Merjenje organizacijske klime Nova postavitev v proizvodnji gredi in ščetk Selitve v montaži Kako pomembna je izbira šole
KAZALO
Beseda urednice Uvodnik Kratke novice
Merjenje organizacijske klime in zadovoljstva zaposlenih 2013 Raziskava organizacijske klime in zadovoljstva zaposlenih 2013 Zakaj Amerika
Nova postavitev v proizvodnji gredi in ščetk
BESEDA
UREDNICE
Letošnja zima do pred kratkim ni bila nič podobna zimi. Temperature so bile bolj podobne pomladnim kot zimskim. Star slovenski pregovor pravi: »Vjanuarju toplo, v februarju hladno.« Mogoče bo pa držalo, saj smo vendarle dočakali težko pričakovani sneg.
Romana Lotrič
Glavna urednica
2
3
4
5
6
7
8
V prvi številki, tako kot je že v navadi, uprava predstavi rezultate preteklega leta ter prodajne napovedi za letošnje leto. Zaposleni smo bili z njimi seznanjeni tudi že na zborih delavcev, ki so potekali konec decembra. V mesecu novembru smo že sedmič izvedli raziskavo organizacijske klime in zadovoljstva zaposlenih.Trudimo se čim bolj prilagajati razmeram na trgu, s tem so povezane tudi spremembe v proizvodnji in montaži. Pišemo o ameriškem trgu, o postavljanju ciljev, delovanju sindikata. Luka Klobučar nam je opisal raziskovanje mesta Coventry v Angliji. Na Podovšah smo obiskali naša upokojenca Rezko in Jožeta. 8. februarja praznujemo kulturni praznik, zato smo se spomnili tudi na našega največjega pesnika Franceta Prešerna.
1
Selitve v montaži
Prijetno branje vam želi uredniški odbor.
Cilji	10
Delovanje sindikata v družbi Domel	11
Coventry	12
Bila sva mlada oba...	14
Drobni računalniški nasveti	15
Kako pomembna je izbira šole	16
France Prešeren	17
Konopljino olje in njegovi pozitivni učinki	18
DOMBL
Domel, proizvodnja elektromotorjev in gospodinjskih aparatov Železniki, d.o.o.
Otoki 21,4228 Železniki, Slovenija, te L +386 4 51 17 100,
fax: +386 4 51 17 106, mfo@domel.com; www.domel.com
MOZAIK - brezplačno glasilo podjetja Domel d.o.o.
naslov uredništva: Glasilo Mozaik - Domel, Otoki 21,4228 Železniki
tel.: 04 51 17 192, fax: 04 51 17 193; e-mail: Stefan.bertoncelj@domel.si
Odgovorni urednik: Štefan Bertoncelj
Glavna urednica: Romana Lotrič
Člani odbora: Tadeja Bergant, Anita Habjan, Danica Jelenc, Štefka Jeram,
Katarina Prezelj, Janja Kozjek, Aleksander Volf, Andrej Šuštar, Marija Demšar,
Blaž Benedik, Matej Galjot, Roman Megušar
Foto: Barbara Bertoncelj, Matej Galjot, Anita Habjan, Simon Rant, Miha Kern,
Katarina Prezelj, arhiv Luka Klobučar, arhiv Domel
Grafično oblikovanje: Klemen Budna/GTO Košir; Lektorica: Majda Tolar;
Tisk: Tiskarna GT0 Košir; Leto 2014, Številka 1; Letnik 34; Izvodov: 1750 Stališča avtorjev ne odražajo nujno stališč uredništva.
'/ M,eijcnja oi
Nova postavitev V proizvodnji gedi in ščetk
Selitve v montaži
UEf Kuku |)UII IVI ulil 1.1 "
Bila sva mlada oba
Na naslovnici: Zelena zima, (foto Barbara Bertoncelj)
UVODNIK
3
Drage sodelavke, spoštovani sodelavci!
V letu 2014 nadaljujemo z uresničevanjem strateških ciljev: rast prodaje 5-odstotna, rast dodane vrednosti in dobička. Strategije skupine Domel so trajnostni razvoj podjetja, družbena odgovornost, globalni razvojni dobavitelj in konkurenčni dobavitelji.
Jožica Rejec
Direktorica - CEO

Vizija Domela ima v poslovnem načrtu konkretne cilje; to so rast prodaje programov EC pogonov in komponent za 2,5M€ in izvedba prvih rednih serij e ko kompaktne sesalne enote za energijsko nalepko sesalnikov, kar utrjuje našo vodilno pozicijo na trgu sistemskih rešitev na trgu sesalnikov.
Te cilje bomo uresničili s stalno osebno rastjo, ki se kaže v povečevanju naše učinkovitosti na vseh področjih. V Domelu pravimo, da inovativnost načrtujemo in tudi učinkovitost povečujemo z inovativnimi rešitvami na delovnem mestu in na področju sodelovanja v procesih med sodelavci ter področji. Učinkovitost presojamo z merljivimi kazalniki. V Domelu spremljamo veliko rezultatov in vsak najde zase kazalnike in za njimi
številke, na katere ima vpliv. Povečati produktivnost za 5 odstotkov je dosegljiv cilj. V proizvodnji bomo delno povečali produktivnost z avtomatizacijo in drugimi organizacijskimi ukrepi. Za režijske službe imamo načrtovanih vrsto aktivnosti, ki bodo tudi prispevale k povečanju učinkovitosti dela in sodelovanja. Potencialov je na področjih kreativnega ustvarjanja še več in če se zavedamo tega, da so za izboljšanje in rast potrebne spremembe, in vsak dan razmišljamo in ukrepamo, se pozna tudi na rezultatih.
Rezultati lanskega leta so tudi posledica večletnih prizadevanj za rast in konkretna dejanja. Letos smo pred novimi načrti in cilji. S povečevanjem naše učinkovitosti (odgovornosti) in sodelovanjem, kar sta tudi naši vrednoti, bomo tudi letošnje cilje presegli.
NOVOLETNA KRIŽANKA
Pravilno geslo novoletne križanke: IN ŽIVLJENJE TEČE DALJE
Nagrade prejmejo:
tedenski paket v Čatežu:
Miha Bertoncelj
paket podaljšan vikend v Čatežu:
Helena Pavlovčič
paket sredina tedna v Čatežu:
Rok Habjan
vstopnica za 10 obiskov savne in bazena:
Erika Teropšič
Vsem nagrajencem iskreno čestitamo.
KRATKE
NOVICE
Domel Energija uspela na razpisu KROP 2013
Domel Energija bo prejela nepovratna sredstva v višini 169.669,21 evrov. Na razpis smo se prijavili s temo Analiza in pridobitev poglobljenih znanj o komponentah vodikovega sistema in integracija komponent v sistem na vodik, za kar smo bili ocenjeni z vsemi možnimi točkami. Kriteriji izbora so bili bolj naklonjeni manjšim podjetjem, ki želijo okrepiti razvojne aktivnosti. Predvideno je povečanje zaposlenih na skupaj 9 ljudi.
Sejem Industrijska elektrotehnika v St. Petersburgu
Domel je na sejmu razstavljal vzorce puhal AZ motorjev in sesalnih enot. S katalogi smo predstavili tudi ostale Domelove programe. Gre za industrijski sejem na področju komponent za elektroindustrijo, avtomatizacijo in nove tehnologije, kjer seje Domel v sodelovanju s podjetjem Regata, ki nas zastopa na ruskem trgu, prvič predstavil. Sejem je potekal od 30.10. do 1.11.2013 in je zelo podoben sejmu v Hanovru, kjer vsako leto razstavljamo, le da je le-ta v manjšem obsegu. Obiskalo nas je okrog 30 potencialnih kupcev. St. Petersburg je po vzdušju najbolj evropsko mesto v Rusiji.
Pridobili smo certifikat ISO 13485
Leto 2013 je bilo v PE Laboratorijski sistemi v znamenju priprav na uskladitev poslovanja z zahtevami sistema vodenja kakovosti po standardu ISO 13485 za medicinske pripomočke. Trud sodelavcev na projektu je bil 23. decembra poplačan z uspešno izvedeno certi-fikacijsko presojo s strani SIQ. S tem smo pridobili certifikat ISO 13485 za program centrifug in stresal nikov. Certifikat je zagotovilo našim kupcem, da spoštujemo zahteve standarda in smo skladni z zahtevami medicinskih direktiv, ki se nanašajo na naše proizvode. To predvsem pomeni najvišjo kakovost in učinkovitost izdelkov z obvladovanjem tveganj in sledljivo komunikacijo. Verjamemo, da bo to pomagalo odpirati vrata našim rešitvam na globalnem trgu in rasti programa laboratorijske in medicinske opreme.
Rekreacija skupine košarkarjev
Domel preko organizirane športne rekreacije ponuja veliko različnih možnosti športnega udejstvovanja. Med temi je tudi košarka, ki jo vestno obiskujejo naši zaposleni ter zastopajo naše barve tudi na različnih tekmovanjih. Rekreacija poteka ob petkih od 20:00 do 21:30 v športni dvorani v Dašnici. Od letošnje jeseni dalje so na voljo tudi novi košarkarski dresi v rdeče-črni kombinaciji.
MERJENJE
ORGNIZACIJSKE KLIME IN ZADOVOLJSTVA ZAPOSLENIH 2013
26. novembra 20 I 3 smo v Domelu že sedmič merili organizacijsko klimo in zadovoljstvo zaposlenih. Do leta 2007 smo klimo merili vsako leto, nato pa se je vodstvo odločilo, da se bo merjenje izvajalo vsake tri leta.
V celotni skupini je bilo na anketiranje vabljenih 42 odstotkov vseh zaposlenih. V oddelkih do 30 zaposlenih so bili vabljeni vsi, kjer pa so oddelki večji, je bil narejen reprezentativni vzorec od 20 do 30 zaposlenih. Anketiranje je bilo izvedeno v enem dnevu, v štirih skupinah na lokaciji Otoki, eni skupini v Retečah in eni skupini na lokaciji Na plavžu.
Janja Kozjek
Vprašalnik je bil sestavljena iz treh delov. V prvem deluje vsak obkrožil, iz katere enote ali področja izhaja.To pa zato, da so se lahko podatki obdelali za posamezne enote ali področja v podjetju. Vsak direktorje dobil poročilo za svoje področje ali poslovno enoto.
Drugi del vprašalnika je vseboval 69 trditev za organizacijsko klimo in 11 za zadovoljstvo zaposlenih. Ta vprašanja so standardna za vsa podjetja, ki so vključena v slovenski projekt (SiOK - Slovenska organizacijska klima). Število vključenih podjetij se giblje od 80 do 100. Za vsa naredijo skupno analizo, ki pokaže sliko slovenskega povprečja.
Tretji del vprašalnika pa je imel še dodatnih 22 vprašanj, ki smo jih za poglobljeno analizo dodali še v Domelu.
Ocenjevalna lestvica je bila sestavljena iz petih ocen: 1 - sploh se ne strinjam, 2 - delno se strinjam, 3 - niti da niti ne, 4 - večinoma se strinjam, 5 - popolnoma se strinjam.
Vprašalniki so anonimni in jih po končni analizi zunanji izvajalec obdela in uniči. Zato je bojazen, da bi se ugotavljalo, kdo je kaj izpolnil, odveč in nesmiselna.
LETO	Povprečna vrednost
2003	2,92
2004	3,09
2005	2,97
2006	3,11
2007	3,12
2010	3,11
2013	3,37
Povprečne vrednosti merjenja klime v Domelu od 2003 - 2013
Še posebej izpostavljam, zakaj v Domelu merimo organizacijsko klimo in zadovoljstvo zaposlenih in kaj pomenijo dobljeni rezultati merjenja.Ti so uporabni predvsem s »kadrovskega vidika«, kot bi temu rekli po domače, to je psiho-socialne klime, kije povezana z raznimi vidiki delovnega okolja, kot so: dogodki v podjetju, delovni postopki, organizacijska pravila, medsebojni odnosi, itd., še posebej pa je pomembna z vidika načrtovanja izboljševanja veščin oz. kompetenc in na podlagi tega na planiranje strokovnega izobraževanja. Rezultati so bili v preteklosti podlaga za izvajanje analize 360 stopinj in letnih razgovorov.
Organizacijska klima zajema 15 merjenih kategorij, vsaka kategorija pa vsebuje vsaj pet trditev. Slika organizacijske klime nam kaže trend zvišanja vseh ocen po kategorijah, v primerjavi z vsemi dosedanjimi merjenji.
Kategorija Inovativnost in iniciativnost je najvišje ocenjena kategorija, takoj za njo je Odnos do kakovosti ter Pripadnost organizaciji.
V splošnem bi organizacijsko klimo v podjetju Domel razdelili na tri segmente:
7. najbolje ocenjene kategorije, ki so naše največje prednosti in največja pozitivna usmerjenost:
• Inovativnost in iniciativnost (3,77)
•	Odnos do kakovosti (3,75)
•	Pripadnost organizaciji (3,70)
•	Zadovoljstvo zaposlenih (3,69)
2.	srednje ocenjene kategorije:
•	Primerjalna vprašanja (3,62)
•	Poznavanje poslanstva in ciljev (3,44)
•	Motivacija in zavzetost (3,43)
•	Notranji odnosi (3,41)
•	Vodenje (3,38)
•	Strokovna usposobljenost in učenje (3,34)
•	Organiziranost (3,31)
3.	kategorije, ki predstavljajo izziv:
•	Dodatna vprašanja o sistemih (3,25)
•	Notranje komuniciranje in informiranje (3,16)
•	Razvoj kariere (2,86)
•	Nagrajevanje (2,77)
ZADOVOLJSTVO ZAPOSLENIH
Individualno zadovoljstvo zaposlenih je bilo prav tako ocenjeno nadpovprečno, tako v primerjavi s preteklimi rezultati, kot tudi s slovenskim povprečjem.
Najvišje smo ocenili zadovoljstvo s stalnostjo zaposlitve (4,40), z delovnim časom (4,26), s sodelavci (4,20) ter zadovoljstvo z delom (3,98).
Srednje smo zaposleni ocenjevali zadovoljstvo z neposredno nadrejenimi (3,87), zadovoljstvo z delovnimi pogoji (3,70), z možnostmi za izobraževanje (3,66).
Najnižje smo zaposleni ocenjevali zadovoljstvo z možnostjo napredovanja (2,98) in zadovoljstvo s plačo (2,63).
Iz grafičnega prikaza vidimo, da smo zaposleni vse bolj zadovoljni, ker delamo v skupini Domel in je delo postala naša vrednota. Močna je tudi pripadnost našemu podjetju, saj smo na podjetje ponosni in se močno čutimo odgovorne za kakovost našega dela. Zaupamo našemu vodstvu, da nas bo popeljalo še k boljšim dosežkom in zastavljenim ciljem.
Nismo pa še zadovoljni: s plačo, z možnostjo napredovanja in kariere, neuravnoteženostjo med odgovornostmi in pristojnostmi, s stimulativnim nagrajevanjem in kriteriji za napredovanje, z razlagami, zakaj smo dobili stimulacijo in zakaj ne, da se dober rezultat premalo opazi in pohvali, premalo smo obveščeni, kaj se dogaja v drugih enotah, z neustreznimi plačnimi razmerji in s sistemom, da najboljši zasedejo najboljše položaje.
Torej je pred nami še polno izzivov in nalog, ki jih bomo v prihodnosti morali reševati, saj se zavedamo, da je zadovoljen in zavzet sodelavec največja dodana vrednost podjetju.
Vsem, ki ste se anketiranja udeležili, se najlepše zahvaljujem in pozivam še tiste, ki se merjenja zavestno niste udeležili, da se ob ponovnem vabilu le-temu odzovete.
Merjenje in obdelava podatkov sta bila izvedena s strani podjetja OCR iz Maribora, ki je za naše glasilo prispeval članek v nadaljevanju.
RAZISKAVA
ORGANIZACIJSKE KLIME IN ZADOVOLJSTVA ZAPOSLENIH 2013
Spremljanje organizacijske klime je praksa uspešnih podjetij. Pozornost je usmerjena predvsem na povezavo zadovoljstva z rezultati pri delu. S tem postane ključno vprašanje, kako podjetje zaposlenim omogoča, da uveljavljajo svoje znanje in ideje ter tako dosegajo uspeh pri svojem delu. To namreč vpliva tako na zadovoljstvo pri delu kot tudi na uspešnost podjetja.
V podjetju Domel smo v mesecu novembru 2013 ponovno izvedli raziskavo organizacijske klime. K sodelovanju smo povabili 360 sodelavcev, udeležba je bila sedaj (70-odstotna). Pridobili smo namreč 253 anketnih vprašalnikov z vašimi ocenami.
Namen raziskave je bil strokovno analizirati stanje zadovoljstva zaposlenih ter identificirati prednosti in izzive v podjetju. Se posebej je bilo pomembno izvesti primerjavo z merjenji v preteklih obdobjih.
S tem se pridobi povratna informacija, kako uspešno je podjetje reševalo izzive, ugotovljene v prejšnjih raziskavah. Rezultati merjenja organizacijske klime 2013 kažejo, daje bil Domel pri tem uspešen, saj so rezultati v vseh kategorijah klime višji kot v letih 2010 in 2007.
Rezultati merjenja organizacijske klime domel
Pregled kategorij
Milil
•jaa actrcčevmapiila&rvamuposteč«m nct> ia*0ra jMhi piUtcan itanali pnhaadomaniihodstocani
Najvišjo rast rezultata, glede na pretekla obdobja, opazimo ravno v kategorijah, ki merijo, kako učinkovito je naše podjetje. Najvišji porast tako beležimo v kategorijah poznavanja poslanstva, vizije in ciljev ter na področju organiziranosti podjetja. Visok porast je tudi v kategoriji notranjega komuniciranja ter na področju nagrajevanja. Zaposleni ste najvišje ocenili področje inovativnosti in iniciativnosti ter področje odnosa do kakovosti. Veseli tudi dejstvo, da je pripadnost organizaciji zelo visoka in znatno pozitivno odstopa od slovenskega povprečja.
Zaposleni v Domelu ste zavzeti za svoje delo in imate jasno predstavo o tem, kaj se od vas pričakuje pri delu. Raziskava je pokazala, da se dviguje tudi rezultat v kategoriji vodenja ter strokovne usposobljenosti in učenja. Učiti se in povečevati kompetentnost zaposlenih na vseh nivojih je zanesljivo najboljša strategija v današnjem hitro spreminjajočem se svetu, ob vse ostrejši konkurenci na trgu. Zaposleni ste mnenja, da je Domel na tem področju na pravi poti.
Po mnenju zaposlenih podjetje Domel spada v primerjavi z drugimi slovenskimi podjetji med bolj uspešne. To trditev je kar 81 odstotkov zaposlenih ocenilo z najvišjimi ocenami, s tem pa je le-ta znatno presegla slovensko povprečje. Izrazito seje povečal tudi rezultat pri
vprašanjih glede učinkovitosti podjetja in poslovodstva. Pri teh dveh trditvah ravno tako beležimo visoko rast glede na pretekla merjenja (2007 in 2010).
Seveda čaka podjetje še nekaj izzivov tudi v prihodnje. Tako se bo potrebno osredotočiti predvsem na področje razvoja karier ter si še naprej prizadevati za pozitiven trend na področju nagrajevanja. Seveda skladno z možnostmi, ki so v podjetju na voljo.
Rezultati merjenja zadovoljstva pri delu
Zadovoljstvo
I L
'raadi rac* ure.uma pri računalu povpein in redl> »lom 3«np pni fcari a-omolH pnhmadom anilh oggoponi
V kategoriji osebnega zadovoljstva pri delu vse trditve presegajo slovensko povprečje, razen pri vprašanju zadovoljstva s plačo, ki pa je na drugi strani bistveno bolje ocenjeno, kot je bilo v sezoni 2010. Zaposleni ste še vedno najbolj zadovoljni s stalnostjo zaposlitve in z delovnim časom. Visoko je tudi zadovoljstvo s sodelavci, z neposredno nadrejenim in zadovoljstvo z delom.
Najvišji preskok je narejen pri rednosti delovnih sestankov, pravočasnosti sprejemanja odločitev in vrednotenju uspešnosti glede na cilje in standarde. Vsi v podjetju si moramo prizadevati ta področja negovati in krepiti tudi v bodoče, saj predstavljajo temelj uspešnega podjetja.
Naj se ob tej priložnosti tudi zahvalimo vsem sodelujočim v letošnji raziskavi organizacijske klime. Vaše mnenje je pomembno. Z njim prispevate k temu, da lahko objektivno ugotovimo stanje vašega notranjega okolja, pravočasno odgovarjamo na izzive in zagotovimo, da se bo podjetje tudi v bodoče razvijalo v smeri uspeha. V dobro vseh zaposlenih v Domelu.
ZAKAJ
AMERIKA
Ob mojem prvem obisku v ZDA leta 2003 sem zaznal, da sem vstopil v nekoliko drugačen svet. Svet, kjer so ljudje izjemno prijazni, odprti, pozitivno naravnani, ambiciozni, imajo ideje, se lahko hitro odločajo ter so veliki domoljubi. Američani znajo s preprostimi rešitvami realizirati velike ideje.
Na obisku pri našem novem kupcu - podjetju Bradley
Severna Amerika je tretji največji kontinent na svetu. Najvišji vrh ima na Aljaski (Mount McKinley, 6194 m). Kontinent je poznan predvsem po svojih velemestih in naravnih parkih (Grand Canyon, Death Valley,
Vellovvstone, Bryce Canyon,...). Ko govorimo o državah Severne Amerike, običajno govorimo o Kanadi in ZDA. Severna Amerika ima približno 345.203.000 milijonov prebivalcev.
Nahaja se med Atlantskim oceanom na vzhodu in Pacifiškim oceanom na zahodu in ima 8 časovnih pasov. Njena površina je 19.613.761 kvadratnih kilometrov (vir VVikipedia).
Vse povedano nam nakazuje, da govorimo o velikem trgu izjemnih priložnosti.
Značilnost Amerike je njena razsežnost.
Običajno je, da od enega do drugega kupca potuješ z letalom. Nič nenavadnega ni, če vsak dan spiš v drugem hotelu.
Amerika je naša velika priložnost za rast, od nas pa je odvisno, ali bomo to priložnost tudi izkoristili. Naši izdelki so vrhunski in zato se lahko brez slabe vesti pogosto in vedno znova dogovarjamo za obiske in predstavitve.
Nekateri pravijo: »Bližje očem, bližje srcu.«
Tudi naši kupci se počutijo udobneje in varneje, če lahko pokličejo lokalno številko v lokalnem času. Še posebej je to pomembno v primerih, ko kupec potrebuje res dobro podporo, ali kot radi rečemo - servis. Domel se kupcem približa tako, da ima na lokalnih trgih Domelove predstavnike, ki pomenijo prvi stik s kupci.
Prodaja v Severni Ameriki v EUR v letih od 2003 - naprej (samo PE ECS)
900.000
800.000
700.000
600.000
500.000
400.000
300.000
200.000 100.000
o
2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Plan
Rast prodaje PE EC Sistemi v Severni Ameriki od začetka aktivnosti
Na ameriškem trgu Domel z veliko energije zastopa gospod Peter Korošec. Peter je večji del življenja preživel v ZDA in so mu posebnosti in zakonitosti severnoameriškega trga izjemno poznane. Sodelavci iz Domela, ki tja prihajamo dvakrat letno, odkrivamo značilnosti iz obiska v obisk, Peter pa nam pri tem navdušeno pomaga.
Na grafu lahko vidite, da prodaja PE EC Sistemov na severnoameriškem trgu lepo raste. V letu 2014 načrtujemo na tem trgu večjo rast, saj smo z novimi izdelki začeli uspešno prodajo že v drugi polovici lanskega leta.
Leto 2013 je PE EC Sistemi zaključila zelo uspešno. Prodajne plane smo presegli in dosegli okrog 800.000C dobička.
Tudi leto 2014 smo zastavili optimistično. Načrtovani obiski v začetku leta pri večjih kupcih v Angliji in ZDA so pomemben znanilec za nadaljevanje uspeha.
Za vse to pa so zaslužni poleg sodelavcev v PE EC Sistemi in sodelavcev centralnih služb tudi naši predstavniki v svetu. Na tem mestu se jim zahvaljujem in jih spodbujam, da tako delamo še naprej.
P.S. Podobna zgodba z vrsto dobrih razlogov ZA odpiranje novih priložnosti bi lahko imela naslov tudi Zakaj Rusija, Indija, Izrael... A o tem kdaj drugič.
NOVA-----------------------
POSTAVITEV V PROIZVODNJI GREDI IN ŠČETK
Miha Kern
»Kva spet selte u proizvoden ?«je bilo verjetno najpogostejše vprašanje, ki sem ga slišal v zadnjih dveh mesecih. Ker se v naši proizvodnji postavitev strojev in opreme trenutno res močno spreminja, jih bom na hitro predstavil v tem članku.
Do selitve strojev v proizvodnji je pripeljalo
več različnih dejavnikov.
•	Selitev mehanskega laboratorija iz dosedanjih prostorov v proizvodnjo
Ob nakupu novega stroja v orodjarni podjetja so se zaposleni v tem oddelku srečali s krepko prostorsko stisko, zaradi česar je bilo potrebno najti ustrezno nadomestno lokacijo za mehanski laboratorij. Našla seje v proizvodnji gredi in ščetk, na mestu, kjer so bili postavljeni krivuljni avtomati za struženje aluminijastih tul k.
•	Odpis starejših linij za sestavo ščetk
Z nakupom nove linije za sestavo ščetk na starejših programih smo nadomestili starejši dve liniji, ki smo ju odpisali. Poleg modernejše linije pa smo pridobili tudi kar nekaj prostih površin. Hkrati seje izkazalo, da zaradi zmanjšanja naročil na programu 462 potrebujemo samo še 1 linijo (prej 2).
•	Reorganizacija postavitve brusilnih strojev Zaradi spremenjenega režima dela brusilcev na stopenjskem brušenju je bilo potrebno pripraviti novo postavitev brusilnih strojev.
Novo konzol no dvigalo
Nova postavitev ročnih delovnih mest
• Selitev brušenja med konicami v PEECS
Montažo v PE ESC je do sedaj proizvodnja oskrbovala z rotorskimi paketi. Ker seje zaradi prej naštetih vzrokov v proizvodnji pojavila prostorska stiska, smo morali spremembe narediti tudi na teh programih.
Sprva smo vsi seveda videli samo dodatno delo, kmalu pa smo opazili tudi priložnost, da delovna mesta še bolj prilagodimo delavcem in jim olajšamo vsakdanji delavnik. Ob spremenjenem režimu dela na brusilnih strojih seje obstoječa postavitev le-teh izkazala za zelo neprimerno. Nujno je bilo razmisliti o novi postavitvi in tako smo začeli z risanjem. Dvanajsta verzija novega tlorisa strojev je bila končno prava. Z novo postavitvijo bomo zagotovili krajše poti zaposlenih pri posluževanju strojev. Ob tem smo med stroje postavili novo konzolno dvigalo, ki bo skupaj z ostalimi tremi poskrbelo, da ne bo več stroja, kjer bi bilo potrebno nameščanje brusnih plošč vanj brez dvigala. Hkrati v proizvodnji v sklopu projekta TRM izvajamo tudi 55 izboljšave za urejenost proizvodnje, zato smo ob novi postavitvi poskrbeli tudi za ustrezne odlagalne površine ob strojih, ki bodo ustrezno označene.
Nova postavitev brusilnih strojev je žal zavzela tudi nekoliko večjo površino, zaradi česar smo preselili ročna delovna mesta v drug del proizvodnje, stroje za brušenje med konicami ter stiskalnice za vtiskovanje paketov pa v PE Laboratorijski sistemi. Po novem bo proizvodnja dobavljala stružene gredi, tam pa bodo opravili vse nadaljnje operacije izdelave rotorskih paketov.
S tem, ko smo iz proizvodnje odpeljali tri linije za sestavo ščetk, smo na njihovo mesto lahko začasno postavili krivuljne avtomate za izdelavo tul k. Na novih mestih bodo stroji počakali na odločitev o nadaljnji izdelavi tul k, saj se naročila vztrajno nižajo. Delovna mesta smo opremili za nemoteno produkcijo izdelkov.Tako smo v proizvodnji zagotovili 120m2 površine, kjer bo svoje prostore v bodoče imel mehanski laboratorij.
V zadnjih mesecih smo torej »premetali« velik del proizvodnje. Za tak podvig je bilo potrebno veliko usklajevanja.Tako smo pri celem projektu glave staknili tehnologi, vzdrževalci, vodstvo proizvodnje, mojstri in nenazadnje tudi operaterji strojev, veliko pa je bilo tudi dogovarjanja z več zunanjimi izvajalci - stara betonska tla bodo po novem premazana z epoksi premazom, kar bo dvignilo nivo čistoče v prostoru - in tudi z drugimi oddelki.
Vsi, ki smo in še delamo na tem projektu, upamo, da bodo vse te selitve dobro vplivale na delovanje proizvodnje in na zaposlene, ki upravljajo s stroji, hkrati pa se vsem zahvaljujemo za sodelovanje.
SELITVE
V MONTAŽI
V oktobru sem kot tehnolog kar nekajkrat obiskal montažni liniji 3 in 4. Ker se na teh linijah izdeluje dobro utečen starejši program sesalnih enot 491,492,496 in 498, sem do sedaj tja zašel le izjemoma. Moja večkratna prisotnost je takoj vzbudila sum, da so spremembe na vidiku ...
Ker sta se na ML3 izdelovala programa 496 in 498, na ML4 pa programa 491 in 492, obe liniji pa sta že več let delovali samo v dopoldanski izmeni, je bilo kot na dlani vprašanje, če je možno vse štiri konstrukcijsko zelo podobne družine sesalnih enot izdelovati samo na eni izmed teh dveh montažnih linij. Tako bi pridobili približno 160m2 površine, s tem da bi število delovnih mest in izdelanih sesalnih enot ostalo enako kot do sedaj. Slabost, po mnenju nekaterih, in spet prednost, po mnenju drugih, pa je ponovna uvedba dvoizmenskega dela na teh programih.
Simon Rant
Okostnjak v montaži
S to idejo v glavah in tlorisi v rokah smo z mojstri naredili nekaj krogov in kmalu je bilo jasno, daje vse skupaj sicer izvedljivo, s tem da bo potrebno izvesti nekakšen tehnični "salto mortale". Zakaj "mortale"? Zato ker je bilo potrebno iz ene linije "ukrasti" nekaj strojev in vitalnih delov ter jih vgraditi v ML4, kar pa pomeni, da ni več poti nazaj. Odločitvi, da se bo nadgradila ML4, je botrovalo dejstvo, da imamo na tej liniji že avtomatizirano nameščanje pokrovov. Velik vpliv na to odločitev sta imeli tudi že zelo dotrajani balansirki Hoffman. Če bi premikali ti dve balansirki, bi bilo približno tako, kot če bi 30 let staro ostrešje selili z ene hiše na drugo. Sledilo je merjenje strojev, popisovanje stvari, kijih bo potrebno nadgraditi, in seveda ovrednotenje stroškov celotne predelave.
Skupaj z oddelkom montaže, planom, OZI-jem ter mehanskim in e I e kt ro vzd rževa nj e m smo tudi določili kako, kdo, kaj in do kdaj. Uskladiti toliko različnih pogledov včasih ni enostavno.
In je prišel veseli december-čas takih in drugačnih radosti... Šestnajstega smo na ML4 prerezali transportne trakove, da smo z linije vzeli star in že dotrajan trajni tek, ki smo ga kasneje nadomestili s tistim z ML3. Obenem smo zaradi prostorske stiske na drugo stran linije prestavili tudi sesalec odrezkov iz balansirnih avtomatov Hoffman. Za priklop odvoda zraka novega trajnega teka in prestavljenega sesalca smo potrebovali pomoč zunanjih sodelavcev, ki so nam to uredili.
Pokrov enote 498 je 40mm manjši od premera ostalih pokrovov in zaradi tega je bilo potrebno na stroju za doziranje pokrovov dograditi ožje proge. Pri tem nam je na pomoč priskočil proizvajalec omenjenega stroja. Obenem smo ustavitev linije izkoristili tudi za obnovitev oblog v bobnu za pokrove, ki so bile že prekomerno obrabljene. Na prenosni roki naprave za natisk pokrova je bilo potrebno na novo konstruirati in izdelati nekaj dodatnih menjalnih delov. Nenačrtovano smo na liniji zamenjali tudi dotrajan pogonski reduktor glavnega traku pri InkJet tiskalniku.
Kot češnjo na vrhu torte pri tej predelavi štejemo prestavitev prečnih enot in balansirk z ML3. Vnaprej so v elektro oddelku pripravili novo krmilno omarico, ki nadzoruje delovanje na novo vgrajenih prečnih in dvižnih enot
zraven polavtomatskih balansirk. Na koncu sta se k traku primaknili še dve balansirki z ML3, ki bosta namenjeni izključno balansiranju enot 496 in 498. In potem je prišel ponedeljek po novem letu, ko bi nadgrajena ML4 morala steči v startu z enoto 498. Zaspal sem šele ob enih ponoči... Poti nazaj namreč ni bilo in to, da ML3 ne bo obratovala nikdar več, je bilo lahko jasno že na daleč. Ali smo morda pozabili na kaj pomembnega?
V ponedeljek dopoldan je bilo potem res nekaj "porodnih težav", ampak nič nerešljivega. Nekaj nastavitev, nekaj improvizacije in okrog 12-ih je proizvodnja stekla z zelo spodobnim tempom za prvi dan.Tretji dan seje prvič dosegel normativ!
Na tem mestu bi se rad zahvalil res vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri predelavi ML4. Mislim, daje vsak udeleženec profesionalno in pravočasno opravil vse svoje naloge. Nekaj malenkosti je še ostalo in zagotovo se bodo tekom obratovanja pokazale še kakšne manjše pomanjkljivosti minule predelave, za katere pa sem prepričan, da jim bomo kos.
Naslednja dva odstavka sta posvečena izključno ML3. Ko sem po ustnem izročilu pridobival podatke o tej liniji, so si bili le-ti dokaj nasprotujoči in pomanjkljivi. Nekateri so trdili, da je ML3 pričela obratovati v začetku devetdesetih, drugi pa daje pričela obratovati precej kasneje. Menda se je ta linija v začetku imenovala ML2. Omenjeni so bili stroji, ki jih že davno ni več, starejši pa sejih boste še spomnili - avtobus, kolo sreče, sestava v parih ... Dejansko je o strojih na tej liniji tudi zelo malo dokumentacije. Risbe nisem našel skoraj nobene, saj so bile izdelane na pavs-papir in so jih uničile poplave. V OZI-ju smo našli program za trak, ki je bil napisan ob koncu leta 1998. V glavni elektro omari seje našla sestavna risba stroja za natiskovanje vodilnika, ki tudi datira v leto 1998. Glede na to, da so tudi na balansirkah ista letnica, sklepam, daje ML3, kot smo jo poznali do nedavnega, pričela obratovati ob koncu leta 1998. V tem času je bilo izdelano približno 8,3mio enot iz družine 496 in 3,2mio enote iz družine 498. Skupaj torej 11,5mio enot in, če bi jih zložili eno zraven druge, bi z njimi naredil špalir po obeh straneh ceste do Rima... © No, zdaj že malo nakladam ... V glavnem - to so lepe količine, s katerimi je v Selško dolino prišlo kar nekaj kruha. Na ML3 so se dobesedno menjale generacije. Ob podiranju linije je bilo zaznati tudi nekaj nostalgije - razumljivo, saj so nekateri delali na teh strojih tudi več kot 10 let.
Za konec pa naj se še nekoliko poetično izrazim glede prihodnosti:»Vsak konec je vedno začetek nečesa novega.« Na mestu, kjer je stala ML3, bo jeseni že stala nova montažna linija za sestavo najnovejše generacije sesalne enote iz družine 458, ki pa za enkrat ne bo visoko avtomatizirana. Zaradi tempa, s kakršnim se stvari odvijajo v zadnjih časih, pa zagotovo lahko trdim, da bomo o podiranju te linije pisali veliko prej kot čez 15 let.
Prigrajeni balansirki in trajni tek
CILJI-------------------
KER JE TAKO MODERNO ALI KER JE TAKO LAŽJE DOSEČI ŽELJENO?
Pa je minilo tole novoletno praznovanje, hitro ali malo počasneje, kakor za koga. Vsekakor je postalo značilno za »navadne smrtnike«, da ob takih prelomnicah razmišljamo o novih ciljih, kajti po novem letu bo pa »res vse drugače« in v tem smislu si vsak nekako zastavi nove cilje. Pa še vsi, katerih beseda nekaj pomeni (»šefi«) nam v zadnjem času govorijo o ciljni usmerjenosti, o pomenu postavljanja pravih ciljev na pravi način.... Torej - nekaj je na stvari.
Pri postavljanju ciljev je pomembno najprej prepoznavanje razlike med željo in ciljem. Želja je nekaj, kar se ustvari v domišljiji in se lahko uresniči le, če se spremeni v cilj. Kako? Tako, da se na osnovi želje naredi načrt, kako bomo željo tudi dosegli. Načrti so običajno zapisani.
Želeti si nekaj, tudi če zelo močno, torej še ni dovolj, da naredimo spremembo. Naše želje torej pomenijo postavitev naših ciljev. Kajti, če ne postavimo naših ciljev, smo vključeni v cilje drugih, ki tako dosežejo svoje cilje in tako na nek način upravljajo z našim življenjem, mi pa ostanemo samo pri močnih, gorečih željah.
Nekje sem prebrala zanimivo »pravljico« na to temo.
Šef oddelka, njegova tajnica in eden od zaposlenih v tem oddelku so po skupnem kosilu odšli še na kratek sprehod po bližnjem parku. Tam so našli staro oljno svetilko. Šef je iz nje obrisal listje in iz nje seje prikazal duh, ki jih je nagovoril: »Kot vsak duh iz svetilke, tudi jaz izpolnjujem želje. Ker ste trije, vsakemu izpolnim eno željo.«
»Jaz, bom, jaz bom!«, je bila neučakana tajnica. »Želim si biti na Sejšelih, okrog mene mišičasti fantje, ki mi ustrežejo v vsem, v hiški na obali pa me čakata dve omari čevljev!«... Puf- in tajnica izgine!
»Uau, zdaj pa jaz!«, je bil navdušen zaposleni v oddelku. »Želim si biti v Las Vegasu, kjer dobivam pri vseh igrah na srečo, potem ko so mi v parkirni hiši parkirali enega od sedmih Lamborghinijev.« Puf in tudi njega ni več!
Šef oddelka pa še kar molči, zato gaje duh opomnil, naj še on pove svojo željo. Šef oddelka seje nasmehnil in rekel: »Poskrbi, da bosta jutri zjutraj oba na svojem delovnem mestu!«
^ pecific |\/| easurable ccepted |-^ ealistic ~~|™~ ime-bound
Teorija nas uči, daje potrebno cilje postavljati po »S.M.A.R.T. metodi«. Inicialke pomenijo pravila v zvezi s postavljanjem ciljev. Ne želim tega članka spremeniti v suhoparno gradivo in razlaganje že razloženega, pač pa je namen poudariti, da cilji morajo biti jasni, našim možganom razumljivi, merljivi (konkretno s številkami, da se jih da meriti), oblikovani kot bi bili že doseženi - sedanjik, realni (da jih je možno doseči, ne da se zaman naprezamo) ter časovno opredeljeni.
Na tak način postavimo cilje, vendar s tem še nismo »zmagali«. Potrebno seje še vprašati pod kakšnimi pogoji si bomo za cilj prizadevali oz. katere so tiste okoliščine, ki nam bodo preprečile prizadevanje za dosego cilja. Kakšna je cena - ne samo denar, tudi volja, prosti čas, energija.... Za dosego cilja. Mogoče je previsoka, v tem primeru je potrebna trdna odločitev, da tudi če je cena zelo visoka ali smo jo pripravljeni plačati ali cilj raje preoblikujemo. Pri sprejemanju odločitve o tem ali smo pripravljeni plačati visoko ceno je dobro upoštevati od doseženega cilja pričakovano korist. Če imamo ob doseženem cilju korist (»dobiček«), kljub plačilu visoke cene, potem se menda splača »malo stisniti«, ane?
Zakaj torej postavljati cilje?
Postavljanje ciljev omogoča sistematično odločanje o tem, kaj si želimo doseči, in s tem zadovoljiti motive. Če vemo, kaj želimo, se na to tudi lažje osredotočimo, lažje »držimo fokus« in se postopoma približujemo cilju.
Postavljanje ciljev nam omogoča vizijo in nas vodi do uresničitve želje. Omogoča nam pa tudi sprotno preverjanje, ali smo na pravi poti. Z vsakim doseženim kratkoročnim ciljem (ki jih je lahko znotraj dolgoročnega cilja več), se krepi motivacija, dvigneta se samozavest in občutek kompetentnosti. Mi pa radi počnemo tisto, v čemer smo dobri, mar ne?
Pri doseganju ciljev zato bodimo vztrajni, odločni, samodisciplinirani in zdravo kritični. Ne pozabimo, da je vsak začetek težak, preden postane lahek. Ampak zmaga na koncu pa je toliko slajša....
Pa še modra misel Dostojevskega za konec:
»Če si se namenil k cilju, pa se med potjo ustavljaš in kamenjaš vsakega psa, ki te oblaja, ne boš cilja nikoli dosegel.«
DELOVANJE—
SINDIKATA V DRUŽBI DOMEL
Sindikat je množična organizacija zaposlenih, katere cilj je zaščita zaposlenih (Wikipedia, 2009). Prva sindikalna gibanja so nastala v prvi polovici 19. stoletja kot protiutež moči delodajalcev (kapitalistov). Sprejetje sindikatov s strani države je pomemben korak k industrijski demokraciji in institucionalizaciji industrijskega konflikta med delodajalci ter delojemalci. Pripomorejo k stabilnosti družbe. Gre za prostovoljno in interesno združenje zaposlencev, ki so se povezali skupaj z namenom doseganja skupnih ciljev v ključnih področjih, kot so plače, število delovnih ur, ki jih morajo opraviti pri svojem delodajalcu, in delovni pogoji. Gre torej za uveljavljanje ekonomskih in socialnih pravic. Sindikat predstavlja delavce preko pogajanj o plačah in delovnih pogojih v procesu kolektivnega pogajanja z delodajalci. Ko dogovora ni mogoče skleniti, lahko sindikat v skrajnem primeru organizira stavko. Sindikat pomeni medsebojno povezavo delavcev z namenom, da številčnejši in organizirani lažje uveljavljajo svoje pravice (Ehrenberg, Smith, 1994, str. 449).
Robert Vojska
Sindikat družbe Domel d.o.o.je sindikalna podružnica sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije. V takšni obliki organiziranosti kot je sedaj, po volilnih enotah, je od osamosvojitve Slovenije.
Današnji izvršni odbor:
Enota 1
(montaža, kontrola montaže): Tomaž Frelih, Katarina Kutin Enota 2
(obdelovalnica, BMC mase, vzdrževanje - OZI, kontrola, obdelovalnice, APEC): Aleš Kosem, Stojan Andreevski, Robert Vojska
Enota 3
(tehnologija, razvoj, kontrola, orodjarna, skladišča, splošno področje):
Janez Šmid
Enota 4
(nabava, prodaja, finance, računovodstvo, holding): Anica Jelenc, Irena Perko
Enota 5
(PC KM, Domel IP pločevinasti deli Reteče); Uroš Leban, Armin Tralješič Enota 6
PECS, Tehtnica ( Jolanda Mohorič Predsednik: Robert Vojska Podpredsednik: Stojan Andreevski
Profesionalni zaupnik Janez Šmid
Bili smo ena izmed redkih sindikalnih podružnic, ki je imela profesionalnega zaupnika. Na pobudo sindikata se je 1993. leta začel ustanavljati tudi svet delavcev.Takratni predsednik sindikalne podružnice je bil Franci Žaberl.
Današnji izvršni odbor sindikata družbe Domel je bil izvoljen za petletni mandat na volitvah 2011. Šteje enajst članov izvršnega odbora, od katerega je en predsednik sindikata družbe, ki zastopajo vse člane v matični družbi in še na dveh lokacijah v Retečah in Tehtnici.
Izvršni odbor sindikata Domel d.o.o. se sestaja z vodstvom Domela na vsake dva meseca. V primeru določenega problema ali potrebe po dodatnih sestankih oz. pogajanjih pa še vmes.
Veliko informacij članom sindikata posredujemo tudi po elektronski pošti. Imamo svojo intranet spletno stran in pa internetno stran, ki smo jo ustvarili v letu 2013. Prav tako ažurno objavljamo na oglasnih deskah po oddelkih vse zanimivosti, kot so zapisniki, aneksi h kolektivnim pogodbam in razni dogovori z vodstvom.
V sindikalno podružnico SKEI Domel d.o.o.je včlanjenih 400 od skupno 950 zaposlenih delavcev.
Sindikat dosledno varuje pravice, ki jih imamo delavci po kolektivni pogodbi. Vsak problem si prizadevamo uspešno rešiti s socialnim dialogom in z dogovorom z vodstvom. Razumljivo pa je, da so interesi uprave in zaposlenih včasih različni. Sindikat se v takšnem primeru prizadeva, da se najde kompromis za čim boljši ekonomski položaj zaposlenih.
V našem podjetju se uporablja Podjetniška kolektivna pogodba, ki je nadstandard Kolektivne pogodbe elektroindustrije. Podjetniška pogodba je bila konec leta 2007 s strani vodstva odpovedana, tako se je na novo sestavila in podpisala v letu 2008, ki pa se s strani vodstva spoštuje in v celoti izvaja. Skozi vsa leta smo z družbo podpisali nekaj aneksov in dogovorov h kolektivni pogodbi.
Sindikat v družbi se vsako leto udeleži nekaj seminarjev, ki jih organizira regijska organizacija ali pa sama podružnica SKEI Domel. Prav tako sodelujemo s svetom delavcev pri sprejemanju novih pravilnikov, organizacijskih predpisov in dogovorov oziroma dokumentov, pri čemer družba potrebuje mnenje oziroma soglasje sindikata.
Večino sredstev iz sindikalne blagajne namenimo za izvedbo že tradicionalnih sindikalnih izletov, za solidarnostno pomoč svojim članom ter obdarovanju konec leta.
Sindikat v druži vsako leto pripravi družbene dejavnosti, ki jih materialno krije podjetje. To so: vsakoletni piknik ali druženje za vse zaposlene, obdaritev otrok zaposlenih Domela ob koncu leta ter obdaritev zaposlenih žensk Domela ob njihovem prazniku.
Sindikat in svet delavcev imata podpisan dogovor o medsebojnem sodelovanju, sindikat pa je 1.03.2011 sprejel etični kodeks, ki opisuje oziroma narekuje, kako naj bi sindikalni zaupnik deloval in se obnašal pri svojem delu.
Leta 2013 smo imeli nekaj kadrovskih sprememb: zamenjava predsednika in podpredsednika, 60 delavcem, ki so bili na minimalni plači, smo podelili paket Rdečega križa Slovenije, plača seje dvignila za 3 odstotke, izpogajali smo si višji regres, kot pa je bil minimalni znesek regresa za leto 2013: 783,66 € bruto, in na koncu leta smo uspešno zaključili pogajanja okoli božičnice, ki je znašala 500€ bruto.
Sindikat se bo tudi v bodoče trudil, da bodo delavci deležni pravnega varstva in zadovoljstva pri upravljanju svojega dela.
COVENTRV
Konec novembra sem se odpravil k prijatelju Matjažu, ki se je odločil za krajši študij matematike na univerzi University of Warwick na obrobju mesta Coventry v Angliji. Cilji najinega raziskovanja Anglije so bili ogled mesta Coventry, muzeja transporta, gradu ter tovarne čokolade. Obetal se je pester in razgiban vikend. Na obisk sem se odpravil v poznih večernih urah z letalom z Letališča Jožeta Pučnika, pot nadaljeval z avtobusom na redni liniji London Luton - Coventry ter nato najel taksi za pot po mestu do univerze v Warwicku.
Univerza v VVarvvicku (University ofVVarvvick) je bila ustanovljena leta 1965 in jo trenutno obiskuje 23.420 rednih študentov. Učiteljski zbor šteje 687 učiteljev, vseh zaposlenih na fakulteti pa je 4912. Univerza v VVarvvicku je poleg univerz Oxford in Cambridge edina, ki je stalno uvrščena med 10 najboljših fakultet v Veliki Britaniji. Na svetovnem nivoju je v kategoriji fakultet, ki delujejo manj kot 50 let, uvrščena na zelo dobro 3. mesto. V petek zjutraj sva se z Matjažem odpravila v mesto Coventry, kjer sva si ogledala transport v muzeju Coventry Transport museum. Vstopnine ni, kar je velika prednost pred vsemi tovrstnimi muzeji. Na začetku muzeja so razstavljena predvsem vojaška vozila iz 2. svetovne vojne, kot so tanki in vojaška prevozna sredstva, potem prva kolesa, traktorji, prvi mini morris in najhitrejše kopensko vozilo na svetu,ThrustSSC. Vozilo je bilo oblikovano in sestavljeno v Veliki Britaniji in je leta 1997 doseglo hitrost 763 mph oz. 1228 km/h v puščavi Black Rock Desert v Nevadi, v ZDA. Vozilo poganjata dva turboventilacijska motorja znamke Rolls-Royce, ki sta uporabljena v angleški verziji lovcev F-4 Phantom II. Teža vozila je 10,5 ton, dolgo pa je 16,5 metrov. Pri podiranju rekorda je vozilo porabilo približno 20I goriva na sekundo. Zraven razstavljenega vozila seje nahajala tudi simulacijska kabina, kjer si lahko občutil, kako seje voziti s tako hitrostjo. Po ogledu muzeja sva se odpravila do katedrale, kije sestavljena iz starejše (ostale so samo ruševine) in novejše, kije bila zgrajena po koncu 2. svetovne vojne. Mesto Coventry, ki danes šteje nekaj več kot 300.000 ljudi, je bilo med 2. svetovno vojno namreč 2- krat močno bombardirano z nemškimi bombniki luftvvaffe in je bilo skoraj popolnoma uničeno. V mestu je v 20. stoletju delovalo več kot 50 podjetij, ki so izdelovala avtomobile in motorje, pred začetkom 2. svetovne vojne pa so ta podjetja spremenili v tovarne vojaških vozil in letal. Danes v mestu ni več avtomobilske industrije, pred nekaj leti so zaprli tudi tovarno Peugeot, kar je mesto z dolgo avtomobilsko tradicijo zelo prizadelo.Takrat, ko sva prišla pred katedralo, so ravno zaključili s podelitvijo diplom Univerze v Coventryju. Diplome so jim podelili namreč kar v katedrali, po podelitvi diplom pa je bilo sproščeno druženje vseh diplomantov pred njo. Na britanskih fakultetah ni nič nenavadnega, če so diplomanti z vsega
grad Kelinvvorth
sveta in vseh ras. Prednost njihovih fakultet je vtem, da so na njih zaposleni učitelji in raziskovalci z vsega sveta in veljajo za boljše v svojih strokah.
Naslednji dan je bil na vrsti ogled gradu. V načrtu sva imela ogled dveh, vendar sva si ogledala enega. Ogledala sva si enega izmed bolj znanih gradov na območju VVarvvickshira, grad Kelinvvorth. Od nekoč mogočnega gradu so sedaj ostale večinoma ruševine, vendar ne zaradi obleganja nasprotnikov med vojnami, ampak zaradi političnih razprtij britanske vlade. Grad je bil sezidan okoli
Prodajalna v tovarni čokolade
			
	P««*« >«,j .-.v- jmmr k		
		d_J	
>'		Jr	j	1
leta 1120 in je doživel veliko bitk. Znanje po tem, da seje od vseh gradov v Angliji najdlje upiral obleganju kake vojske, in to kar šest mesecev neprestanega napadanja od junija do decembra leta 1266. Bitka seje imenovala VVars ofthe Roses. Obleganje gradu je bilo del državljanske vojne in gaje vodil Simon de Montfort proti princu Edvvardu, kasneje kralju Edvvardu I. Naj omenim, daje v bližini, le streljaj stran, postavljen prav tako zelo mogočen grad, VVarvvick castle, ki je eden najbolj znanih gradov iz 14. stoletja. V zadnjih letih so v njegovo obnovo vložili več kot 6 milijonov evrov, temu pa je primerna tudi cena vstopnice - 25€ za odraslega. V gradu Kelinvvorth sva si ogledala makete gradu skozi čas, bivalne prostore kraljeve družine in vrt kraljice Elizabete, kije značilen predstavnik vrta tistih časov. Veličasten je bil razgled iz enega od ohranjenih stolpov, od koder se vidi vsa okoliška pokrajina. Ostale so tudi razvaline ogromne kuhinje in jedilnice. Po ogledu gradu sva se odpravila v mesto VVarvvick, kjer sva si privoščila večerjo in po dolgi vožnji prišla nazaj domov. Nedelja je bila bolj sproščena. Na univerzi sva obiskala dve sveti maši, ki sta si sledili ena za drugo. Najprej je bila anglikanska, za njo pa takoj katoliška sv. maša. Na univerzi imajo več t.i. »kaplanov«, ki versko "oskrbujejo"študente. Imajo anglikanskega, katoliškega, judovskega, muslimanskega in free church »kaplana«. Za potrebe verske oskrbe imajo poseben prostor v sklopu fakultete za umetnost, kjer so poleg kapele in prostora za sv. mašo tudi kuhinja in prostori za druženje. Naj omenim še, da so si Muslimani uredili posebno sobo v vzhodnem delu univerze, tako daje soba obrnjena proti vzhodu, proti Meki.
Najbolj pester dan v Angliji pa je bil zame ponedeljek. S kolesom sva se zgodaj zjutraj odpravila do Coventryja in z vlakom do Birminghama. Tam sva prestopila na vlak za Bournville, kjer se nahaja tovarna čokolade Cadbury. V sklopu tovarne sva obiskala Cadbury vvorld, t.i. »svet Cadbury čokolade«. Na začetku so predstavljeni Indijanci, ki so kakav uporabljali že pred stoletji in prihod Evropejcev k njim. Čokolada je prišla v Evropo leta 1528-v Španijo jo je prinesel Cortes in jo predstavil španskemu kralju. Čokolada seje potem začela širiti po Evropi in eden izmed trgovcev s to surovino je bil John Cadbury. Leta 1824 je pričel prodajati čaj, kavo in vročo čokolado v svoji trgovini v Birminghamu. Čokolado sta prvič predstavila leta 1849 njegova sinova na sejmu v Birminghamu. Podjetje se
je širilo, na začetku 20. stoletja sta sinova Cadbury odprla prvo sodobno tovarno čokolade. Želela sta izboljšati tudi življenje svojih delavcev, zato sta postavila poleg tovarne bolnišnico, zgradila sta hiše, vrtce in cerkev. Uvedla sta tudi dopust in malico. Sedaj ima podjetje odprtih več kot 40 tovarn po vsem svetu in veliko mrežo prodajaln. Leta 2009 jih je kupil Kraft foods, ki ima v lasti nam bolj znano Milko. Nakup je bil vreden vrtoglavih 10,2 milijard funtov! V predstavitvah tovarne sta na sodoben način predstavljena zgodovina tovarne in tovarniška izdelava čokoladnih izdelkov. Najbolj mi je ostal v spominu posnetek izdelave buttonsov, čokoladnih »žetonov«, ki so veliki približno za evrski kovanec. V eni minuti jih naredijo 21.000, nato jih po tekočem traku pošljejo v razdeljevalne naprave, ki avtomatsko stehtajo in spakirajo žetone v vrečke. V tovarni prikažejo na videoposnetku neverjetno dolg in zapleten postopek priprave kakavovega masla, ki ga potem zmešajo z mlekom in sladkorjem. Za predelavo surovega kakava v kakavovo maslo uporabljajo dve tovarni v Angliji. Poskusila sva tudi tekočo čokolado, dobila nekaj kosov zapakiranih čokoladic in si ogledala ročno izdelavo čokoladnih dobrot. S pomočjo kalupov izdelujejo čokoladne ženske čevlje z visoko peto in čokoladne nogometne žoge za 15€. Potem sva si ogledala predstavitev oglasnih sporočil Cadbury čokolad in se peljala s posebnim vlakom skozi čokoladni svet t.i. Beanov, čokoladnih »fižolčkov«. Ta vlak je posebej namenjen otrokom, vendar smo bili tudi odrasli navdušeni nad njim. V avli Cadbury vvorlda se nahaja prodajalna čokoladnih izdelkov, kjer za polovične cene dobiš čokoladne izdelke. Kilogramska čokolada je stala 5€. Prav tako imajo v sklopu tovarne čokolade industrijsko prodajalno, kjer lahko kupujejo, žal, le zaposleni.To sva razočarana spoznala šele na blagajni. Cene so neverjetno nizke, za nekaj funtov dobiš »goro« čokolade, ki ima znižano ceno zaradi izteka roka uporabe na izdelkih. Predlog za obisk te posebne prodajalne nama je dal starejši gospod v tovarni, ki nama je razlagal, da je za 9€ dobil veliko čokoladnih jajc in ostalih čokoladnih dobrot. Z Matjažem sva šla v trgovino in si naložila veliko vrečk poceni čokolade, vendar sva na blagajni doživela hladen tuš - prodajalka naju je vprašala, če imava kartico zaposlenih v Cadburyju. Žal sva potem morala pustiti vreče čokolade na blagajni. Po obisku tovarne sva se odpravila nazaj v Birmingham na večerjo v kitajsko restavracijo, kjer sva imela za 7€ na osebo na izbiro več kot 40 jedi. Večina je bila kitajskih, nekaj pa je bilo tradicionalno evropejskih jedi, kot so pečen krompir in zrezki. V restavraciji imajo zelo dobro pravilo - tistemu, ki ne poje vse hrane s krožnika, mu lahko zaračunajo dvojno ceno zaradi nespoštovanja hrane. Po večerji sva si šla ogledat največji božični sejem v Veliki Britaniji, t.i. Birmingham Frankfurt Christmas Market. V pičlih 12 letih je postal največji božični sejem v državi. Sejem se odpre že na polovici novembra in je odprt do 22. decembra.
Na njem je zelo dobro zastopana tradicionalna nemška hrana. Prodajajo pečene klobasice, preste, nemško pivo in nemško vino. Po ogledu sejma sva se odpravila domov in si pripravila večerjo.
Naslednji dan sem se poln vtisov vračal v hladno Slovenijo. Obisk Anglije je bil nad mojimi pričakovanji. Razen nedelje sva vsak dan potovala od jutra do večera in dnevi so bili polni presenečenj. Ljudje so bili zelo prijazni. V Angliji sem bil drugič in glede na vse zanimivosti, ki jih ponuja "otok", si želim še kdaj obiskati kakšen zanimiv del te dežele.
BILA-------
SVA MLADA OBA ...
Katarina Prezelj
Si prav gotovo kdaj zapojeta Rezka in Jože Prezelj, ko se skupaj sprehajata po Železnikih ter med potjo bodisi obujata spomine bodisi premlevata aktualne novice.
Vso delovno dobo, Rezka 35 in Jože 40 let, sta si kruh služila najprej v zadrugi Niko, nato v Iskri, kjer sta tudi dočakala pokoj.
Na Podovšah sem ju obiskala. Jože mi je razložil, od kod tako ime:
»Tukaj gor (z roko pokaže na breg nasproti Petrola na Češnjici) so bile včasih same »vouše«. Ko smo spodaj pozidali hiše, smo pa začeli praviti Podovše. Celo naselje se tako imenuje. Mene vsi poznajo kot Podovšarja. Še danes. Enkrat me je oče iskal v tovarni in je rekel vratarju, da bi rad dobil Prezelj Joža.
»Ja, kdo pa j to?« ga je vratar začudeno pogledal. Nekaj časa sta ugotavljala kako in kaj, nato je vprašal vratar: »Ja, kok mu pa drgač pravjo?«
»Ja, Podovšar,« je odgovoril oče.
»Ja, poj pa tok povejte!« seje zasmejal vratar. Nato seje Jože s pripovedovanjem vrnil v povojna leta.
»Takrat, po vojski, je bilo tu okrog veliko fantov, ki bi se radi izučili. Učit so se šli v Ljubljano, Kropo, na Jesenice. To je bilo septembra 1946. Jaz sem šel v obrtno šolo januarja 1947. Šola je bila popoldne, in sicer v tisti hiši na Trnju, kjer je danes kozmetični salon.
Ko sem začel hoditi v obrtno šolo, smo imeli še deljen delovni čas. Od 7 do 12, opoldan je bila ura časa za kosilo, nato pa spet od 1 do 6 popoldne. Delali smo deset ur, plačali pa so nam jih osem. Dve uri smo delali za zadrugo, ki je bila malo prej ustanovljena. Potrebna so bila seveda finančna sredstva, da seje postavila na noge. Ne spomnim se, koliko časa je to trajalo, ampak vsak član kolektiva je s tem prispeval vanjo svoj delež.«
»No, to pa je pripadnost podjetju,« sem pomislila sama pri sebi.
»To je bil tak, zdrav kolektiv. Ni nas bilo veliko, okoli 150 do 200, ampak smo bili tako povezani med sabo, kot ena družina. Veš, kako je bilo zanimivo. Spomnim se dogodka, ko smo dosegli plan ob koncu leta. Izdelovali smo registre za mape. Ko je bila dosežena planirana številka, je zatulila sirena. Prenehali smo z delom ter imeli veselico.«
Kdaj ste pa vi začeli delati?
»Avgusta 1950,« odgovori Rezka.
Še na Racovniku?
»Ja. Moj oče je bil tudi med ustanovitelji zadruge Niko.
Povem vam kratko anekdoto. Doma sem bla na
Racovnku, čist bliz tovarne. Pet do šestih zjutrej je tulila sirena, smo ble še v posti. Smo dale modrc pa Štunfe v varžet, pa letele u fabrko, ob 6 smo ble pa za delovnmu pultam.«
Potemtakem sta se spoznala v Niku?
»Ja, jaz sem bil njen mojster,« se zasmeje Jože in nadaljuje:
»Veš, takrat, ko smo delali v zadrugi, so bile tudi razne akcije. Imeli smo neko varčevanje in smo bili prvi v Sloveniji, zato je zadruga za nagrado dobila radijski aparat. Zraven tovarne je bila ena gnojna jama, tam na tisti jami smo pa naredili sindikalno sobo. V njej smo igrali šah in poslušali radio. Ker pa poslušanje radia ni bilo vsem omogočeno, so sprejeli sklep, da se radijski aparat vsak četrtek prenese v drugo hišo.Vesevcov Stane, kije bil električarje pod večer prinesel radio in potem so ga pri tisti hiši imeli ves teden.«
Pa ravno ob četrtkih?
»Ja, ker je bil četrtkov večer,« se zasmejeta oba hkrati.
Da so bili res povezani med seboj, pove dejstvo, da je šel cel kolektiv 1. maja leta 1948 na tridnevni izlet v Split.
Leta 1951 pa mladina kar za cel teden na Rab.
»Drugačni časi so bili takrat. Ljudje so bili veliko bolj veseli,« doda Rezka.
Kako pa je bilo s sobotami? So bile delovne?
»Seveda. Dopoldne in popoldne. Ampak popoldne smo že med tednom malo podaljšali.
Ob ponedeljkih do 11 zvečer, potem pa vsak dan le pol ure (do pol 11), da smo ob sobotah lahko zaključili ob 7 zvečer in potem ob 8 šli v kino,« pojasni Jože.
Potem se Rezka spomni, kako so kopali kanal od Plnade »dolven«, ko seje delala elektrarna. Jože pove: »Član katere koli organizacije si bil, za vsako si moral narediti udarniške ure. Član kolektiva, član sindikata, član mladine,... za vsako organizacijo 50 udarniških ur.Tako nas je bila večina takih, da smo morali narediti od 100 do 250 udarniških ur. Jaz sem potem moral k vojakom (1952), pa seje zgodilo, da mi je nekaj ur manjkalo. Septembra sem šel v vojsko, oktobra je bila otvoritev elektrarne, meni pa je manjkalo okrog 10 ur. Sklep takratne uprave je bil, da jih je treba plačati. In sem jih plačal.
Ko sva se poročila, seveda, potem sva gledala na vsak dinar.Takrat sem dobil ponudbo, da bi šel v službo v Škofjo Loko v LTH. Že res, da bi več zaslužil, ampak bi bil pa od doma skoraj 12 ur. Osebnih avtomobilov ni bilo, vezani smo bili na avtobus. Vrtca tudi še ni bilo. Kam otroke dati tisti čas, ko ni nikogar doma? Nazadnje sva z ženo ugotovila, da to ne bo šlo in tako sem ostal v službi v dolini. Delala sva vsak na svoji izmeni. Ob popoldnevih in večerih, ko sem bil z otroki doma, sem razmišljal, kako bi lahko ta čas še bolj izkoristil. Najprej sem prišel na idejo, da bi se začel učiti esperanto (esperanto je mednarodni umetni pomožni sporazumevalni jezik). Ko sva z ženo ugotavljala, kje bom lahko to znanje uporabil, če sploh kje, sem misel na to
opustil in se raje vpisal v večerno tehnično šolo. Najprej tega v podjetju sploh nisem povedal. Za vsak slučaj, če bi nehal, da me ne bi zafrkavali. Sele po dveh letih sem to, da hodim v šolo, sporočil v kadrovskega, potem pa sem začel delati samo dopoldne.«
Kar na svojo roko ste se podali v študij?
»Ja, tako sem začel. Na predavanja nisem mogel hoditi, zato sem delal dopisno šolo in sem hodil samo na izpite. Za težje predmete, kot je recimo matematika, pa smo imeli seminarje, ponavadi ob nedeljah.«
»Še ob nedeljah ni bilo miru,« se namuzne Rezka.
Je pa začel delati samo dopoldan!
»Ja, to je res,« odgovori Rezka. »Vendar v tistih časih ni bilo organiziranega varstva, zato sem jaz začela delati samo popoldne in to 13 let. Ko sem spet začela delati na dve izmeni, se mi je zdelo čudno, kako to, da se ne stemni.
Rada sem delala. Veš, to človeku kar nekako priraste k srcu. Ne vem, mogoče tudi zaradi tega, ker je bil oče med ustanovnimi člani zadruge in sem čutila neko povezanost s tovarno. Sama sem bila vso delovno dobo zaposlena tu in moram priznati, da sem težko šla v pokoj (1985). Dolgčas mi je bilo. Ene dvakrat sem šla še nazaj pomagat. Takrat so se delali gospodinjski aparati, največ naročila je bilo za multipraktik. Ker redno niso zmogli dovolj narediti, so organizirali dodatno delo, pa so poklicali nas, take bolj »ta frišne« upokojence, da smo prišli pomagat. Bilo je toliko dela, da so palete iz montaže vozili naravnost na tovornjak, ki je čakal na dvorišču.«
Jože pove:
»Na približno 10 let sem menjal oddelke. V Niku sem delal v proizvodnji, na risalnih žebljičkih in papirnih sponkah. Ko smo se selili na Otoke, sem bil v proizvodnji, nato v skladišču, potem v tehnologiji, nazadnje pa na vojaškem programu, ki je bil takrat v tovarni. Od tam sem leta 1990 šel v pokoj.
Vmes pa sem bil službeno tudi po drugih podjetjih. V Prilepu v Makedoniji. Spomnim se, kako so nam pošiljali rezervne dele. Dostavili sojih strojevodji v Ljubljani, ki je peljal »brzivlak« v Turčijo. Jaz pa sem zjutraj ob 9 počakal na postaji, da mi jih je strojevodja izročil.
Bil sem tudi v Izmirju v Turčiji in pa v Idriji. Iz Železnikov je tja nato šla proizvodnja kompresorskih motorjev (motorji za hladilnike in skrinje), zato so v Sp. Idriji zgradili novo halo in tam sem na otvoritvi prerezal trak.
V Idriji sem bil 2 leti in pol. Vsak dan sem se vozil tja v službo. Domov sem prišel samo prespat. Vozil sem se skozi Poljansko dolino in vsak dan med Žirmi in Škofjo Loko srečal 15 avtobusov, ki so vozili ljudi na delo.
Ja, čisto drugačni časi so bili to.
A veš, še nedolgo nazaj sem bral, da bodo podjetja spet začela uvajati vajeništvo. Kot nek nov način izobraževanja. Ja, nov za današnji čas, zame pa to ni novo. Vendar to pomeni, da star način ni bil tako slab. Ali pa recimo, ko smo zaključili z delom, je morala biti delovna površina pospravljena in očiščena, orodje pa lepo na svojem mestu. Mojster je prišel preverit in če ni bilo dobro, je rekel: »Urihtej ket se za gre, poj boš pa šou domu.«
Ali pa, ko je prišel inženir iz šole, je najprej od pol do enega leta delal v delavnici razna pomočniška dela, da sije pridobil prakso.
Zato pravim, da ni bilo vse slabo. Veliko seje spremenilo in prav je tako. Dobro pa je, daje naša tovarna ostala. Če bi jo takrat prodali, vprašanje, kaj bi še ostalo.
Ste bili takrat še v podjetju?
»Ne. Bil sem že upokojen, vendar so me še klicali na sestanke. Mi smo bili del tovarne, tovarna je bila del nas,« pove Jože in nadaljuje:
»Poglej, vodstvo je zmeraj govorilo, da delamo za bodočnost svojih otrok.
In mi, takratni upokojenci, smo 40 let živeli s tem, da ne delamo samo zase, ampak delamo tudi za svoje otroke. Zato smo takrat rekli: »Ne dam jest ta dnar nkamr, dam ga v fabrko! Zato, k so v fabrk otroc.«
Pred dvema letoma, ko smo imeli še srečanje upokojencev ob koncu leta, je gospa Jožica Rejec rekla, da je to, da je holding ostal, zasluga upokojencev.«
Nazadnje sta rekla oba:
»Vse sorte je bilo, lepega in malo manj lepega. Ampak, slabo pozabiš, lepe stvari pa ostanejo. Zadovoljna sva. Zdravje nama služi in vsak dan še lahko greva na sprehod.«
Draga Rezka in Jože, iskrena hvala za prijetne urice. Ne morem si kaj, da ne bi napisala verzov, ki so mi prišli na misel, ko smo se poslavljali:
Daleč, daleč jeza naju pomlad, miza mladostjo je hudo, a ne bi hotel sam postati spet mlad, raje star sem, star in z njo.
(Adi Smolar)
-DROBNI
RAČUNALNIŠKI
NASVETI
Marsikdo je kdaj v zadregi, ko kupuje računalnik, USB ključ ali prenosni trdi disk.
Velikosti pomnilnikov imajo v megabajtih - MB, novejši, zmogljivejši se merijo z gigabajti (7 024 MB) ali s terabajti (1024 GB).
Za lažjo predstavitev, kaj ta velikost pomeni, naj povem, da ima povprečna skladba v zapisu mp3 od 4 do 15 megabajtov, približno tolikšna pa je tudi velikost povprečne digitalne fotografije.
Gre za amaterske podatke, profesionalci ter večji strokovnjaki uporabljajo večje resolucije, s tem pa tudi nekajkrat več megabajtov.
Besedila so precej manjša, povprečen roman ima le nekaj megabajtov (2-3). Video zahteva precej več prostora in celovečerni film v navadni ločljivosti ima okrog 1500 megabajtov, v visoki ločljivosti (DVD) od 4 do 8 gigabajtov. V današnjem času pa je ločljivost filmov vedno večja, en film ima lahko tudi 20 ali več gigabajtov.
Na en terabajt torej lahko spravimo nekaj sto tisoč e-knjig, mp3 posnetkov ali fotografij. Pri filmih pa je vse odvisno od kvalitete.
Preden kupite nekaj od zgoraj navedenega, premislite, za kaj boste le-to uporabljali. Pomnilniške naprave so vsak dan večje ter tudi cenejše.
6^
*V»

KAKO----------
POMEMBNA JE IZBIRA ŠOLE
Počivam na udobnem ležalniku ob robu bazena in opazujem vrvež, ki se dogaja v bazenu. Koliko majhnih nadebudnežev, ki uživajo v vodnih radostih ...
In samo po sebi umevno - moje misli so se usmerile v preteklost, kakšnih petnajst let nazaj. Takrat so bili tudi naši otroci takšni razposajenci, tudi mi smo se veselo igrali po bazenu. Res, kar ne morem verjeti, kako hitro je minilo leto za letom in sedaj imam doma namesto razposajenih malčkov dva že skoraj odrasla otroka. In letošnje leto bo za oba prelomno. Hči je pri koncu študija in se bo jeseni verjetno pričela spopadati s težavo, ki se ji reče »iskanje službe«. Sin pa se bo moral odločiti za nadaljevanje študija, saj zaključuje srednjo šolo.
Nekaj dni nazaj sem bila še na zadnjem roditeljskem sestanku na tehniški gimnaziji v Kranju in še danes mi v ušesih odmevajo besede, ki nam jih je ob koncu sestanka povedala ravnateljica: »Hvala, ker ste nam ta štiri leta zaupali svoje otroke. Nam je bilo z njimi lepo in če ste bili tudi vi vsaj malo zadovoljni z nami, povejte to še drugim.«
Ne morem mimo tega, da ne bi izrekla priznanja vsem profesorjem, saj si upajo prevzeti tako veliko odgovornost, da dva razreda nadobudnih najstnikov peljejo za teden dni na projektni teden. V drugem letniku so tako za en teden šli raziskovat slovensko obalo, v tretjem letniku so preko projekta Magistrala spoznavali lepote držav bivše skupne države, v četrtem letniku pa so se podali po Trubarjevi poti vse do Nemčije. Res, pohvalno.
Seveda je res, da je tehniška gimnazija majhna v primerjavi z drugimi gimnazijami, a v tem jaz vidim tudi veliko prednost. Profesorji lahko bolj podrobno spoznajo vsakega dijaka posebej, za vsakega posebej se potrudijo, če ugotovijo, da so se kje pojavile težave. Resnično veliko truda vlagajo v to, da bi vsi dijaki končali začrtano pot. Za vsem tem pa prav gotovo stoji ravnateljica. Na zunaj zgleda stroga, nepopustljiva ženska, a ko jo bolje spoznaš, ugotoviš, da se za zunanjo, strogo podobo skriva neke vrste mama, ki jo venomer skrbi za svoje otroke.
Še dobro se spominjam našega prvega srečanja, ki je bilo vse prej kot prijetno - pogovarjali smo se glede vzgojnega ukrepa - takrat sem še jaz dobila kar nek strah pred njo. Vendar seje kasneje izkazalo, da še kako drži pregovor: »Slab začetek, dober konec.« Vsa naslednja srečanja so bila mnogo bolj sproščena in prijazna.
Res dobro seje pripravila na naše srečanje. Izrekla je veliko lepih misli, ki človeka ne morejo pustiti kar ravnodušnega. In res, priznati moram, da mi je bila sinova odločitev za to šolo všeč. Dobro se spomnim, kako je bil navdušen že na informativnem dnevu, že ko nas je za dobrodošlico pričakal šolski bend. Nikoli si ne bi mislila, da bo v naslednjem letu del tega benda tudi on.Tudi same predstavitve predmetov so bile tako zanimive, da je bil že v tistem trenutku odločen, da bo to prava šola zanj.
Na koncu lahko ugotovim, da je ta gimnazija pomagala že kar nekaj generacijam otrok, da so si že kot dijaki začrtali smernice, ki jih bodo vodile do lažje odločitve, kje bodo nadaljevali svojo poklicno pot. Že v času srednje šole se spoznajo z osnovami strojništva, računalništva ali elektrotehnike. Najbolj mi je pa bilo všeč, da za profesorje dijaki niso le številke, pač pa pravi, razposajeni najstniki, ki jim je treba pomagati, da si začrtajo pravo pot, ki jih bo vodila skozi nadaljnje življenje.
Zato le pogumno, če bo slučajno tole prebral kakšen devetošolec, kranjska tehniška gimnazija je prava odločitev za vse tiste, ki se čez nekaj let vidijo zaposleni v Domelu kot strokovnjaki s področja strojništva, računalništva ali elektrotehnike.
Pa da ne bo kdo mislil, da delam reklamo za to šolo, predstavila sem samo moj pogled in uresničila misel ravnateljice: »Če ste bili zadovoljni z nami, povejte še drugim ...«
V spomin Bogdanu Mohoriču
Dober, pošten človek, ki je z nami živel, nam ne more biti odvzet, kajti v našem srcu je zapustil svetlo sled.
V	40. letu starosti nas je nenadoma in nepričakovano zapustil sodelavec in prijatelj Bogdan Mohorič.
V	Domelu je bil zaposlen 19 let.
Delal je v oddelku preoblikovanja pločevine. Z uvajanjem na delo je pričel na ekscentrični stiskalnici Litostroj, kjer je preoblikoval pokrove
in okrove za vodilnike na sesalnih enotah. Po nakupu stiskalnice IMS je z optimizmom prevzel nov izziv izdelovanja stranic za turbinska kolesa. Tudi pri preizkušanju novih orodij se novih izzivov ni nikoli ustrašil in je vedno dal vse od sebe, da se jih je rešilo. Po selitvi IP oddelka v Reteče seje kupila stiskalnica Ruhrmann, na kateri je delal do konca leta 2009. Nato je prišel v oddelek APEC na statorsko linijo proizvodnje EC ventilatorjev. S svojim delom je izstopal med sodelavci, zato je hitro napredoval v mojstra. Delal je na avtomobilskem programu in v proizvodnji EC ventilatorjev.Tudi na ostalih programih je rad priskočil na pomoč, če je le imel čas za to. Zmerom je bil preprost in dober. Za vse delo, ki gaja opravil, mu bomo zmerom hvaležni in se bomo s ponosom spominjali nanj.
glasilo domel; št.
FRANCE
PREŠEREN
Pa začnimo z njegovo smrtjo. Umrl je 8.2. 1849 v Kranju. Torej imava nekaj skupnega. Jaz sem se pa tam rodila, le da mnogo let kasneje. Smo pa Slovenci čuden narod. Osmega februarja praznujemo slovenski kulturni praznik. Zakaj praznik na dan njegove smrti? Zakaj ne na njegov rojstni dan -3. 12. 1800? Pa še okrogla letnica je. Si jo je lažje zapomniti.
Rodil seje v Vrbi očetu Šimnu in materi Mini kot prvi sin, čeprav je bil tretjerojenec. Doma so se ukvarjali s kmetijstvom, sadjarstvom in prevozništvom. Kaj je pa sodilo pod to v takratnih časih, pa na žalost ne vem oziroma se nisem pozanimala. Pa se še bom.
Osemletnega so poslali k stricu Jožefu. Bil je duhovnik na Kopanju, se pravi tam nekje v okolici Grosupljega. Ta mož ga je prav kmalu poslal v normalko v Ribnico. Danes bi normalki rekli osnovna šola. Tam je bil dve leti in se pripravljal za šolanje v Ljubljani. Bil je bister fant. Če je snov prebral le enkrat, jo je znal. Niti matematika mu menda ni delala težav. Kako pa to gre skupaj s poezijo, mi pa ni ravno jasno. Že takrat je tekmoval s sošolcem plemenitega rodu (Scheuchenstuelom). Bilje boljši učenec od njega. A kaj bo kmečki sin proti gospodi? Take in podobne stvari poznam tudi jaz. Iz svojih izkušenj. Kaj boš ti, kdo pa si ti?
Pa s Prešernom se ne mislim primerjati.Tukaj res velja prejšnji stavek. Hočem le povedati, daje po mojem mnenju grenke izkušnje nosil že v sebi, ko je šel v dunajske šole. Tja seje odpravil jeseni leta 1821. Tam mu sprva ni bilo lahko. Komu pa je na začetku? Novinec si, počasi spoznavaš nove prijatelje, novo malce
drugačno življenje. Tudi sošolce. Njegov novi sošolec, Jurij Grabrijan, je o njem vedel povedati le dobro: nadarjen, prijazen, ustrežljiv mladenič. Zaradi vsega tega so ga imeli radi in ga spoštovali.
Prevajal je tudi grščino in latinščino. Vsesplošno razgledan mož, torej. A v njegovi dobi ga niso ravno cenili. Bolje rečeno, ga niso razumeli. Zakaj? Je bil mož pač prezgodaj rojen.
Po vrnitvi v Ljubljano seje pa takrat (vsaj po mojem vedenju) razcvetel, kar se poezije tiče, namreč.
Prvega septembra 1828 je začel delati kot pripravnik, odvetniški namreč, v pisarni dr. Leopolda Baumgartna. Nič dobrega se mu ni obetalo. Je bil kmečki sin, pač. Za kaj so pa kmetje včasih veljali? Prav posebne veljave niso imeli. So pa imeli zdravo kmečko pamet, ki bi jo lahko posodili še marsikomulITudi dandanes!
Ni bil bogataš, ni bil plemenitega rodu, bil pa je Ribičev France. Življenje gaje premetavalo v vseh mogočih oblikah. V Ljubljani je na primer prosil za finančno pomoč.Trudil seje.Tudi popoldansko delo mu ni ravno pomagalo, kar se financ tiče. Prošnje je vlagal, a že takrat menda ni bilo odziva.
Ali vas to na nekaj spomni? Vam je znano? Meni je!
Dober človek je bilja. Saj so ga otroci klicali doktor fig. Zakaj? Zato ker jim jih je delil, namreč. Srečen moški? To pa po mojem niti ne.
Spomnimo se Primicove Julije, ki ji je posvetil svoj Sonetni venec. Oče ji je zgodaj umrl. Po prezgodnji bratovi smrti zaradi sušice (jetike), pa je postala najbolj bogato, pa tudi najbolj zaželeno ljubljansko dekle. Je Prešeren takrat segal previsoko? Ko jo je spoznal, je bila že zaročena s pl. Scheuchenstuelom (zame neizgovorljivo ime).To se pravi, da sta bila z njim še enkrat tekmeca.
Kasneje je našel drugo žensko. Ano Jelovšek, ki mu je rodila mu je hčerko Ernestino. Pisala pa se je Jelovšek. Za tiste čase je bil nezakonski otrok nekaj nezaslišanega. Še dobro, da so se taki časi spremenili. Še nekaj bi napisala. Njegov najboljši prijatelj je bil Matija Čop, kije utonil v Savi. Njemu je tudi posvetil pesem. Kdo pa ne pozna njegovega Krsta pri Savici? Predvsem pa Zdravljice. Saj je naša himna. Pa je res naš največji in najboljši pesnik. Imejmo ga v trajnem spominu!
Doktorja
1'rttn rrla Mat'vxevn a.
:■<: o -
m i
ili.lr« ii|i.il in > ni Nini ii|in. >1 r.l
M0H.MEL
Natisnil Jožef Blaznik.
KONOPLJINO---------
OLJE IN NJEGOVI POZITIVNI UČINKI
Janja Kozjek
Ker se v medijih vse več sliši in vidi o zdravilnih učinkih konoplje in tudi sama v to verjamem, sem se tokrat odločila, da za glasilo nekaj napišem še o tej rastlini, o kateri se v naši ljubi Sloveniji dolgo ni smelo govoriti. Rastlini se je delala krivica, saj smo ob besedi konoplja vsi pomislili na mamilo, zasvojence, ki se zastrupljajo z njenim kajenjem. Vendar temu ni tako, saj je konoplja še vse kaj drugega.
Že pred nekaj leti sem na televiziji na nekem ameriškem programu zasledila, kako konopljo na recept dobivajo ljudje, ki imajo multiplo sklerozo. Ljudje so bili na invalidskih vozičkih in so izpovedovali zgodbe, kako jim konoplja pomaga pri bolezni. To me je spodbudilo, da sem v raznih virih iskala informacije o konoplji. Takrat se pri nas konopljinega olja sploh še ni dalo kupiti, zato sem ga naročila iz Kanade. Zelo sem bila presenečena nad njegovim okusom. Seveda tudi ni bilo poceni. Danes konopljino olje, konopljine piškote, konopljine rezance... lahko kupimo na raznih stojnicah tudi v Sloveniji in tudi cena je bolj ugodna.
Za legalizacijo se zavzema veliko ljudi in upam, da se bodo stvari premaknile v tej smeri. Seveda pa naj bo gojenje in kajenje marihuane še naprej prepovedano, saj je to zloraba rastline, ki nam jo je narava dala za zdravljenje bolezni.
Konopljino olje in njegovi pozitivni učinki
Konopljino olje pozitivno učinkuje, in sicer pri preprečevanju številnih bolezni, kot je rak. Zaradi svoje ugodne sestave konopljino olje pozitivno vpliva na omejevanje neprijetnih učinkov predmenstrualnega sindroma, na preprečevanje bolezni srca in ožilja, kot tudi na odpravljanje težav in bolečin, ki se pojavljajo zaradi rakavih obolenj, shizofrenije ali multiple skleroze.
olje se uporablja kot nadomestek za kajenje marihuane. V ZDA je to olje uvrščeno med prepovedane droge.
Konoplja ima tri podvrste, in sicer so to: cannabis sativa (drugače znana kot navadna konoplja), cannabis indica (znana kot indijska konoplja) in cannabis ruderalis. Najbolj značilne substance, ki se nahajajo v konoplji in imajo vpliv na človeško telo, so kanabinoidi.Te substance namreč v človeškem telesu uravnavajo krvni pritisk. Eden izmed omenjenih kanabinoidov, znan pod imenomTHC, ima na naše telo tudi psihoaktivni učinek. Ravno zaradi omenjenih substanc je konoplja uporabna tako v medicini, kot neke vrste rekreativna droga, kakor tudi v industriji. V kategorijo industrijskih rastlin jo uvršča visoka vsebnost celuloze in trpežnih vlaken. Konoplja izvira iz Azije in je znana kot ena prvih psihotropnih drog, ki sojo gojili in uporabljali že celo pred samim razvojem pisave. Sprva sojo pričeli gojiti in uporabljati na Kitajskem, zaradi kvalitetnih vlaken za izdelavo vrvi in tekstila. Zaradi semen ter uporabe v medicini pa sojo kmalu zatem pričeli gojiti tudi v Indiji. Naj samo omenim, da konoplja dokazano deluje kot odličen analgetik (proti bolečinam), proti bruhanju, proti krčem ter spodbuja apetit in sprošča mišičevje.
Sestava konopljinega olja
Ko govor nanese na konopljo, zagotovo prav vsak prvo pomisli na THC - drogo in opojno substanco. Vendar pa so konoplja in njeni proizvodi kljub vsemu v večini primerov in v zmernih količinah zelo koristni za naše telo in organizem. Konoplja ali znanstveno ime cannabis sativa je rastlina, visoka od pol metra vse do 6 metrov.
Konopljino olje ni ilegalno, prav tako ne vsebuje psihoaktivnih snovi (THC).
Velja za zelo hranilno olje, saj vsebuje esencialne maščobne kisline (EFA), ki so podobne maščobnim kislinam, ki jih človeško telo nujno potrebuje. EFA telo ne more proizvesti samo, ampakjih dobi s hrano. Esencialne maščobne kisline se v telesu ne skladiščijo ali porabijo za energijo, kot se druge maščobe. Konopljino olje pa ne smemo mešati s hašiševim oljem, ki vsebuje psihoaktivne snovi (THC). Hašiševo
Er
Olje vsebuje približno 80 odstotkov esencialnih maščobnih kislin. Od tega 55 odstotkov linolne kisline ali omega 6,22 odstotkov alfa linolenske kisline ali omega 3 ter 1 -4 odstotke gama linolenske kisline, kije pomembna za imunsko odpornost in zdravljenje kožnih bolezni.
Omega 3 in omega 6 maščobne kisline je moč najti tudi v drugih živilih, vendar ima konopljino olje pomembno prednost - razmerje nenasičenih maščobnih kislin je 3 :1 (omega 6: omega 3), medtem ko imajo druga rastlinska olja za človeka (ki ima razmerje 4:1), neugodno razmerje, in sicer 30:1.Torej se najbolj približa razmerju človeka. Razmerje 3:1 priporoča tudi Svetovna zdravstvena organizacija.
Poleg tega ima to olje nizko vsebnost nasičenih maščobnih kislin. Strokovnjaki so prepričani, da z uživanjem esencialnih maščobnih kislin izboljšamo odpornost telesa, delovanje možganov in pozitivno prispevamo k zdravju naše kože.
Konopljino olje
Konopljino olje je proizvod te čudodelne rastline, zaradi česar tudi njemu pripisujejo številne pozitivne lastnosti in učinke na človeško telo in organizem. Žal se o omenjenem proizvodu iz konoplje ne govori toliko ravno zaradi njegove glavne sestavine - konoplje. Zato so ga nekateri poimenovali pozabljeni biser narave. Ali ste se kdaj zamislili in vprašali, kako je mogoče, da se v 21. stoletju o nekaterih zadevah ne govori, ne glede na to, kako koristne so? Mogoče obstajajo ljudje, ki ne želijo, da bi resnica prišla na dan - nikoli se ne ve. Odgovora na to verjetno tako nikoli ne bomo dobili.
Konopljino olje pozitivno učinkuje pri preprečevanju številnih bolezni. Zaradi svoje ugodne sestave olje pozitivno vpliva na omejevanje neprijetnih učinkov predmenstrualnega sindroma, na preprečevanje bolezni srca in ožilja, kot tudi na odpravljanje težav in bolečin, ki se pojavljajo zaradi rakavih obolenj, shizofrenije ali multiple skleroze. Preden so opravili številne raziskave, je bilo konopljino olje pri nas znano predvsem kot dobro prehransko dopolnilo za mačke. Vendar so raziskave dokazale, da je konopljino olje dejansko več kot to, saj je zelo bogato z aminokislinami (vsebuje namreč kar osem različnih esencialnih aminokislin), z vitamini B kompleksa in vitaminom E. Konopljino olje ni enako hašiševemu olju in ga ne smemo zamenjevati z njim, saj niti približno nimata enakih učinkov na telo. Konopljino olje vsebuje okoli 90 odstotkov nenasičenih maščobnih kislin, kar je izjemno pomembno v človeški prehrani. Poleg tega je potrebno omeniti tudi vsebnost linolne kisline. Omenjeno olje jo vsebuje kar od 50 do 70 odstotkov. Linolna kislina vam je mogoče neznan pojem, bolj znan vam je drugi izraz za to kislino - omega 6 kislina. Prav tako konopljino olje vsebuje tudi okoli 20 odstotkov alfalinolenske oziroma omega 3 maščobne kisline. Že samo te sestavine vplivajo na to, da že 10 - 20 gramov konopljinega olja zadovolji dnevne človekove potrebe po omenjenih esencialnih maščobnih kislinah.
Kakšni so zdravstveni učinki konopljinega olja? Poudariti je potrebno, da je konopljino olje mogoče uporabljati v različne zdravstvene namene.
Olje namreč med ostalim vsebuje tudi gamalinolensko kislino, ki krepi imunsko odpornost človeškega organizma. Kislina poveča tvorbo prostagladinov in tako pospešuje zdravljenje vnetnih procesov. Od vseh jedilnih olj je konopljino olje edino, ki vsebuje omenjeno kislino. Uporaba konopljinega olja zato uspešno nadoknadi kapsule, ki vsebujejo omenjeno kislino, povrhu vsega pa so še cenovno dokaj drage. Vas zanima, zakaj je gamalinolenska kislina tako pomembna in učinkovita za človeški organizem? Zato, ker ugodno učinkuje v boju z nervodermitisom, pri predmenstrualnem sindromu, diabetični nevropatiji in revmatičnem artritisu.
Zaradi visoke vsebnosti omega 3 kislin je konopljino olje tudi učinkovito sredstvo za redčenje krvi, saj ovira lepljenje trombocitov in s tem preprečuje nastajanje krvnih strdkov. Kronično vnetje pomeni pri človeku šibek imunski sistem, zato se pri kroničnem vnetju mehurja, luskavici, želodčnih težavah in ostalih kroničnih vnetjih črevesja ter pri motnjah gibanja in okvarah sklepov priporoča uporaba konopljinega olja. Kot sem že omenila, je konopljino olje učinkovito protibolečinsko sredstvo -analgetik. Zato ga pogosto uporabljajo bolniki, okuženi z AIDS-om, bolniki z astmo, epilepsijo, glavkomom,...
Konopljino olje se pridobiva iz semen rastline, imenovane kanabis, ki se jo uporablja v prehrambni, kozmetični in tekstilni industriji.
Konopljino olje za zdravje
Koža: Konopljino olje se priporoča pri lajšanju težav suhe, razpokane in luskaste kože. Raziskave so pokazale, da vzrok suhe kože tiči v pomanjkanju esencialnih maščobnih kislin. Le-te lahko nadomestimo s kozmetičnimi izdelki, ki vsebujejo omega 6 maščobe. Gama linolenska kislina v olju pa je osnovnega pomena pri zaščiti in preprečevanju izgube vode v koži. Prav tako pospešuje regeneracijo na celični ravni. Regeneracija celic se s starostjo upočasni. Olje zmehča in pomiri kožo ter vpliva na boljšo elastičnost kože. Kožo naolji, zmanjša obseg luskaste kože in obnovi medcelične lipide. Olje tako pripomore k zdravljenju stanj, kot so luskavica, dermatitis, kožne brazgotine in izsušena koža.
Srčne bolezni in rak: Olje pozitivno vpliva na preprečevanje srčnih bolezni in visokega holesterola. Redke pa niso niti zgodbe ljudi, ki so s konopljinim oljem pozdravili raka. Olje (in konoplja nasploh) - naj bi ubijalo rakave celice. Vsakodnevna uporaba konopljinega olja dokazano zmanjšuje nevarnost srčnih napadov. Kako uživanje konopljinega olja vpliva na določena bolezenska stanja?
Splošno: Nedavne raziskave so pokazale, da ima pozitiven vpliv na ožilje, psihične motnje in imunski sistem. Še posebej pozitivno vpliva na artritis, diabetes, nevropatijo in simptome, povezane s predmenstrualnim sindromom (PMS).
Sladkorna bolezen - diabetes: Gamalinolenska kislina (GLA) podpira delovanje živcev in tako pomaga preprečevati nastanek morebitnih živčnih bolezni, ki so posledica sladkorne bolezni - odrevenelost, šumenje, periferna nevropatija, vročičnost, bolečine, pomanjkanje občutka v nogah ali rokah.
Bolezni oči: Proti suhim očem prav tako pomaga omenjena gamalinolenska kislina - npr. če imamo tako imenovan Sjorgenov sindrom, za katerega je značilno sušenje oči, suha usta in pogosto tudi vnetje sklepov.
Osteoporoza: Osteoporoza je bolezensko stanje, ki dandanes prizadene vse več ljudi, ne glede na starost. Nekdaj je osteoporoza veljala kot bolezensko stanje starejših, danes pa to ni več nujno resnično. Na nastanek osteoporoze lahko vpliva pomanjkanje esencialnih maščobnih kislin, ki povečajo absorbcijo kalcija v kosti, preprečujejo ali zmanjšujejo izgube kalcija v urinu, povečajo rast kosti in izboljšujejo njihovo moč. Konopljino olje je s tega vidika tudi zdravilno, saj ravno že omenjena kislina G LA vpliva na proizvajanje kalcija in ostale dejavnike ter s tem posledično vpliva tudi na močnejše kosti.
Menopavza: Konopljino olje zaradi svojih sestavin učinkovito deluje proti vročičnim izbruhom, kijih povzročajo simptomi menopavze. V tem primeru vam pred uživanjem konopljinega olja in tablet z vsebujočo G LA kislino priporočajo, da se posvetujete s svojim zdravnikom ali farmacevtom.
Mozolji, akne, izpuščaji: Nekatere raziskave so dokazale, da kislina G LA, ki se nahaja v konopljinem olju, pomaga pri vnetju kože. Še posebej lajša sindrome, kot so srbečica, luščenje, rdečica.
Aiergija:\/si tisti, ki ste nagnjeni k raznim alergijam, morate zaužiti čim več esencialnih maščob, ki pa se med drugim nahajajo tudi v konopljinem olju.
Razjeda ali čir: Nekatere raziskave so pokazale, da bi kisline G LA utegnile uspešno delovati proti nastanku razjed.
Skratka, konopljino olje ima tisoč in eno zdravilno lastnost. Ste si mislili, da je neka stvar, ki velja za tabu temo, lahko tako koristna? To je še en dokaz več, da kljub določeni reputaciji stvari le niso tako slabe, kot se zdijo. Najbolje seje prepričati na lastno pest in nato delati kakršne koli zaključke o določeni stvari.
Konopljino olje v prehrani
Pri uporabi konopljinega olja v prehrani je potrebno upoštevati, da se olje začne dimiti že pri nizki temperaturi, zato ni primeren za cvrtje. Uporablja se ga predvsem kot prehrambno dopolnilo in dodatek k hrani. Olje je tako idealno za uporabo solatnih prelivov, izdelavo namazov in hladnih omak.
Recept: Namaz iz čičerike
Sestavine:
■ 2 skodelici kuhane čičerike
•	3 žličke limoninega soka
•	3 žličke konopljinega olja
•	3 žličke sezama
•	začimbe: sol, poper, ostale začimbe po želji
Priprava: Kuhano čičeriko v mešalniku (ali ročno) dobro pretlačite. Dodajte limonin sok in konopljino olje. Mešanico dobro premešajte in ji dodajte sezam ter začimbe po okusu.
Recept: Pesto
Sestavine:
•	2 skodelici sveže bazilike
•	1 strok česna
•	Vi skodelice sesekljanih pinjol ali indijskih oreščkov
•	Vi skodelice parmezana
•	5 žlic konopljinega olja
•	začimbe: sol, poper po okusu
Priprava: Baziliko z mešalnikom (ali ročno) sesekljajte na drobne koščke. K temu dodajte drobno narezan česen, sesekljane oreščke, nariban parmezan in konopljino olje. Mešanico po okusu začinite.Tako pripravljen pesto je odličen spremljevalec testenin ali krompirja.
Vir:httpV/www.bodieko.si/konopljino-olje
nadaljevanje v prihodnji številki
4^y/
D0M6L
Trajnostne inovativne rešitve

Domel, d.o.o.
Otoki 21,4228 Železniki, Slovenija Tel.:04 51 17 100, Fax:04 51 17 106, e - mail: info@domel.si
www.domel.si