. ali korajžo so 1-meli samo v hitrih nogah! Zgodilo se je tarej. Doctor Mutriusque mi-is — strokovnjak zasebne in ccrKveii? pravice se Je stepel pri cerkveni slavnosti ter nastopil tako junaško, da mu nasprotniki še krivce** niso mogli ^zeti! Večje slave v pogorju doživeti ne moreš! Ko pa sem prišel k zavesti, me je kar mraz preleta-in sram iuc je bilo. da si nikomur nisem upal pogledati v obraz. K on * no sem pa le dvignil pogled proti rji. ki je bila pravzaprav povod vsemu pretepu. I ž njenih oči mi je žarelo nasproti največje občudovanje in vsa. srečna je vzdi-hnila : — Grozno ?a\ se mi zdiš! Žel sem torej največje prizna nje ker je v pogorj i "grozno* ali "strašno" vrhunec, ki se sploh doseči da. Prigugal se je tudi Danijel. junaškim pogumom je pograbil kastorec na tleh ter ga zalučal za orimi. ki so bežali. — Da boste kaj ra glavi imeli. — je vpil. - - kadar vas postavijo za strašilo v turščico* Tudi Jakopin se „e oglasil; — Hoj! prav, da bodo vedeli ljudi v mitu> pušča.*ij Danijel pa se je obrnil še k meni. rekoč: — Dali sito jih! {Dalje prihodnjič.) Izgubljena mesta. Dokler ne boste ":tali Juurnala angleške kraljeve zemljepisne družbe, ne boste imel. nikdar pravega pojma glede števila ljudi, ki so zaposleni z "izkopavanjem zgodovine". V pesku Egipta v džunglah centralne Afrike. Cejlona in Mala je in v tropičnili gozdovih Južne Ameriki so navdušeni starino-s'ovci neprestano 111 delu, da najdejo sledove in preostanke izgubljenih civilizacij. Tekom vojne j* bilo delo te vrste seveda prekinjeno, a sedaj so postale zadeve počasi /opet normalne, kajti pretrgane niti se jc nanovo zvezalo in to zanimivo delo se vrši naprej Čudovite najdbe so je izvršilo v preteklosti, a vse tc najdbe niso nič v primeri s tem. kar bo brez dvoma prinesla bodočnost, kajti najti je zaklade preteklosti, ki čakajo vsepovsod le na lopato in kramp raziskovalca. Vzemimo naprimer Južno Ameriko. Po celi Braziliji, od iztočne obali ter prav do nepoznanih in nepreiskanili gora Matto Grosso je najti naravnost nevrjetne preostanke in razvaline velikanske starodavne civilizacije. Tukaj je najti napise, ki so na čudovit način stični grškim črkam, kojili vsebina pa je zaenkrat popolnoma nerazumljiva. Vedno pa obstaja možnost, da se bo našlo kak ameriški "Rosetta kamen, ki bo predstavljal ključ potreben j a prevo 1 teh pisanih spomenikov. Kako-hitro se bo našlo tak ključ, bomo lahko zbrali skupaj presenetljivo zgodovine plemena 1'oltekov, ki je pradavnih časih zirradilo velikanska mesta po •_*elem kontinentu ter oobdelovalo obširna zemljišč h. ki predstavljajo sedaj nekaj, l;ar se dozdeva nam le viški pragozd. Vsakdo je brez dvoma že cul o obširnih razvalinah, imenova-lih Zitubabvo. v južri Rodezijl v južni Afriki, o katerih se glasi, da predstavljalo /lato mesto, takocvani Ofir židovskega kralja Salomona. Severno od Zambczija. globoko v skoro nepoznanem pragozdu, leii nadaljno :n celo večje mesto, s sličnimi btolpi. masivnimi zido-"i iz opeko ter ječami za sužnje izklesanimi v živo skalo. Čeprav so raziskovalci obiskali to mesto, se je tam izkopavalo l£ malo ali skoro nič. V Journalu Afriške družbe v julijuf 1903 je najti nekaj slik iz mesta Ife. ki leži v južni Nigeriji. Nekako dvanajst čevljev pod sedanjim domačim mestom se je našlo čudovito izrezljane kipe i/ kremenca. brona in številne druge predmete, ki nam pričajo, da je obstajala tam pred davnim časom civilizacija, ki ;e bila gotovo slična oni stare Grške. Daudanašnji do maeini. ki prebivajo v tem ozemlju, nimajo niti najmanjšega pojema o teh umetniških delih. V Turkcstanu, na desnem le-egu Amur-Dsrije in bližini Bok hirskega mesta Karki. se nahaja podzemeljsko mesto, izklesano iz žive skale. Tukaj je najti neizmeren labirint cest in hodnikov ter hiše. ki imajo po dva ali tri nadstropja. Izkopalo se je lončeno posodo, kipe in kovan denar, a dost* dela je trebi šele izvršiti. Otok Cejlon je poln izgubljenih ali napol zasutih mest ter nudi ■»tarinoslovcem dela za dolgo vrst !e«. dočim je najti v Daljni IndijS ter v džunglah Anama razvaline tako velikanskih dimenzij, da so Maruše iz Selške doline. Med cve- starega Egipta .pritlikave v primeri z njimi. Koledar V zalogi imamo iše nekaj iztisov poučne in zabavne knjige: Slovensko Amerikanski Koledar Za leto 1922. Vsebuje 36 slik in sledeče zanimive povesti in članke: Proti-delavska špijona ža Lažnjivost in neuspešnost splošne narodne prchibicije. Opora javnega reda Povodenj v Pueblo Iz spominov francoskega policista Claude Maščevanje usode Doživljaji v francoski Legiji tujcev Kako bo izgledala bodoča svetovna vojna? Dežela debelih žensk Najnovejša povest o Sherlock Holmesu Presenetljiva starost živali Priseljevanje Zakonski načrti o priseljevanju Po plesu Livarji kovin v starem veku Glavni jeziki sveta Pol leta med divjaki Iz življenja kralja Petra Konec zakonske pokorščine Jugoslovanski kralj Zadeva Lopovlča Morilka otrok Nekaj o jetiki Uzor Sherlock Holmesa Pot na Gaurisankar Zolčni kameni Nenavadne oporoke Nekaj o čistosti Francozov Napoleon in glazba Matere Nekaj o proroških sanjah Iz naravoslovja Strategija banditov po ulicah velemesta itd. Cena je samo 40c. Za Jugoslavijo je ista cena. Pošljite spodnji kupon. § J* o. h SžS O n C3 ' w — Ci * S > W "t^ CC 11 O • S 5 H < bO® r- 55 ~ ' .S >Jj O ^S r o ^ m - a cn Ž -a ft £ o-a o o c m Gj M C »H O o o S S rli - c> ■r s > o cz pismo. Gorica, 24. januarja. Volitve v Gorici, ki so se vršile! dne 22. januarja, morda nimajo para v jrodovini Slovencev. Goriški Slovenci so v tem volilnem bo- | razsvetljavo se uporablja 9 miljo-juov svetilk. Za proizvajanje elek-| trike je potrebnih GSč.OUO konjskih sil. Dovršena žena. Nek francoski list piše o tem, katere lastnosti bi morala imeti ju podpirali i-eko laško skupino .žena. da bi bila dovršena. Žena in edino ni ta način dosegli, da t mora biti podobna — pravi ta list je padla stara mag:stratna klika J— dobri uri v zvoniku, polžu in z Bombičem ra čelu. ki je nad 30-jeki. Kakor ura v zvoniku mora !et gospodarila v me^tu. Sami Itn-.biti točna; kakor polž mora živeti1 lijani niso bili več zadovoljni ž'vedno v svoji hiši; kakor jekai no. zato se je odcepila levica in j mora odgovarjati, kadar jo kaj tvorila po-F.e-mbičem in njegrovimi zvestimi, jdobna uri v zvoniku in govoriti ki jim je'napovedovala hud boj i tako glasno, da jo čuje cela fara; na nož. Ta meščanska skupina jej ne sme biri podobna polžu in no-zavzela stališče proti fašistom. je,siti na sebi vse, kar imr.; ne sme za avtonomijo in mirno življenje ibiti jeka — in iiii--t i vedno zad-js Slovenci. V tej skupini se je os- njo besedo, redotočil ves tisti mirni trgovski-in obrtniški živel j Gorice, ki jra poznamo še izpred vojne, ki hoče m'Mi in blagostanja, zato pa ne mara "privandravcev" in ne fašistov. Slovenci so se morali odloeit; dvoje: ali prredo volit samostojno in s tem pomnjraio stari kliki do stolčka, ker nobena ostalih skn-I in ni dovolj močna, da bi magi-st rat ovce preglasovala, ali pa se najrne na eno stran in pomajra vre- POTOVANJE IZ EVROPE. Ako imate sorodnika v Avstriji ali Nemčiji, kateri je tam pristojen ter želi priti v Ameriko, ga zamorete sedaj dobiti s$m. Nadalje zamorejo sedaj ameriški državljani dobiti žene in otroke izpod 18. leta iz Jugoslavije ali zasedenega ozemlja. Avstrijski podaniki morajo plačati vizej pti ameriškem konzulu z amerikanskim denarjem in ravno tako morajo na Ellis Islandu svoto $25.00 pokazati v ameriških dolarjih. Glede denarnih pošiljatev v U. S. dolarjih, za vsa pojasnila glede potovanja, potrebnih listin (affidavitov') in voznih listkov se obračajte na najstarejšo slovensko *vrdko: Frank 5akser 8tate Bank, P2 Cortlandt St.4 New York, N. Y. Knjige! Knjige! POUČNI KNJIGI Angleško-slovenskl slovar — Dr. Kern . Slovenska angleški t>i«>var SloTensko-sagleška siovulc^ či kamoro. V'resnici pa je bilo vse a^edoik od Slovencev odvisno. Vse je gledalo na nas in čakalo, brez nas niso mogli delati računov, krčmar smo bili to pot mi. Odločili smo se enoglasno za to. da vržemo kamoro. S kom ? Komunisti in republikanci so prešibki, da bi mogli iti z enimi izmed teh z gotovostjo da bi zmagali. Ostala je le še skupina Azione, ki se je kazala še dokaj strpno, na vsak nat-in pa boljša kot stari komora. Odločili snu« se. podpreti jo. Xa čelu liste je bii dr. Podgornik radi štetja naših glasov. Italijani so izvedeli komaj v soboto popoldne za to Nemško aofiefibfl tohnat .... O lepem vedecju ........... Slovensko-nemški ikrar — (JanežlČ B&rtol) AngWratlla ** oIiko. Dr. J. Oowtojen niso mogli več dovolj uspešno i z- ^ dob- i i • -v- . , . Oase ...................... LM rahl.iati. Nervoznost po mestu je bWa velikanska. Vsi so slutili, da KAZNE POVESTI IN ROMANI računi zde j vse drugačni. Fa- ^ ^ ^ s'sti so Sicer nosili po mestu tab- \ Hči mestnega sooulka itd. .. lo- — Kdor voli za Azione. voli JuriSe, 6. it: Soaetfor ain. S^ Slovence. — a ta tabla jim ni 1 tmetakega cesarja ttd. ........ pomagala, tu li zastava ne.'ki so JuržM« •• I>dktor Zob®r-• i m- roman. — Tcgoraer, tragedija jo izobesili >ia gledališču. Vjrrizni- ti so morali v kislo jabolko In kljub vsemu priznati, da so Slovenci odločili njih padec, četudi niso dobili nobenega zastopnika, storili mnogo. M M DELOVANJE IZNAJDITELJA EDISONA. Letos je praznoval slavni ameriški iznajditelj Tomaž A. Edison 731etnico svojega rojstva. Čestitke je dobil ne le iz vseh delov dežele, pač pa iz vseh delov sveta. Letos je pa tudi minilo 40 let izza časa. ko je bil uveden sedanji električni sistem v New Yorku.j Leta 3 882 je bila namreč zgrajena v New Yorku prva centralna postaja. ter podzemski sistem. Vse se je i/vršilo po načrtih Mr. Ediao-I na. Prva postaja za (proizvajanje1 elektrike je bila na 2.T7 Pearl St I\na kvadratna milja ozemlja je bila preskrbovana z elektriko iz te centrale. Toda tedaj je bilo samo 60 ljudi, ki so imeli v svojih hiša It elektriko. Kakšen napredek od onega časa! ^>edaj ima Edisonov sistem 296,560 odjemalcev. Za Dre sliki — Ksarei Megko...... Hude breadn«. Ni vae zlato, kar oo ae arct< itd. .................. Patrla, povest la lrake Junafike dobe ............................ M **od aTohodnim aolncem. »godovin- i aka povest, L n.............hU j od svoboditlaa aolnceaa, Egc>ov Leska povest, 2. zt.............L2I Povesti slevenakemo l|ndstva v poduk in zabavo, Eilu...... Bomarica, poveat .............. Slate • 8esto. por est la Abraeor Slike ta povesti, K saver Meflko dtedcnl naj bo, — Nai TaakdMji kruh ........................ Fesele povesti: Za možem, — V pastir Je Sla. Pravda med bffttflHtt •••ooaaa**** /ojbkolr aH poganstva in krst, POV60t oooono*oooooooao»oaoooo eter Zgngm .................. Doli a oroijeaa ................ Knjige druike Sv. Mohorja Duhovni boj <3iM atr.) ...... Menija (1. sv.) .............. M^sijft (2. BT•) Zgodovina slov. naroda (5. ar.) ZsodoTlna slor. naroda (4. «r.) Mladim srcem (2. sv.) Ssisal K. Moško M Cnjiga an Bahkomlneteo IJo*, Bplaal L Čuku ..............L 75 ¥ tednov v zrakoplova........IN •merikn k S »v.: M ar on, krSanskl deček la jjbanona .................... JS B. sv.: Marijina stroka, poveat la kavkaškl^i fora .............. JI 4. »v.: PrrSId Jodek, povost, IL aati« ........................ J£S fe. sv. IndUfake povesti...... M •*"[ 9. if.: JlralJKin aewak. Zfodorln- ' »ta po.e»r. L"j Japonskega .... JtO 110. cv. :ZveUl bin. porest ls vJodo A k ha rja Tellkepi ............ JM H. sv.: BAeC-a in be'a vrtnim, po- 112. zr.: Korejska >rata. Cvt^a la nalslJono7 v Koreji............ ,tf ; 18. rv.: Raj k i»vg», poT®V ls ,11' Araana ....................... Jp j 14. sv.: Trisera hmmkepi fla-sarja, pored is zgodovtne ka- ! nadske ...................... JO .71 15. ar.: Aagrti svCnjsv — Br«iziu sta povest .................. JO 16. sv.: Elfttohopl, povedo' ...... JM 17. ar.: f.t^ wk4 Imhjand aL v«*nja v Nlkaaagno .......... JO 18. zv.. Poganjanje WVjstdh mi-siJonsLr>v ................... JO 9. sv.: HMs mornarju, povest M SPISI SA MLADINO. Ji Bob za aalad' sob, pesialoo .00 j Dedek Jo pr+.ili, t^avljics ji! M M JS JI JO M JO Jt Ji Jt M MOLmENIKI Sveta Ura: 8 posebuo cft^t>elini1 v us»nje vezano ..... v plboio vezano ... Marija Varhirja: v usnje vezano ..... v platno vezano .... CrfcnDai. jr KO M 1.80 Vaše telo mora imeti železo. Ali veste, tla ne morete živeti l>rex j železa v vašem telesu? Brez zadostne-: jra železa v vašem telesu ne morete! I'it i dobrega zdravja. Tisočeri ljudje' i»olagowa umirajo, ker nimajo železa, j F)--1 a ne jo sal»otui in upadli, izgubljajo j mor, živalifiost, težo. mi.šiee otrpnejo. 1'iinajo volje, zavžita hrana jim ne f^tori obiti. Kdina i>«»t. »la zojK't dosežejo zdravje, moč in živahnost je, da spravijo v telo več železa. Železo napravi kri Imjmto. rdečo in oživljajočo. Nuga-Tone. velik gradilee zdravja, je bopit na železu. Vrsta železa v jNUffa-Tone je lahko prebavljiva. vsleo pošti, poštnina plačana. NatiMial Laboratory. 101S S. Witbasli Ave.. Chiengo. —Adv. JUbSKA KNJIŽICA ^ POVESTI L sv Znaa. HMk Prv,-st Oo tektlva Sherlock Holmer .... JO 2. st. Darovana. Zgodovinska p»> povest iS dobe ziovsasLih s po*- tOlOV« sssssssstssstssssosoossi e^S 3 ar.: *vml Zziaeovaf, poreaL — Med PluorI, tirolska povest. J« 4. sv. Malo ilTlJeaJe, povest.....M 5. sr.: Zadnja kmečka vojska, OgodoTtnska povest .......... .71 i sr. Gozdarjev sla — ITlnJsc?, povest ....................... Ji 7. 17.: Prihajat. Zr brniva po- ▼Mt s**s*sas»s»#«9«ss*s * M • O • • P. sr.: Brencelj: Kako s*m se Jas likal, 1. zrezek 1.00 Skrbi si r nsuja Tesani „ v {»letno vesano Rajaid cam!: t platno vezano .. t koa< vezano ... r usnje vezano .. > • o o o mm mm L7i ----Ji ZEMLJEVIDI. ZdnrJUrJrth driar...... JfemfjevV. 6lrveolje .......... Zcraljovld Evrope .............. Velika stenska mapa .......... Zlj«Ti£: New York, Illlnrls. Colorado, ^snsaa, Motana, Mlnno* sot a, Wyoming In Alaska ?—! vsaki po Jt Pennslyra^ia ................. M West Ylrginlja ............. .M RAZGLEDNICE: Zabavne, različno, tacat Js Nev-r^rške, reslične, ducat, Ji Pan-.slušate. Nadvladujvč - im-Io sv<<,jc> energijo otopelost. ki se jra je lotevajo, .je nadaljeval : — To potovanj*? v Konlaini-J.uea j j«* odločilo najino usodo. Sle-i'ila so drntra petoviiija. Grofica je preživela svoje dneve pri prijateljici in jaz s«m l«lt dii |x> y:ozd«>vili. Na večer ]>a sv:i ^e zopet se.sta-la na jnistaji. Vzela sva poseben ku|M.*j. katereira sem naročil jaz vnaprej in *p".iiiljal sciu ju v v«»ru do Lise njenega <>četa. — Kojicčno. nekega večera ..jt zapustila hišo svoje prijateljice u!» običaju: u-i. V Ihšo svojeg:* oeei.-i pa s.' je vrnila šele na sledil je- ii, katere bi ne storila da vzdržitn sloves, katerega sem si pridobila. S'vojf življenje tvoje življenj«, življenje moje hčerke. — vse to bi dala brez obotavljanja. da zavarujem svoj sloves. _ To se je zgodilo dne 12. oktobra, kajti datumi so ostali za- pičeni v moj spomin i;ot vklesani v kamen. — Ne morem hiti več ko: en m t sec, — je rekla. — ne da bi videla tebe En mesce od danes naprej, to je 12. novembra, ob treh popoldne, moriš bit v gozdu Itošpomje, na križišču cest. Jaz bom tam. — iii ona jc zapustil« Pariz. Jar. sem se nahajal v takem stanju dtlirij«, tla sem koti aj občutil bolest slovesa. Misel, da me ljubi ta ženska, me je polnih- z največjim ponosom ter nu? brez dvoma obvarovala pred m a rv i kateri m izgredom. Ambicija je rasla v meni. kadarkoli sem mislil nanjo. Hotel sem delati, se odlikovati ter postati odličen na ta ali oni način. — Hočem, da » o ponosna name. — sem si mislil in sram me je b:lc. da nisem ničesar drugega kot sin bogatega očeta. Najmanj Uesetkrat je stav gospod Magloar s svojega stola ter premikal ustnice kot da hoče ugovarjati Obljubil pa je samemu sebi. da ne bo prekini! JŽaka ter tudi držal to svojo obljubo. (Dalje prihodnjič.) Slovenec z.i Srba ko za Hrvata lesnično bratovsko čuti in da Je naša država, vkolikor ima to biti odvisno od Slovencev, nerazni-šljiva stvar. Če pa je zahteva po avtonomiji Slovenije v oeeli "Jutra"' protidržavna in srbomrZna stvar, potem je pač — 90 odstotkov Slovencev v svojem srcu — •'proitidržavr. ill in ,£srbom^2 n ih". In i ■-fii t :,.k! Zak. v/Ir'iknil Mag'-jaV. kot tla je Cul grdo kletvico. 0 slovenstvu. (Triglavski (Sarajevo) v "Slovencu".) KRETANJE PARNIKOV Kedaj približno odplujejo i* New Yorka. Boaskoran je o-tal hlade*: ii. neomajen. — Jar ve.ii. — rekel. — da se vam mora to čudno ztieti. Vi si mislite, da ii nobenega izgovor." za moža, ki je izdal zasipanje ženske, ki se mu je :n kc.č ml;Ja. 'Jahajte ter il/j f;odrtc šele ]>oto\eti,i':i vse. kar je bilo skritega v njenem srcu. V onem č rsu ni še mislila ne to. da bi za\arovola samo sebe pred menoj, da Li napravita i/ mene -vo.ie«ra sužnja Povedala mi je indi skrivnost svojega za'.con j. ki je ob svojem času vzbudit tako senzacijo po celi deželi. » , V V L/\, { Ko je njen oče marki »le Yassar. zapustil svoje mesto, je kmalu pričel občutiti vso te>.» nezaposlenosti in ob istem času je postal nestrpeu vspričo nezadostnih denarnih sredstev, ki so mu b;!a na raz|Hii.iLro. 1 ot;l sc je kočljivih finančnih špekulacij ter izgubil vse, kai* jc ime. Celo njtgo^a osebna čtist je bila. na tehtnici. \* svojem .»bu^i je milil na samomor, ko je prieiisel slučaj v njegovo hišo nekega ivejšnjega tavarisa. grofa Klodijcz. V trenutku zaupljivosti mu je aiurki vse priznal. Klodijez pa mu je objubil, da ga bo rešil ter obvarovol sramote. To je bilo plemenito in velikodušno {<■[• je moralo stati čedno svoto denarja. Prijatelji, ki so zmožni in priprav jeni storit: kaj t<. kaj ve o [ia ni u.oire! biti irrot' hlod-je/. vedno tak junak kot je bil i/M-va. Videl jc Genu 'tfo el; v povračilo roko Genovcfe. - s,, istega večra je stopi! obubožani plemič v sobo svoje hčerke ter ji s solzami v očeh |M>jaMiil strašni položaj, v katerem se nn-! ija. Ona s,- j,i obotavljala niti za trenutek. — Predvsem. - je rekla ^vojemu očetu. — rešimo našo čast, k;'1ere bi ne mogla obvarovati niti v;:sa smrt. Grof Klodijez je krut. ko pozablja, da je tiiueset let starejši od mene. Od tega trenutka napn j ira sovvažiin In zaničujen.. Povejte mu. da sem pripravljena po:-tati njegova žena. — Ko ji jc oče pojasnil, da bi grof nikdar ne sprejel njene roke na tak način, mu ;e odvrnila: O. ne vznein!jte se ladi tejja. Jaz bom storila vse v redu iu vaš prijatelj ne bo uuel nikdar prilike pritoževati se radi mene. -'.i/, pa vem. kaj sem vredna. Od sravna svoje na. bolj nujne dolgove. V svojem poročnem konti aktu je priznal, da je sprejel z ženo vred tudi doto v is'em znesku. Koiiečno pa se je omezal plačevati za svojega tasta i-1 ženo letni dohodek desetih tisoč frankov. To je {>ožrlo več kot po-!'»vieo, kar pe ;mel. a svojem stolu, z naširoko o<:prtimi očmi. kot človek, ki s«* vpra->u»e. ee bdi ah sanja. Obenem pa je mrmral: — To je nerazumljivo. To j,- nezaslišano. Zak se je polagoma razvnel Nadaljeval je: — To vsaj mi je povedala in zaupala grofica v svojih prvih urah strasti, povedala pa mi je vse to hladno in mrzlo kot stvar. ki jr povsem naravna. — Gotovo — je rekla. — ni bilo treba grofu Klodije/ nikdar obi. h»\ati kupčije, katero je napravil. Če je bil on velikodušen sem bih« y.\/ zvesta. Moj oče nm dolguje sv,oje ž i vije-n .In/ pa ser-: mu bila leta sreče, do katere ni imel nikake pra-viee Ce ni bi! deležen 'esnične Ijuitezni. jc bil deležen vsaj vseh zunanjosti Iji:bežni iu sicer takih zunanjosti, ki so bolj prijetne kot j« je realnost. — Ko nisem m-jgej prikriti svojega začudenja, je dostavila s prisrčnim vmehom: — V celo kupčijo pa sem prinesla duševni pridržek. Reservi-inla sem si piovico. da zahtevam zase svoj delež zemeljske sreče, kadarkoli se mi ho nudila priliko za to. Ta delež si ti. Žak. Ne mi-'!i si. da me vznemirja kesanje Tako dolgo kot domneva moj mož. a je srečen. držita pogojev k<»ntrakta. Na ta način je sovorilr ob onem času. Magloar. Človek vee-> izkušenosti bi m* tega gotovo ustrašil. Jaz j>a sem bil otrek. Lju x ;l sem jo s celim svoj m srcem, občudoval nieno ženijalnost in pre-mgali so me njeni sofi»mi. • — Pikmo srofa Klodijez naju je prebudilo iz sanj. — Grofica je napravila edino in zadnjo neprevidnost svojega življenja. Ostala je v Parizu tri tedne dalje kot pa je bilo dogovorjeno. Njen nestrpni mo». pa je pretil, da bo proišel po njo. Oni dan M»ni <[ v tramvaju i/ oolgočasj « pogledal papir, v ka-t'.'rega mi je b»ia zavila trafikantin."^ cigarete. je to košček fran-eoskega časopis;., in trle j. iiakhc-ja : stoprav o Slovencih je tu nekaj st-do. Odlomek članka, kakih deset vrstic, ne več. ali v teh desetih vrsticah koncentriran slavospev na Sloven.-c. Pripovedovalo se je tu svetu o visoki inteligenci, kulturi in morali slovenskega naroda, njogovi zdravi živlienski sili. o "ijega pozitivnosti, inrenz.ivnosti in vsestranski produktivnosti in slednje o potrebi prepojenja cele te n.-ve Ilirije s slovenskim duh«»in v interesu njenega procvila. Žal da iz razrezka nisem mogel dognati ne imena časopisa ne datuma, kdaj jc izšel i zabeležil. Ali pa ga je mogočo kateri beležil, samo sem jaz to pre/.rl. No, naj bo. J: a ker hoče. z zadoščenjem sem spravil listič, hvaležen nepoznanemu francoskemu prijatelju za njegove simpatije do našege rodu in za i eprecenljivo uslugo, ki nam jo je izkazal s tem člankom. Zdaj pa ei, ljubi slovenski rojaki, primerjajte visoko mnenje I tega Francoza o slovenskem plemenu s sodbo, ki jo imajo o vas na-primer gospodje v uredništvih "Slov. Naroda ' ali "Jutra", dokazujoči vam dan za dnem, kako je vse skupaj ničvredno, kar ste in kar imate, in da je sploh najbolje. d,i se čim prej izbrišete iz zgodovine narodov, da se prekrstite, prelevite in pretopite m a gar i v lliši-eeve "Slovine". sar^o da bo že enkrat konec te slovenske sramote. Francoski iurnalist vidi v nas narod visoke morale, ljubljanska baje svobodomiselna lista pa meiita moralni nivo Slovenije po šte-ilu nezakonskih otrok iu jej stavi jata za vzgled — Maeedonijo. — "Slovenec" jima j" na to odgovoril, češ. pri tej logiki stoje Indijan-• i. pri katerih sploh ni nezakonskih otrok, na najvišji stopinji morale: a jaz bi gg. moralnilozofom mimogrede še priporočil, naj se, ako Bil kana ne poznajo, malo ozre jo po svetovni literaturi o seksualni psihologiji in higijeni ras in naj si zlasti pogledajo Broe.vvneovo knjigo z njeno seksuai-kriminalno in sanitarna statistiko, pa bodo izvedeli: 1. da se med degenerirano turško - eincarsko - arnavtsko ljudsko mešanico osrednjega Balkana udomačene perverznosti, ki se o njih zdravemu slovenskemu ljudstvu niti ne sanja; '1. da je odstotek sifile na Balkanu naravnost ftrašen. in da so za določitev moralnega nivoa kakega naroda merodajni vse drugačni kriteriji nego število nezakonskih otrok Francoski list nam priznava našo visoko kulturo .(profesor Jan-j sen nas je uvrstil eelo mt-d relativno najkulturr.ejše narode), a jaz spominjam članka v "Jutru* . ki je trdil, da Slovenci sploh nimamo lastne kulture iu d-; so Srbi v tem pogledu daleč pred nami. — Pa zavladal po e:je mora urednika "Jutra" nr,ravnost zadeti kap! Jaz redr.o prebiram slovenske ,- Trockij o genovski konferenci Urednik "Daily Ilerahla" je intervjuval Trockega. ki je izjavil gletle povabila Rusije v Ge-iovo: Ruski komunisti se nadejajo lepih uspehov genovske konference ne glede na to. ali se je udeleži tudi Francija ali ne. — Svet je najpre jupal v versaillsko pogodbo, potem v wasliingtonsko konferenco, ki sta ga pa ob razočarali, Daiit-s upa v genovsko konferenco. Izvesti uravnavo ravnotežja sveta je v današnjih o-lzolščinah težko, eelo nemogoče brez sodelovanja vseli narodov in držav. Francija, ki hoče biti dalles merodajna za svetovno politiko, pa je h malo važen element zanjo, ne bo škodovala konferenci. če je ne udeleži. Toda če izostane tudi Amerika, se bo konferenca Izjalovila. — Glede stališča Rusije napram repa raci iam, predvidenim v versaillski pogodbi. je dejal Trockij. d ft se bo Rusija udeležila tozadevne debate z namenom, da doseže poravnavo vojne škode v Evropi. LA SAVOII 11 marea — H s vrt MAURETANIA 25 aprila Cherbourg RYNOAM 11 marca — Boulogne ARABIC 25 aprila — Genoa OLYMPIC 11 marca — Cherboura HANOVER 26 aprila — Bremen AMERICA 11 marca — Bremen PARIS 26 aprila — Havre PARIS 15 rr area — Havre ROCHAMBEAU 27 aprlta — Havre HANOVER 15 marca — Bremen OROPESA M apHte Hamburg OROPE8A 17 marea — Hamburg ZEELAND 29 aprila — Cherbourg FINLAND IC marca -- Cherbourg N. AMSTERDAM 29 aprila Boulogne POTOMAC 18 marca — Bremen ARGENTINA 29 aprila — Trst AQUITANIA »1 marea — Cherboura AQUITANIA 2 maja Cherbourg N. AMSTERDAM X5 marca — Boulogne LA SAVOIE f maja — Havre HOMERIC Z5 marca — Cherbourg NOORDAM 6 maja Boulogne LONE STAR S. 25 marca — Cherbourg YORK 10 maja — Bremen ROCHAMBEAU 28 marca — Havre FRANCE 10 maja — Havre YORK at marca —1 Bremen LAPLAND 13 maja — Cherbourg ORBITA 81 marca — Hamburg ORBITA 12 maja — Cherbourg HUDSON 1 aprila — Bremen HUDSON 13 maja CbCrbourg OLYMPIC 1 aprila — Cherboura ROTTERDAM 13 maja Boulogne KROONLAND 1 aprila — Cherboura MAURETANIA 16 maja — Cherbourg NOORDAM 1 aprila — Boulogne MAJESTIC te maja — Cherbourg LA LORRAINS 1 aprila — Havre RYNDAM 20 maja — Boulogne MAURETANIA 4 aprila — Cherbourg AMERICA SO na j a Cherbourg PARIS 5 aprila — Havre PRtS. WILbON w maja — Tnt LAPLAND 8 aprila — Cherbourg AQUITANIA 23 mrja — Cherbourg ROTTERDAM 8 aprila — Boulogne PARIS 24 maja — Havre AQUITANIA 11 aprila — Cherbourg ORDUNA 26 maja Cherbourg SEYDLITZ 12 aprila — Bremen FINLAND 27 maja — Cherbourg FRANCE 12 aprila — Havre «*RENGARIA 30 maja — Chorbourg ORDUNA 14 aprila — Hamburg N. AMSTERDAM 3 junija "Boulogne RYN DAM 15 aprila — Boulogne OROPESA 9 Junija Hamburg AMERICA 15 aprila — Cherbourg ROTTERDAM 17 junija Boulogne FINLAND 22 aprila — Cherbourg MAJESTIC 17 Junija — Cherbourg OLYMPIC 22 aprila — Cherbourg BERENGARIA 20 junija — Cherbourg POTOMAC 22 aprila — Cherbourg ADVERTISEMENTS. ADVERTISEMENTS. NAZNANILO IN ZAHVALA. Tužnim srcem naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je moj ljubi soprog oziroma oče JOŽEF GOVEKAR Najhitrejši moderni parnlkl na »vetu. Izborrta postrežba potnikom. V vašem mestu all bližini Je lokal- ni agent. V Jugoslarjo, Bolgarsko, Rumunsko in Madžarsko, Preko Reke in Trstr: ITALIA 24. marca Karta $90. — Darek $5. Železnica U« Ljubljane $1-65. Preko Cherbourg: AQUITAXIA .......... 21 nuirea Mali učenjak. Sinko vpraša na iz prehodu očeta: "Atek, koliko je ura:" "t*ez deset minut 1><> tri. Muko!" nm ixlgovori oče. Sinko: "tla. atek, jaz to uisetii vprašal, koliko 1h> ura čez deset minut, temveč koliko je sedaj!"' PRODAM leno opremljen candy store z gro-cerijo, poleg tri stanovalne sobe. dne 18. februarja po kratki in primeren rent, lea^se se lahko dobi. mučni bolezni za večno zaspal v | Prostor je neprekosljiv in zelo 43. letu. Pokojni je bil član treh, pripraven za Slovenca. Nerad podpornih društev JSKJ., SNPj.|pr°dam ta prostor, ali iz gotovega in SSPZ. Tem potom se najiskrenejše zahvaljujem društvom za krasne !>™ trgovino, naj mi piše takoj za vence, kakor tudi družini Deren- vee podroljnosti. Cena je $3200 Iščem svojega sina ALOJZIJA ZTPANC It A, ki se nahaja v Ameriki približno *> let. Zadnjikrat mi je pisal leta 1915. potem nič več. Takrat je imel na-lov: Hox :!!>8, Elv. Minn. Prosim ako je kateremu kaj znano tmjem. naj blagovoli sporočiti meni. njegovemu očetu. Naslov: Janez Zupančič, Traščine št. f>. pošta Višnja gora. Dolenjsko, Sloveiiia. Jugoslavia. OŽENITE SE! Novi in revidirani ženitovanjski seznami, vsobujofl imena, naslove in oi>is Številnih deklic in udov, ki se hočejo v kratkem omožiti. Za. majhno avotu , dveh dolarjev. Ne pustite, da. bi stalo i»ar vzroka moram. Ako kak Slovenec! dolarjev med vami in vašo možno zu- izven Cleveland a misli kupiti do- J konsko srečo, rošijite se danes. COSMOPOLITAN B CLUB VENICE, CALIFORNIA čin in družini Iviiutn*t za krasne Za tudi počakam, ker mi vence. Posebno se zahvalim Mrs. Deren čdu, Mrs. Debevc in Mr. Hudoklin, ko so bili ob zadnji uri pri njem in me tolažili v tem času. Nadalje se zahvalim tudi .slov.! godbi iz Coneinaugh, Pa., ki je prišla zaigrat par zaltfstink ob času pogreba, ki se j.e vršil dne lahko plačujete nekaj vsaki mesec od dobička. — Frank Preveč, 064 Addison Rcl., Cleveland, Ohio. (8-11—3) Pa da bi ta ir.ccriorr.i slovensk eadi celo. kakor to želi ta Francoz, j 19. februarja na katoliškem poko-zavladal po Jugoslaviji?! Grozno! Spričo take gorosta.sne insinua-,pališču v Joluistownu, Pa. Pokojni je bil iz Laz pri Planini j na Notranjskem. Priporočam ga zastopani s(v blag spomin. Tobi pa, dragi mož marca časopise, a reči moram, da jemljem j če nisem j.igtren, da zas "S. N." in "Jutro" le s strahom svojim obenem mišljenje širših fin oče. kličem: Počivaj v miru in v roko, češ. kaj bo spet notri sra- krogov. In tako se tudi ta moja {lahka naj ti bo svolx>dna aiueri-Tcotnegq, in za niči j i ve ga o Sloven-j izvajanja opirajo na razgovore zjška gruda! cih. Resnica je. da nisem našel še i mnogimi inteligentnimi rojaki, aj Conomaugli, Pa., dne 7. enega Srbe poveločujočega članka I posebno značilno se mi zdi, kari 1922. "Jutru", da ne bi bilo v njem je rekel slovenski demokratski: poino preziranja in poniževanja politik: Naj?e (demokratsko) ča-slovenskega lodu. Je to pojav, kf jsopisje nam žalibog največ ško-se mu človek ne inoi" dovolj na- duje. Žalujoči ostali: Ana Govekar, soproga. Franc, Jožef, Jakob, Anton in Maks, sinovi. čuditi in ki ga doslej še v nobenem f Priznati moram z:t svojo osebo Marija, Ana, Frančiška iu Ivanka, c! rti geni časop*su nisem zasledi*. ' da sem ta pretirani, prisiljeni In Saj ve naprimer katerikrat tudi > Škodi ji v i "srbski kult?\ združen kak srbski list povedati kaj lepega o Slovencih, vendar mu ne pale pri tem na um. da bi iz hvale •Slovencev mesil sramoto Srbov, prvič, ker mu brani to njegov narodni ponos in drugič, ker bi ti-ti hip posial nemogoč pred svojo publiko. Drugo je: Narodu predočevati njegove nana k e v dobrem namenu vzgojevanja. to je dolžnost časnikarja,- drugo: prikazovati svetu te napake pod povečevalnim steklom in z zatajevanjem te napake daleko odtehtava jo dobrih lastnosti narodovih. Navdušenja in navdušenja za Srbe ne kritiziram. To je čisto lepo bratski. Saj imajo Srbi nekaj zares imenitnih vrlin, ki bi jih srčno želel Slovencem, predvsem njihov žarki patriotizem in njihovo absalutno plemensko solidarnost, svojstva, ki stvarajo narod nepremagljivim. A dal je Bog tudi nam Slovencem nekaj čednosti, kakor je dal Hrvatom njihove*, in najbolje bo pač. ako si mi trije bratje svojih dobrih lastnosti medsebojno navzamemo. slabih pa po moz-t osti iznebimo. Ali zagleda vati se v Srbe kot v nekakšen tdealno - popolen narod. svojemu slovenskemu rodu pa s preziranjem obračati hrbet, jo abstrahi^ano od etične strani, ropolnoma zgrešena pot do cilja, ki si ga je napisalo "Jutro"na svoj prapor. Ne pisem vsega tega morda na podlagi osebnih impresij; v ta- s samozanieevanjem. proti kateremu danes vstajam spočetka če tudi ne odobraval, vendar opravičeval, ker nisem ]>oznal dejanskih razmer na Slovenskem. Brez pravega stika z ožjo domovino, navezan le na njeno časopisje, sem ve? ali manj verjel vednemu pisaren-ju "Jutra" ali "Slovenskega Naroda" o ošabovanju in zabavljanju Slovencev, o an i možnost l napram Srbom, o protidržavnih elementih. o separatizmu itd., pa sem si iz tega razlagal, zakaj tako pridno priliva vode slovenskemu vinu. Sčasoma pa me je razvoj tam doma s tem vred. kar sem izvedel izza kulis, naredil čezda-ljc» bolj skeptičnega proti pripovedovanju demokratskih listov, dokler ni.sem naposled imel prilike, da se neposredne, iz lastnega ceivida prepričam o dejanskem s*anju stvari. Bil sem lanskega poletja in jeseni dvakrat dalje časa na Slovenskem, se dobro ogledal na vse strani, odprl oči in ušesa na steza j, iskal stika z vsemi sloji prebivalstva in ljudmi vseh strank, pa je rezultat tega mojega romanja na sveta slovenska tla sledeče trdno prepričanje, ki mi ga nihče ni več v stanju o-majati: da so najpohlevnejši in najpotrpeljivejši ljudje na svetu Slovenci, kljub (ali morda bas radi?) visoke njihove kulture: da so največji patriotje v držav? SHS Slovenci. pa,triotje namt-eč v zmislti ideje državnega edinstva; da je temu dosledno Slovenec » hčere. Jakob in Matija, brata Marija Križaj, sestra v starem kraju. ^ Dospelo je novo $ suho grozdje, 1 Muškatel zelo sladke debele ja- X l gode, boksa 50 funtov .. $6.50 * * » Cipar grozdje največje in naj-«» [ sladkejše jagode, boksa 50 fun- * ^ ; tov ......................$7.50 y Malo f rno grško groždje, zelo * I ; sladko, boksa 50 funtov .. $6.50 • Cesplje funt i>o 10 centov. Za ■ I večja naročila posebne cene. ] PoSlJIte IS. r.» raCun vsmice boka* . ki naroČit* ln poslali bomo takoj. • BALKAN IMPORTING CO. i 51-53 Cherry Street New York, N. Y, M*«HM>iM>>M>nt>Ht Vrniti se moram v Valpinsoii, — je rekla, — kajti ni je stva- Lih stvareh ne primem za pero, priori državotvoren element; da Uad bi izvedel za FRANKA KNAFLICA in LOUISA KALI-STRA. Oba sta doma iz Juršč. Prosim, da se mi oglasita, ker jima imam nekaj za sporočit. Prosim, ako kdo drugi ve za uju, naj ju opozori na ta oglas, ako bi slučajno sama ne eitala. Jolm Kalister, P. O. L>ox S7. MeClellandtown. Pa. (9-10—3) SUHO SADJE Malaga grozdje boksa 22 ft. $2.86 Cipsrsko veliko boksa 50 ft. 6.50 CipArsko malo boksa 2S ft. 3.60 Grik«, črno, boksa 50 ft. .. 6.50 Fige kolačih 110 ft.....11.M Brinje, 1 funt.............09 Z uaročuUom paši jI le rodi $2.00 za vsako bokso. Jugoslavia importing Co. 618-11th Aw., NcvYork, N. Y. SUOVCNSKA BANKA Zakrajšek & Cešarek 70 — »th AV."1., NEW YORK, N.V (med 16. In 15. cnnlo) pošilja denar v Jugoslavijo, Italijo Itd; — prodaja vozne listke za vse važnejše trte; — Uvriuje notarske posle. Msovzvezl m rtarlm krajs*n. .— Cene vedno med nejnliJI-nL. — Telefon Watklns 7629 BOX 423 Dr. Koler SLOVENSKI ZDkAVNIK 63S Peon Ave. Pittsburgh, Pa. D/. t* aaj- ■tarejil alorecakl •dravdk Speeja* UJt v °ittaburvba. ki tnaa M-i«ta« mkio v BdravlJ*- ala ▼•>*! froleanL a+Mtr*-. Usnje kr-r* odrarl ■ rla-_ «0t. ki It J« txBm*l Pr. proL BrUek. Ce toate >moaol>« «.1 me&ar-*k» 90 v Krta. Jo*daaJe laa, »olečln* v kojtek. pridite in lsMstU ram bow kri N« Sakajt«. kv ta fco- Vae aoflu bolezni Edrcrt^ po a-injšenj *,Moiroe^eraturi 140-150 stopinj Fahrenheita. Ta toplota zadaja liniu "lepilno moč". Ne more se »trditi ali sežgali, pač je ju, v pravilnem stanju za dobro delo Da se prepričajte o uuosti električnega luu.-u za lim v svoji tovarni, dovolite, da vaiu uii napravimo poskus. Telefonirajte ali oglas-ite se v naši Heating pisarni. The New York Edison Company -yit Tour Service General Offices: Irving Piace and 15th bucct ruUruznict-. kjcr Be razkazuje in raz>rta.vlja električne priprave za udobnost občinstva. z o Norfolk St 10 Irving Place 124 West 4.Z1I St 151 East 86th St 15 East 125th St 36= Ea-t 149th St 555 Tremont Ave Znižanje cene za 40oL. —Najnovejša 14K. čisto zlata— ZAPESTNA URA 'za žene In dekleta, na 15 rubr fine kolesje, do- "te " $29.50 prl IVAN PAJK, 24 MAIN STREET CONEMAUGH, PA.