416. štev.
V Muhi ta ni, petek dne 21. februarja 1913.
Posamezna številka (5 vinarjev.
„DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 3. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'20, z, dostavljanjem na dom K 1'50; s pošto celoletno K 20'—, polletno K 10'—, četrtletno K 5’—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K BO'—. — Naročnina se pošilja upravništvu.
:::	Telefon	številka	118.	::s
Leto 11.
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
Uredništvo in upravništvo:
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana :n zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju )0-:::	pust. — Za odgovor je priložiti r.n«mko. '
:::	Telefon	številk«	'1'
Maš narodni problem.
Skromna naša preteklost, skromna po obsegu in vsebini, pa še ta nam je neznana. Dokaz, da je temu tako, nam dajejo razni pojavi našega narodnega življenja v najnovejšem času. Naše javno življenje je la-dija brez krmila, danes ima to smer, jutri zopet ono in opaža se popolno pomanjkanje stremljenja in prizadevanja za enim gotovim ciljem. In kateri je ta naš cilj? Nekje sem čital, da si mi Slovenci sploh nismo sve-sti svojega narodnega cilja. Enkrat hočemo umreti za ljubo Avstrijo, drugič zopet pasti v naročje svetemu očetu in tretjič se hočemo žrtvovati za jugoslovanstvo. Pa boljše je, da posnemamo Havlička, ki je bil mnenja, da je plodonosneje živeti in delali za domovino, kot pa umreti.
Locus communis je že, da je avstrijska politika, politika zamujenih priložnosti, .laz pa pravim, da je vse naše narodno življenje predvsem pa politična in gospodarska stran velika zamujena priložnost. Poglejmo nekoliko naš narodni razvoj v zadnjem stoletju in naše mnenje bo sijajno potrjeno. Zadostuj par faktov iz naše politike in gospodarskega življenja.
Leto 1848. tako plodonosno za druge avstrijsjke narode, je za nas £e ena velika zamujena priložnost, dn kako tudi ne! Saj po mnenju prof. Trdine nismo imeli Slovenci človeka. ki bi poznal pomen ustave, raz-ven dr. Ahačič.
Po dobi absolutizma smo dobili dualizem, nekoliko po krivdi naše slovenske delegacije. Namesto da bi se bili slovenski poslanci z vso svojo 'močjo in svojim vplivom uprli tej ustavni formi, so mešetarili na Dunaju za razne železnice in z mirno jvestjo glasovali za dualizem, če tudi tbi morali vedeti, da pomeni ta ustavila forma za Slovence udarec, ki ga Vsak dan hujše občutimo in ki je glavna ovira našega narodnega raz-ivoja. To je druga zamujena priložnost. In ko se je na Slovenskem za-ičelo politično življenje diferencirati •in smo dobili tri politične stranke [(klerikalno, napredno in socialistično) je napredna stranka zamudila veliki trenotek.
Ko je namreč Mahnič v svojem »Rimskem Katoliku« začel analizirati slovensko kulturo, jo razstavljati v prvke, katoliške in nekatoli-ške in graditi čisto katoliško »kul-jturo«, se napredni svet ni zavedal !tega trenotka ali ga je pa omalova-jževal:	kajti ravnanje na napredni
strani vsaj priča za to. In zato ni čuda. da se je klerikalizem tako bohotno razrasel in postal nevaren slovenskemu narodnemu življenju.
Enako žalostno sliko nam kaže gospodarsko življenje. Ko so naši leporečni in lepobradi poslanci prirejali bankete na čast jugoslovanskim gostom, govorili navdušene govore in zlagali mične pesmice, pa je nemški in laški kapital kar preplavljal slovensko zemljo. V 70. letih so se ustanovila največja akcijska podjetja na Slovenskem s tujim kapitalom, kakor trboveljska premo-gokopna družba, ki ima skoro vse premogokope na Slovenskem, potem industrijska akcijska družba: Krainische Industriegesellschaft, ki ima fužine po vsem Slovenskem, Leykam Josefstal, ki ima celo vrsto papirnic itd. Slovenci srno pač romantiki, se nam hoče samo lepih pesmic, ne da bi se zavedali krute resnice ki pa drži, da samo gospodarsko krepak narod bo tudi politično in narodno krepak.
Kar sem naštel so fakta, ki se ne dajo zanikati. Orehi so to, ki so otroci nepoznanja, nezavedanja položaja Slovenskega naroda in nezavedanja splošne svetovne situacije.
Zato je pa ena prvih nalog vsakega slovenskega inteligenta, da pozna razvoj svojega naroda, da ve kedaj smo v zgodovini stopali sigurno in kedaj smo samo tipali, kedaj smo doživljali uspehe, kedai neuspehe, ker načelo historia vitae magistra ,.miraj velja.
Danes 21. t. m. predava v »Sloveniji« na Dunaju g. dr. Prijatelj o kulturnih in političnih razmerah pri Slovencih za Auersperg-Lasserjeve vlade. Gotovo zanimiv tema. Slovenskim dijakom bi morala biti. taka predavanja tako dobrodošla, ker imamo tako malo avtorjev, ki se pečajo s temi stvarmi.
Za Auersperg-Losserjeve vlade je bilo jako aktualno tudi jugoslovansko vprašanje na Slovenskem, ker smo ječali pod pritiskom germa-nizujočega režima in mislili, da nam je narodno poginiti. Sploh kaže razpoloženje, ki je navdajalo Slovence v 70. letih veliko sorodnost razpoloženju današnjega Slovenca.
Finski potnik o Balkanu.
Predvčerajšnjim se je zglasil pri nas finski žurnalist Pajn, ki je bil kot dopisnik nekaterih finskih listov zadnje čase na Balkanu in nazadnje v Albaniji. Šel je iz Belgrada na Kuma-novo. s Kumanovega na Skoplje in od tam na Solun. To pot je hodil nekaj tednov po glavnih bitkah, ki so se vršile v teh krajih. Gosp. Pajn je govoril z nami po rusko s finsko izgovarjavo. namreč brez šumnikov. Izrazil je svoje veliko občudovanje nad Srbi in je rekel, da vživajo Srbi kot trezen in odločen narod pri Fin-
cih, ki so dobro znani v Evropi po svoji treznosti in po boju za samostojnost. Finci štejejo tri milijone ljudi in se bore za svojo samoupravo proti Rusiji, ki jih hoče počasi napraviti popolnoma odvisne. — Na drugi strani imajo boj s Švedi, od katerih so kulturno odvisni, kajti v finskih šolah prevladuje švedščina. Vendar pri njih ni istega narodnega sovraštva proti močnejšim nasprotnikom kakor n. pr. pri nas proti Nemcem, ker tudi pritisk ni tako silen. Svoj boj bojujejo Finci v znamenju treznosti in demokratizma — tu in tam je v celem mestu komaj ena gostilna
—	po deželi se opojne pijače sploh ne prodajajo. Za narodno stvar se bori tam najširša masa — zato so dobili socialisti večino v narodu in znano je, da so tudi ženske na Finskem dosegle svoje politične pravice. Kot trezen Finec je gledal gosp. Pajn boj na Balkanu in je občudoval srbsko značajnost in zmožnost v vojni in politiki.
Iz Soluna se je vozil po ladji v Valono in v albanska primorska mesta. Tam pa so sedaj take razmere, da mu ni kazalo dalje ostati, kajti vsako poročanje listom je onemogočeno. Srbi imajo po njegovi izpovedi v Albaniji krepke posadke. Prijazni so in gostoljubni in nič ne kaže na to, da so pripravljeni umakniti se. Svoje obmorske pozicije dobro drže. Sicer pa je težko tudi na licu mesta dobiti o tem jasno sliko. Ob obrežju, kjer ni mest in straž, prihajajo ponoči ladje in se ustavijo na morju. K ladjam priplujejo manjši čolni in — začne se prevažanje. Kaj sc prevaža, lahko ugane vsakdo, ki pozna položaj. Dan za dnem se to ponavlja in Albanci so dobro preskrbljeni z orožjem in bombami. Ladje z orožjem prihajajo od severa. — O Skadru je gosp. Pajn mnenja, da ga Črnogorci še ne bodo kmalu vzeli. Od ene strani imajo Albanci namreč prost dohod v mesto, tako se vojaki lahko menjajo, pa tudi živež prihaja v mesto. Tako pripovedujejo Albanci, ki so prepričani, da zmagajo oni s svojimi prijatelji. Ta zavest, da ne smejo v njih deželi vladati Srbi ali Črnogorci, je tako silna, da se bodo v vsakem slučajo bili na življenje in smrt.
Oosp. Pajn se je odpeljal iz Bara na Reko in od tam na Ljubljano. V Ljubljani mu je ugajalo, čudil se je, da je toliko gostilen in se je informiral o abstinenčnem gibanju pri nas, ki je na Finskem tako razširjeno. Seveda Finci so na severu — mi na jugu. — Iz njegovih izpovedi smo dobi'i še marsikaj zanimivega, kar pa moramo pridržati zase.
Vojna.
Spominjajte se dijaškega društva „ Domovina" J
LISTEK.
20. februarja.
ALBANIJA.
Italijanski zdravnik dr. K. Ca-toroni je napisa' knjigo o Albaniji, kjer izvaja sledeče: Govori se o albanski kulturi, toda Albanci so na tako nizkem stanju, da bi bilo treba milijard, ako se hoče tam ustvariti kulturo. Ako bi Albanija postala samostojna država z današnjimi Albanci, tedaj s tem ustvari izvor trajnih nevarnosti za mir na Balkanu.
Albanci se tega sami zavedajo; oni iz Cijevne in okolice Zatrijepče so popolnoma zadovoljni s Črnogo-ro, ki jim ustanavlja šole, zida cerkve in jim pripušča svobodo, vodeč jih k moderni civilizaciji.
Kar se narodnostnega gibanja tiče, so gotovi krogi hoteli istega poklicati v javno življenje potom zlatih turških kron, ki pa niso prihajale iz otomanske banke. Uspeha pa te agitacije niso imele. Vstaja proti Srbom in Črnogorcem se ni posrečila. Vsak tozadevni poskus se razlije vsled večne arbanaške nesloge.
Dalje pravi pisatelj, da je tudi v interesu Italije, da se ne dela nasilja zakonitim operacijam balkanskih držav, ki sc zlomile turški jarem nad kristjani, ter da se jih ne oropa, zasluženega plačili*. Arbanasi da niso ničesar storili, o čemur bi zaslužili samostojno državo. Ako pa to zahteva politična potreba Evrope, tedaj to ne sme iti na račun onih narodov, ki so vse dali na kocko, samo, da bi bili deležni aktivnega življenja na evropskem po-zorišču.
Tako poroča Italijan, ki je preje napisal vrsto navdušenih člankov o Albancih. Sedaj, ko je Albanijo prepotoval, pa se onih člankov kesa, izrecno povdariajoč, da ne pozna v italijanski javnosti niti deset odločujočih ljudi, ki bi resnično Albanijo poznali.
Belgrad. Arnavti, ki prihajajo iz Valonc, pravijo, da vladajo v Albaniji večni prepiri. Vlada Izmail Kemela se vedno pretepa z Iso Bo-Ijetincoin, ki dela na svojo roko. Izmail Kemel je dobil tudi konkurenta, in ta je Kristo Leksi, ki je po rodu Kucovlah, katolik iz Argiro-kastra. On ruje na vse strani in dobiva od zunaj pomoči; je kandidat kristjanov proti muslimanski vladi. Drugače so Arnavti v srbskem okupiranem ckolišu najmirnejši. S Srbi drže pose’.-no Miriditi in Malisori, katere moiajo s silo držati nazaj, d;i se ne :ideleže boja, Ki se razvija m;-d S ,k<’l begom in krščanskimi Arnavti, ki ga napadajo, ker je agitiral za avtonomijo.
Iz Tirane, Kroje, Drača, Kavale in Elbasana pošiljajo Arnavti srb-
Velika Albanija.
Hudi časi, slaba leta — strašna vojska se obeta, razveseli se, Evropa, narod nov na noge stopa: že kanoni znanijo:
Veliko Albanijo!
Naši, Nemci, Italijani — so v trozvezi skupaj zbrani dasi nimajo denarja — in le svoje vsak povdarja, vendar skupaj branijo:
Veliko Albanijo 1
Rusu to ni prav po volji, da vzemo mu del najbolji, zase hoče Dardanele, sicer bodo puške pele:
Tak rešiti karirjo — ■
Veliko Albanijo!
Ali mala, al velika — v tem nevarna je razlika, Nemci hočejo trdnjavo — Srbi svojo staro slavo, da zase ohranijo —
Veliko Albanijo!
Nemški bobni ropotajo — nemške sablje že rožljajo: »Ne pustimo mi Albance, naše zveste stare znance!« Zase si nastanijo Veliko Albanijo!
• « *
To bo krika in ropota, predno mine jih ta zmota, ker angleški diplomati ne dado jim v tern veljati, da zase uganijo Veliko Al-ba-ni-jooo!
M. ZEVAKO:
V senci jezuita.
(Dalje.)
Bralec ve, kako je odšel Rabld in zakaj.
Ve tucti. zakaj niso našli v njegovi sobi niti pisma, ki ga je bil pisal kralju, niti zdravila, ki ga je bil pripravil.
Vznemirjenost Franca I. se je izpremenila v resen strah in tesnobo. V svoje običajne zdravnike je zaupal le omejeno, in Rablčjev beg mu je bil klavrno znamenje.
S prernračnim obrazom se je torej pripravil na odhod iz Luvra.
In še nekaj drugega je presenetilo kralja:	izvedel	je, da se Aleš
Lemahu ni oglasil pri zakladniku, da inu izplača njegovih tisoč to!arjey.
Toda to presenečenje ni bilo tolikšno, da bi se bil vznemirjal o usodi moža, ki mu je bil našel žileto.
Nihče se torej ni brigal za to, kaj se je zgodilo z Alešem Lemahu-jem. Še le nekaj dni na to je našla lastnica stanovanja njegoyo mrtvo truplo.
Ko je lij Lemahu izvedel vest o smrti svojega brata, jc vzkliknil:
»Lep kujon se je preselil s tega sveta! Stavim, da nam je prihranil vrv!«
Takšen je bil nagrobni govor ubogega vraga.
Okrog dveh popoldne je dal kralj znamenje za odhod.
Na velikem luverskem dvorišču je stalo kakih dvajset kočij, v katere so sedle častne dame in plemkinje dvora.
Navadnih vozov, na katerih so se odpeljali služabniki in prtljaga, je bilo nad sto.
Gospodje dvorjaniki so imeli potovati na konjih.
Polk konjenikov jim je bil odločen za spremstvo.
Vsa ta sijajna kavalkada se je pomikala po Parizu, občudovana in pozdravljana od naroda, ki je stal po ulicah v gostih vrstah in kričal na vse grlo:
»Živel kralj!«
Vse čase svoje zgodovine je bilo največje veselje Parižanov, kričati: »Živel ta in ta!« — posebno, če je jahal tisti ta in ta na konju sredi sijajnega spremstva.
In tako bo gotovo še dolgo.
Franc I. se sredi svojih gospodov ni menil mnogo za to navdušenje.
In to po pravici. Kaj bi neki nastalo iz načela avtoritete, ako bi kazali mogočniki tega sveta kako veselje nad dokazi suženjstva? Te jim narod dolguje; in narod se zaveda tega. Daleč, daleč so še časi, o katerih pravi neki francoski filozof: »Svet ne bo videl miru, dokler ne bo
visel poslednji kralj na črevesu zadnjega popa...«
Le tuintam se je nasmehnil kralj Franc: kadar je zagledal med množico lepega dekleta.
Tako ie odjahala kavalkada iz Pariza ter se oddaljila z največjo naglico proti Fontenbloju, kraljevski rezidenci.
Vil.
0
Testament Štefana Doleta.
Dan sodbe se je bližal Štefanu Doletu. Ze parkrat ga je bil posetil preiskovalni sodnik in ga izpraševal.
Sodba ie temeljila na dveh, točno opredeljenih točkah.
Prvič je bil Štefan Dolet obtožen, da je pisal, da človek po smrti preneha biti.
Drugič je bil obtožen, da je tiskal bolj in manj preklete knjige, in pred vsem — o groza vseh grozi — da je natisnil sveto pismo v ljudskem jeziku.
Zakaj sveto pismo, pisano v latinščini. je bila posvečena knjiga.
Toda isto pismo je postalo peklensko delo, kakor hitro si ga pre-vel v jezik naroda.
Na prvo točko je odgovarjal Dolet:
»Da človek preneha biti, nisem pisal jaz; prevel sem Platona, ki pravi to. Več cerkvenih očetov je prevajalo Platona; jaz nisem storil nič drugega kakor oni; toda nisem si lastil pravice, kvariti ga.«
Drugo točko jc Dolet čisto enostavno tajil.
Kralj mu je bil podelil tiskarski privilegij.
Vedel je, kakšne obveznosti mu nalaga ta privilegij.
In povdarjati ie treba, da bi se bil Dolet rajši odrekel temu privilegiju, kakor ua kršil njegove določbe.
Knjige, ki so jih našli pri njem, sta bila podtaknila bi ata Luben in Tibo.
Naš namen ni, utruditi bralca z opisovanjem mnogih izpraševanj, ki jih je moral prestati nesrečnež. Povejmo le to, da so bili sodniki večkrat v težavi in zadreg! zaradi jasnih, enostavnih in točnih odgovorov obtoženčevih.
Na koncu koncev je izvedel Dolet, da pride pred sodišče kot odpadnik in krivoverec, ki mu je dokazano, da je bii v zvezi z večimi zlimi duhovi.
Tisti dan, ko mu je prišel lij Lemahu prečitat odlok, ki ga je klical pred sodnike, da se zagovarja proti tej strašni obdolžitvi, je rekel Dolet sam pri sebi:
»Izgubljen sem!...«
Odkar je bil poizkusil pobegniti, ga niso preselili v drugo celico. Mojster Lemahu, kakor je bil neprenehoma obkoljen s stražniki, se je bal kljub temu, da ne bi jetnik med preselitvijo poizkusil brezupnega bc^a, in ga je pustil za tega dclj, ker je bil.
Toda početveril ic bil število
stražnikov, ki so stali noč in dan pred celičinimi vrati.
Vrhu tega je bilo noč in dan troje vojakov v celici sami; nadzorovali so sleherno kretnjo jetnikovo, pripravljeni vsak trenotek, da planejo nanj.
Mimo tega pa z Doletom niso ravnali slabo.
Imel je snop slame, da je mogel spati na njem. Dajali so mu vode, da je lahko pil, kolikor ga je le žeja-lo. In glede živeža se je pokazal mojster Lemahu naravnost velikodušnega: jetnik je dobil vsak dan hlebec kruha in vsak drugi dan juho z zelenjavo.	.	...
Resnica nas sili priznati; da jc bil kruh črti in da je bilo v juhi več kropa kakor pa zelenjave, in naposled, da je bilo vsega tega živeža jedva dovolj, da jetnik ni poginil
gladu.	.	‘
Zato pa mu je bilo po Lojolo-vem posebnem naročilu dovoljeno pisati.
Nadejali s^ sc. da uide njegovemu peresu kako priznanje, kak stavek. ki bi v primerno zasukani obliki lahko veljal v potrebi za naravnostim peklensko navdahnenje.
Siccr pa to ni bilo zato, ker bi bil kdo le količkčaj dvomil o izidu procesa: Dolet jc bil obsojen že naprej.
Toda naposled je vsak sodni umor izvršen tem bolje, čim več ima videza pravice.	.
(Dalle.)
sktm oficirjem neprestano pisma, v katerih Jih prosijo, da naj ne zapuste 'Albanije, ker hočejo živeti v srečnih razmerah, sicer, da pride med Ar-navti do krvavih spopadov. Tudi južno od reke Skumbe so Arnavti, ki iščejo intervencijo Srbije.
Berlin, 19. februarja. »Vossi-sche Zeitung« poroča iz Londona: Po mnenju tukajšnjih političnih krogov so sporne točke med Avstro-Ogrsko in Rusije sledeče: 1. Rusija je pripravljena pritrditi, da pripade Skader avtonomni Albaniji, a le, če bi se vse druge ruske zahteve glede na albanske meje izpolnile, t. j. pripadeta Debar in Djakovo Srbiji. 2. Avstro-Ogrska je pripravljena, da popusti, da Peč in Prizren pripadeta Srbiji. Debar in Djakovo se pa morata inkorporirati Albaniji. Če pa Srbi in Črnogorci Skader osvoje. bi Avstro-Ogrska zahtevala, da se pri-delita še Peč iri Prizren Albaniji.
Menda ne misli s tem srbsko armado pred Skadrom prisiliti, da pusti Črnogorce same se boriti za Skader.
KRALJ NIKOLAJ BOLAN.
Belgrad, 20. februarja. Kralj Nikolaj črnogorski in prestolonaslednik sta zbolela. Vodstvo operacij se ie poverilo srbskemu generalu. Težki oblegovalni topovi so že pred Skader dospeli.
RUMUNSKE ZAHTEVE.
Pod Donavo pred izlivom v Črno morje, med Črnim morjem in bolgarsko mejo leži pokrajina Do-brudža, pusta pokrajina, katero so Rumuni z velikimi denarnimi suma-mi napravili nekoliko rodovitnejšo. To pokrajino baje imenujejo Bolgari bolgarsko zemljo, ki Čaka odrešenja in baje je velika agitacija v Bolgariji za pridobitev Dobrudže.
To sili Rumunsko, da išče način, kako utrdit« svoje meje in spraviti deželo v varnost. Ker so pa južne meje onega kraja čista ravnina, tako. da lih sploh ni mogoče utrditi, zato zahteva od Bolgarske takšen kos zemlje, da lahko svoje meje zavaruje. Zakaj pa ravno sedaj? Rumuni pravijo, da ravno sedaj zato, ker preje dokler ni bila Bolgarija tako močna kot je sedaj ni bilo vzroka se od strani Bolgarije ničesar bati; sedaj pa bo Bolgarija močno povečana, in bati se je da svoje namere, ki se tičejo Dobrudže tudi udejstvi.
To so vzroki, ki jih navaja Ru-munija v prilog svojih zahtev.
Ob vsem tem pa Rumunija vedno in vedno povdarja svoje prijateljstvo napram balkanskim posebno jugoslovanskim državam, ter izjavlja, da hoče vstopiti v njihovo zvezo.
To-!e vstopanje v zvezo bo pa malo pozno, saj so Rumuni imeli priložnost vstopiti v zvezo takrat, ko bi bili mogli zyezinim nalogam kaj koristiti, seveda z žrtvami. Imeli so ponudbe; niso Je sprejeli in danes Je prepozno: Jugoslovani zatrdilom o prijateljstvu ne morejo verovati, ker prijateljstvo ni bilo potrjeno.
Rumunom se pa njihove zahteve z ozirom na okolščine v katerih se vrše. ne zdijo prenesramne, ne: vršijo se shodi po vseh kotičkih države. Vse stranke agitirajo. Našle so se v skupnem delu. samo da prisilijo vlado, da išče svoje.
Eden liberalni Rumun je izjavljal »Obzoru« sledeče:
»Morate pa vedeti, da Rumunija hoče stopiti v zvezo z balkanskimi državami. Narod smo. ki je še daleč od izvršitve svojega ideala. Skupni interesi to zahtevajo. Da pa bo zveza prirodna in trajna, pa potrebujemo garancije, da niti ena onih držav ne vzame naši državi niti košček zemlje, ki smo Jo drago plačali s svojo krvjo in izgubo Besarabije. najdražje nam zemlje. Garan-• cijo pa dobimo samo z rektifikacijo južne meje. Ko to dobimo, bo zveza z naše strani toplo sprejeta, tembolj ker se vidi,1 da ne more še nadalje obstojati današnji umetni sporazum med državami.«
London, 20. februarja. »Daily Maill« poroča iz Sofije: Rumunska konjenica in artiljerija se zbira na 'donavskem otoku nasproti Silistrije. Rumunski poslanik v Sofiji je ope-tovano zagrozil bolgarski vladi, da odpotuje v najkrajšem času, če Bolgarska ne popusti. Če velesile ne vzamejo v roke v kratkem rešitve spora, je izbruh vojne neizogiben.
RUMUNSKO-BOLGARSKI SPOR BREZ NEVARNOSTI.
Petrograd, 20. februarja. V zunanjem ministrstvu se izjavlja, da bosta Bolgarija in Rumunija sprejeli posredovanje velesil in se bo kriza rešila na miren način.
y CARIGRADU PRETI ZOPET REVOLUCIJA.
Milan. »Secolo« poroča iz Carigrada: Vojaški položaj Turčije je slab. Vsled ponesrečene akcije turške armade na Galipoliju je vlada poveljnika Pakri pašo odstavila in
nadomestila s Huršid pašo. V Carigradu samem je vlada prišla na sled komplotu. ki se razteza tudi na armado in orožništvo. kateremu je poverjena skrb za mir in red v Carigradu. Položaj ie tako opasen, da je poveljnik vseh mornariških čet, francoski admiral, dobil nalog, da vse pripravi za eventualno izkrcanje moštva.
Carigrad, 20. februarja. Odkrili so nedavno zaroto. 18 častnikov, pristašev Nazim paše, se je na neznan način osvobodilo, nakar so sklenili ministre umoriti. Zato so ministri v nedeljo svoje urade zaprli in so se na Porti vsa vrata zaprla.
Slovenska zemlja.
Iz Ljutomera.
Kot smo že javili, je tu umrl zdravnik dr. Karel Chloupek v starosti 47 let. Pokojnik — rodom Čeh
—	ni bil samo izboren zdravnik, temveč tudi agilen naroden delavec, ki si je zlasti za »Lj. Sokola« pridobil velike zasluge. Bil je dolgoletni njegov starosta. Kot lep značaj, je bil splošno priljubljen, o čemur je pričal tudi njegov pogreb. Truplo prerano umrlega so prepeljali v Varaždin — domovino njegove žene. Spremljal ga je na zadnji poti »Lj. Sokol« korporativno. V Središču ga je pričakoval »Središki Sokol« v kojem imenu je načelnik, br. Kočevar, izrekel br. društvu in žalujoči rodbini v lepih besedah sožalje. Za njim je govoril središki župan g. Jos. Ščuko pokojniku v slovo v imenu Nar. stranke, koje zvest pristaš je bil umrli, in dr. Žižek v imenu »Zdravniškega društva«. V Varaždinu je čakal »Varaždinski Sokol«, da izkaže br. starosti zadnjo čast. Ob grobu pa je govoril župan varaždinski, saborski in državni poslanec dr. Pero Magdič ganljivo slovo. Bodi pokojnemu lahka zemlja hrvaška!
Ruše pri Mariboru.
Vzgledi mariborskih nemško-nacionalcev in socialnih demokratov po Dravski dolini ne ostajajo brez posledic. Kakor tam paktirajo jedni z dr:ig:nii tako skušajo tudi pri nas, posebro pa še v Rušah. Zakaj? Nemškonacionalcem bodejo že nekaj let močno v oči slov. Ruše. Vedo predobro, da so jeden glavnih stebrov Slovencev po Dravski dolini. Imamo tu razna obrambna društva, in ta zelo marljivo skrbe, da se olezi nasprotniški naval. Soc. demokratje pravijo, da so mednarodni. Pa to je res le, kadar love kaline in kadar potrebujejo pri državnozborskih volitvah slovenske glasove. Danes so tesno zvezani z nemškimi nacional-ci. S tem nočejo doseči, da pade dosedanji občinski zastop, ki sestoja iz 12 mož. katerih polovica je napredna, polovica pa klerikalna. No, pri nas poznamo te vrste ljudi in 20. t. m. pri občinskih volitvah jim hočemo pokazati, da sme tudi mi v stanu, nasprotnikom jedenkrat za vselej izbiti skomine po slovenskih Rušah. Jeden nauk pa si lahko vse jedilo vzamemo za bodočnost: delo na narodnem polju gojiti naprej tako, kot doslej. Ne ponehati za las, pač pa še vedno bolje napredovati. Nemškutarji že itak razdirajo na vseh koncih ter sanjajo o »nemškem« Pohorju. Dokler pa smo marljivo na delu. jim še vedno lahko zakličemo: »Ne — lažete!«
Dnevni pregled.
Slovensko vseučlliško vprašanje je oni veliki problem, ki ga menda niti doma Še dolgo ne bomo rešili. Zato je naravno, da gredo v državi drugi narodi preko slov. vseučilišča, do svojih zahtev. Ze zadnjič smo omenili, da vlada pri nas glede tega vprašanja popolna nejasnost. Ko so Italijani dosegli svoje zahteve — se ni zganil nihče — niti poslanci, niti akademiki. Rekli so vsi, da bo še čas, ko pride stvar pred plenum, mi pa lahko rečemo, da bo takrat prav taka nejasnost, kakor zdaj In da sami ne vemo, kaj hočemo, in — česa nečemo. Proti ustanovitvi laške fakultete se je oglasilo edino pol;tično društvo »Edinost«, ki je poslalo v svet sledečo resolucijo. »Tržaški Slovenci protestirajo proti temu, da se je proračunski odsek poslanske zbornice izrekel za brezpogojno ustanovitev italijanske juridične fakultete v Trstu brez ozira na nasprotne tehtne pomisleke. Z ustanovitvijo italijanske juridične fakultete se, kolikor je to sploh še mogoče, poojstri nerazmer-je v tem. kako je v tej državi skrb-ljeno za šolske in kulturne potrebe italijanske in slovenske narodnosti. Posebno na Primorskem se s tem tudi znatno poveča politična moč italijanskega elementa in še bolj poruši ravnotežje med italijanskim in slovanskim delom prebivalstva x
obrainem razmerju z njunim Številom. Zlasti pa morajo tržaški Slovenci občutiti ustanovitev italijanske fakultete v Trstu ko težko krivico. ker se s tem izpolnjuje edina še neizpolnjena in obenem najvišja šolska zahteva ravno onemu elementu, ki baš v tržaškem mestu odreka Slovencem, dobri tretjini domačega prebivalstva, vsako, celo najnižjo šolsko napravo in tudi v slovenski okolici nezadostno skrbi za slovensko šolstvo. Nad vse žalostno pa je, da so preko vseh teh pomislekov glasovali za brezpogojno ustanovitev italijanske juridične fakultete v Trstu tudi slovanski poslanci. — Politično društvo »Edinost«. — Trst, dne 18 febr. 1913.« — »Tagespost« dvomi, da bi bila v Trstu ena tretjina slovanskega prebivalstva. Ako Nemci dvomijo — naj pogledajo številke.
Mažarska slava je zopet bogatejša za en škandal. Cela Evropa vidi. kaj uganjajo mažarski politiki. Na državne stroške vodijo volitve, ki so njim v prid — Lukacs ie ogoljufal državo za več ko 4 milijone K, katere je porabil za znane volitve.
In pod tako vlado trpijo Slovaki. Hrvati in Srbi najhujše preganjanje. To je celi državi — v čast.
Celjska vahtarica si upa govoriti o sloveniziranju sodišč na Štajerskem, češ da se vrše celo v Gradcu slovenske obravnave. Zakaj pa je graško nadsodišče namenjeno — slovenskim deželam? Mislimo, da le slepec ne vidi. kai^ se godi po sodiščih posebno po Štajerskem saj se morajo slovenski sodniki sistematično umikati na jug. štajerska mesta pa zasedajo Nemci in nemčurji.
Učiteljske službe. Na štiriraz-rednici v Višnji gori je razpisana nadučiteljska služba. Prošnje do 16. marca c. kr. okrajnemu šol. svetu v Litiji. — Na petrazredn: dekliški šoli v Ribnici je razpisano eno učno mesto. Prošnje do 15. marca.
Zaroka. G. dr. Josip Pučnik, odvetniški koncipijent v Ljubljani se je zaročil z gospodično Anico Kramer-jevo hčerko znane narodne rodbine podžupana trboveljskega, trgovca in posetmka g. Ivana Kramerja. Čestitamo!
Grozna nesreča v Sežani. Predvčerajšnjim zjutraj se je zgodila v bližini Sežane velika nesreča, ki ie zahtevala žrtev štirih ljudi. Omenjeni dan ob polu 4. je pritekel na sežansko postajo čuvaj, ki je naznanil, da gori čuvajnica št. 825., oddaljena približno en kilometer od Sežane. V čuvajnici je sianovalc pet delavcev. Ti so bili. Negovec Josip, Gyer-madi Lovro, Kosniak Matija, Pataf-ka Štet. in Neumann Jurij. Doma so bili vsi v Djava Egyh£r v bližini južnoželeznišKe postaje Murakiraly v Medmurju. Njih bivališče je bilo zelo siromašno. Spali so na slami, ki jim jo je dala železnica na razpolago. Kuhali si niso dosti, pač pa so si tnpatam zvečer zakurili, da so se ogreli. Postajenačelnik g. M. Mihelčič ie takoj odšel z nekaterimi uslužbenci na mesto nesreče. Ne daleč od goreče čuvajnice so našli na tleh Neumanna, k; je bil s!cer že živ. toda strahovito ožgan. Tekom nesreče je najbrže zbežal :.z čuvajnice. Na poti pa so ga bolečine premagale, da je padel v nezavest. Postajenačelnik je nemudoma poslal po železniškega zdravnika g. dr. Kerčona, ki je opečencu, katerega s,, medtem prenesli v postajno poslopje, podal istemu prvo pomoč. Pozneje so prepeljali Neumanna v smrtnonevarnem stanju z brzovlakont št. 5, ki odhaja iz Sežane ob 8.33 zjutraj n prihaja ob četrt na 10 v Trst, v tržaško bolnišnico. Revež ie bil tako grozno opečen. da ga je bilo strah pogledati. Kolikor naui je aosedaj znanega, ni upati, da bi mu mogli rešiti življenje. Najstrašnejši piizor pa se ie pokazal prišlecem pri čuvajnici, št. 825. Ogeni je ugasnil že popolnoma, ker ni mogel več doseči ničesar, kar bi gorelo. V bližini čuvajničnih vrat so zagledali na tieh nekaj črnega, ožganega, in šele, ko_ s0 pogledali natančnejše, so videli, da je človeško truplo, toda tako spečeno, da ni bilo mogoče spoznati, kdo naj bi bil mrtvec. Ko so vstopili v čuvajnico, je izpreletela groza vse navzoče: med tlečemi ogorki in pepelom so ležala še tri človeška trupla, bolj podobna osmojenim železniškim pragom, kakor pa človeškim truplom. Ožgana so bila tako, da ni b'l° mogoče spoznati nikogar. Ko je pozneje prišla na lice mesta oblastvena komisija, seveda ni mogla konstatirati nič drugega, nego smrt. Železniški uslužbenci so naložili ožgana trupla na voz in so jih odpeljali nat<5 v sežansko mrtvašnico, odkoder se je vršil včeraj popoldne pogreb na tamo-šnje pokopališče. — Sedaj pa pride vprašanje:	Kako	Je nastal ogenj?
Ker je delavec Neumann, ki si je edini rešil še življenje, v nezavesti, se ne morejo podati o tem natančna poročila. Ugiba se pač, da je morebiti zanetila iskra iz kake lokomotive ono leseno lopo in se je tamkaj
razširil ogenj na čuvajnico, ali pa so morda delavci kurili v peči in je kak ogorek neopaženo padel med slamo. Mogoče je tudi. da je kdo od delavcev kadil in zatrosil ogenj v slamo. To bi bila seveda skrajna neprevidnost, pač strašno kaznovana.
V čuvajnici so našli tudi še nekaj po tleh raztresenega denarja, jz česar bi se dalo sklepati, da ie najbrž Neumann. preden je ubežal iz ognja, še hotel rešiti svoj piihranjeni zaslužek. pa se mu je denar raztresel po tleh. Obenem pa je ta denar, ki ie ostal nepoškodovan, tudi dokaz, da ogenj ni imel snovi, ki bi bile pri go-renju dale toliko torlotel da bi se bil denar raztonil temveč, da ie bil to ogenj, ki je najbrž že prej po dimu omamljene speče delavce objel tako nenadoma, da se niso mogli več rešiti.
Ogeni. Dne 13. februarja je pričelo nenadoma goreti okrog 7. ure zvečer pri »Šutarju« v Grabnu — Mošnje. Ker je pihal takrat tako hud veter, je bila vsa vas Mošnje v veliki nevarnosti, da ne postane žrtev ognja. K sreči so prihiteli k požaru poleg domačega gasilnega društva še vrli gasilci iz Begunj in Leš. Gasilci so po kratkem, a trudapolnem naporu uduš;!: ogenj in obvarovali, da se niso užgala sosednja poslopja. Pogorel je edinole hlev in nekaka kašča.
Pomlloščenl kaznencl. Cesar je pomilostil 85 kaznencev in jim odpustil ostalo kazen. Na moških kaznilnicah in sicer v Kopru je pomilostil 6 kaznencev, v Gradiški pa 2.
Umrla je predvčerajšnjem popoldne nagloma gospa Kuder, c. kr. okrajnega sodnika soproga v Novem mestu, v otročji postelji, zapustivšl petero otrok. Njena mati je umrla pred tremi tedni.
Jadranska banka v Trstu. V nedeljo se je vršila bilančna seja upravnega sveta Jadranske banke, na kateri je bilo sklenjeno predlagati na občnem zboru, ki se vrši dne 30. marca 1913. naj se izplača od čistega dobička leta 1912., ki znaša 680.246 K 32 v, 6^4% dividendo kakor lansko leto, 57.916 K 42 v prišteje k rezervnemu zakladu, ki naraste s tem na 850.000 K, in 66.682 K 85 v pa prinese na novi račun (lansko leto je bilo prenesenih 22.573 K 36 v).
Ogenj. Pred nekaj dnevi nastal je okrog ene ure popoludne v koči Ivana Grlja iz Harij na Notranjskem ogenj vsled pomankljive ventilacije v štedilniških ceveh. Vžgale so se saie iti ogeni le pokončal kočo z mizarskim orodjem vred, ki se je nahajalo v koči. Škoda znaša 800 K, in je krita z zavarovalnino.
Nesreča v sled splašenega konja. 501etni delavec Franc Zupančič iz Šmihela pri Novem mestu je šel 17. t. m. s konjem in vozom po drva. Na okrajni cesti pa se mu je splašil konj. Zupančič, ki je sedel spredaj na vozil, ie padel pod voz, ki ga ie vlekel za seboj nekaj metrov. Zupančič je zadobil pri tem težke telesne poškodbe in odpeljati so ga morali v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandijo. To je v teh dneh že drugi slučai nesreče vsled splašenega konja v Novem mestu, oziroma v njegovi okolici.
Nesreča pri nalaganju voza. Ko se je predvčerajšnjem zjutraj napotil Kuraltov hlapec Franc Osterman 'n Knanja s konjem in vozom v bližnjo vas Besnico, da bi naložil seno, je pri nalaganju voza spodrsnil in padel tako nesrečno na neko kamenje. da se je težko poškodoval na prsih. Ostermana so takoj odpeljali v deželno bolnišnico v Ljubljano.
Nesreča. 18. t. m. zvečer je šla 251etna Franca Naglič, žena posestnika Ivana Nagliča iz Prebačevega pri Kranju na skedenj, da bi prinesla sena za živino. Pri tem ji je izpodr-snilo in Nagličeva je padla približno sedem metrov globoko na neke deske. Zadobiia je pri tem težke zunanje poškodbe. Drugi dan so Na-gličevo odpeljali v deželno bolnišnico v Ljubljano.
Vlomilec Franc Verdav zopet prijet. Kakor je že »Dan« poročal, so dne 15. t. m. prijeli v Kopru nekega vlomilca »Edarja«, ko je hotel ravno oropati glavni oltar cerkve San Basso. Pri njem so našli cel kup vlomilnega orodja. Dognalo se je, da ie vlomilec znani Franc Verdav, ki je pobegnil iz Logatca, kjer so ga prijeli radi tatvine. Verdav je torej zopet pod ključem.
»Pobožna« tatica. Angela Breznik, rojena leta 1885. v Šoštanju in pristojna v Novo mesto je bila že večkrat kaznovana zaradi tatvine in goljufije. Breznikova se strašno boji dela in misli, da tatvina in goljufija bolje neseta. Na Spodnje Štajerskem in v Gradcu je izvršila v zadnjem času več tatvin in goljufij v znesku 300 K. Ta nevarna ženska Je srednje velikosti, v obraz je bleda in v zgornji čeljusti nima zob. Pod pretvezo, da je pobožna ženska, se je potikala po župniščih, samostanih in cerkvenih zavodih, pri čemur je imela se-
veda dolge prste. Na beii verižici okrog v ral u nosi podobo Mater? božje.
Aretacija. Predvčerajšnjem je orožništvo aretiralo v PodhrulK; v - kamniškem okia:u 581etnega samskega delavca Franca Pirša, ki je bil že večkrat kaznovati in ki je na sumu, da je v zadnjem času na štajerski meji izvršil več tatvin. Orožništvo je Pirša izročilo okrajnemu sodišču v Kamniku.
Uradne vesti. Zoper odsotne: 1 Adelo Košmerlj. prodajalko iz Ljubljane. F.lizabetna cesta št. 8. 2. Pepi-no Ozmec, trgovko iz Ljubljane, 3. Matija Peklaj, posestnika in trgovca iz Udmata. so podali tožbe: ad L dr. Robert Fržen. c. kr. finančni komisar v Kranju, zaradi 336 K. ad 2. Ida škof-Wanek, trgovka v Ljubljani. zaradi 266 K 86 v. ad 3. Vzajemno podporno društvo v Ljubljani zaradi 2000 K s pr. Na podstavi tožb se je določil narok za ustno razpravo: ad 1. in 2. na dan 24. februarja 1913 ob 9. uri dopoldne, soba št. 50 in 38. ad 3. 21. marca 1913 ob 10. uri dopoldne, soba št. 38. C. kr. okr. sodišče v Ljubljani, odd. XI., dne 18. februarja 1913. — Zoper Franceta Mesojednik ml., posestnika v Jelovcu, sedai neznano kje v Ameriki, se je podala pri c. kr. okrajni sodniji v Radečah po Francetu Me-sojedniku star. iz Vodal tožba zaradi 700 K s pr. Na podstavi tožbe se je določil narok na 27. februarja 1913 ob 9. uri dopoldne pri tej sodniji. C. kr. okrajna sodnija Radeče, odd. I., dne 17. februarja 1913. — O tožbi Franja Žagarja iz Rakeka zoper Jakoba Homovc iz Cirknice. kojega bivališče je neznano, radi 600 K s pr., se je odredila razprava na 28. februarja 1913 ob 9. uri dopoldne pri podpisanemu sodišču. C. kr. okrajna sodnija v Cirknici. odd. II., dne 17 februarja 1913.
Drobiž Iz Štajerske. Slovenjebistriški župan A. Stiger je umaknil svojo demisijo. Mož postaja že popularen. — V Mariboru ie imelo »Nemško društvo volilcev« svoj letni občni zbor. V odboru so: dr. Url, dr. Rezner. Irgolitsch, Ge-raus, Schifko. Marko, Sepperer. Scholler, Gregori, Miihlbacher in Wurzinger. Razun zadnjih dveh in prof. Seppererja. sami pristni — Slovenci. -- V G r o b e 1 n e m se je v torek pokvaril stroj brzovlaka. ki prihaja v Maribor ob 3. uri, tako. da je morala vlak vleči do Pragerskega lokomotiva tovornega trena. — V Paurahu .— proga Gradec-Feld-bach — ie povozil osebni vlak konia nekega posestnika. Leta Je preslišal žvižg lokomotive, ko je stal ob tračnicah. Posestnik in drugi konj sta ostala nepoškodovana. — Graški »katoliki« so strašno v skrbeh. Na jedni strani jim razdira štreno pastor Mahnert in Svobodna šola, na drugi pa Kirchsteigerjev roman. Kako se glasi 6. zapoved? Začeli so preplavljati z letaki vso deželo. Seveda dela isto tudi Svobodna šola.
—	Sobotna obravnava L. Kemperla, urednika v Mariboru, in trgovca V. Weixla, je iztekla v slabo prvemu. G. Kemperle je bil obsojen na 80 K denarne globe. Proti obsodbi se je vložil priziv.
Smrt v tujini. Iz Amerike poročajo: V Clevelandu je vlak ubil rojaka Martina Kuharja, ko Je opravljal na železnici delo kot uslužbenec. Doma je bil od Sv. Križa pri Krškem. Na železnici ondi je tudi ubilo J. Gregoriča, brata izdajatelja lista »Edinost« v Pittsburgu. — V Milwankee je umrl 23 let stari Ivan Cetel iz vasi Kronova na Dolenjskem. — V Seattle Wasch je umrl Ivan Germek iz Verzdenca pri Horjulu. — V Pllasant Valley, I^a., je umrl Fran Drolc, doma iz Gorenjega Tuhinja pri Kamniku. — V Calcimetu je kapitalistični moloh zahteval dve slovenski žrtvi: 231etnega Ivana Finka je zadel takozvani »skip« in ga na rnes*u usmrtil; v rudniku je ubilo Ivana Bradovača iz Podgrada pri Novem mestu.
Ponarejene poštne nakaznice. V neki hotel v Benešovu na Češkem je prišla te dni brzojavka, v kateri je neki reprezentant premogokopa V Ljubnem, Dorfler po imenu, najel eno sobo. Kmalu nato so prišle tri brzojavke m etia poštna nakaznica v skupnem znesku 2750 K. Ko je oni Dorfler prišel, je dvignil na svoio legitimacijo 2750 K. Drugi dan nato pa je zapustil hotel in je odšel neznano kam. Takoj nato pa je prišla iz Ljubnega brzojavna vest, da so vse denarne brzojavke s poštno nakaznico vred ponarejene. Doslej se še ni dognalo, kako se je to ponarejanje izvršilo. Mislijo, da je neki poštni uradnik ponaredil brzojavke, kakor tudi poštne denarno nakaznico.
Ogenj v Carigradu. Požar v Ca-’ rigradu je doslej uničil že 100 hiš in okrog 40 trgovskih hiš. izmed katerih je bil velik del v isti ulici kakor Iiagija Sofija. Veliko uradniških' rodbin je brez stanovanja. En del izmed njih so spravili v Ahmedovo
mošejo in v Hagijo Sofijo. Policija poizveduje po vzrokih požarja, vendar se zdi, da se ima tu opraviti si slučajem.
Za svojega tovariša. Izvošček Hron na Dunaju je bil preteklo polletje obsojen na tri mesece ječe radi javnega nasilstva. Namesto Hrona pa je prišti zapreti neki drug izvošček, prvega prijatelj. Prestal je tudi kazen za svojega tovariša. Sedaj pa je prišio vse na dan. Cloveko-ljubneca izvošcka so prijeli in so ga vnovič zaprli. Hron. pravi krivec, pa je med tem poheRnil.
Samomor vsled nesrečne ljubezni. Te dni si je pognala igralka Eliza Hornypova v Kielu krogljo v glavo. Kot vzrok samomora se navaja nesrečna ljubezen.
Ljubimska drama. Na Marljahil-ferci na Dunaju je stanoval inženir H. Bittner. ki je imel Ijubavno razmerje s svojo gospodinjo. Med gospodinjo in njenim najemnikom pa je prišlo večkrat do prepira. Tako tudi te dni. Med prepirom pa je Bittner potegnil iz žepa samokres in je vstrelil najprej ženo potem pa še samega sebe.
Vlom v grad. V Moszkovvu pri Sokalu so vlomili neznani storilci te dni v grad grofa Ziberk-Platerja, zavrtali so železno blagajno in so ukradli iz nje 15.000 K. Poleg tega so odnesli tudi več dragocenega kinča in vrednostnih papirjev.
Roparski cigani. V vasi Koby-leica blizo Krakova so udrli te dni roparji v hišo gostilničarja HolISn-derja in umorili gostilničarja in njega ženo. Nato so roparji opustošili celo stanovanje. Orožništvo je aretiralo cigansko tolpo, ki Je bila na sumu. da je napadla gostilno. Tolpa je štela 40 glav.
Versko blazen človek kot morilec. V cerkvi svetega Huberta v Miihlheimu ie pred kratkim vstrelil neki versko blazen človek nekega župnika ravno, ko je spovedoval. Blaznika so prijeli in ga odpeljali v bolnišnico za umobolne.
Obupan čin očeta. V neki vasi pri Rilbecku v Nemčiji ie izvršil te dni star železniški delavec strašen zločin, medtem ko }e bila njegova žena v cerkvi. Umoril je svojega tridesetletnega sina. pohabljenca na telesu in na duši in nato še samega sebe. To je napravil vsled obupa, ker so vsi njegovi otroci pohabljenci. Poleg umorjenega sina ie namreč imel še dva otroka, ki sta bila ravnotako pohabljena.
RAZNE ZANIMIVOSTI.
Zbirka poštnih znamk za kron 300.000. Pera Prodanov iz Isabe ]e zaSel že kot študent nabirati poštne znamke. Nabavil si jih Je veliko zbirko, katero Je pozneje kot mornar na svojih potovanjih obogatil še s posebno redkimi primorskimi ek-semplari. Pred kratkim mu je ponudil neki bogataš za tri take znamke 75.000 kron. Neki lord, ki je zve del za njegovo zbirko, je ponudil Prodanovu, ki je medtem postal uradnik neke trgovine v Hamburgu 300.000 K. Prodanov se Je odpeljal sedaj s svo;o zbirko Y London, kjer se bosta najbrže z onim lordom po-Uodila za imenovano svoto.
Kake lastnosti mora imeti mož? Deklice in dečki Y glavni šoli v New tonu so bili pred kratkim vprašani kake lastnosti mora imeti mož. Nekateri odgovori so bili tako zanimivi, da jih je dal ravnatelj nekemu angleškemu časopisu* ki Jih Je nato priobčil. Vse deklice so se enoglasno izrazile, da sta pogum in odloč nost. najbolj tipični lastnosti pravega moža. Devetletna Aliče Ischer woodoa je napisala takole: »Mož mora biti najprei moški in brez pomisleka tvegati lastno življenje, da reši osebe, katerim grozi nesreča. Ako ima mož premoženje, ga ne sme samo zase porabiti, ampak njegova dolžnost je. podpirati uboge in revne ljudi, ne da bi pri tem hvalil svoja dobra dejanja.« Enajstletna Sara Ana Harrisonova Je odgovorila na vprašanje s sledečim esejem: »Po mojem mnenju je mož le oni, ki neprenehoma dela in ki drugim pri delu rcmaga, kadar je končal svoje delo. Pravi mož ne sme nik dar brez vzroka prisegati, ne sme biti p’janec, re sme lagati, ne sme pobirati i&jčka iz ptičjih gnezd in ne sme uničiti živali. Kdor muči svojo ženo, ni mož, on je strahopetec, ker mu njegov sovražnik ni enak. Pravi mož mora vzgajati svoje otroke v ljubezni do domovine in ne sme trpeti, da bi kdo z njim tili z njegovo ženo govoril v nespoštljivem tonu Prijazen mora biti tudi s svojo — taščo in zapomniti si mora, da je ona žena. kateri se mora zahvaliti za svojo soprogo.« Pravi junak je de vetletni Mildred Kenyon. Ta piše »Pravi mož mora imeti močne mišice in mora znati dobro streljati, da bi bil v slučaju vojne koristen svoji domovini. Kdor pusti klobuk na gla vi. kadar sreča kralja — ta ni mož.« Ljubek je odgovor enajstletnega To J^aža Arturja Hodsona: »Pravo moštvo se ne kaže v. velikih brkih, am-
pak v pogumu, spodobnosti, resnicoljubnosti, treznosti in poštenosti. Kdor nima teh lastnosti, ni mož, ampak je — brez spola.« Odgovor, ki mnogo obljubuje. je dala mala Dal-sy Campbellova:	»Pravi	mož je
oni. ki nosi krasne uniformo ali pa
frak brez vsake napake.«---------------
Upajmo, da bo Miss Daisyjeva tekom let še spremenila svoje nazore, kar se tiče pravega moštva.
Ljubljana.
— Draginjska podpora učiteljstvu. »Slovenec« piše: »Deželni odbor je dal podporo tistim učiteljem in učiteljicam, ki so jo res zaslužili z vestnim in skrbnim učiteljevanjem.«
— Hinavci! Ali ste kaj vprašali šolska oblastva, kako deluje ta aft oni v šoli, kakšni so njega učni uspehi itd.? Poklicana šolska oblastva ste kratkomalo prezrli; merodajno je bilo pri vas politično mnenje posameznikov; plačevali ste sloinškarijo in ž njo politično šariatanstvo. ne pa vestno in skrbno učiteljevanje! Saj bijete samega sebe po zobeh, ko pišete in priznavate to-le: »Med prezrtimi so osebe, ki kažejo v šoli prizadevanje, ki se jim glede šole same ne more kaj očitati; toda ko pride čas volitve...« (sic!) Tu ste se pa izdali ter pokazali, kam teče zajec. Dalje piše »Slovenec«; »Med od draginjske podpore izključenimi se nahajajo učiteljske moči, ki mladine ne morejo vzgajati ne z besedo, še manj pa z vzgledom.« To je pavšalno sumničenje in obrekovanje učiteljskega stanu! Z dokazi na dani Bomo pa mi navedli vam tiste, ki po vašem mnenju »z besedo in zgledom« vzgajajo mladino. Evo jih: Prvi je Janko Nepomuk Jeglič, ki daje zgled, kako se saldirajo in predlagajo računi o dotaciji za samoučila revnim otrokom. Drugi je Avgust Šabec. ki daje zopet »zgled«, kako se vodijo knjige bolniške blagajne in goljufajo revni rudniški delavci. Fabinc nam daje »zgled«, kako se je treba prete pavati z gostilniškimi gosti. »Zgled« za mladino je tudi Silvester, ki se mu je pri zavezinem delegacijskem zborovanju v Gorici skoraj pri vsaki drugi besedi zvalil »prokleti far« z umazanega jezika ter je učiteljstvo vsled tega začelo zapuščati dvorano. Za »čisto _ ljubezen« daje mladini »zgled« vaš Pavle Gorjup in kako se preneso šolske tiskovine iz učiteljske v katoliško tiskarno, je pa za zgled znani Smrdelj. Imamo pa še več takih »zgledov«, »uzorov« in »mu-štrov« na razpolago, katere vam bomo ob priliki servirali. Dober tek, klerikalci!
— Iz gledališke pisarne. Jutri v soboto (nepar-predstava) se ponovi Puccinijeva očarljiva opera »Mada-me Butterfly«, ki se je letos na našem odru dvakrat uprizorila z največjim uspehom. Naslovno vlogo poje topot gdč. Lowczynska. — V nedeljo bosta dve predstavi: popoldan (začetek ob 3. konec ob 6) se izven abonementa, za lože par kot velika tujska predstava na izrecno željo prvič ponovi Birinskega živo dovtipna, humorja polna komedija iz ruskega revolucionarnega življenja »Vrtoglavci«, ki je ob svoji pre-mijeri na prejšnji torek pri svoji nenavadni zabavnosti izredno ugajala in izzvala mnogo presrčnega smeha. Birinskega štejejo med najbojše moderne dramatike, njegove »Vrto-glavce« pa uprizarjajo po neštetih odrih kot privlačno komedijo prve vrste. — V nedeljo zvečer se ob izdatno znižanih cenah izven abonementa za lože nepar kot velika nedeljska ljudska predstava uprizori Otfenbachova burleskna opereta »Orpheus v podzemlju«, ki se je spričo svoje prešerne komičnosti tudi pri nas tako priljubila, da je gledališče vedno napolnila. Začetek točno ob 7., konec krog pol 10. zvečer. Tako bo ta nedelja izključno posvečena veseli zabavi.
— »Grof Luksemburški«, priljubljena Leharjeva opereta, se je tudi snoči z velikim uspehom pela pred razprodano hišo. Mnogočisla-nega gosta g. Lj. Iličiča je občinstvo odlikovalo s frenetičnim aplavzom in mu poklonilo lovorjev venec s trakovi v narodnih barvah in velik šopek. — Gospod Bohuslav je hudo prehlajen, pa je snoči vendarle pel, samo da je predstavo omogočil.
— Popravek. V poročilu o torkovi predstavi »Grofa Luksemburga« se je vrinila neljuba pomota. Venec je namreč prišel pravočasno na oder in Je prišel v prave roke — bil je namreč namenjen v priznanje g. Bohuslavu.
— Požar. Na Karolinški zemlji je bil sinoči zvečer požar. Zgorela je ena hiša.
— Ogej. V sredo popoldne je nastal na Radeckega cesti v nekem dimniku ogenj, katerega pa so domači ljudje takoj pogasili. Oddelka prostovoljnega in rešilnega društva, ki je prihitel na mesto nastalega ognja ni bilo treba ničesar gasiti.
— Dijaški koncert v Mestnem Domu je lepo uspel. Dvorana je bila polna. Pevske točke (prof. Kozina) in klavirske točke (pianist A. Trost) so žele splošno priznanje. Več o koncertu vsled pomanjkanja prostora jutri.
— Otrok se opekel. 16. t. m. je pripravljala Frančiška Jankovič, ki stanuje v Cegnarjevi ulici, kosilo. Pri sebi je imela, nji v varstvo izročenega trilet. otroka (deklico) poštnega uslužbenca Avgusta Valente. Triletna deklica je sedela na nekem stolu poleg štedilnika. Ko se je Jankovičeva obrnila, je padel velik, z vrelo juho napolnjen lonec otroku na glavo. Juha se je seveda razlila po otrokovem životu in ga opekla po vsem životu. Deklico so takoj odpeljali v bolnišnico, toda vsaka pomoč je bila zaman. Otrok je vsled opeklin predvčerajšnjem zjutraj umrl.
— V Ameriko so jo hoteli popihati. Na Južnem kolodvoru je policija predvčerajšnjem zjutraj aretirala 19letnega Eduarda Korotica iz Pivnice in nekaj let mlajšega	Petra
Hainza iz Badjevine, ker sta jo hotela pobrisati v Ameriko, ne	da bi
spolnila prej svoje vojaške dolžnosti. — Ravno taki tiči so tudi Mate Marnilič iz Podgrada, Jože Gregorač iz Priloga. Tudi ti so se hoteli odtegniti vojaški dolžnosti in zapustiti Evropo. Policija je vse tri prijela, ko so se ravno hoteli odpeljati z gorenjskim vlakom naprej.
— Prijazen mož. V sredo je nek stražnik aretiral nekega moža na Šentjakobskem predmestju,	ki je svoji ženi grozil z nožem.
— Gimnazijec izginil. Dne 15. t. m. je odšel neznano kam 161etni gimnazijski učenec Stanislav Star-kel in se doslej še ni vrnil domov. Deček, ki je vsled slabih redov v spričevalu zapustil domače, se je najbrže podal na Štajersko ali na Hrvaško.
— Tatovi premoga. Te dni so prijeli na Južnem kolodvoru neko žensko z njenim sinorn. ko sta ravno kradla premog. Odvzeli so jima vrečo, v kateri je bilo za 18 kg premoga.
— Zdravstveno stanje v Ljubljani. Od 9. februarja pa do 15. februarja je bilo novorojenih 25 in 3 mrtvorojeni; umrlo je 18 oseb, in sicer 9 tujcev in 9 domačinov. Umrli so: 2 za jetiko (tujca), 1 vsled mrt-vouda in 15 za različnimi boleznimi. Za infekcijoznimi boleznimi sta obolela dva, in sicer oba za Škrlatico.
— Kinematograf »Ideal«. Danes v petek, dne 21. februarja: Specialni večer. 1. Bosanska vzhodna že leznica. (Potovalni film.) 2. Dobro mesto. (Komedija.) 3. Janezek si privošči dober dan. (Komična učinko vitost.) 4. Nepravi redar. (Amer. drama.) 5. Najdenec. (Italijanski umetniški film v 2 delih.) 6. Billiy je zaljubljen:	Jutri:	Kralji	gozdov.
(Afrikanska živalska drama v 2 delih. Dalje: Nro. 482. (Drama pustolovca.)
treli namestnikov odbornikov, t) dveh odposlancev in dveh njiju namestnikov v odbor S. S. Z. 4. III. župni zlet v 1. 1913. v Postojni. 5. Tretji slovenski vsesokolski zlet v Ljubljani 1. 1913. 6. Določitev višine župnih prispevkov. 7. Sokolski tisk. 8. Slučajnosti. Opozarjamo bratska društva na člen 10. in 12. župnih pravil! II. Prva seja novega odbora I. S. 2. Takoj po občnem zboru se snide novo izvoljeni župni odbor na svojo I. sejo. Bratje in sestre, ki ste izvoljeni za delegate in delegati-nje, storite svojo dolžnost in pridite na resno sokolsko delo! Opomba: Ob popoldanskem vlaku čaka na kolodvoru v Logatcu avtomobil, ki se ga naj poslužijo delegati iz Logatca. Cerknice, Postojne, Št. Petra in Ilirske Bistrice. Ako bo vseh teh delegatov, oziroma drugih bratov, ki se nameravajo udeležiti občnega zbora, vsaj dvajset, jih lahko odpelje avtomobil še isti večer nazaj v Logatec, sicer pa se odpeljejo drugo jutro ob 6. iz Idrije. Predsedstvo I. S. 2.
Občni zbor radovljiške podružnice »Slovenskega planinskega društva« se vrši dne 23. februarja 1913 ob 3. uri popoldne pri g. Kunstelju V Radovljici.
Vabilo na občni zbor Obrtne zadruge na Bledu se vrši dne 2. marca 1913 v nedeljo popoldne ob 2. uri v hotelu Triglav na Bledu.
»Gledališko društvo na Jesenicah« uprizori v nedeljo ob polu 8. uri zvečer v dvorani pri »Jelenu« znamenito Ganghoferjevo komedijo »Svetopisemski svet« s predigro in tremi dejanji. Ker se v igri jasno karakterizirajc. kmečki značaji, skle-sani tipi in podučna dejanja, priporočamo zato. da se občinstvo v obilnem številu udeleži predstave.
V petek 21. t. m. ob 8. zvečer predava v »Sloveniji« g. dr. Prijatelj. Tema: Kulturne in politične razmere pri Slovencih za Auersperg-Losserjeve vlade. Slovanski gostje dobrodošli!
Zenska in akademična podružnica CMD. v Gradcu priredita y nedeljo. dne 23. svečana 1913 ob 8. uri zvečer v dvorani pri Lieblu v I. nad. »Družinski večer« z zelo zabavnim vzporedom na korist družbe sv. Cirila in Metoda. Vstopnina prosta. Darovi se hvaležno sprejemajo.
Akad. tehn. društvo »Tabor« v Gradcu ima v soboto dne 22. t. m. svoj IV. redni občni zbor v društvenih prostorih z običajnim vzporedom. Slovanski gostje dobrodošli!
Društva.
Redni občni zbor krajne skupine drž. društva c. kr. poštnih in brzojavnih uslužbencev v Ljubljani se vrši v nedeljo dne 23. svečana t. 1. ob 4. uri popoldne z običajnim dnevnim redom v restavraciji pri Per-Iesu (Matjan), Prešernova ulica 9. Gosp. člane se vljudno vabi, da se občnega zbora polnoštevilno udeleže. — V slučaju nesklepčnosti se vrši eno uro pozneje drugi občni zbor, kateri je sklepčen ne glede na število članov. -- Odbor.
Slovensko zidarsko in tesarsko društvo v Ljubljani. Občni zbor društva se je vršil v nedeljo dopoldne v restavraciji pri »Perlesu« v Prešernovi ulipi. Društvo je v lanskem letu zopet napredovalo. Blagajnik izkazuje 837 K 76 vin. dohodkov in 659 K 24 v. izdatkov. Prebitek lanskega leta znaša torej 178 K 52 vin. Pri volitvi v odbor so bili voljeni predsednik Iyan Babnik; podpredsednik Karel Štrukelj; tajnik Ivan Zorko; blagajnik Ivan Kotnik in odborniki: Ivan Sluga, Ivan Hren, Ivan Bricelj, Ivan Sernak, Al. Zorc; za računska preglednika pa Ivan Kavčič in Jože Pavčič. Po dovršeni volitvi je bil izvoljen na predlog tajnika Zorka za častnega člana društva bivši večletni predsednik in član od ustanovitve društva gospod Fran Jenko.
II. redni občni zbor Idrijske Sokolske Zupe se vrši dne 2. marca 1913 v Idriji v župni sobi ob 4. uri popoldne po nastopnem redu: I. Tretji redni občni zbor I. S. 2. Vrsta razpravam:	1.	Nagovor župnega
staroste. 2. Poročilo: a) župnega tajnika, b) župnega blagajnika, c) župnega načelnika. 3. Volitev župnega predsedstva, in sicer:	a) župnega
staroste, b) I. in II. podstaroste, c) župnega načelnika (na predlog vaditeljskega zbora), č) župnega tajnika, blagajnika in zapisnikarja, d) .treh pregledovalcev računov, e)
Proces proti pariškim
avtoapačem.
(Dalje.)
Dieudonnč taji vse vkljub pričama Cabyja in Peemausa. Pravi, da se on ni udeležil atentata. Nekaj prič izjavi, da je obtoženec naglo odšel iz Long-la-Villcja pri Nancyju dne 21. decembra 1911 v Pariz in da je po njegovem odhodu neki mož povpraševal po njem. Dognalo se je, da je bil oni mož Bonnot. Dieudon-n6 prizna, da se }e .odpeljal v Pariz, toda v začetku, ne na koncu decembra. »Mož, ki je bil po meni povpraševal. ni bil Bonnot!« Vendar izjave prič dokazujejo, da je Dieudonnč Bonnota dobro poznal in da je bil večkrat z njim. Tako na primer sta bila skupaj v hotelu v rue Nolletu, kjer je Bonnot stanoval pod imenom Comtesse in Dieudonnč pod imenom Aubertin. Tam sta sprejemala obiske raznih anarhistov.
Ko je prišlo do zaslišanja matere Dieudonneja, si je zakril obtoženec obraz z rokami.
»Moj sin« — je rekla mati — »je prišel k meni 19. decembra in je ostal pri meni do 25. decembra. Slavila sva god. On je priden in časten človek.«
Sledi zasliševanje Emila Billa, brata Blanchetovega morilca Karola Billa, katerega pa doslej še niso dobili. Emil Bill, trdi, da je videl Dieudonneja 21. decembra v bližini rue Ordenerja med drugo in tretjo uro popoldne.
»Zakaj je vaš brat usmrtil Blan-cheta?«
»Ne vem.«
»Gospodična Bellotova trdi, da se je na nekem shodu anarhistov šlo za alibi za Dieudonnčja. Blan-chet je to hotel izdati in zato ga je vaš brat umoril.«
Priča ne odgovori ničesar.
Umorjeni Blanchet je bil tekmec njegovega brata v ljubezni do gospodične Bellotove. Morda je bil to umor iz ljubosumnosti.
Tudi druge priče izpovedo, da so videle Dieudonndja na dan umora v Parizu. Priča Mme Gausejeva trdi. da je Blanchet po shodu pri Reinertu izjavil, da pove resnico, ako bi ga kdo vprašal po Dieudon-nčju. Priča Vastenr pravi:
»Saj je bil Blanchet umorjen ored onim shodom U
»Premislite, kaj pravite!« opominja predsednik sodnega dvora pričo. »Vaša izjava je zelo važna.«
»Povedala sem resnico in ni mi treba premišljevati!«
Po Mme. Gausejevi se zasliši Mile. Bellotova, ki takoj skraja pove, da pozna Dieudonneja. Carro-nyja, Callemina in Reinerta.
Mile Bellotova. majhna, krepka deklica z velikim klobukom, je bila uslužbena kot šivilja v Reinertovi hiši; tam je spoznala vse anarhiste. Blanchet ji ie rekel, da so se tam sešli. da bi si izmislili alibi za Dieudonneja. Vendar se ne spominja, da bi ji bil rekel kdaj. kdo je tam bil Pozneje ]i je Reinert rekel:
»Ne smeš izdati, da si tu videla Callemina, Garnierja in Carronyja; ako bi ti pokazali njih fotografije, jih ne smeš poznati!«
»Ali bi' spoznali Callemina?« vpraša predsednik sodnega dvora.
Mile Bellotova brez obotavljanja pokaže Callemina in pravi:
»Tukaj je!«
To seveda Calleminu ni všeč. Nervozno zakliče:
»To dekle laže. Zakaj pa Je pri prvem zaslišanju rekla, da noče biti za nas kaznovana?«
»Rekla sem. da nočem, da bi se mislilo, da sem z vami. Trdili ste, da sem z vami soktiva, dokazala sem svojo nedolžnost in vi ste rekli, ker ste se hoteli maščevati, da sem bila vaša metresa. Tu govorim čisto resnico.
Sledi zaslišanje izvedencev v pisanju M. Huqueta. ki je pričal, da so dopisnice, pisma in brzojavke pisane z roko Callemina in Deboeja. Nato se zasliši nadzornik policije Berraz. ki je aretiral Callemina.
Callemin je temu stražniku marsikaj povedal. Napravil je to le zaradi tega. ker je bil baje stražnik napram njemu bolj prijazen. Drugače pa ie to. kar mu Je povedal, sama »plainsanterie«.
»Berraz je porabil klasičen način, da bi iz mene izvlekel to, kar je hotel:	neprestano	me je obsipal s
pozornostjo. Moral sem mu biti hvaležen. Drugače pa to, kar tu pravi, priča, da ima krasen spomin... In vse te priče so prisegle, da bodo govorile resnico! Ne. to je imenitno!«
Callemin se smeje in je zadovoljen, da je napravil dober utis. Zena Dieudonnčja priča, da je videla več obtožencev v »Anarhiji«.
»Tam sem videla Garnierja, Callemina, Deboeja, Carronyja in Metgeja. Pogosto so prinašali velike zavitke, ne vem pa. kaj ie bilo njih.«
Mme. Dieudonnčjeva pripoveduje o življenju v »Anarhiji«. Pravi, da je bilo v tem malem klubu večkrat zelo neveselo. »S sedmimi franki na dan sem morala živiti deset ljudi!« Zato bo vsak gotovo pripo-znal, da je bila ta gospa po pravici nezvesta Lcrulotu. oskrbniku »Anarhije« in njegovim gostom.
Na pozorišče stopi neka druga metresa enega izmed obtožencev, Mme. Lecoy, tovarišica Rodrigue-zova. Ta ne ve ničesar, kar je njen ljubimec uganjal. Zal ji je, da se je a njim seznanila; bila je prepričana, da je časten mož.«
Rodriguez:	»Časten mož sem
po svojem načinu!« (Smeh.)
Sledi obravnava o umoru policijskega agenta Garnierja. Trgovec Buisson pravi, da mu je bil v. noči med 26. in 27. februarjem ukraden avtomobil. Ta avtomobil »1’ au-to grise« (sivi avtomobil) so videli pozneje s tremi osebami — z Bon-notom. Garnierjem in Calleminom — pri Montmeranu. Avtomobil je trčil tako silno v trotoar, da ga je moral mehanik Dorneau popraviti
Priča Dorneau pozna obto-žence
»Onile tam mi Je dal petdeset centimov za majhno stekleničicC olja!« pravi Dorneau in kaže nat Callemina.
»Ali Je to on? Ali ga dobro poznate?« vpraša predsednik sodnega dvora
»Cisto dobro ga poznam! Prisegam.«
Callemin: »Zakaj me niste po*' znali takoj, ko smo bili konfronti-rani? Ali ste se bali?«
Priča:	»Nisem se bal. ravno
tako. kakor se danes ne bojim.«
Tudi delavci pri Dorneauu poznajo Callemina.
Doktor Socquet, ki je razrezal umorjenega stražnika Garnierja, pravi, da so nesrečnika zadeli trije projektili, izmed katerih sta dva prodrla pljuča, jetra in srce. Gar-nier je bil na mestu mrtev. Na ta' grozni zločin je gledala velika množica ljudi. Zločin ni trajal niti eno minuto.
Priča arhitekt Dorsman pripo-veduje:	. „
»Šel sem po tlaku plače du Ha-vre; v tem sem zapazil siv avtomobil. ki je hitro drčal iz rue d’ Amsterdam. Stražnik je zapiskal, naj se avtomobil ustavi. Avtomobil se je ustavil. Agent le vprašal šoferja:
»Čemu vozite tako hitro? Zakaj ne vozite po desni strani?«
Bil sem čisto blizu in opazij sem, da Šofer ni odgovoril. Mislil sem. da so možje v avtomobilu tujci. Govorili so med seboj samo s pogledi. Približal sem se avtomobilu in sem rekel možu, v katerem so pozneje spoznali Bonnota.
»Ali ste nemi?« Avtomobil je začel zopet drčati naprej. Pri volan-tu je bil Garnier. Avtomobil se je obrnil, stražnik je stopil na njegove stopnjice. Tu so se oglasili trije streli in stražnik Garnier se je zgrudil. Padel mi je v naročje. Poznal sem Bonnota in Garnier ja; tretjega moža ki je bil v avtomobilu, nisem poznal. Videl sem samo njegovo silhueto, ki je bila podobna silhueti tegale obtoženca.« Priča je pokazala z roko na Callemina.
Tudi tapetnik Leroy pozna Callemina. Ta se obrne k pričam v profilu. ou face, »tri četrtine«, toda ta manever mu nič ne pomaga. »Sedaj vas šele prav dobro poznam!« kliče priča Leroy.
Po izvršenem zločinu je oddr-čal sivi avtomobil s trojico Bonnot
—	Callemin — Garnier z velikansko hitrico v Pontoise, kjer so hoteli ©ropati trgovca Titantosija. Mimo Je prišel isti čas pek Cocqueril, ki jim je preprečil njih načrt. Avtomobil je nato med streli iz samokresov oddrčal dalje.
*
Deveti dan zaslišavanj.
Isti prizor kakor v poslednjih 'dneh; priče spoznajo obtožence, izmed katerih trdijo trije, da so nedolžni; Simentov, Callemin in Mo-ničr. Pred barijero obtožencev stopajo možje, žene, mladeniči, ravnatelj banke in takoj za njim mlad delavec. Vsi kličejo slavnostno:	»Ta
Je eden morilcev!« Desetkrat zaporedoma se je slišala ta izpoved. Preide se k dramam v Montgeronu in Chantillyju.
Po cesti pri Montgeronu sta šla usodnega dne dva izvoščeka Ger-yais in Pousot. ki sta zločin videla.
»Videl sem,« pravi Pousot, »dva bandita. Eden izmed njih je bil mlad in je imel dekliški obraz.«
»Vstanite Callamin!« ukaže predsednik sodnega dvora.
»Da, ta mu je podoben! Lahko Skoro trdim, da Je to oni mlad mož. Drugi je bil večji. Stal je pri hiši in gledal na polje.
»Vstanite, Monierl«
»Da, to je on!«
»Ali se morda niste zmotili. Premislite, kaj govorite!«
»Da, to Je on! Takrat ni bil obrit. Toda nobenega dvoma ni, to je ©n!«
(Dalje,)
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
RUMUNSKI GLAS O SITUACIJI.
Bukarešt, 20. februarja. Oflcl-ozna Epocha obravnava o strategl-čnem pomenu Sllistrl]e za Rumusko ter pristavila, če bi Rumunija že v ostalih zahtevah ka) odnehala, glede Silistrlie da ne more odnehati niti za piko.
BOLGARSKO - RUMUNSKA POGAJANJA.
Berlin, 20. februarja. Iz Sofije Se poroča, da se pogajanja med Bolgarijo in Rumunijo vodijo na dveh
straneh. V Sofiji je rumunski delegat bolgarski vladi natančno označil vse zahteve svoje vlade — dalje sc tu pogajanja niso vršila. V Buka-reštu se pa vrše pogajanja v ožje m smislu besede; pogajanja o p< j$> meznih zahtevah. Poroča se, i'a jc bolgarska vlada v Bukarešte F. v marsičem -pristala na rumun k* zahteve, kar opravičuje nade, da se cela zadeva mirnim potom razreši. Poslednji bolgarski predlog je baje: Bolgarija odstopi večji kos obrežja brez Silistrije, ali pa manjši kos s Silistrijo.
VELESILE IN SITUACIJA.
Dunaj, 20. februarja. Tu se širijo vesti, da se tako Bolgarija kakor Rumunija klonijo želji velesil, ki hočejo, da zadevo obravnavajo in konflikt razrešijo.
MEDNARODNA SITUACIJA.
Dunaj, 20. februarja. »W. Allg. Zeitg.« poroča o splošni situaciji: Sprememba ni nastopila v nobenem izmed vseh mednarodno situacijo vznemirjajočih vprašanj. Med Bu-kareštom in Sofijo se vodijo pogajanja in upati je, da se spor srečno konča. Ni res, da bi bila pogajanja žc razbita. Kar se Skadra in meja Albanije tiče, je danes popoldne zopet začela posvetovanja poslaniška reunija v Londonu, ki bo obravnavala o albanskih mejah. Glede miru na Balkanu je Edvard Grey odgovoril turškemu poslaniku, da je Anglija pripravljena nasvetovati velesilam intervencijo, ako se hoče Turčija pogajati na podlagi kolektivne note. Do te ure še ni Turčija na zahtevo Edvarda Greya odgovorila.
BOLGARSKE ZAHTEVE.
Dunaj, 20. februarja. »W!ener Allg. Zeltg.« poroča, da bo Bolgarija pri novem sklepanju miru stavila višje zahteve, kot jih je stavila preje. Povečanje zahtev se bo tikalo ozemlja v Traciji, kjer bo Bolgarija zahtevala za sebe ozemlje do linije Midija-Rodosto.
FRANCOSKI POSLANIK V PETROGRADU.
Pariz, 20. februarja. Delcas je poslan kot francoski poslanik v Petrograd. Sodi se, da pride do novih vojaških in financielnih pogodb.
POŽAR V TOKUU.
Tokio. 20. februarja, V centru mesta ie izbruhnil požar, ki je uničil 3300 hiš in Je 15.000 ljudi brez strehe.
HAMIDIE.
Pariz, 20. februarja. Turška križarka Hamidie, ki je zapustila otok Malto, bo baje iskala pribežališča v Sredozemskem morju.
GRŠKI AVIATIK IN NJEGOV VSPEH.
Atene, 20. februarja. Mornar ponesrečene ladje Heiredin Barba-rossa poroča, da je grški aviatik metal nad Dardanelami bombe na ladje; uničil je en torpedočoln, kjer je 40 mornarjev zgubilo svoje življenje.
PREDSEDNIK IN CAR.
Petrograd, 20. februarja. Na čestitko carja je odgovoril novi francoski predsednik:	»Čestitka,	ki	mi
jo je blagovolilo poslati Vaše Veličanstvo, me je globoko ganila. Izrekam najodkritosrčnejšo zahvalo. Zagotavljam Vaše Veličanstvo, da boift zvezo ohranil in krepil za blagor obeh držav.
Odgovorni urednik Radivoi Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
j Mali oglasi.
Poseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek 50 vl-| narjev. Pismenim vprašanjem Je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasili ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri zvečer.
Glasovirje, pianine, avtomate, gramofone, plošče prodaja, uglašuje, popravlja solidno Josip Oblak, Ljub-Ijana-Gllnce 92.
Prijazna soba s irosebnim vhodom se odda takoj za 16 K mesečno, Japljeva ulica št. 13.
Nova hiša
na Tržaški cesti, 20 minut od Ljubljane z dvemi stanovanji in zemljiščem, je naprodaj. Proda se po dogovoru na obroke, eventuelno odda tudi v najem. Natančneje v „Prvi anončni pisarni“.
Trgovski pomočnik
ne izpod 25 let star, vešč slovenščine, ali hrvaščine in nemščine, se sprejme proti dobri plači kot prva moč moške konfekcijske stroke. Mesto stalno. Nastop takoj, ali s 15 marcem t, 1.
Angleško skladišče oblek O. BERNATOVIC, Ljubljana.
I ^ JI 1 Mili II III III
Sprejme se takoj izvežbana
blagajničarka
v kavarni ..Central"
v Ljubljani.
M njXKptn m i i i n i
Gostilna
,Triglav4 v Kranju,
Savsko predmestje št. 10, se odda v najem.
Interesenti dobe natančnejša pojasnila pri Valjič-nem mlinu v Kranju.
Slovenci! Spominjajte se naše prekoiistne Cini In Metodove šolske družbe!
Za obleko po merP
dobite edino nadomestilo
„v Angleškem skladišču oblek“
kjer so ravnokar dospeli najmodernejši kostumi, paletoji, bluze in krila za dame in deklice kakor tudi obleke, ruglani in klobuki za gospode in dečke v vseh barvah in kakovostih.
Vsakdo si lahko ogleda blago, postrežba točna in solidna.	Cene	priznano nizke.
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. 5.
J
Pri nakupu „pra-j vega Francka" izvolite paziti na to-lc varovalno znamko.
Tovarna v Zagrebu.
si im 122/21577
Zavrnite previdno podobne zavoje kot ne „pravi Franck".
Proizvod najboljših sirovin.
Ivan Jax in sin, Ljubljana
Dunajska cesta štev. 17
priporoča svojo bogato zalogo
šivalnih strojev in stroje f za pletenje (Strickma-schinen) za rodbino in obrt
• • • •
• • • •
vtomkolesa.
Ceniki zastonj in franko.
V
Pri sedanji draginji bode vsaki z veseljem pozdravil da od 20. februarja 1913 naprej v moji modni trgovini za gospode dobrovoljno
ir odračunam 10°|o popusta
vsakemu odjemalcu pri gotovem plačilu od mojih skromnih stalnih cen pri nakupovanju klobukov, čepic, srajc, spodnjih hlač, majic, ovratnikov, zapestnic, kravat, rokavic, nogavic, naramnic, žepnih robcev, palic, dežnikov, gumb i. t. d.
Opozorim istočasno, da je moja modna trgovina za gospode, založena nedvomljivo z najnovejšim in na boljšim blagom iz prvih in zanesljivih tovaren in sicer nedvomljivo največji izbiri.
Z odličnim spoštovanjem se priporoča
- - Modna in športna trgovina za gospode - -
P. Magdič, Ljubljana,
Pazite na cene v razložbab!
y
mm
Učiteljska tiskarna
: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6
se priporoča slavnemu občinstvu za izvršitev vsakovrstnih tiskovin. Vsled najmodernejše uredbe izvršuje naročila najokusnejše in v najkrajšem času. — V zalogi in razprodaji ima najnovejše izborne mladinske spise, kakor tudi vse šolske, županijske in druge tiskovine.
Litografija.	Cene	najnižje! •«* Notni stavek.