Domoljub
V Llubltant, 13. decembra 1939	. __
Kako bomo rešili
Mnogo zla je danes na svetu in mnogo krivic. Vsak stan ima svoje pritožbe in vsak si skuša zboljšati svoj življenjski položaj. Kot drugi stanovi, ima tudi kmečki stan svoja nerešena vprašanja in po pravici skuša, da bi jih rešil tako, da bi te mu boljše godilo.
Kmečke skrbi
V čem so težave našega kmeta? Veliko jih je. Prva je pač ta, da ima premalo zemlje. Ogromna večina na Slovenskem so mali posestniki, pa še tisti, ki imajo kaj več, imajo namesto rodovitne orne zemlje neredko gozdove ali malo plodovite pašnike. Malo manj kot polovico slovenske zemlje pokriva gozd. Brez dvoma je ogromne vrednosti, toda dejstva to ne zakrije, da naši kmetje v večini ne pridelajo toliko žita, da bi mogli shajati vse leto, ne da bi kaj dokupili. Dalje je v Sloveniji do 100.000 ha zemlje, ki bi jo bilo treba zboljšati ali ki bi jo bilo treba napraviti rodovitno. Pri vseh nai*h šolah moramo vendarle reči, da smo v kmetijstvu zaostali za zapadnimi narodi in da bi mogla naša zemlja pri drugačni obdelavi več nositi. Pismenost in izobrazbo našega kmeta smo pač prignali na visoko stopnjo, ne pa tako donosnosti naše zemlje.
Ogromne so dalje razne dajatve, ki teže našega kmeta. Zemljiški davek, o katerem kmet navadno toži, znaša sicer za vso Slovenijo le nekaj nad 20 milijonov, velike so pa druge dajatve, ki jih kmet redno plačuje, ki se jih pa komaj posebej zaveda. Tobak, vžigalice, sol, to je državni monopol, pri katerem plačamo v državno blagajno ogromne vsote. Prav tako so visoke vsote, ki jih plačamo pri trošarini, n. pr. pri sladkorju. Prav tako plačujemo državi pri carini za vse predmete, ki prihajajo iz tujine. Potem pa vise nad kmetom kmečki dolgovi, ki marsikje še vedno pretežko pritiskajo na kmetovo gospodarstvo. Mnogo jc torej težkih zadev, ki tlačijo kmeta, mnogo je vprašanj, kako težkočam odpomoči. Našteli pa smo samo nekatere stvari.
Kmet, ki premišljuje to svoje stanje, gleda obenem druge, ki žive vse bolj brezskrbno kot on. Opazuje, obenem tudi sleparije in goljufije okrog sebe. Sliši o korupcijah, ki gredo v njegovo škodo. Ali je kaj čudnega, če se kmet nekako razdraženo vprašuje, kdaj bo vendar drugače.
Pesem komunizma
V to premišljevanje doni v naših dneh pesem komunizma. To je trenutek, ki ga izrablja boljševiški agitator ,da začne stresati svo)o modrost, češi »Boljše bo, ko pridemo mi na
vrh.« Zraven zapoje še pesem o svobodi in popolni enakc3ti, o enakih pravicah in enakih dohodkih. Marsikako uho prisluhne takemu zapeljivemu vabljenju.
Ni samo po sebi to nič novega. Pred davnimi desetletji je nemški judovski pesnik Hei-ne zapisal brezbožno pesem, ki bi se slovensko glasila nekako takole:
Zapojem pesem lepšo zdaj: Vse novo mora biti. Že tu na zemlji hočemo nebesa narediti.
Zemeljske sreče hočemo, pomanjkanja smo siti. Ne bo redil se več lenuh, ko nam se je potiti.
Za vse je rastel dober kruh, dovolj je rož, sladkosti, za vse otroke zemlje te lepot, uživanja dosti.
Vsegd dovolj za vsakega, že zdaj se veselimo, vrabičem pa in angelcem nebesa prepustimo.
Da, to zadnje! Kadar govori komunist o boljši bodočnosti, obljublja to samo za ta svet. Za nebesa mu seveda ni. Vedno mu je le za zemeljsko uživanje. Pa ne samo, da se za nebesa ne briga, že misel nanje sovraži. Tiste, ki po vseh zemeljskih težavah mislijo na boljšo bodočnost na drugem svetu, zasmehuje. Brez prestanka maršira s komunizmom v brez-boštvo. Ni nova, kot smo zgoraj rekli, taka pesem komunistov. Jud Marx jo je široko razlagal in že omenjeni Jud Heine jo je zapel v izbranih k.ticah, ruski Judje pa jo skušajo s komunistično propagando razširiti po vsem svetu.
Ali more komunizem rešili ' kmečko vprašanje?
Človeku, ki se mu na zemlji slabo godi, pesem o sreči sladko doni. In ker smo ljudje pač navezani na zemljo, lažje poslušamo besede o zemeljski sreči kot o sreči, ki nam jo kaže vera šele v bodočnosti. Vendar se pa moramo resno vprašati, ali more komunizem rešiti kmečko vprašanje in ali more res prinesti kmetu pravd srečo že na tej zeml)i. Mi smo prepričani, da je čisto neumno upanje nekaterih, da bi kdaj prodrl komunizem pri nas, pa vendar premislimo, katero kmečko vprašanje bi mogel rešiti komunizem in katero breme bi mogel za stalno kmetu odvzeti.
£elo 52 • Štev. 50
vprašanja
Ali se bo naša zemlja zboljšala zaradi komunizma? Vsak kmet dobro ve, kako počasi se zemlja zboljšuje in koliko truda je treba v, to vložiti. Če bi zemlja postala skupna last, ali bo imel kdo veselje za drugega zemljo zboljševati? Ali bo kdo imel kako veselje za tujo zemljo kupovati umetna gnojila, zanjo delati novo gnojnično jamo, iz nje kopati in ru-vati kamenje, na njej saditi boljše sadne in vinske vrste. Zemljo se da zboljšati le z vztrajnim delom in z veliko ljubeznijo. Tega pa bi manjkalo, ker zemlja ne bi bila kmetova last« Ali se bodo v komunizmu osušila naša močvirja, uredile reke, ki trgajo zemljo, zagradili hudourniki, ki jo pustošijo ali se bodo od komunizma izsušila naša kraška polja?
Pa recimo, da bi bila spet zemlja v kmetovi lasti, da bi bilo torej drugače pri nas kot je v Rusiji. Ali bo zato več zemlje, če pridere judovski boljševizem do nas? Gotovo ne. Res je pri nas še nekaj malo zemlje v rokah nekmetov. Toda to je sila majhen odstotek. Če razdelite v vsaki župniji zemljo cerkve in župnijske nadarbine, povejte odkrito, koliko kmetov bo moglo več živeti v tisti občini? Ogromna večina pri taki delitvi niti v poštev ne bi prihajala. Več ljudi zaradi komunistične razdelitve na Slovenskem ne bi moglo živeti. In če bi kako razdelili velike grajščinske in cerkvene gozdove, ali mislite, da bo kdaj kaka oblast, ki bi pustila vse to izsekati? Ne, ne! Zemlje pri nas ne bi bilo več zaradi komunizma in naš kmet bi ostal prej ali slej mali po-sestnik — če bi mu komunisti še tistega no vzeli, kar ima sedaj.
Ali bo v komunizmu manj dajatev? Ali misli komunistični agitator, da v Rusiji ni vo-jaštva, ki ga je treba preživljati? Ali tam ne delajo kanonov, ki toliko veljajo? Vsi vemo, da mrgoli v velikih mestih kot je Moskva, Lje-ningrad itd. gospode, ki se danes sicer ne imenuje baron ali grof, ki pa nosi ime komisarja; in ki ne živi od zraka, ampak od dajatev ruskega kmeta. Okrog Stalina in okrog vseh komisarjev so celi štabi uradništva, kot po drugih državah.
Morebiti bi komunizem črtal dolgove?. Toda, kje bi kmet potem dobil posojilo, če pride nesreča? Ali nai kliče v komunizmu na pomoč krščansko usmiljenje, če pa komunizem sam pravi, da je krščanstvo laž.
Morda pa bo manj korupcije, manj tatvin in sleparij v komunističnem raju? Če se tat danes ne boji žandarjev, ali mislite, da se jih bo v boljševiški državi! Tudi na Ruskem po; znajo zločince. Poželenje po premoženju in po zemeljskih dobrotah bo ostalo in kdor se no bo bal Boga, se bo okoristil v škodo drugega«
«*adal|evanl« no prihodnji strani spodaj*
Kmet v stiski
Dopis z dežele.
Kako se godi kmetu? Mesto gleda nanj kot na nekaj manj vrednega, po drugi strani pa si zopet slika življenje na kmetih prijetno, celo romantično. Zavidajo kmeta ob trgatvi, pri iurežih, a ne pri trdem delu, slabi letini in težkem gospodarstvu. A tudi ostali ga ne razumejo in si mislijo, če si živež sam pridela, bo vendar shajal. Prav bo poznal težko življenje kmeta le tisti, ki je sam s kmetov, ki je na kmetih živel, ali pa najbolj: kmet sam.
Težko gospodarstvo kmeta ni novo. Kmečka zaščita je ie zgovoren dokaz, da je celo država uvidela, da je treba kmetu pomagati.
Pa danes? Mednarodni politični položaj je povzročil draginjo, ki spet narašča, pomanjkanje delovnih moči na kmetih, ko je večina kmečkih sinov in mladih gospodarjev bila letos sredi največjega dela na orožnih vajah, odvzem vprežne živine za Iste, vse to je stisko na kmetih povečalo. Da, draginja narašča; vse to, kar mora kmet kupiti, je dražje: petrolej. Nekateri trgovci ga prodajajo po 12 din liter. Obutev in obleka sta šla v ceni višje. Kmečki pridelki pa so v ceni ostali, ali
pa ao se le za malenkost zvišali, pa ie to samo ponekod. Saj slovenski kmet ne prodaja pšenice kot hrvaški. Njegov dohodek je kakšen rep živine, vino, les.
Da, cena industrijskim izdelkom narašča hitro, kmečkim malenkostno, in še to bolj v bližini mest. Torej bo v teh težjih časih prizadet spet najbolj kmet. Delavstvo in drugi stanovi brez premoženja dobivajo podpore ob vpoklicih na orožne vaje, kmet ne. In vendar, kdo naj plačuje delavce, katerih že itak ni. Koliko sadja je leto« ponekod segniio, koliko drugih pridelkov prišlo v nič prav zaradi opisanih razmer.
In potem premnogi silno zamerijo kmetu, če n. pr. zahteva za liter mleka kako paro več. Saj so le oni, ki prebivajo v bližini mest in prometnejših krajev tako srečni, da ga lahko sploh vnovčijo.
Naj bi te vrstice upoštevali tisti, ki se jih tiče. Naj bi oblasti omilile davčni vijuk in druge plačilne obveznosti, ki jih ima kmet. Slovenski kmet ni bogatin, slovenski kmet je
Finci odbijaio sovjetske napade
Dne 9. decembra so sovjetske čete nadaljevale z napadi ob reki Taipale v Karelijski ožini. Vsi napadi so bili odbiti. Na morju ni bilo nobenih važnejših dogodkov. Sovražna letala so bombardirala vasi Laskela in Vari-sila ter otoka Valano in Manci. Bombe niso povzročile nobene škode. Sovražna letala so streljala iz strojnih pušk na vas Sustamo. Tudi finska letala so izvedla ogledniške polete ter bombardirala sovražna taborišča. Finski protiletalski topovi so zbili tri sovražna letala.
Severno od Ladoškega jezera se zbirajo močni sovjetski oddelki. Gre za tri nove
pa naj bo to v državah, kjer ni komunizma, ali pa v boljševiški državi. Narava človeška se zaradi komunizma ne bo izpremenfla. Brez strahu božjega ni bilo in ne bo poštenja. Zato tam ne drže nobene besede in nobene pogodbe. Zato je tam laž v časti. In kjer se laže, tam se krade. Korupcije in vsega hudega, kar sledi iz tega, imamo že pri nas dovolj, zato ni treba, da bi komunizem prinesel k nam še rusko nasilje in verolomnost.
Ali torej more komunizem zboljšati stanje našega kmeta? Naj le vsakdo mirno dalje premišljuje, v kateri stvari bi mogel komunizem odvzeti kmetu njegova bremena.
Ogoljufani ruski kmet
Kako so hujskali ruskega kmeta pred revolucijo in mu pravili: »Ničesar nimaš izgubiti razen verig in okov.« Verjel jim je. Pomagal je komunizmu na konja. Danes ima na sebi ruski kmet nove verige. On ječi v kolhozih, kjer je vse skupno, ali pa se poti na državnih posestvih, imenovanih sovhozi. Milostno so mu pustili nekaj klafter zemlje okrog hiše. Gledajo rau v lonec, kaj kuha, in v kozarec, kaj pije. To je raj na zemlji, ki ga je komunizem prinesel ruskemu kmetu. Pri njem se je tako natančno izpolnilo, kar pravi pregovor: »Kadar prosi, zlata usta nosi, ko vrata, hrbet obrača.«
V
armade. Četrta sovjetska armada pa se zbira v Karelijski ožini za velik napad na Fince.
Na bojišču pri Petsamu so sovjetska letala poskušala bombardirati rudnike, toda bila so odbita. Vesti, ki prihajajo iz krajev borb, zlasti pa iz utrdb v Kareliji, potrjujejo, da dokazujejo finske čete neprestano svoj trdovraten in zmerom zmagovit odpor proti napadom sovjetskih čet. Sovjetske čete kljub številčni premoči v letalstvu niso mogle prebiti prve črte rovov v Karelijski ožini. Toda branilci teh utrdb so bili žrtve strahovitega bombardiranja iz letal in bombardiranja to-
Boljševiški agitatorji so kmeta navdušili za revolucijo, takrat so hodili k njemu, danes mu obračajo hrbet m danes je njihov suženj.
Ali nI poti do zboljšanja?
In vendarl Ali ni izhoda iz kmečkih težav? Iz vseh težav ga ni. Dokler bomo na zemlji, bodo tudi križi in težave. Nebesa na zemlji so samo prazn« besede brezbožnega Juda. Toda mnogo se da zboljšati. Pa ne po komunizmu. Svoje razmere bomo zboljšali samo z lastnim delom in z združenimi močmi vseh kmetov, pa s pametno državno ali banovinsko politiko. Zato pa je treba prave kmečke zavesti in razumnosti. Priboriti si je treba politični vpliv, ki bo postal tolikšen, da bo preuredil državo tako, da bo tudi kmet mogel priti do prave veljave in do pravega blagostanja. Ničesar se ne doseže z rušenjem, ampak vedno samo, če se gradi. Mnogo se da napraviti, mnogo zboljšati, ne bo se pa dalo napraviti raja na zemlji. Kdor ga bo kljub vsemu iskal, bo vedno v nadlogo sebi in drugim. Komunistična gonja bo minila, kot mine vsako trenutno navduševanje. Kdor bo pameten, bo o tej komunistični gonji pametno razmišljal in se ne bo dal ujeti. Kdor pa bo nasedal, ta naj se potem ne pritožuje, če ga bo kasneje po slabi druščini glava bolela.
Glavobol, zobobol lahko odstrani
VERAMON.
Veramon M nadalje uporablja po preveč zavžitcm alkoholu, pri bole činati ran in bolestni menstruaciji.
Zavitki z Z tabletama In i 10 ter 20 tabletami se dobe v vseh lekarnah.
VERAMOM
Bes. po min. «oc. pol. in ur. idr. S br. lUSi, E. V. M.
pov od sovjetske strani. Na nekaterih krajih so sovjetske čete uporabile granate, ki so bile napolnjene s strupenimi plini. Toda vsi napadi sovjetske pehote so bili odbiti ter je bilo pri tem uničenih mnogo tankov in oklopnih avtomobilov. Nič ni znanega o iz-krcavanju sovjetskih čet pri Viborgu. Na skrajnem severu trajajo še vedno boji okrog Petsama. Ogromna pokrajina, ki leži med jezerom Ladoga in Ledenim morjem, je pop-riiče bojev finskih smučarskih patrol. Sovražni oddelki begajo po gozdovih, ki so pokriti s snegom, ter se sem pa tja spuščajo v pogubno borbo. Maloštevilne poti, po katerih napredujejo oddelki sovjetske vojske, so minirane in jih Finci rušijo, kadar je potrebno. V teh pokrajinah pošiljajo Sovjeti v borbo čete, ki so po rodu iz Osrednje Azije in so navajene mraza in pomanjkanja. Toda ti vojaki ne poznajo sodobnega vojaškega postopka ter niso navajeni na smučke. Zaradi tega in zaradi boljše oborožitve finske vojske jih Finci zmeraj premagajo.
Plin, ki so ga uporabljale sovjetske čete pri Salviju, severno od Ladoškega jezera, je klornitrin, ki ga v mirnem času uporabljajo za uničevanje stenic in drugega mrčesa v zaprtih prostorih. Količina 2000 miligrainov na kubični meter uniči vsako življenje v eni minuti. Vojaki, katere je dosegel ta plin in ki so jih rešili smrti, ne bodo mogli nikdar popolnoma ozdraviti. Pri zadnjem bombardiranju Hangoja po sovjetskih letalih so zaradi goste megle številne bombe padle v morje. Zdaj še ne vedo, kolikšno je število žrtev tega bombardiranja. Na Finskem prevladuje mraz, sneg se je nehal topiti, in to. bo prav gotovo povzročilo, da bodo Sovjeti svoje napade povečali. Iz Moskve poročajo, da se sovjetske čete pripravljajo na uničenje raznovrstnih zaprek, ki so jih Finci postavili okrog Han-
SIPV. 50.
■>DOMOUITB<, dne 13. decembra 1939.
KAJ JE NOVEGA
Vodja slovenskega naroda — častni doktor
Na svoji seji dne 11. decembra 1939 je senat univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani soglasno odobril sklep pravne fakultete, s katerim je bil soglasno izvoljen za častnega doktorja prava predsednik senata g. dr. Ant. Korošec. Ta čast je bila podeljena dr. Korošcu za njegove velike zasluge za ustanovitev, ohranitev in razvoj ljubljanske univerze. Slovesna potrditev bo v nedeljo dne 17. decembra t 1. v univerzitetni zbornici. — Dr. Korošcu pa k visokemu priznanju za »častnega doktorja pravat iskreno čestitamo: v tem odlikovanju vidimo priznanje njegovi borbi za slovenske kulturne vrednote, ki so mu pri vsem njegovem državniškem delu stale vedno pred očmi in je vsa njegova skrb veljala ohranitvi in razvoju vsega, kar mora stati v temelju naroda, ki hoče biti kulturen in samobiten.
d V vseh seznamih letnih sejmov v Sloveniji, v obeh pralikali kakor tudi v koledarjih, je označeno, da je živinski in blagovni semenj v Višnji gori v mesecu decembru vsakega leta v ponedeljek po kvatrni nedelji. — Ugotavljamo pa, da je dan napačen. Ta sejem ni na ponedeljek po kvatrni nedelji, temveč v ponedeljek pred kvatrno nedeljo, t. j. letos dne 18. decembra 1939.
d Ustanovitev tovarne za modro galico. Te dni je kmetijskega ministra dr. Branka (ubriloviča obiskal zastopnik kmetij, zbornic dr. Anton Novakovič in mu pri tej priliki predlagal ustanovitev tovarne za modro galico, ki bi bila na zadružni podlagi. Ker je modra palica zelo važen činitelj v vinogradništvu, je minister obljubil vso svojo podporo, predvsem, ker dosedanja proizvodnja modre galice ne zadostuje vsem domačim potrebam.
d 50 letnica otvoritve novega šolskega poslopja na Ledini v Ljubljani. Prva deška ljudska šola na Ledini v Ljubljani bo praznovala v četrtek 14. decembra 50 letnico, odkar se je preselila v svoje novo šolsko poslopje. Prvi početki šole na Ledini segajo daleč nazaj v leto 1852.
d Blagoslovitev kostnice v Ljubljani na pokopališču pri Sv. Križu je dne dne 10. de-
goja. Na bojiščih v Karelijski ožini je padel siti znamenitega finskega slikarja Rakalela.
Sovjetski radio pa ve poročati: Hvaležno prebivalstvo otoka Seiskari v Finskem zalivu je odprtih rok sprejelo sovjetske čete. Takoj nato je prebivalstvo izvolilo krajevni sovjet. Ta sovjetska bajka pa je do zadne črke izmišljena. Finci opozarjajo, da že 15. oktobra letos na tem otoku ni bilo več kakor pet ljudi. To so bili pomorski stražniki, pri katerih je živel tudi čuva, svetilnika. Vse ostalo prebivalstvo se je izselilo v notranjost finske. Pa tudi tem petim prebivalcem se je posrečilo pobegniti z otoka. Sovjeti so ta otok, preden so ga zavzeli, junaško m vztrajno bombardirali iz zraka in z morja, šele nato so ga še »junaško« zavzeli, ko je bil popolnoma — prazen in brez obrambe.
cembra 1939 opravil škof dr. Gregorij Rozman v spremstvu kanonikov dr. Žerjava in dr. Zupana. K blagoslovitvi so prišli zastopniki raznih oblasti in ustanov, med njimi tudi ban dr. Natlačen in župan dr. Adlešič. Izredno lepa priložnostna nagovora sta imela škof dr. Rožman in župan dr. Adlešič. Pred spomenik so položili razne vence, člani Hu-badove pevske župe pa so odpeli žalostinko »Oj Doberdob«. Tako so dobili padli borci iz svetovne vojne dos'ojen skupni zadnji dom.
d Tako je prav. V smislu sporazuma, doseženega na sestanku predstavnikov deloda-jalskih in delojetnalskih organizacij, ki je bil na poziv bana dravske banovine pri banski upravi dne 5. decembra 1939 dopoldne o vprašanju prilagoditve delavskih in name-ščenskih zaslužkov draginjskim razmeram, priporoča Trgovska zbornica v Ljubljani vsem svojim pripadnikom, da v okviru stvarnih možnosti in ujx>števajoč proizvodnjo v posameznih podjetjih, prilagodijo zaslužke svojih nameščencev in delavcev draginjskim razmeram, kolikor tega doslej še niso storili.
d Novo, veliko, sodobno bolnišnico za železniško osebje so zgradili v Sarajevu. V njej je prostora za 120 bolnikov.
d Na smrtni postelji mu je odpustil. Pred okrožnim sodiščem v Pančevu je stal mlad kmet Jovan Dema, ker je umoril svojega očeta, ki je z domačimi zelo nasilno postopal. Na smrtni postelji pa je oče odpustil sinu in poljubil roko, ki mu je zadala smrtne sunke z nožem. Sodišče je sina oprostilo.
d Modernizirana cesta od Jeprce do Kranja iu do Naklega bo še pred božičem izročena prometu.
d Pokojninsko zavarovanje za zasebne nameščence se bo raztegnilo tudi na trgovske pomočnike. Na podlagi pooblastila iz finančnega zakona sme minister za socialno
politiko to razširitev odrediti in je bil v ta namen sklican sestanek zastopnikov vseh pokojninskih zavodov v državi. Sedaj bodo začeli izdelovati potrebno uredbo, ki jo bo končno odobril še socialni minister. V tej uredbi bo tudi določeno, da bo trgovski nameščenec lahko izstopil iz zavarovanja (n. pr. če so osamosvoji) in bo dobil izplačanih 80 odstotkov vseh vplačanih prispevkov. Toda to bo mogoče le do tedaj, dokler ne bo izpeljano tudi pokojninsko zavarovanje trgovcev.
d Izseljenski teden se je zaključil z lepo prireditvijo v frančiškanski dvorani. Prišel je tudi ban dr. Natlačen, ki je v lepem nagovoru ugotovil nujno potrebo, da omejimo iz-seljevanje s smotrnim delom na domači grudi.: d Ostanki flanele 5.50 din, ostanki modnega barhenta meter 10 din, ostanki kambri-kov 6.50 din, ostanki dvojne tiskovine 10 din, ostanki oksforda 6 din, flanelaste rjuhe 20 din, odeje 28 din, triko srajce, maje in hlače 28 din, volnene jopice 40 din, razni ostanki blaga za moške obleke in druge poceni bla-gove dobite najceneje v Goričarjevi ta mali trgovini za vodo, Ljubljana, Sv. Petra nasip št. 29 (kjer je krompirjev trg); leva stran Ljubljanice, blizu Zmajskega mosta, posebno pripravno za tiste gospodinje, ki na živilskem trgu prodajajo.
d Dolžnost vsake žene je, da pazi na redno stolico, ki jo doseže z nar. »Franz-Josefovo« grenko vodo, ako jo jemlje vsak dan v manjši množini Prava »Franz-Josefova« voda deluje milo, prijetno, naglo in-zanesljivo.
Ost. reg. S. br. S04H/8S.
d Edino pametno! »Hrvatski dnevnik: jo te dni napisal: »Kar se tiče telesne vzgoje, je tu najvažnejše vprašanje Sokola, ki uživa lahko na Hrvatskem popolno svobodo delovanja, toda samo v takem obsegu, kakor vsa tako imenovana viteška društva, to se pravi, da ne more uživati izrednega položaja in na more biti državna ali poldržavna ustanova. Sokol mora imeti isti položaj, kakršnega je imel pred 6. januarjem 1929, torej mora biti čisto svobodno društvo, ki bo urejeno na da-
Bog je naša trdnjava
(Po bojiščih.)
Na zahodu še vedno ni nič novega. Na, suhem vlada popolni mir. V zraku malenkostni spopadi med izvidniškimi letali. Na morju pa je vojna postala bolj ostra. Potopljenih je bilo veliko število trgovskih ladij, toda nemške podmornice in mine so svoje uspehe drago plačale. Nemčija je izgubila 5 podmornic in si nakopala popolno zaporo tudi svojega pomorskega izvoza. Anglija in Francija blokado vsega, kar gre v Nemčijo in kar iz nje odhaja, neizprosno izvajata.
V zadnjem tednu so bile potopljene naslednje trgovske ladje: Romunska trgovska ladja »Sandu« (1500 ton) se je potopila v Črnem morju iz do zdaj še neznanih vzrokov. Usoda posadke ni znana. — Angleški parnik »Thomes Walton« (4460 ton) se je zaradi eksplozije potopil ob severni norveški obali. Ladja je bila verjetno torpedirana. 23 članov posadke je rešenih. - Angleška tovorna ladja »Merel« (1088 ton) je na južnovzhodm angleški obali zadela na mino in se potopila. Ud 18 mož posadke sta 'rešena samo dva. — Angleška trgovska ladja »Brandon« (668 ton) je bila torpedirana od podmornice na zahodni
obali Anglije. 4 člani posadke so rešeni, 9 jih' je utonilo. — Danska tovorna ladja »Scotis« (2400 ton) je eksplodirala na Severne.m morju. Ni znano ali zaradi mine, ali pa je bila' torpedirana. Vsa posadka je izgubljena. — Angleški poštni parnik »Navasota« (8795 ton) je bil na Atlantskem morju torpediran. 35 mož posadke so rešili, 43 jih pa pogrešajo. — Japonska ladja »Azuma Maru« (6646 ton) je oni večer klicala na pomoč v bližini Severne Škotske. Od takrat ni bilo nobenega glasu od nje in lastniki niso mogli dobiti z njo brezžičnih stikov. Verjetno je zadela na
mino.	,,, . . i
Finski državni predsednik Kalho je imel po radiu govor na finski narod ob priliki 22. obletnice osvoboditve Finske. Predsednik je dejal, da je največja moč Finske sloga, ki vlada med vsemi državljani brez razlike. Z občudovanjem je omenil junaštvo finskih žena, ki se borijo na mejah države prav tako kakor moški. Finska brani zahodno omiko. Svoj nagovor je predsednik Kallio zaključil z vzklikom: »Bog je naša trdnjava!'

Janez Krstnih
Mnogo se je v tistih dneh govorilo Janezu Krsiniku. Od ust do nst je ilo ffororua, da je ob Jordanu nastopit nenavaden moi, ki oznanja pokoro in povsem drug Mlin življenja. Ves njegov nastop in postava je bila nekaj izrednega. Jedel je kobilice in jiied divjih i« bel; oblačit p« se je v m I bi od je toiti.
Njegova besed« je vzbujala posornost. Nekateri so v njem hoteli videli Odreienika. Janez bi lahko izrabil lo priliko in se sam tsdajal ta Mesijo, pa je ni. Samo to hoče biti,
ta kar ga je postavil Gospod, in nii več.
Kaj je torej bilo na Janezu tako velikega, da ga je Zveličat imenoval največjega med vsemi iloveikimi otrocit
Se spokorniika obleka, v katero se je odeval, ne puščavnilka hrana, katero je u£i-ral, ne njegova osamljenost v pustem samotnem kraju. Tudi ne njegova mogočna beseda, katero so občudovali vsi stanovi. Sam je po-miino priznal, da je samo glasnik Tistega. ki ima priti in kateremu ni vreden odvezali jer-punop od njegovih čevljev.
In to je bilo. kar je Janeea napravilo tako relikega pred drugimi ljudmi: njegova globoka ljubezen do Jezusa. O, da bi tudi v na}ih srcih zagorela podobna ljubezen do Odreienika, po kateri bi bili pripravljeni tanj prenesli vsako irtev sleherno uro naiega Url jen ja.
I
mokratskih načelih.« Tako stališče je veliko bolj dostojno in primerno v primeri s položajem, ki si ga je Sokol deset let prilaščal po vsej državi.
d Ce ai te potegavščina! Nenavadno šalo si je dovolila narava pri neki ženski iz okolice Prti epa v Južni Srbiji. V tamkajšnji bolnišnici se je namreč prijavila ženska, ki je sramežljivo pripovedovala, da ima na glavi rog. Odvezala je ruto in zdravnik je res ugotovil, da je ieaski na temenu zrastel pravi rog, ki je bil dolg kakih Jest centimetrov. Pred poldrugim letom je tena zapazila, da ji raste čuden izrastek na glavi. Bolelo jo ni, pač pa jo je srbelo in se je zato pogostokrat Česala. Zdravnik je izvršil malo operacijo in »«g odstranil Rog je bil iz enake roževine kakor so rogovi pri živini
d Pomanjkanje seli. Iz črnomaljskega okraja prihaja vest da tam že 14 dni primanjkuje soli Ljudje morajo hoditi na desetine kilometrov daleč, da najdejo še kje kak kilogram soli Zveza trgovskih združenj je »radi tega že intervenirala in upamo, da bo »jena intervencija tudi uspešna. V zvezi s tem pa bi pripomnili Zelo dobro je bila sprejeta veni, da se cena soli ne bo zvišala. Toda teh malo pomaga U vest, če pa soli primanjkuje. Zato naj se najprej poskrbi, da bo povsod dovolj soli
d Zimska, pasto*. Kakor vsako leto, bo tadi letos kraljevska vlada odobrila znesek * milij. din za zimsko pomoč. Od tega zneska ko odpadlo na dravsko banovino 300.000 din, sa banovino Hrvatsko T00.000 dia, na vse ostale banovine pa i milij. din.
4 ZagreMIri trr. Na zacrrehškib trsHSk f« bila pretekli teden precej živahno. Cene masti so so uredile na 30 ".». kg, slanina je po 17 din, salo pa po Id «in kg. Mleko se
prodaja po mlekarnah po 3 din liter in je torej v nekaj dneh poskočilo za 50 par pri litru.
d Pravoslavni škofijski ibor v Belgradu je izvolil tri nove pravoslavne škofe, med njimi Valerijaua Pribičeviča, brala rajnega politika Svetozarja Pribičeviča.
d Pri zaprtju ali pri motnjah « prebavi nemile zjutraj na tešia kozarec naravne »PramJosel« vode.
d Kake je t ameriškimi petnimi listi. Ameriški konzul v Belgradu sporoča, da ameriški potni listi po L januarju 1940 ne veljajo, če ne bodo potrjeni po ameriškem konzularnem zastopniku, kakor to zahtevajo predpisi. Zato se morajo vsi tisti, ki imajo veljavne ameriške potne liste, osebno zglasiti v svojimi potnimi listi pri najbližjem ameriškem konzulatu pred 29. decembrom 1939 zaradi potrebnega potrdila.
d 27.500 tajeev ima sedaj Zagreb. V letu 1921 jih je bilo samo 2700.
d Boiičnieo in posebno podporo sa vsakega »trska bodo dobili vsi mestni nameščenci v Zagrebu, če imajo manj kot 2000 din mesečne plače.
d Nor premogovnik, ki daje zelo dober premog, je začel obratovati na vznožju Ve-lebita v smeri proti GraOacu na Hrvatskem.
d 45 nameščencev tTornice Bata v \ u-kovaru je odpotovalo v Južno Afriko, kjer bodo odprli podružnico Baline tovarne.
d Nore zgradbe morajo imeti v načrtih zaklonišča pred zračnimi napadi
d Po razsodbi opravneea sodi«ča so premožni starši dolžni poravnati stroške za oskrbo hčere v bolnišnici ako ona in njen mož tega ne moreta zaradi dokazanega siromašnega stanja.
d Velika naročila državnih Jelenric. Pogajanja med generalnim ravnateljstvom dri.
železnic in zastopniki domačih tovarn za vagone in lokomotive so se uspešno zaključila. Državne železnice bodo naročilo 29 lokomotiv I
za običajni tir, 410—420 tovornih vagonov« ozki in običajni tir ter 70 potnttkih vagon« Vsa naroČila morajo biti izvržena v 18 secih. Vrednost teli naročil znaša pribliL, 120 milijonov din.
d V Zagrebu m hitri Komisar zagrebške občine je odredil, da se morajo v treh dneh popisati vse zaloge živil.
iz DOMAČE POLITIM
p Za ienska volivno pravic« se oglašajo v zadnjem časn zlasti razne dame iz liberalne« in socialistične^ tabora. Naj le krepko cap. Ijajo za nami. F'azijo pa naj, da njih »napred-ni« tovariši kaj v tem pogledu ne pokvarijo kakor se je zgodilo pred leti, ko je SLS ženskam že dala pravieo voliti in izvoljenim biti r občinske odbore, a so liberalni gospodje t vstopom v vlado od pokojnega kralja le pod-pisan tozadevni zakon — preprečili.
p Izjava dr. Krnjevfča. Glavni tajnik Hrv. seljač. stranke dr. Krnjevič je govori! na »hodu v Pokupskem Gradcu in dejal med dni-girn, da živimo danes v dobi nasilja, ko človek redno bolj postaja volk. Za primer je n«-vedel napad na Finsko in dejal: »Na nevero-zapadu Rusije je mala država Fin-ka. Ta država ima kmetsko večino v parlamentu. Voditelj finskih kmetov je predsednik republike. Ta država je najbolje urejena država v Evropi. Narod je tu sam sebi gospodar. Sedaj je Rusija, ki se ponaša kot nekdanja cerska Rusija, začela govoriti, da jo ogroža mala Finska ki ima nekaj nad 4 milijone pre!.iralcev. Ti naj poslane nevarnost za 180 milijonsko Ru»i-jo. Finci so bili pripravljeni sporazumeti se, niso si pa pu-*tili odsekati glave, niso se pustili živi pokopati. Rusija se je ponašala na najbolj sramoten' riačin. "To sem navedel, d* vidite, kašne razmere vladajo na svetu. Toda politika nasilja se ne more vzdržati.
U dim ti naktv« »Družinski putik*
Ne lametujte irete. Iti Vas žaka!
700 lepih nagrad
bo dne tf. februarja |9M razdeljenih ned sedanje in sove naročnike »Domoljuba«
žrebanje bo pred komisijo »a ročni ko v. _ Žrebanje bo p« »kapiseh. Pravico do žrebanja Ima vsak dosedanji i a aovi aaročnik. ki do 31. jaaaarja 1«» plača naročnino za » Donel jafc. za celo L t MS.
Nagrade so:
Dve nagradi ▼ gotovini po 5000 dinarjev!
radijski aparati _ Bv.lni stroj _ harmonike - dvakotesa - plagi - brzoparilaiki -brzopanlni Ione, - kahiajska posoda - čevlji _ bla«o aa okleke, srajce - «« -ia razna draga koristaa darila.
Mroč"ik,? »Domoljuba«, d. nam pridobe novih naročnikov, aaročaikav »Domoljaba«, ki bodo plačali naročnino za celo teto bo sam dobival »Domoljub« cd« leto OM zastonj ia ha ta* imel pravk« aa aagraaaega žnkaaja ia todi do polarne podpore, ki zaaša IMS diaarje*. >DM.oij.b« je aajvečji a.jMj ranjeni in „j boljši slovenski tednik. - lasa redno - Je glasuo vseh Slovencev in zato iaa novice ia vsefc krajev Slovenije!
to iSrSl f	<eh ^ ITe9ie«" Pr'i«<eU« in svetovalca. »Domoljub« Vam
LihL.nn^V8	» aavdušite zanj ie druge! - Naročite ga pri
^rektao v upravi »Domoljuba«. Ljubljana.
larrtfe »DooMtj«fca« hkejj _ Srf4a Vm j^j
\f vsafeni
neippove
S L A D N E KAVE
SLADNI SLADKOR
S sejma na sejm
Pod ravnokar navedenim naslovom prinaša »Slov. Gospodar« člančič, ki ga podajamo živinorejcem v premislek. Glasi se:
V našem kmečkem ljudstvu se je vkore-tninila misel, da se pač mora živina na sejmu prodati. In tako se začne romanje živine po ure in ure daleč, v druge okraje. Če se na tem sejmu živinče ne proda, se potem žene na drugega. Tako romanje se vleče včasih skoči mesece in mesece. 2ivina pa, ki je bila— preden se je postavila na sejem — lepa, je od sejma do sejma slabša, ker ji pač škoduje dolga pot in poleg tega je še neredno oskrbovana na sejmske dneve. Za shujšano živinče se manj skupi, kmet pa ima še to škodo, da zabije čas s pohajanjem sejmov, saj jc treba dva člana družine pognati z živin-čelom vred za ves dan od doma, ki tudi morata živeti in si kupiti hrano v kraju, kjer je seiem. Zato način postavljanja živine na gotovo mesto (sejem), kjer si jo pride kupec ogledat, ni najbolj primeren. Vedno je bolje, da pride kupec na dom in tam kupi živinče, če mu ugaja. Težavnega iskanja kupca, ki pač ne more vedeti, kje je kakšno živinče na prodaj, bi pa naj obvarovale naše organizacije pri (ari. Tem bi naj vsak sporočil, kakšno živino ima naprodaj, kupci bi pa bili v stalnem stiku s farnimi organizacijami. Vsaka iarna organizacija bi si poiskala gotov krog kupcev. Ti kupci bi, recimo, tedensko po dvakrat vprašali organizacijo, kaj ima naprodaj, nakar bi se podali v svrho kupčije na dom dotičnega kmetovalca. Ta način kupčije bi bil za kmeta in kupca mnogo bolj primeren, praktičen in koristen kot pa večno preganjanje živine s sejma na sejem.
' d) Nad 80 let star splavar Franc Pušnik Živi pri Sv. Vidu pri Vuzenici. Mož vozi že 62 let splave po Dravi.
d) Učni tečaji sa obrtnike v Mariboru. Poslovalnica zavoda za pospeševanje obrta ZlKirnice za trgovino, obrt in industrijo zbira prijave za naslednje učne iečaje, ki se bodo v kratkem začeli v Mariboru: za knjigovodski tečaj, mojstrska izpitna predavanja, tečaj za varjenje, Sauerjev krojni tečaj in risarski tečaj za mizarje. Prijaviti se je v pisarni poslovalnice v Mariboru, Vetrinjska ul. 11-1., dopoldne med uradnimi urami. V poslovalnici se dobe vsa potrebna pojasnila.
d) Novo šolo so blagoslovili v nedeljo 10. decembra v Gor. Rečici pri Laškem.
d) 20.000 dinarjev podpore je dala ban-ska uprava osmim pogorelcem v Zitkovcih.
d) Tlakovanje državne ceste skozi Slovensko Bistrico. Gradbeni minister dr. Miha Krek je odločil, 6aj se v 20 dnevnem roku razpiše licitacija za tlakovanje ceste skozi Slo-vensko Bistrico. Za tlakovanje z drobnimi kockami pride v poštev 730 m dolga proga državne ceste. Cesta bo prenovljena v toliko, da bodo izvranani najhujši oviifci. Cestišče samo bo tlakovano s kockami v širino 6 m, na vsaki strani pa bo še 75 cm širok betonski pas, tako da bo cesta v celoti imela utrjeno
cestišče v širini 7.5 m.
d) Soli in petroleja ni. Iz Rajhenburga nam poročajo, da tamkajšnji trgovci že dalj Časa ne dobijo pri veletrgovini nobene soli. Ljudje v tem času sol najbolj potrebujejo, a trgovci jim ne morejo ustreči. Kakor se sliši, je zmanjkalo soli tudi v drugih krajih dolge-
ga Pcsavja, zato prosimo, da merodajni krogi sol čimprej preskrbe, saj čitamo, da imamo soli ogromne količine v skladiščih monopol-ske uprave. Tudi petroleja se dobi v naših trgovinah samo do pol litra. Upajmo, da ga bomo za praznike kaj več dobili, da nam ne bo treba biti v temi.
d) Licencovanje žrebcev za leto 1939 bo dne 19. decembra ob 9 dopoldne za območje mestnega poglavarstva Celje ter okraje Celje, Laško in Šmarje pri Jelšah.
d) Sin je našel zoglenelo mater. Na Kraj-nih Brdih, gorski vasici pri Blanci blizu Sevnice ob Savi, je živela v svoji borni koči 55-letna Marija Požun. V edino tolažbo v življenju sta ji bila njena dva sinova, ki sta zdaj že poročena. Živela je zelo skromno in skrbela le za ta dva svoja otroka, dokler sta bila doma. Na stara leta pa je zdaj ostala čisto sama v samotni koči na Krajnih Brdih. Oni večer si je zakurila doma svojo železno pečico in legla k počitku. Peč se je najbrž preveč razbelila in je tako nastal požar, ki je bitro zajel vso hišo. Starka ni mogla več ven, ker jo je dim zadušil.
d) V plinn se je zadušil. Dan pred Miklavžem popoldne sta odšla utrujena 16 letni pekovski vajenec Jože Bornikar, doma iz Be-zine pri Slov. Konjicah, in 50 letni pomočnik Mihael Mastnak iz Gaberij pri Celju, usluž-bena pri pekovskem mojstru Francu Jakliču v Gaberjih pri Celju, počivat v svojo sobo, ki je tik pekarne. Po stari navadi sta si zakurila majhno železno peč z ogljem, ki ostaja pri peki v krušni peči. Nekaj minut pred 6 zvečer je prišel v sobo raznašalec kruha Franc Plivšček. Tudi on je navadno počival v tej sobi. Ko je odprl vrata, ga je vrglo nazaj, da ae je skoraj opotekel. Na levi strani je ležal , nezavesten Jože s sklonjeno glavo. Iz ust in '
nosa mu je pritekla kri in krvavela tla. Miha je ležal v drugi postelji prav tako, vendar je še dihal. Raznašalec kruha je skočil po mojstra. Ta pa je poklical zdravnika in celjske reševalce Medtem so drugi poskušali pri Jožetu z umetnim dihanjem in z drgnjenjem s kisom. Čez nekaj minut so prihiteli na kraj nezgode reševalci in oba odpeljali v celjsko bolnišnico. Jože je že med prevozom izdihnil in so ga pustili v mrtvašnici celjske bolnišnice. Mastnaku so v bolnišnici takoj nudili pomoč. Njegovo življenje je v resni nevarnostL
Dr. Z. Žekš
banoviuski zdravnik ordinira na Vrhniki, nasproti lekarne Hočevar]
d) Dva večera — dva požara. Dva večera sta bila v Noršincih pri Ljutomeru požara. Zgorel je skedenj pri Zemljiču in takoj čez dva dni skoraj ob isti uri okoli pol osmih pa gospodarsko poslopje pri Vavpotičevih. Škoda je zelo velika.
d) Požar je uničil stanovanjsko hišo posestniku Spinglerju v Vinarjih v okolici Maribora.
d) Gospodarsko poslopje je zgorelo Vinku Sagadinu v Sesteržah pri Majšpergu.
d) Skedenj posestnika Zemljiča v Noršincih na Murskem polju je postal žrtev ognja.
Še danes si nabavim »Družinsko pratiko«
d) S petrolejem se je polila. V Dolgi vasi pri Dolnji Lendavi je učenka drugega raz;reda tamošnje osnovne šole Rozalija Feher hotela zakuriti v peči. Ker mokra drva niso hotela goreti, je deklica vlila nanje petroleja. Po nesreči pa se je tudi sama polila s petrolejem po predpasniku in po obleki. Ko je prižgala
Najprej ureditev države
Pretekli teden se je vlada pečala z raznimi političnimi zakoni, ki naj bi jih izdala. V ospredju je bil seveda volivni red za poslanske volitve. Seji vlade so bili predloženi trije načrti, iz katerih bo poseben ministrski odbor izdelal pravi predlog. Vsekakor bo uvedena splošna, enaka in tajna ter pro-porčna volivna pravica. - Kakor pa vse izjave kažejo, volitev kljub novemu voltvnemu redu še ne bo tako brž. Politična javnost se vedno bolj nagiblje k temu, da je treba najprej urediti državo ter šele nato iti na volišče da bodo volivci vedeli, o čem naj glasujejo. Nova skupščina bi potem o ureditvi
države lahko povedala svoje misli ter tudi nekatere stvari še spremenila. Za tako postopanje se je izrekel tudi eden izmed voditeljev grbijanske opozicije, demokrat Milan Grol. Ta je dal časnikarjem izjavo, v kateri na-glaša, da je najprej treba uvesti v življenje, vsaj načelno tri bananine, nakar bi skupsfina lahko rekla svojo besedo. Volitve brez tega bi bile tja v en dan, kar bi bilo zlasti dandanašnji, ko je toliko napetosti v zunanjem svetu in ko so tudi doma strasti preveč raz-grete, kaj nevarno in neprilično. Da je tako izjavo podal zastopnik demokratske opozicije, je močno značilno.	^
.vžigalico, ji je ta po nesreči padla na obleko in jo zažgala. Nesrečna deklica je bila takoj vsa v ognju in je dobila tako hude opekline, da ie v strašnih bolečinah izdihnila.
d) Prometna nesreča na Blanei. 60 letni Jože Hodnik je pred nekaj meseci prodal svojo posestvo na Blanci in si kupil drugo v Dolu pri Hrastniku. Ono nedeljo se je nameraval preseliti na svoj novi dom. V Krškem pri Jesenku si je naroČil tovorni avto, na katerega so naložili pohištvo, živež in druge premičnine. Spredaj v kabini je sedel šofer in Hodnikova žena, dočim je Hodnik sedel zadaj. Ko so prevozili komaj nekaj sto metrov, so prispeli pri trgovini Lapotec do podvoza. Nad cesto je betoniran most, po katerem teče železnica. Ta most pa je nenavadno nizek, da mora skoraj vsak voznik, ki ima svoje vozilo naloženo bolj visoko, prelagati, ako hoče naprej. Hodnik je na avtomobilu sedel tako, da je gledal nazaj ne pa v smer ceste in zaradi tega ni opazil »Damoklejevega meča«, ki mu je odsekal glavo. Šofer, ki je nesrečo zaslutil, je vozilo takoj ustavil. Ko je izstopil iz avtomobila, se mu je nudil strašen prizor: glava ponesrečenega je ležala na cesti, dočim je bilo truplo v krvi Se na avtomobilu.
d) Skrivnostni morilec ustreljen. Oni petek med 5 in 7 popoldne je neznanec ustrelil na jugoslovansko - nemški meji na odseku Ehrenhausen (Ernovž) in Spielfeld (Špilje) dva nemška uradnika v presledkih ter se mu jo vseiej posrečilo pobegniti in se skriti pred zasledovalci. Neznani morilec je taval celih 8fi ur po nemško-jugoslovanski meji in se
skrival, dokler ni zadnjo nedeljo okoli štirih zjutraj naletel ponovno na nemškega finančnega stražnika ter ga hudo ranil. Nemške oblasti so takoj zatem neprestopno zaprle mejo, tako da je na vsakih 50 korakov bil postavljen vsaj en nemški vojak ali obmejni stražnik. Okoli poldneva je patrola naletela na neznanca, ki je spet začel streljali nanjo. Nemška patrola je prav tako odgovorila z ognjem na neznanca, ki je bil v družbi 20 letnega dekleta, ter ga smrtno ranila, spremljevalko pa zgrabila. Nemške oblasti ne dajejo o vzrokih in nagibih za ta zločin nobenih podrobnosti.
d) Dve, iri iz Slovenske krajine. Kakor je vsem znaao, je tudi na progi Sobota-HodoS ukinjen en par vlakov. Sedaj pozami, ko bi ga res potrebovali, so nam ga pa odvzeli. Poleti se vozimo s kolesi in veliko naših ljudi je v tujini, zdaj so se vrnili in s kolesi ni mogoče voziti in bi res bili vsi hvaležni železniškemu ravnateljstvu, če bi nam dalo v zimskem času še tretji vlak s primernim voznim redom. Zadnjo sredo sta šla v M. Soboto ob sedmih le dva vagona in v teh dveh vagonih je moralo 70 ljudi stati I Tudi ne razumemo, zakaj prihaja vlak v M. Soboto že ob 7. Ljudje morajo v mrazu po cestah postajati, da se odpro uradi ali pa iti v gostilne. — 15.000 din škode je napravil požar v Nabavljalni zadrugi v Murski Soboti. — Gorelo je v Rakičanu na pristavi Jezerc gospodarsko poslopje veleposestnika grofice Walsee. — Profesor Jakob Karel in soboslikar Cmerekar iz Veržeja sta v splošno zadovoljstvo končala slikanje cerkve v Sv. Sebeščanu. — Gospodarsko poslopje s skednjem vred so uničili ognjeni zublji posestnici Evi Lepoša v Salovcih. — Vse je uničil požar posestniku Žižku Francu v Adrijancih,
Goljufiva slika
Rusija — slovanska državal To je prevaral Rusija je boljševiška, krvava! Oblast in neslovan — Stalin! — Njen cilj ni slovanstvo utrditi, njen cilj je boljševizem razširiti! — V Rusiji da bi bila svoboda? Prevara! Narode zatirajo! Svoje idejne nasprotnike ubijajo! Človeka spravljajo na ničlo! — In tehnika in napredek? Res je precej industrijski država. Toda za ceno življenja milijonov, za ceno krvi nsdolžnih, z žrtvami lačnih, zatiranih.
Viničarski red
in vinogradniki
O pogodbi vinogradnika z viničarjem či-tamo v »Naših goricah« tudi sledeče:
Viničarski red, kakor tudi obrazec službene pogodbe, ki je v Viničarskem redu podpisan, sta postala precej drugačna, kakor smo jih želeli imeti. Bodočnost bo pokazala, ali je bil občuten poseg v vinogradniško gospodarstvo na mestu. Vinogradnike pa opozarjamo, da napravijo nove pogodbe z viničarji pravilno. Pogodba mora biti na predpisani tiskovini za službeno pogodbo, ki jo je predpisala banska uprava. Vinogradniki naj vpišejo v pogodbo vse naturalne prejemke, ki jih dobi viničar poleg onih, ki jih mora dobiti po Viničarskem redu obvezno, to j« odvišno zemljo, drva, tropine, pijačo, vožnjo z gospodarjevo živino itd., in sicer ne samo prejemke v naravi, temveč tudi vrednost teh prejemkov v dinarjih. Pri plači v denarju bo kazalo vnesti v pogodbo tam, kjer dobiva viničar del plače v naturalnih prejemkih, akordno plačo, oziroma dnine tako, da bodo že za vrednost . celokupnih naturalnih prejemkov znižane. Vinogradniki torej ne bodo smeli vnesti plač v pogodbo takih, kakor jih določa nova uredba, temveč denarne plače, ki bodo dale skupno z viničarjevimi prejemki v naravi v novi uredbi določene minimalne mezde. Pripominjamo, da drva, tropine, kakor tudi pijača niso obvezni viničarjevi prejemki v naravi in da določitev odškodnine za pijačo, ki je viničar ni dobil, ni pravilna. Viničar nima pravice do odškodnine, ako ne bi dobil pijače. — V vednost viničarjem!
Katera še ni naročena na Ust „Kmečka žena'P Do Bolita naj si naroči, da nagrad ne zamudit Žensko koto in še šivalni stro/, pa 500 nagrad — oh, to bo boj! Za 20 din dobi pa vsaka leto celo Ust „Kmečka žena-t Zda/ na delol
Uprava Kmeike žene. Maribor. Koroiks cesta 5
V vsako hišo Domoljuba!
Žrebanje za 500 Bogoljubovih' premij
Zaradi splošne želje naročnikov je uprava »Bogoljuba« podaljšala prvotno določeni J rok plačevanja naročnine, da se pridobi pravica do žrebanja — za mesec dni. Pravico do žrebanja in dobitkov bodo torej imeli vsi stari in novi naročniki, ki bodo plačali naročnino za leto 1940 do 15. januarja 1940.
Žrebanje bo 9. februarja 1940
Naročnina lii nič povišana. »Bogoljub« stane za posamezne naročnike 20 din, v skupinah
pa po 18 din.
S tem popravljamo vse objave glede roka za plačevanje naročnine v svrho žrebanja.
Ne odlašajte! — Naročite »Bogoljuba« takoj! — Sreča Vas čaka!
Uprava »Bogoljuba«
VINA. v?m audl c-«nfroino
vinoma. Ltobltana.
v svoji posodi najugodneje.
d) Smrt pod avtomobilom. Ko je 20 letni mehanikarski pomočnik Franc Kovač slišal, da je prišel transport sežanskih delavcev iz Nemčije v Mursko Soboto, je brž pohitel na kolodvor, kjer je med prispelimi našel tudi svojo mater. Svidenje sina z materjo je bilo prav prisrčno, saj se nista videla že od aprila in sta si imela toliko povedati! Sin se je ob odhodu tudi povzpel na tovorni avto, da spremi mater v domačo vas. Na potu pa se je avto prevrnil in pokopal pod seboj Kovača. Avto Je nesrečnežu zdrobil prsni koš, stri glavo in zlomil nogo.
RAZGLED PO SVETU
katoliška cerkev
s Mir, ki bo slonel na načelih pravice in dostojanstvo narodov. Ob sprejemu novega poslanika Italije Alfierija, je sv. oče poudaril da je srečen slučaj, da je bila podana izjava novega poslanika Italije pri Sv. stolici ob priliki, ko praznujemo 10 letnico lateranskih sporazumov. Misli, ki jih je izrekel poslanik, soglašajo z onimi, ki jih je sv. oče povedal v okrožnici »Summi pontificatus«, da bi se vsi združili v bratskem sporazumu, da se doseže mir, osnovan na pravici. To nas, je dejal papež, utrjuje v upanju, da bodo pobude sv. oto-ta za ta visoki namen vedno našle vdan odmev v močnem in delavnem italijanskem narodu, katerega je modrost njegovih vladarjev in njegova lastna politična uvidevnost tako srečno obvarovala, da se ni zapletel v sedanjo strahovito vojno. Zato je tudi upravičeno upanje, da se bo ponudila v bolj ugodnem položaju prilika, da se posreči vpostaviti resničen mir, ki bo slonel na plemenitih načelih pravice in dostojanstva narodov. Sv. oče Pij XII. je naslovil poslanico na vse duhovnike, ki so bili mobilizirani ali poklicani na vojaške vaje vojskujočih se in nevtralnih državah. Vrhovni cerkveni poglavar poziva duhovnike, da tudi na svojem sedanjem položaju ostanejo v vsakem oziru kristjani in naj ne pozabijo, da eo poklicani oznanjati Kristusove naukč.
ITALIJA_1
s Proti Snvjetiji. Italijansko časopisje se Se vedno obširno bavi z vdorom Sovjetske Rusije na Finsko. Še vedno izredno ostro napada Sovjetsko Rusijo zaradi tega njenega koraka. V svojih komentarjih zadnjih dogodkov na Finskem so italijanski listi zavzemajo za to, da se v Evropi utanovi velika in močna evropska protikomuniistična zveza. V zvezi z ustanovitvijo tega bloka italijansko časopisje poudarja, da bi bilo treba najprej končati nekoristno vojno na zahodu ter zbrati vse sile za obrambo evropske civilizacije. Posebno ostro nastopajo italijanski listi proti vsakemu ruskemu vmešavanju na Balkan.
s Zakaj Italija ni šla v vojno obenem * Nemčije. Francoski časopis »Ordrec pojasnjuje, zakaj je lahko Italija kot podpisnica napadalnega in obrambnega pakta z Nemčijo ostala ob strani sedanje vojne. V pogodbi z dne 22. maja je v čl. 3. odločno rečeno: »Čeprav bi kljub željam in nadam pogodbenic moralo priti do vojne, in če bi prišlo tako daleč, da bi bila ena izmed pogodbenic potegnjena v spor, ki bi pripeljal do vojne, potem bi druga pogodbenica nastopila takoj kot zaveznik s svojo vojno silo na kopnem, v zraku in na morju. — Toda ta določba je izpopolnjena s tajnim dopolnilom, o katerem je že tisk pisal, in to je, da do leta 1942., to je do konca svetovne razstave v Rimu, Italija n! prisiljena zgrabiti za orožje v primeru spopada.« Ko je bil 10. avgusta grof Ciano obveščen o na«e-rah Hitlerja, piše dalje »Ordre«. je takoj odpotoval v Salzburg, da bi obvestil nemške vodilne osebnosti o tem, da bo Italija izrabila tajno klavzulo. Italija se je še nadejala, da bo s tem rešila mir. Jasno je, pravi list na koncu,
da Italija ni pogazila svoje besede, ko je 1. septembra objavila svojo nevtralnost.
s Lepe besede. Kakor znano, je sedaj pod Italijo mnogo nad pol milijona Slovencev in Hrvatov. Z zasedbo Albanije je prišlo pod Italijo okrog milijon Albancev. V zvezi s tem je zanimiv članek, ki ga je te dni objavil ravnatelj lista »Telegrafo« Ansaldo, ki je v zelo prijateljskih odnošajih z grofom Cianom. Ansaldo primerja postopanje Sovjetske Rusije proti Finski ter postopanje Italije z Albanijo ter pravi: »Pred nekaj dnevi izvršena posvetitev albanskih zastav je dokazala, da Italija v največjem obsegu priznava Albaniji pravico da ohrani lastno narodno samobitnost in da pod zaščito Italije ostaja narod z lastno državno ureditvijo Italije ostaja narod z lastno omiko Albanija ni osvobojena, temveč z Italijo zvezana.
Nočemo v narodno smrt!
Družina je osnova človeške družbe. Ce je ta bolna, preti nevarnost pogina vsemu narodu in človeški družbi.
Sedanji francoski ministrski predsednik Daladier, sicer svobodomislec po prepričanju, pa velik rodoljub, hoče Francijo na tej poti zaustaviti. Francoska vlada je izdala poseben »Družinski zakonik«, ki stopi v veljavo z novim letom. Zakonik vsebuje stroga določila o zatiranju splava, trgovine z mamili, alkoholizma in zlasti odredbe o družinskih dokladah v razmerju s številom otrok. Po določilih »Družinskega zakonika« dobi n. pr. družinski oče s šestimi otroki skupno 1500 frankov mesečnih doklad; prav tako so zmanjšane prenosne takse za družino s številnimi otroki. Glede kmečkih družin, zaradi katerih je bil celoten načrt spočetka zamišljen, skuša ves sistem določb doseči namen, da obdrži na posestvu one, ki se bodo znali ustavljati mikom in skušnjavam mesta. Mladi zakonski pari, ki se obvežejo, da ostanejo deset let na deželi, dobe posojilo v iznosu 5000 do 20.000 frankov. Vsak otrok, ki pride na svet, oprosti svoje starše dela najetega posojila, tako da je po-soiilo, ki ga je dala država, poplačano z otroki. Kdo bo plačal te izdatke? Družine brez otrok, ločeni ali vdovci brez otrok in — kot je samo ob sebi razumljivo — samci, ki bodo morali brez izjeme plačevati »nadomestno družinsko takso«, ki jo lahko dvignejo na 20% dohodkov.
Zaradi nekrščanskega življenja preti razkroj družine tudi češkemu narodu. Z naraščanjem ločitev zakona je šlo vzporedno padanje rojstev. Leta 1937. je umrlo J« oseb na 1000, rodilo pa se jih je le 13 na 1UW.
DROBNE NOVICE
Zanimanje Italije za Balkan je poroštvo, da se ohrani tam mir, pišejo švicarski listi.
Promet med Romunijo in Sovjetsko Hu*
sijo je spet odprt; pretrgan je bil od 17. sep«
tembra.
Deset italijanskih bombnikov je priletelo na Finsko. Jim bodo sledili še drugi.
Velikega obiska je bila deležna razstava! italijanske knjige v bolgarski Sofiji.
Novo vrelce nalt« so odkrili na ruskem! Krimu.
Ko se be povečala število nemških ped*
mornie, se bodo povečale tudi angleške izgube, pravijo Nemci.
Ds velikih manifestacij za Fince je prišlo) v madžarski poslanski zbornici.
Izdelava vseh vrst orožja in streliva so je v Angliji podvojila, ve uradno poročilo.
Nad milijon dinarjev je odposlal za Fin« sko ameriški Rdeči križ.
Poljsko pristanišče Gdinjo je proglasil Hitler za nemško vojno luko.
Hude demonstracije proti boljševiški Ru« siji so bile te dni po vseh večjih italijanskih mestih.
Silovit požar je izbruhnil v skladišču enfl največjih romunskih petrolejskih družb.
Vse angleške in francoske vojne ladje s«
dobile povelje, naj ustavljajo nevtralne ladje, če morda ne vozijo nemškega blaga.
Pol milijona mož, 1000 tankov in -500 I o-tal je poslala velika Rusija nad mali finski narod.
480.000 ton angleških ladij je bilo doslej potopljenih, vedo Nemci.
Nemčija jo sklenila zlomiti angleško oblasi na svetu, zato se ne bo pogajala, pišejo nemški listi.
Vsi švedski listi so prinesli te dni oklic«? za pomoč Finski.
8000 tonski nemški parnik »Usukuma« so zajele v južnem Atlantskem morju angleške! vojne ladje.
Finci so bombardirali sovjetski Murmansji in uničili letališče s 60 letali.
64 sovjetskih tankov so Finci uničili v K»» reliji nad Ljeningradom.
Pet sovjetskih divizij je doslej zaman na* padalo Fince nad Ljeningradom.
Že 30.000 mrtvih, ranjenih in ujetih imajfl Sovjeti v bojih s Finsko.
Tajnik nemškega generalnega konzula fl ameriškem Njujorku je bil te dni umorjen.
Italija zopet svari Romunije, naj ugodi madžarskim in bolgarskim težnjam.
Na Finskem se Rusi približujejo utrjenim postojankam, kjer je več jezer, kakor zem-ljišča
250.000 nemških vojakov je sedaj v če«
škomoravskem protektoratu.
Kdor svoj materni jezik zavrže ter g«t pozabi in zapusti, je zmedenerau pijanc« podoben, ki zlato v prah potepta in ae re, koliko škode si dela.
Ko pridete
v Ljubljano
se oglasite v modni trgovini za dame in gospo-1-Zn Boli«
trn peisbM popmtl
Gina
Mlklošllevn c.12
nasproti hotela UNION
kier se Vam nudi največja izbira toplega perila za dameio eospodc, srnice, kravate, roka vice, nogavice, robce, volnene jopice in ostalo modno blago
v prvovratnlkvalUsMJa —---—. . . .. ____1.1
po n*jn»ii»h cennhj
Vhod v grobnico vojnih žrtev. Na mogočnem stopnišču je postavljen spomenik kranjskega Janeza, ki je stal svoj čas v gaju judenburških žrtev.
Spomenik kralju Al< andr l, so v Sevnici
odkrili i. decembra. »
Tinček se je v mestu zgubil. Jokajoi j* stopil do policaja: »Ali ste morda videli go5P« brez majhnega funtka kot sem jaz?«
Prva številka nOye revije »Obisk« bo izšla za božič. List bo na 40 straneh prinašal veliko zanimivega, raznovrstnega berila, preglede, poročila, modo itd. itd. Razen tega pa še osem strani prelepih slik v bakrotisku. Navzlic razkošni zu-nanjščini in bogati vsebini bo »Obisk«, edini slovenski ilustrirani list v bakrotisku veljal letno samo 72 din, polletno 38 din, četrtletno 20 din in bo tako najzanimivejši, pa najcenejši slovenski mesečnik.
Naročite list takoj v upravi (Ljubljana,
Trgovina Ničman, Kopitarjeva ulica).
•
Vera je v tem, da sprejmeš resnice, ki jih je Bog razodel, — vera je v tem, da po teh resnicah uravnaš svoje življenje, — vera je r tem, da daš Bogu dclžno čast) 8'
W„d i.!V!P Brchi. J Libijs,!t,1 P"ščavi v nekdanji puščavi južno od Tripolis«; Je, da je italijanska vlada naselila cele predele Libtfe z odvišnim prebivalstvom n '
t Kanonik Jožef Šiška
Dne 10. decembra v zgodnjih jutranjih Urah je zapustil solzno dolino ljubljanski stolni kanonik gospod Jožef Šiška. Poseben znak pokojnega zaslužnega kanonika ljubljanskega stolnega kapitlja je bila njegova srčna dobrota. Vse je žrtvoval za bližnjega, sam pa je ostal revež in siromak. Naj Vsemogočni svojemu zvestemu služabniku bogato povrne v večnosti vsa obilna njegova dobra dela. Preostale pa tolaži Bog!
Grobnica vojnih žrtev na ljubljanskem pokopalKču je bila v nedeljo iO. decembra, sloves,,» blagoslovljena. V njej so shranjene kosti	v vojni umrlih vojakov najrazličnejših M-
rodnosti in ver. Ob gredah okoli grobnice so še vojatki grobovi, kt so zdaj enakomerno rodnosti m ver. p	grobovih počiva še 220 žrtev svetovne vojne.


Pogled na glavno mesto Finske — Helsinki.
Glavni kolodvor v Helsinkih.
Finska pelioia na pohodu.
nijo eksplozivne priprave.
Ko se ie začelo na^ razn^ed Sovjetijo in Finsko, so začeli Finci kopati strelske jarke.
Most iz porcelana na Kitajskem
T deželi porcelana. Most je ročno delo in ga je delalo več rodov.
Stran 10.	__■> DOMOLJUB«, dne 13. decembra 1939.
PO DOMOVINI
Kroinjarji in poiiljante denarja
Znano je, da smejo naši poljedelski sezonski delavci, ki gredo v Nemčijo, da si služijo svoj borni kruh, pošiljati domov manjše zneske ao 40 mark na mesev, a največ 400 mark v celi sezoni. Ni to velik znesek, ki hkrati dokazuje heraški zaslužek naših .ljudi za trudapolno delo. Vendar je vsaj prlhčno urejeno pošiljanje denarja domov potom bank. Človek bi pričakoval, da je v tem oziru popolna svoboda, kako si hoče urediti pošiljanje delavec sam, ko mu je dovoljeno, da sme tamkaj delati. Višia sila ie pač omejila tako razpolaganje. Nekoliko slabše je urejeno glede denarja, ko se delavci vračajo domov. S seboj smejo vzeti le 10 mark, kar pomeni, da se z njimi postopa kot z običajnimi potniki, še slabše je pa to, da niti teh tO mark ne morejo pri nas zamenjati tako kot jih mora Narodna banka obračunavati, t. j. po din 14.30. Za marko dobe smešno nizko ceno, tako da ne morejo kupiti voznih kart. Tak postopek meče zelo čudno luč glede zaščite delavcev in bi se lahko že iz narodnih ozirov pričakovalo večje razumevanje.
Ne da bi se spuščali v nadaljnjo razmo-trivanje, hočemo navesti še drugo tako bolečino. Iz ribniškega okraja hodijo naši ljudje krošnjarit v bivšo Avstrijo. To je že star običaj in nujna potreba ter pomeni za ta okraj važen vir skromnih dohodkov za preživljanje. Tudi po prevratu to ni moglo prenehati, ker se v državi ni našlo primerno nadomestilo. Ljudje pač ne morejo živeti od lepih besed. Zato se je že prej z bivšo Avstrijo in sedaj z Nemčijo ob priliki sklenitve trgovske pogodbe dovolilo, da smejo naši krošnjariti v Nemčiji. Ljudje gredo tja, da si kaj zaslužijo in da morejo tako zasluženi denar poslati domov. Toda glede pošiljanja denarja, kakor se vidi, ni prav nič urejenega. Res lep dogovor, ki mu manjka bistveni del. Kako pa naj spravi i krošnjar denar domov? Ali naj ga skuša pre- j tihotapiti, da mu ga odvzemo in dotičnega še I zapro, kar se je že pripetilo? Ali naj morda I
kupujejo gramofonske plošče, ali pa puder ali orgij ice? Kam pa z njimi? Kdor more dobiti kak ček, je dober. Ako pa se mora poslati denar potom kliringa, potem ko je in če je dobil dovoljenje, mora čakati na denar že tako dobo, da nanj pri vsej svoji revščini pozabi. So primeri, ko gre za manjše zneske, da čakajo krošnjar ji po več kot poldrugo leto in še več.
Nastane vprašanje, zakaj se to ne uredi, ker je zelo važno za krošnjarje in končno ne gre za velike zneske, da bi se zaradi tega podrlo kako ravnovesje. Ali se ne bi moglo doseči vsaj pri Narodni banki, da bi take zneske takoj izplačala, ne oziraje se na vrstni red? Saj gre tukaj večji del za revnejše ljudi! Ali pa naj se še poizkusi, da se vstavi določba v dogovor, da se pošiljanje denarja vrši na način kot za sezonske delavce. To vendar ne bo pretežko doseči. Ureditev je potrebna, ker je tako stanje težavna za prizadete, in je treba končno pokazati tudi kak uspeh.
Iz raznih h rajev
Zagorje ob Savi. Po dveh letih vsestranskega dela nas je zapustil g. kaplan Kunstelj Ignacij. Naj mu bo Bog plačnik za vse zares težko, pa tako požrtvovalno delo v naši dolini. — Naš živinozdravnik, ki so ga ljudje res radi imeli, ker je postregel, kjer je mogel, nas v našo žalost zapušča. Potrebovali bi njemu vrednega naslednika.
Črnuče. Kat. prosvetno društvo na Črnučah ima letos svoj 30 letni jubilej. Zunanja proslava bo verjetno prihodnje leto. Za notranjo pa so naži vrli igralci pripravili prelepo slovensko narodno igro »Miklova Zala«, ki jo bodo odigrali v nedeljo, dne 17. decembra ob 1) in ob 20. — Knjižnica Prosvetnega društva vljudno vabi vse larane, da bolj pogosto obiskujejo knjižnico, posebno še, ker je izposojevalnina skrajno nizka.
Šmartno pri Litiji. Tukajšnja občinska uprava je te dni zaključila pogodijo s Kranjskimi deželnimi elektrarnami za napeljavo banovinskega toka visoke napetosti v kraje občine Šmartno pri Litiji.
Prav posebno bo električni tok dobrodošel našim kmetom za pogon kmetijskih strojev. Kakor povsod, so se pa tudi pri nas dobili ljudje, ki menda mislijo, da jim bo kdo drugi napeljal elektriko, ali pa dvomijo, če bo sploh kdaj svetila?
Žužemberk. V teh dneh smo dobili novega zdravnika v osebi dr. Franca Pavločiča. Gospod zdravnik je naš stari znanec in prijatelj, saj je med nami že služboval. Dobro so mu znane naše gospodarske in zdravstvene razmere, ki so težke zlasti še zaradi tega, ker smo daleč od prometa in zdravstvenih ustanov. Ker je obenem tudi specialist za zobne in ustne bolezni, nam bo toliko bolj dobrodošel. Ob prihodu mu želimo pri njegovem delu in poslanstvu obilo veselja, sreče, blagoslova in uspehov!
Jesenice. S cerkvenim letom je začel izhajati mesečni »Verski list« za župnijo Jesenice in Koroško Belo. Ce je kje potreben, je prav gotovo v industrijskih krajih, kjer so farani marsikaterikrat zaradi službe odtegnjeni od izpolnjevanja verskih dolžnosti, posebno nedeljske službe božje in poslušanja božje besede. K er bo list služil samo verski misli in dušni koristi faranov, ga toplo pri-
Eoročamo prav vsem, da ga z veseljem sprejmejo, etna naročnina je 12 din, posamezni izvod po 1 din. — Oradilev nove ceste na Plavški rovt je zagotovljena z ministrsko odločbo o najetju kredita v znesku 1,647.065 din.
Bcsnica, Dne 6. decembra t. 1. je bilo v »Domoljubu« pisano o naši novoustanovljeni šoli. Ker pa pisec dotične notice očividno ni bil dovoli točlio poučen, objavile naslednje pojasnilo: Z letošnjim šolskim letom je bila v Besnici ustanovljena nova šola. Zelo smo jo potrebovali, saj so morali naši otroci hoditi v več kot poldrugo uro oddaljeno šolo na Javor in janče, in to po strmem hribu in ob vsakem vremenu. To našo potrebo je uvidela tudi oblast in podprla naša prizadevanja. Danes obiskuje šolo samo iz naše občine 25 otrok in ji je že s tem obstoj omogočen in zagotovljen. Ker so pa poleg tega tudi .iz sosednje občine hišne številke, ki so usmerjene v šolski okoliš v Besnici, je s tem število otrok, ki morajo obiskovati šolo v Besnici, 40 in ne 10 oziroma 12, kot trdi pisec članka iz prejšnjega tedna. Potegovali smo se za šolo vsi vaščani in gre v tem primeru za osebne koristi nas vseh, ki imamo šoloobvezne otroke. — Besničani.
Dole pri Litiji. Novi društ. dom ie dozidan ter bo čez par dni tudi pod' streho. — imejmo več skrbi za svojo izobrazbo. V vsako hišo bi moral
Besede
(Povest)
Spisal R. Vellkonja. Ilustriral akad slikar L. SušmelJ Stike t* tromeeečne kronike • naših krajih.'
Kdo je bil tisti dan zbran? Mislim, da nihče, ker je misel skakala od mrliča na dopis, od dopisa na mrtvega psa. Tisti dan se je lahko še tako ujelo sonce v prizme na lestencu, steklo je lahko še tako lepo metalo mavrico na zid, misli so bile drugod. Se Jurij se je zmotil na koru ter zapel napačno pesem. Muta pa Je bila zbrana, boste rekli; lista še ni bila brala in v cerkev je šla naglo, ker je zamudila. Toda Podmajka jo je ustavila ter pripovedovala, da je kupila v Ajdovščini blago za obleko: sebi in dvema hčerama in .za njegove srajce, J pa fantje morajo dobiti perilo!« Muta je mislila na blago ter se v cerkvi hihitala, da jo je morala Rezka dregati. Zbran je bil samo Lende. Cot mu je bil napravil obleko iz mezlana; drgnila ga sicer je, toda danes ni hotel pasti ovc. Ko mu je Andrej zjutraj rekel, je samo belo pogledal. Da danes ne! Oblačil je novo obleko; kocine, ki so mu porastle brado, je pogladil, za lase mu je pa nekoč dala Malka, ko je še bila doma, zlomljen glavnik. Prav počasi se je česal, da ga ni vsega polomil. Ni hotel na pašo. Andrej ga je gledal, potem pa zamahnil z roko: >Saj bi lahko tudi obolel!« Zato je Lende mogel v novi obleki in zelo pošvedranih čevljih v cerkev. Andrej je bil uverjer, da samo zaradi nova obleke. Toda zdi se, da tudi on ni bil zbran.
In potem Maks! Ljudje so kmalu vedeli že čisto natančno, kako daleč ga je nesla voda. Dobili ga «e niso, toda daleč da ne more biti, ker da je blizu
žaga in ga še ni bilo na grabljah. Videli so mater in sestro, ki sta šli v črnih oblekah v cerkev. Za njimi je šla Roza v črni ruti. Nikogar ni ogledala. Niso se ustavile v Koteh, kjer počakajo ženske, da zazvoni. Stopile so v klop in zdelo se je, da si tišče črnoobrobljene robce na oči. Ce se ne šteje misel na Maksa k zbranosti, potem bi bil zbran samo Lende, ker je tudi Vido treslo, ko je zazrla Rozo. Vsaj navidez bi bil Lende.
Kdaj je maše bilo konec, ni nihče pazil.
Pri Vidmarju je točila Polonca.
Kakor bi široka metla vršala po dvorišču pred hišo, Je hitela iz kleti do mož na ograji. Iz vrčev ji je kipelo peneče se pivo ter ji kapljalo po predpasniku.
»Oh, Polonca!« se je oglasil stari Bevk, »dobro bi bilo, če bi vrčem spleli še višji rob; vse ti bo ušle čez!«
»Polonca nam toči vsaj dobro mero I Kar zvrhano!« se je zavihtel Grm na ograjo ter sedel, da Je oprl noga na srednjo ranto.
»Dobra mera in vaga v nebesa pomagal« je dejala ter ai brisala pene s predpasnika.
»Ze, že, samo draga je, draga!« Je prikimal Bazk. »Eh, Polonca, meni se zdi, da nisi za gostilno!«
»Zakaj pa ne?« je zardelo dekle.
»I, zato!« se Je nasmehnil in pomežiknil fantom. »Prepoštena se mi zdiš!«
»Se bo že še naučila. Ko bo tri tedne pri hiši, boš moral naročiti dva poliča, če boš hotel dobiti enega polnega. Čudno je, da gostilničar iu mesar samo od izgube živita I« je zavrnil Grm.
»0, saj, toda od tvoje!« bo Je smejal GidelJ. »Ni, Meta, nft«, je poklical Meto, ki Je z ruto, pregrnjeno čez
ramo in vsa potna in zasopla štorkljala mimo. >0moči si ustnice I<
RAZNO
Cerkev Is koral Naj«
Elemenitejš« kovine, naj-
olj dragoceno kamenje ao uporabili arhitekti za graditev svetišč. Poznamo zlate templje in mra-morne katedrale. Da pa je na svetu tudi ccrkev iz samih koral, bo 1« malokomu znano. To je glavna cerkev v francoskem mestu Maheju v Sprednji Indiji. Ko so jo gradili, so uporabili samo kose ko-ralnikov, tako da ae njen-zidovi v soncu svetijo v. rdeči barvi.
Nova odkritja ▼ najstarejšem mestu. Na ozemlju Kila, približno 12 km vzhodno Babilona v Iraku nadaljuje odprava ox-fordske univerze svoja izkopavanja. V novejšem času se je posrečilo odkriti veliko svetišče z zidovi, ki ao 4 m debeli. Ta tempelj je stal pod novobabilonskim svetiščem Nabukadnezarja. P® sodbi strokovnjakov je bila ta zgradba že pred Nebukadnezarjevo dobo razvalina. Tako bi se dalo soditi vsaj po napisih* ki ao se naiH iz dob* Sargona, k! je živel kakšnih 2800 let pr. Kr. Odpravi se je posrečilo
prihajati dober katoliški časopis, če ne dnevnik, vsaj tednik. »Domoljub« razpisuje tudi lelos lepe nagrade. Casopi3e naročite lahko vsak čas pri farnem zastopniku Ignacu Kotarju ali v trgovini Novak.
Šmartno pri Litiji. Praznik Brezmadežne smo obhajali zelo slovesno. — V Cerovci je mirno v Gospodu zaspal v visoki starosti .grča« naše fare, sStruhov oče« Strah Anton. Nnš »Domoljub« mu je bil vse življenje zvest vodnik. — V nedeljo, dne 17. decembra ob 3 popoldne uprizori naše prosvelno društvo dramo »Podrti križ«. Pridite!
Radovica. Končal se je gospodinjski tečaj na Hadovici, ki ga je na veliko zadovoljstvo vodila Olga Starčeva. — Na praznik Brezmadežne je vstopilo v Marijino družbo Ii deklet in 20 fantov ter 30 otrok v Marijin vrtec. — Iz Nemčije so se po večini vrnili naši možje in fantje. Nekateri redki so z denarjem podprli tlom. — Letošnji vinski pridelek je bil srednji po količini po kakovosti pa prvovrsten kakor že dolgo ne. Kupcev čakamo. Klance pod vasjo so letos lepo znižali, da je sedaj zlož.na cesta, ijudje pa so nekaj zaslužili. Tudi drugi klanci naj se znižajo, zlasti pri pokopališču. Živina res toliko trpi in gara, da je noben gospodar ne more lepe imeti. Kadar se bodo še znižali klanci, naj se za odvažunje materiala jemljejo vozniki kar po vrsti, ne pa vedno samo eni. Vsi plačujemo davke, tudi tukaj zahtevamo enakopravnost. — Perišče v Kižuneu, za katerega je izposloval kredit bivši poslanec dr. Koče, je lepo urejeno in naše gospodinje so mu pruv hvaležne, da imajo lastno, domače, svoje perišče. Za pozimi bo že, poleti pa itak vode ni nikjer. Ta leta, kar je bil poslanec dr. Koče, se je v Belokrajini, povsod v vsakem kraju kaj trajno koristnega naredilo. Preje po skozi desetletja po svetovni vojni ni bila Belokrajina deležna beliča pri javnih delih.
Elektrika v Skocijanski dolini. V nedeljo 17. dec. 1919 bo slovesnu otvoritev električne razsvetljuve,« ob navzočnosti mnogih višjih osebnosti, z banom dr. Natlačenom na čelu. Dolgotrajna ter tež.ka je bila borba za Io pridobitev, ki imu za vso našo okolico velik pomen. Prekoristne naprave so deležni za enkrat samo škocjan, Savinek in Hrastulje. V najkrajšem času pridejo na vrsto naslednje vasi: Dobrava, Dobruškavas, Granulje, Hudenie, Staravas, Zlaganje in menda tudi Dole. Veliko je morala občina žrtvovati, pa tudi banovina
Podaljšujemo nabiranje naročnikov za „Bogolfub"
do novega leta 1940
lepih nagrad čaka dotedanje
In nove naročnike »Bogoljuba"
500
je prispevala precejšnjo vsoto, zaknr ji vsa čast in hvala, lok bo res nekoliko dražji. Toda če primerjamo današnje cene in potrebe petroleja, posebno sedaj, ki ga sploh ni mogoče dobiti, bo že kako šlo. V skupnem požrtoval-nein delu in slogi se prenese tudi največja žrtev. Daljnovod je dolg nad 15 kilometrov. Za izvedbo elektrifikacije smo prav iz srca hvaležni vsem pristojnim činiteljem, občinski upravi, kakor tudi vsakemu posebej, kdor je na kakršenkoli način delal in pripomogel k izvedbi. Vsemogočnega pa prosimo, da bi nas obvaroval nesreče, ki hi se mogla kdaj pripetiti.
Bele vode. Praznik Brezmadežne je naša mladina zelo lepo proslavila. Zjulraj je skoraj vsa noša fara oila pri obhajilni mizi. Po ve-černicah je pa Prosvetno društvo priredilo mi-slrij »Slehernik« v šoli. Igralci so svoje vloge zelo dobro rešili. Vsi gledalci so sodelovali s petjem. Po igri je pa prišel sv. Miklavž prvič v Bele vode in obdaroval vse otroke in nekaj odraslih. Fantje so sklenili, da si bodo postavili Prosvetni dom. Belovoški fantje, le ko-rajžno na delo! Bog živil
Smolenja vas pri Novem mestu. Oni četrtek je po dolgi in težki bolezni umrl v 53. letu starosti Judež Franc pos. iz Potovrlm. Pokojnik si je nakopal bolezen še v svetovni vojni. Bil je stalen naročnik katoliških časopisov. Bog mu daj večni pokoj! — Fantovski odsek na Slatniku je zopet oživel ter začel z rednimi sestanki. Bliža se konec leta in bo treba obnoviti naročnino za »Domoljuba«. Ne pozabite!
Sela pri šumberku. Naša stranka je imela svoj občni /.bor, katerega se je udeležil tlidi bivši poslanec Veble iz Novega mesta. Ta nam je poročal o delu naše vlade za samoupravo.
Ob tej priliki smo ustanovili tudi Mladinski odsek naše stranke. Torej fantje, korajžno na delo za enotnost in boljšo bodočnost slovenskega naroda! — Za naše katoliško časopisje prav pridno delujemo.
Mokronog. Naš poslanec, minister dr. Miha Krek nam je nakazal podporo din 80.000 za popravila poškodb, ki jih je napravila reka Mirna ob priliki letošnjih povodnji. Z delom se je že pričelo. To je letos že druga večja vsota, katero je prejela naša občina od gradbenega ministra. Prva vsota je bila din 450.000, katero je dr. Krek nakazal kot prvi obrok za graditev vodovoda. Ali ni to zadosten dokaz, kako dr. Krek skrbi za nas? To naj premislijo nekateri,1 ki v svoji zlohotnosti tako radi zabavljajo čez našega poslanca. Njegova dejanja govore bolj,'' kot vse prazno besedičenje tistih par nasprotnikov, saj tako dobrega poslanca še nikdar nismo imeli, najmanj pa še takrat, ko so nam gospodarili oni, ki sedaj zabavljajo. — V torek 5. decembra smo v Prosvetnem domu priredili Miklavžev večer z igrico »Miklavž pri-i baja«. Obdarovanih ie bilo okrog 100 nara-ščajnikov F. O. in D. K. ter še mnogo drugih. — V zadnji decembrski številki »Kresa« je bil objavljen uspeh letošnjih splošnih tekem vseh Fantovskih odsekov, kjer je naš Fantovski odsek dosegel največ točk, ter tako prvenstvo v Z. F. O. — Na praznik Brezmadežne sta se F. O. in D. K. udeležila skupnega sv. obhajila v krojih. Popoldne pa je bil sprejem novih članic v Marijino družbo, kjer je bilo sprejetih 16 deklet. Bog daj, da v sedanjih raz-rvanih časih ostanejo toliko močne, da Ohranijo svojo zvestobo do Marije. Njim na čast in v proslavo 30 letnice obstoja Marijine druz-
spraviti na varno dragocene zgodovinske table zgodnje aumarijske dobe ter mnogo »rebrnih in zlatih izdelkov, ki živo pričajo o stanju tedanje umetnosti.
žival v umetnosti. Nemci pod novim režimom prav pridno iščejo lastnosti starih Germanov. Eno izmed teh lastnosti so odkrili v zadnjem času: ljubezen do živali. Alfred Rosenberg je ugotovil na otvoritvi razstave v Berlinu: »Žival v umetnosti«, da Germani v živali niso nikdar gledali ob«ekt izkoriščanja, ampak svojega zvestega tovariša v življenjskem dogajanju. — Otvoritvi razstave »Žival v umetnosti« je prisostvovalo veliko odličnikovna-cionaL socialističnega režima.
Ako so se jajca pretrdo skuhala, jih deni pol minute v mrzlo vodo.
Kadar evreš sladice:
krofe, flaricate, češke kolačke,, pršene vllvance i. dr., lahko opazuješ, da vsrkavajo mnogo manj masti, ako si pridejala testu 1 do 2 žlici ruma. Ako vliješ tudi v mnst nekaj žlic ruma, je uspeh Se večji. Tega ne smemo nikoli pozabiti.
»Da mi daš?« se je začudila Meta. »Tako mi je, kakor Lazarju v peklu in mu bogatin nosi kapljo na razbeljeni jezik!«
»Narobe, narobe, Meta!«
»Kdo je bil ubog? Lazar — to sem jaz! In kdo je bogat? Bogatin, to je Gidelj!« In je krepko potegnila iz vrča.
»Zdaj se bo še norčevala!«
»Nič se ne bom!« je naglo vrnila vrček in odhitela, še preden so se zavedli. Uzrla je bila Vidmarja, ki je prihajal okoli vogla. Vse je umolknilo.
»Ali vas je vročina?« je prijazno vprašal goste na ograji. »Presneto je vroče. Suša pa taka. Malo dežja bi že bilo potreba. Prav hudo je vroče!«
»Prav hudo!« je prikimal Gidelj. »Dežja pa še ne bo. Se burja bo. Vse kaže, da bo. Suho pa je, da se vse menca in melje. Češnje se letos uvele in niso polne; sladke so in mastne, da se prijemljejo, kakor bi jih bil pomočil v lim. In v ledenici bomo čez par dni pri stebru, ki je ubil Madidljevega. Sam ne vem, kaj bo! Pri nas se umivamo samo v nedeljo zjutraj!«
»In zdaj naj začno še kakšne bolezni. Mislili so, da ima stari Pristavec legar, pa mu je nagajala samo griža!« se je odmaknil Bevk od Gidlja, kakor da ga tišči v grlu. Zdaj je šele vedel, odkod veje smrad.
»Tudi drugam bo še prišlo!« je dejal Grm. »Kaj ne bi! Saj nimaš nikjer več prave vode; če greš v Lokavšček, jo izpije živina, ki jo pripelje, v ledenici pa bo kmalu steber. Potem je konec!«
»Ce bi imeli vodnjake! Rekel sem že, naj jih narede, pa so rekli, da so bolj potrebni kalov. Pa itnajo kalove Se Mlakarjev kal, naš največji, ima samo šebrljuzgo krave mešajo po blatu. Samo tam še nekaj dobe, kjer se je udrla noga. Zdaj se je pokazalo. Samo štirnei
Rekel sem, pa saj veste! Kaj bi! Vročina je in suša!« je Vidmar zamahnil z roko. Premeril je goste in dejal: »Nastavil bom novi sodček. Danes bom jaz dal za pijačo. V tej vročini. Prav prileže se še meni vrček!«
Možje so se čudili in muzali: »Eh, ne bo zastonj! Vidmar ne da ničesar zastonj! Ima že svojo misel zraven. Svoj lonček greje, četudi je vročina!«
Vidmar je šel od moža do moža in vsakemu segel v roko in povprašal one, ki so čez teden kosili, ali so ga mnogo vrgli in koliko ima še kdo vode. Hodil oblastno, toda ne žaljivo. Za vsakogar je imel dobre besedo. »Eh, to ne bo zastonj!« so si mislili P« možje in zraven jih je zelo motil tisti dopis. Vedeli so, kako je bilo in tudi videli, da je šla Rezka za Vid-marjevo hišo. Da ni marala mimo ljudi.
Pred hišo ni več renčal Čuvaj. Danes so to zelo čutili Ni bilo več njegovega bevskanja, njegova koča ie bila prazna; videlo se je, kako kuka slama izpod nje. Saj je Polonca čisto pometla okoli hiše, toda nekaj slamic je le še spominjalo, kje je bil Čuvaj. Torilo. «e je žalostno stiskalo med kamenje, kamor ga je bila vrgla Polonca. Počilo je in njegova škrba je bila kakor lačen odprt pasji gobec. Ce bi ne bilo leseno, bi se bilo razletelo na kosce.
Iz hiše se je dvigal dim, kakor bi rastel črn steber nad streho. Rahla sapica ga je gnala, v soncu se je blestel in sukal, bleščeči steber je stat nad hišo, kakor bi bil zasajen. Vse je bilo svetlo in bleščeče. V tej luči se je sukal Vidmar: obraz se mu je svetil, na čelu so mu stale potne kaplje, rdeče lice je bi o napihnjeno n polno. Stopil je v klet. obrisal si znoj ter začel valiti
sodček na lege,/	(Nadaljevanje prih.)
ie je bila y prosv. domu prirejena akademija z govorom, pevskimi točkami, simbolično vajo »Povsod Boga«, deklamacijo in dubovno igro »Anima«.
Brdo pri Lnkovici. V nedeljo dne 5. dec. Smo imeli pri nas lepo uspeli usi. občni zbor krajevne kmetske zveze. Zastopnik KZ nam je ▼ domači, prijazni in globoko prepričevalni besedi očrtal namen in dolžnost naše stanov ske organizacije. Nasprotnikov se ne straši bo, saj smo na pravi poti. — Sv. Miklavž se je tudi v našem Prosvetnem društvu oglasil in lepo obdaril revne otroke, pa tudi na odrasle ni čisto pozabil. — Na praznik Brezmadežne je Dekliški krožek priredil v proslavo Brezmadežne lepo uspelo prireditev. — V tej sezoni imamo na programu še več zabavnih in poučnih iger.
Loški potok. Na praznik sta Fantovski odsek in Dekliški krožek v Loškem potoku priredila lepo domačo slovesnost v čast dr. Antonu Korošcu. Voditelja slovenskega naroda Bmo v cerkvi priporočali drugemu mogočnejšemu, božjemu Voditelju vseh narodov — Jezuse Kristusu, da bi nem ga še dolgo ohranil zdravega. Cerkvena prireditev je napravila na vse v fari globok vtis. Jutranja slovesnost je našla popoldne lep odmev v prosvetni proslavi, ki je bila v petju in deklainacijah lepo navdahnjena z mcrijansko mislijo.
črni vrh nad Polhovim gradccm. Kot kmet in katoličan pozivam vse, ki ste po Stene volje: Ne odlašajte z naročnino na naSe katoliške liste, posebno upoštevajte našega starega prijatelja »Domoljuba«!
Raka ob Krikem. V RaSkem vrhu je končala svojo življenjsko pot 75!etna Katarina T o m a ž i n iz Gmajne. Večna ji luči — Ko vsevprek čitaroo in slišimo o komunizmu, slehernemu postaja jasno, iz kakega vira prihajajo razburljive vesti. Pa smo srečno kljub marsikaterim nevšečnostim prebrodili jesen in upajmo, da bomo tudi žimo in pomlad. Malo poguma Je pa le treba imeti.
Reteče pri Skoi(i Loki Na praznik Brezmadežne Smo položili k večnemu počitku dobrega Ku-larjevega očeta. Hvala vsem. ki so prišli na nje-ov pogreb, p« tudi onim, ki so pokojnika po-ropili in molili zanj.
Jesenice. Na Marijin praznik, 8. decembra, je praznovala 75 letnico svojega življenja in svoj godovni dan Marija Žemva. Po smrti moža je morala prestati marsikatero trpljenje. Kot dobra in verna mati Se dandanes z veseljem zahaja v savsko cerkev k službi
I'
božji. Že vsa leta prihaja v njeno hiSo katoliško časopisje, med drugin .Domoljub«. — Na mnoga letal
Šmartno pri Tuhinju. Najstarejša oseba v naS) fari ima že 93 let, pa Se vsak dan drobi smrečje za živinsko steljo. To ni nihče drugi kakor p. d. rečeno Jerh-čov Jaka iz vasi Prapreče. Želimo mu Se dolgo vrsto srečnih, zdravih in veselih dni!
Loiki potok. Žalostno so zapeli zvonovi, ko je 27. nov. po dolgi in mučni bolezni umrl posestnik Alojzij Slavec iz vasi Petje. Dočakal je starost 71 let. Bil je zaveden krščanski mož ter skrben oče svoji družini. Dolgo vrsto let je bil naročnik »Domoljuba«, ki ga je vedno rad prebiral. Naj dobremu možu sveti večna luč, žalujočo ženo in otroke pa naj v njihovi žalosti tolaži Bog.
Sela pri Kamniku. Dne 4. decembra je bil pri
nas zaključen trimesečni kinetijsko-goepodiijski tečaj. Vodila ga je gdč. Olga Milavec, v pomoč pa ji j« bila dodeljena gdč. Marica Jan. Dekleta so poleg učenja v kuhanju m Šivanju slišala vsak dan dve do tri predavanja iz gospodarstva in kmetijstva, enkrat na teden tudi versko predavanje. Gospodični učitelji?! sta zgledno vzgajali z besedo in dejanjem. Dekleta in starši so jima iskreno hvaležni
Zagorje ob Sari. NaS: fantje se z vnemo pripravljajo na posebno telovadno akademijo, ki bo o sv. Jožetu in na katero že zdaj opozarjamo naie občinstvo. Tudi smučarske tekme hočejo izvesti letoinjo zimo; samo da bi jih kaj ne uneslo kakor lansko teto. No, delavni so res; letos jim t:sdi čez vse poletje ni odpadel noben sobotni sestanek. Tudi telovadb večeri to vedno lepSe obiskani.
Po Bohinja. Nenadoma nas j« obiskala zima.. Dne & t. m. zjutraj ob 5 j« pričelo snežiti ,ob pol 7 je bilo že videti voznike s sanmi. S tem so se tudi zaključila zadnja javna dela in doba dolge zime stopi na plan. Vsi Bohinjci želimo, da bi nam bila zima prizanesla gorje, katero s« tako gorostasno liri po Evropi Ljubi Bog naj nam to trpljenje prihrani. — Pred kratkim smo imeli veliko povodenj, katera bi bila zopet zahtevala velike žrtve po niie ležečih kra-
jih ob bregovih potoka Ribnice, kar pa se ji (0 po( ni posrečilo, ker to obrambna dela skoraj na vsej progi v toliko urejena, da voda ni mogla vdrei, j, struge. Glede preskrbe z vodo in zaradi varnosti prti
fiožari se tudi dela s pokio paro na eni strani centra, izacija vodovodov Bohinja, na drugi pa stranske na. peljavs kakor ao Čeinjice, Podjelje-Jereka in Ko. privnik.
Vilnja gora. Praznsk Brezmadežne sta obe Mari« jim družbi posebno pa fantovska kongregacija, ze|0 lepo proslavili Popoldne pa j« bila v drultveni dvorani slav. akademija v čast Brezmadežni. — V političnem oziru je nala občina organizirana v niSi stranki Tudi mladinski odsek te strtoke se je prej kratkim ustanovil.
Brdo pri LokovicL Ono nedeljo amo tudi pri nai ustanovili svojo krajevno Kmečko zvezo. Na ustanovni obini zbor je prišlo okrog 100 zavednih mož in fantov. Le tako naprejl — Fantovski odsek ima svoje tedenske sestanke, na katerih obravnava razna važna vprj. Sanja. — Prosvetno druStvo ja priredilo Miklavicr večer, na katerem je bilo o varovanih do 200 revnih otrok in mnogo odraslih. — Fantje in dekleta su lepo proslavili praznik Brezmadežne. — Prosvetno drultvo pripravlja ea božične praznike Vombergarjevo igro »Vrnitev«. — Na katoliško časopisje oe pozabimo!
Leskovee pri Krškem. Dne 5. decembra smo pokopali Terezijo Zupančič iz Mrtvic. Do-segla je starost 56 let. Lepo je skrbel« za do-brobit svoje družine in svojih 6 otrok vzfo-jila v pravem krščanskem duhu. Prvo nedeljo v decembru smo pokopali Pole Marijo, gostil, ničarjevo ženo, ob veliki udeležbi pogrebcev. Blaga pokojnica je bila verna slovenska žena, ki se je mnogo prizadevala, da vzgoji svojn otroke v pravem krščanskem duhu. V njeno hišo je redno prihajal »Slovemec«. Naj bo Bog milostljiv dobrim materam, družinam pn nn-e sožalje, — Pod voz je padla Frančiška Marolt, ki je pomagala očetu nasipati pesek. Ko ie hotela stopiti na voz. ji je spodrsnelo in padla pod kolesa, ki so ji zlomili nogo. Revo so pripeljali v krško bolnišnico.
Cerklje na Gorenjskem. Šolska mladina l>o igrala v nedeljo, 17. decembra, ob 1 popoldne v Ljudskem rlomu pod vodstvom učitelja Žtim-ra prelepo Golijevo božično igro v štirih de-jonfih »Peterčkove poslednje sanje«. Starši in prijatelji mladine ste prav iskreno vabljeni, da si ogledate delo malčkov, da se z njimi veselite in da ste ponosni na njihove uspehe. Naj ne bo dvorana prazna, številna udeležba naj
50
Gospod Volodijovski
»Kaj počne tam moj malt vojaček? AU je tdrav? Je-li ušiške pušče vsaj malo očistil?«
»Pušče ao že tako mirne, da otrok lahko po njih varno hodi. Razbojniki so pobešenl, v zadnjih dneh pa je bil Azba-bej z vsem svojim krdelom tako uničen, da tudi priča poraza ni ostala. Prišel sera pra« tisti dan, ko so ga uničili.«
»Poznam gospoda Volodijovskega. Samo Ru-Sčic v ItaŠkovu se more z njim primerjati. Kaj pa tam stepe pravijo? Ali so kake sveže vesti od Donave?«
»So, toda slabe. V Adrianopolu bo v zadnjih Simskih dneh velik congressus (shod) vojska.«
»To že vem. Zdaj ni drugih vesti, kakor samo slabe: slabe iz dežele, slabe » Krima in lz SUunbula.«
»Vendar ne po vsam, jasno velmožnl hetman, ker jaz sam prinašam tako osrečujočo vest, da če bi bil Turek ali Tatar, bi gotovo zahteval napitnino.«
»To si mi pa z neba padel! Dal, govori hitro, razženi ml skrbi!«
»Ko sem pa tako premrl, vaša veimožnost, da bo mi možgani v glavi zledenelil«
Hetman jc tlesknil /. rokami fn ukazal služabniku prinesti medu. Cez trenutek je prinesel steklenioo starega vina, obenem pa tudi svečnike * gorečimi sveftmi. Čeprav je bil-» namreč še zgoraj, so vendar snežni oblaki napravili dan tako temen, da je bil na dvorišču ia v sobah £e ve-cernl mrak.
Hetman je naKl in napil gostu, ta pa se je alzko priklonil, nagnil svoj kozarec in rekel:
»Prva novica jo, da se VsM Azija, ki naj bi IfpkovsKe in čeremiške ritmojstre v naSo službo nazaj pripeljal, ne imenuje Melehovič, ampak ie •in Tuhaj-bejevl*
»Tubaj-bejev?« jo vprašal začudeno gospod
Sobieski.
»Tako je, vaša veimožnost. Odkrilo se je, da ga je gospod Nenašinec še otroka na Krimu ugrabil, na povrstku pa ga je izgubit. Azija je prišel h gospOdl Novoviejskim ln je pri njih rasel, ne da bi vedel, da je sin takega očeta.«
»Zato se mi je čudno zdelo, da je Imel, še tako mlad, takšen ugled pri Tatarjih. Toda zdaj razumem: saj smatrajo tudi kozaki, celo tisti, ki »o materi ostati zvesti, Hmielniekega za nekakšno svetinjo in so z njim postavljajo.«
»Prav tako je, da, prav tako! Isto sem dejal Aziji k je rekel gospod Boguš.
»Čudovite so božje sodbe,« je odgovoril čez trenutek hetman, »stari Tuhaj je sekal naši domovini rane in prelil potoke krvi, mladi pa jI služi, aH jt je vsaj doslej zvesto služil, ker ne vem, čs se mu sedaj ne bo zahotelo okusiti krimsko velikost«
»Zdaj? Zdaj je on še zvestejši — In tu se začenja moja druga novica, ki vsebuje morda moč in misel In rešitev za izmučeno ljudovlado. Prav zaradi te novice — tako mi Bog pomagaj — nisem pazil ne na trud ne na nevarnosti, da bi jo čimprej sporočil in žalostno srce vafie velmožnosti potolažil.«
»Poslušam pozorno,« je rekel gospod Sofcieskl.
Boguš je začel razlagati Tuhaj-bejevičeve namere in razlaga! jih js g takim ognjem, da jo postal resnično zgovoren. Od časa do časa si je z roko. ki se mu je tresla od razburjenosti, nalil čašo medu, Izpil žlahtno pijačo in govoril, go-voril... Pred strmečimi očmi velikega hetmana so se nekako pregibale svetle podobe prihodnosti: tisoči in desettisoči Tatarjev so prihajali i ženami, z otroki in s čredami vred v deželo in svobodo Ko 90 osupli kozaki videli to novo silo judovlade, so se ponižno klanjali pred njo, pred kraljem In pred hetmanorn. Nič več ni bilo upo-rov na Ukrajini; nič več nI bilo kot plamen ali Dovodenj uničujočih pohodov po starih poteh v
Rusijo, zato pa so poleg poljskih ln kozaških vojsk hodili po neizmernih stepah ob igranju trobent in ropotanju kotlov čambuli ukrajinska šlahte Tatarjev...
In cela leta »o prihajali vozovi za vozovi in na njih kljub kanovim in sultanovim poveljem mnogo ljudstva, ki je rajši Imelo pravo in svobodo kakor stiskanje, rajši črno zemljo ukrajinsko in kruh kakor dosedanja gladna bivališča.., In nekdanja sovražna sila je stopila v službo lju-dovlade — Krim je bil brez ljudi. Kanu in sultanu se je iz rok Izmikala prejšnja moč in strah ju je obhajal, zakaj s step, z Ukrajine jima j» gledal grozeče v oči novi hetman nove tatarska šlahte, čuvaj in zvest! branltelj ljudovlade, straš. nega očeta slavni sin, niladi Tuhaj-bejevič.
Rdečica je pokrila Bogušu obraz; zriclo se je, da ga lastne besede opajajo. Zato je oh koncu dvignil obe roki in kriknil:
»To je, kar prinašam! To Je, kar Je oni zmajev mladič izlegel v hreptjovskih puščah. In zdaj mu Je treba samo pismenega dovoljenja vaše velmožnosti, da bi zadonel njegov glas na Krim in nad Donavo! Vaša veimožnost, če bi tudi Tuhaj-bejevič nič drugega ne dosegel kakor to, da začne na Krimu in nad Donavo vretl, da povzroči prepir, da razvname hldro" domače vojne, da ene nluse oboroži proti drugim, bi vendar na preddan vojne, ponavljam, izkazal ljudovladi veliko in nesmrtno uslugo!«
Gospod Sobleski pa Je molM hodil po sobi « velikimi koraki. Njegov lepi obraz je bil mračen, skoraj grozen. Hodil je in govoril očito v duši — ne ve so, aH i seboj aH z Bogom.
Slednjič si, veliki hetman, v svoji duši raztrgal neko Igralno karto, kajti s temi-le besedami si se obrnil h govorniku:
»Boguš, jaz takega pisma In takega dovoljenja, tudi če bi ga imel pravico dati, dokler lx>"» živ, ne dam!«
" Moogogla^i pravljična (povodna) kača.
pokaže, da ljubite svoje otroke. Božična igra je to, prikazuje življenje ubogega otroka, ki ion je vojna vzela očeta in mater. Videli boste želje, ki jih ima sirota, Li skušu na sebi krivice tega svetu. Pri Jezuščku išče tolažbe in vročične sanje ga peljejo v podzemeljsko votlino h kralju Matjažu in v gozd, ki slovesno praznuje sveto noč in se pripravlja za sprejem Jezuščka. Ob tej priliki bomo obdarili revne otroke, bodite dobrih rok. Spomnite se na množine sirot, ki jim ie spet vojna vzela očeta in jih ločila od dobre mame. Sirote so in v igri boste videli pretresljivo življenje takejja otroka. Starši, dobro se nam še godi, ne divja ie pri nas vojna vihra. Pomislite na vaše otroke. morda bodo tudi oni kdaj revni in pomoči potrebni, zato bodite dobri in radodarni.
Št. Jernej na Dolenjskem. Po kratki mučni bolezni je te dni umrl gostilničar in posestnik I-ranc Strojin. — V nedeljo bo v dvorani igro >l'etrčkove sanje«. Ves čisti dobiček je namenjen za božičnico revnim otrokom. Vabimo k udeležbi. — Ta teden začno z ureditvijo ko-biljskega potoka od Šmarja do Vrhpolja. Upamo, dn se začne kinalu tudi z ureditvijo ostalih potokov.
Prežgan je. V sredo, 6. decembra, je poteklo pet fet, odkar je bil izvršen politični napad nu našega župana g. Josipa Caleta. Ob tej priliki so mu naši vrli fantje — v spomin na tiste težke čase — zapeli nekaj primernih pesmic-. Bog ve, kdaj bo napadalec prišel v roke pravici — Na prnznik, dne fe. decembra, sta imeli fantovska in dekliška Marijina družba skupen slovesen shod. Zjutraj pri sv. maši to pristopili skoraj vsi k mizi Gospodovi. Popoldne je bilo pa ljudsko petje pri litanijah. — Odkar spadamo pod višnjegorski orožniški rajon, je v tem kraju ponehala ciganska nadloga. Pridejo pa še skozi neke vrste »brezposelni« zlosti iz banovine Hrvatske in taki plašijo ljudstvo z vojsko in boljševiškim rajem. Takim bomo pričeli sami — brez orožnikov — stopati na prste Banovina Slovenija ima svojih res ubogih ljudi dovolj, ki so potrebni pomoči In tudi brez drugih hujskačev lahko olistanemo.
Dolenjske Benetke. Dasi je kipenje v sodih potihnilo, vemiur se še nič ne oglašajo kupci po naših goricah. S strahom in skrbjo opazujemo dviganje cen živilom. Saj mnogi niso niti ene četrtine tega pridelali, kakor dru-
V pričakovanju
Ko tisoč šelj hiti Mu že naproti, ▼ daljavo hrepeneče često gledam. Verujem trdno božjim vsem besedam: Prišel Gospod bo in je že na poti.
Luč vere mi je v duši zasijala in upanje srce je napolnilo, da noro bo ob Njem življenje vzklilo, ljubezen do Boga se v meni vžgala.
Pripravljen stan je v srcu, Dete Zate. Prislonil sem na lahno hišna vrata; po dnevu in v večerih čakam Nate, ki prideš tiho, kakor zarja zlata.
Kako s Teboj bo duša mi bogata! Potapljala bo srečna se le Vatel
Rohotnjkov.
ga leta. Samo ob »šnopsu« pa ne bo šlo dolgo. — Davčna oblast letos spet razburja duhove z neutemeljenim povišanjem davkov, vsaj nekaterim. — Zelo hndo je prizadela nesreča 2u-ličeve iz Ostrca. Pri podiranju neke bukve je drevo padlo na očeta in ga dobesedno zdrobilo.
£kofja Loka. Pred dobrimi tremi leti je prevzela sedanja uprava škofjeloške gasilske čete upravo pod predsedstvom g. predsednika šustariču Ivana. Razmere v či-ti so bile takrat silno raarvane in zdaj po treli letih resnega in pametnega vodstva je dosegla četa zopet svoj stari ugled. Četa je zdaj na visoki stopnji. To se je posebno pokazalo tudi pri zadnji gasilski vaji na Mestnem trgu, ko je »gorel« rotovž in so gasilci reševali v nevarnosti se nahajajoče stanovalce. Vaja je bila izpoljena z vzorno disciplino, natančnostjo in s takim pogumom, da je vsa vaja izzvala med občinstvom pravo navdušenje. Novost za Ločane je bilo zlasti reševanje stanovalcev iz gorečega poslopja. Vaje je vodil četni poveljnik g. Pavle Bozovičar. Omeniti moramo tudi shiotrno gospodarstvo gasilske čete. Iz izkupička lanske tombole so nabavili 40 delavnih oblek za
skupno vrednost 9000 din. Obenem je četa nabavila tudi 300 m novih cevi, ki so stale tudi 9000 dir;. V bodočem ima četa tudi v programu zgraditev svojega lastnega doma. Zdaj je zgrajena šele tretjina. Načrte je izdelal g. Anton Ogrin.
Bcsnira nad Kranjem. Prejšnji teden je v Zg. Besnici nenadoma umrla Frančiška Kozjek roj. Okorn v starosti 64 let. Pokojna je bila še v nedeljo pri sv. spovedi in sv. obhajilu v Kranju. V ponedeljek je bila še pri sosedu na delu, kjer je pomagala pri raznem domačem delu. N. v m p. I
škofja Loka. Kričeče razmere glede zdravstvenih vprašanj v škofjeloškem okraju so se zdaj končno uredile. Ves okraj s 30.000 prebivalci ni imel, razen aekaj zdravnikov, prav ničesar. Zdravniki so se zelo trudili, da bi se temu vendarle odpomoglu. Potrebo so uvidele tudi oblasti in sedaj ie vendar okraj dobil svoj zdiavstveni dom, ki bo imel sledeče oddelke: posvetovalnico za matere, dojenčke in male otroke, dispanzer za bolne otroke, šolsko
Eolikliniko in protituberkulozni dispanzer, ki o posloval v primernih in lepo pripravljenih prostorih mestne ubožnice v I. nadstr. na Spodnjem trgu. Drugi oddelki bodo imeli svoje prostore v šolskem poslopju. Novi zdravstveni dom je začel poslovati v sredo, 29. novembra. Ordinacije so v ponedeljkih, sredah in petkih, in sicer ob pol 2 do 3 za bolne otroke, ob sredah od 2 do 3 pa za zdrave otroke. Zdaj ne bo treba dojenčke nositi materam tako daleč v Medvodah. Zdravstveni dom bo nudil tudi drugim velike koristi.
Studenec pri Sevnici. Po dolgi in mučni bolezni je umrl Jože Žibert iz Zavratca v starosti 85 let. Istotara je umrl Anton Blatnik v najlepši dobi 30 let. Bil je dober krščanski fant, mirnega značaja. Naj jima sveti večna luč, prizadetim naše iskreno sožalje! — Bliža se novo leto in zato opozarjamo, da obnovite naročnino za naše časopise. Prav posebno priporočamo »Domoljuba«, ki stane za vse leto 38 din. Kdor more, naj naroči dnevnik »Slovenski dom«, ki stane za tri mesece samo 30 din.
Sv. Barbara v Halozah. Tukaj se je pojavil komunistični agitator, ki razdeluje letake z napisom »Vsemu delovnemu ljudstvu Slovenije!« Letak je tiskan v tiskarni Slatnar v
Besede bo padle tako težko, kakor bi bile ulite iz raztopljenega svinca ali železa, in pritisnile BoguSa tako, da je za trenutek kar onemel, sklonil glavo in šele Žez dolgo časa izjecljai: >Zakaj vendar, vaša velmožnost, zakaj?...« »Najprej ti odgovorim kot državnik. Tuhaj-bejevičevo ime bi moglo sicer privabiti certurn quantum (neko množico) Tatarjev, ko bi se jim pri tem obljubila zemlja, svoboda in šlahčanski privilegij. Toda no prišlo bi jih toliko, kakor sta si vidva mislila. A ne glede na to bi bilo blazno početje, klicati Tatarje na Ukrajino, naseliti tam nov narod, ko že s koza k i samimi ne vemo, kaj bi začeli. Praviš, da bi se takoj med njimi začeli prepiri in vojske, da bi visel meč nad kozaškim tilnikom, kdo pa ti je porok, da se ta meč ne b pomakni tudi v poljsko kri. Jaz tega Azije doslej nisem poznal, zdaj pa vidim, da biva v njegovih prsih zmaj ošabnoati in častihlepnosti. Zato te ponovno vprašam: kdo ti je porok, da ne sedi v njem drugi Bmielaickl? Seveda bo bil kozake, toda če mu Ijudovlada v čem ne ustreže ali mu za kakšno nasilno dejanje zagrozi z zakonom in kaznijo, se bo prav tedaj a kozaki zvezal in poklical nova mravljišča ljudi z vzhoda, kakor je Hraielnicki poklical Tuhaj-beja; samemu sultanu se bo predal, kakor se je predal Dorošenko in namesto, da bi ee naša moč povečala, nastane novo prelivanje krvi, zadenejo nas novi Pprazi <
»Vaša velmožnost, če postanejo Tatarji šlahta, bodo zvesto držali z ljudovlado.«
»Ali je bilo malo Llpkov in Ceremisov? Od nekdaj so bili šlahta, pa so vendar prešli na sultanovo stran.«	. ,. »Lipkom niso držali privilegijev.« »Kaj po bo. le se šlahta, kakor jo z gotovostjo pričakovati, od vsega začetka upre takemu razširjenju Hahčanskih prerogativ (predpravic)? 8 kakšnim čelom, s kakšno vestjo hočeš dati divjim in grabežljivim krdelom, kt so doslej neprestano uničevala to našo domovino, moč in pravico, da bi sedaj sklepala o njeni usodi, volila
kralje, pošiljala poslance na sejme? Za kaj bi jim bilo treba dati tako nagrado? Kakšna blaznost je stopil« temu Lipku v glavo, kakšen zli duh je obsedel tebe, stari vojak, da si se dal preslepiti in zapeljati, da si verjel v tako nepoštenost in tako neniožnost?«
Boguš je pobesil oči in odgovoril z negotovim glasom:
»Vaša vel možnosti Vedel sem od vsega začetka, da se bodo stanovi upirali, toda, glejte, Azija pravi, da ko se Tatarji enkrat z dovoljenjem vaše velmoinosti naselž, tedaj se ne bodo dali več odstraniti.«
»Človek I On je torej že grozil, že rožljal z mečem nad ljudovlado in ti nisi tega spoznal?!«
»Vaša velmožnost,« je odgovoril Boguš obupno, »saj bi navsezadnje ne bilo treba napraviti vseh Tatarjev za šlahto, ampak samo imenitnejse, sicer pa jih razglasiti za svobodne ljudi. Tudi v tem primeru pridejo na Tuhaj-bejevičev klic?«
»Zakaj bi po tem takem rajši no razglasili vseh kozakov za svobodne ljudi? Prekrižaj se, Btari vojak, zakaj pravim ti, hudobni duh te je obsedel.«
»Vaša velmožnost...«
»In še to ti povem,« tu je gospod Sobieski nagubančil svoje levje čelo in oči so se mu za-bliskale, »tudi če bi naj bilo vse tako, kakor praviš, tudi če bi naša mo« s tem zrasla, tudi če bi to odvrnilo vojsko s Turkom, tudi če bi šlahta sama k temu klicala, vendar, dokler še tale roka suče sabljo in more delati znamenje križa, nikdar, tako mi Bog pomagaj, tega ne dopustim «
»Zakaj, vaša velmožnost?« je ponovil Boguš,
k>m^Ke?ksem jaz ne samo poljski, ampak tudi krščanski hetman, ker stojim na s'ražiI Sriial In če bi tudi kozaki Še strašneje trgali drobovje Iju-dovlade vendar ne bom sekal vratov zaslepi e-neg^ toda krščanskega ljudstva « poganskim mečem. Zakaj če bi to storil, bi našim očetom in dedom, bi svojim lastnim dedom, njih pepelu,
krvi, solzam, vsej nekdanji ljudovladi, rekel .raka' (ničvredneži) I Pri Bogu, če nas čaka pogin, če je našemu imenu sojeno, da naj bo ime mrtvih, ne živečih, naj ostane po nas slava in spomin na tisto službo, ki nam jo je Bog odločil, naj poreko potomci, ko bodo gledali na tiste križe in gomile: ,Tu so branili krščanstvo, tu so branili križ proti mohamedanskemu prostaštvu in padli za drugo narode.' To je naša služba, Boguš 1 Glej, trdnjava smo, v kateri je Kristus svojo muko zataknil na zidu, ti pa mi praviš, da naj jaz, vojak božji, d4, poveljnik, prvi odprem vrata in spustim pogane kot volkove v stajo in Jezusove ovčice izdam pod nož? Boljše nam je od čambulov trpeti, boljše prenašati upore, boljše nam je iti v ono strašno vojno, boljše je, da padem jaz in ti, boljše je, da pogine vsa Ijudovlada, kakor da ime osramotimo, slavo izgubimo in izdamo to našo stražo, to našo službo božjo!«	, „ ,
3 temi besedami se je gospod Sobieski vzravnal v vsej svoji velikosti in z obraza mu je odseval tak sijaj, kakor ga je moral imeti Godlrid de Boullon, ko je napadel jeruzalemske zidove g klicem: ,Bog tako hoče I' Gospod Boguš pa se je spričo teh besed zdel sam sebi prah in Azija se mu je zdel prah vpričo gospoda Sobieskega. Ognjevite zamisli mladega Tatarja pa so počrnele in postale nenadoma v Bognševih očeh nekaj nepoštenega in popolnoma brezčastnega. Kaj pa ie tudi mogel reči po hetmanovi izjavi, da je boljše pasti kakor božjo službo izdati. Kakšen argument je mogel še navesti? Zato bedni vitez sam ni vedel ali naj pade hetmanu h kolenom ali naj se trka na prsi in ponavlja: ,Mea culpa, mea maxima culpal'"
Med tem pa se je z bližnje dominikanske cerkve razlegel glas zvonov.
Ko ga je gospod Sobieski začul, je rekel:
»K večernicam zveni! Boguš, pojdiva se bogu priporočiti!«	(Nadaljevanje prih.)
•» Moj greh, mej preveliki grehi .
Kamniku. Opremljen jo z mnogimi podpisi, med katerimi pa ie ravno največ gospode, proti kateri se letak izraža. Čudna žlahta. V boj proti komunizmu moramo iti vsi. Zlasti naj vsak dosedanji naročnik »Domoljuba« pridobi kar največ novih in ne samo enega novega naročnika. Mislimo, da tisti, ki ga imajo letos prvič naročenega, ne obžalujejo, četudi jim žreb ni naklonil nobenega dobitka. Ako nisi bil izžreban, imaš časopis zh vse leto, zato nisi zavrgel denarja, kakor na kakšni tomboli, kjer zapravijo ljudje veliko denarja pa nimajo za izdani denar nič. Te dni vsak na delo za »Domoljuba« ob vsaki priliki, pri sosedih, znancih in prijateljih, širjenje katoliškega tiska je apostolsko delo in se ga naj udeležuje vsak pošten kristjan.
Vojnik pri Celja. V predzadnjem »Domoljubu« smo brali, da bodo Frankolčani, ki po-šiljajo mleko v banovinsko bolnišnico, dobili v bodoče zanj nekaj več. Tudi pri nas dajemo mleko v bauovinsko hiralnico in prosimo p. n. upraviteljstvo, da ceno mleku zviša. Ce je cena živinski krmi letos polovico večja, če moramo petrolej, obleko in obutev toliko dražje plačevati, smemo pač tudi pri mleku zahtevati kako paro več. — Zborovanje krajevne Kmečke zveze se bo vršilo v nedeljo. !7. decembra, po rani sv. maši v šoli. Govoril bo svetnik Kmetijske zbornice g. Turnšek s Polzele. — Dolge zimske večere vam bodo krajšale knjige, s katerimi si boste bistriti um in blažili srce. Izposodite si jih proti malenkostni odškodnini v župnijski knjižnici v kaplaniji vsako nedeljo po rani službi božji.
Celjski okraj. Beremo in gledamo: Svobodne delavske organizacije prirejajo v Celju protidraginjsko zborovanje. Pri banski upravi se vrše ankete za zvišanje deHfskih plač-Iste se skoraj povsod zvišujejo. Le kmet stoji ob strani: za svoje pridelke ne piejme skoraj nič več kot prej, draginjo pa čuti dobro tudi on. Krajevna Kmečka zvza, vzemi to v pretres!
Male dole pri Vojniku. Zvonovi so žalostno peli, ko smo spremljali k zadnjemu počitku Nežo štante, p. d. Okrožjekovo staro mamo iz Malih dol. UmrlB je 5. decembra v 79. letu starosti. Pokojna je bila v vsem življenju pridna in skromna. Svoj čas je bila nad 16 let naročnica »Domoljuba«, pozneje »Nedelje« in se je zanimala za vsa prosvetna in politična vprašanja. V življenju je pač imela križev pot ter vse trpljenje sprejela po volji Najvišjega, ki ji je bil gotovo milostljiv sodnik. Spo-minjajmo se pokojnice pri daritvi sv. maše. Gospod, daj ji večni mir!
Pmeče pri Dravogradu. Katoli.%0 prosvetno društvo v Proečah je nedavno odprlo »vojo knjižnico. Nabavili smo si večjo količino lepih knjig ter vabimo člane in prijatelje, posebno pa mladino, da pridna «eg. po njih.
Sv. Jurij pri Celju. V nedeljo 10. decembra je Imela krajevna Kmečka zveza lepo obiskano zborovanje, na katerem je govoril senator Mihelčič. Njegov govor nam je dal novega poguma in vere v bodočnost. — Tc dni so prispele od banske uprave drenažne cevi za posestnike, ki bodo osušili to zimo svoja zemljišča. Banska uprava bo, na posredovanje Kmetijske šole, brezplačno izmerila zemljišča, poslala preddelavca in nosila polovico stroškov za cevi. Ker imamo težko, na mnogih krajih močvirnato zemljo, pomeni to za naše kmečko gospodarstvo lep napredek.
Galicija pri Celju. Pred kratkim smo izročili materi zemlji uglednega posestnika Matijo Pohole iz Podgore. — Sedaj, ko smo spravili pod streho vse letošnje pridelke, vidimo, da so nekateri mnogo bolj pičli kakor lansko leto. Sadja pa jc bilo letos pri nas, da menda še nikoli ne toliko. Razni trgovci s sadjem so pokupili letos v Galiciji okoli 500 meterskih stotov namiznih jabolk. — Naši gospodarji so sedaj dobili od davčne uprave čekovne položnice. Vsakega so zelo presenetile visoko odmerjene doklade. Spet bodo zapele sekire ln žage po naših gozdovih.
St. Andraž pri Velenju. Občutna draginja, ki je V zadniem času nastopila, je dokaj razburila naše ljudi. Saj ee je v trgovinah podražilo vse; podražilo
se je manufaktumo blago, podražilo ae je pa tudj usnje ter podplati, tako da so še sedaj čevljarji v zadregi napram svojim naročnikom. In to Je posebno hudo sedaj, ko je rima pred durmi in ai je treba pripraviti toplo obleko in obutev. Najhuje
pa smo prizadeti « podražitvijo petroleja; pri nas le namreč nismo tako srečni, da trt nam svetila elektrika in smo zato odvisni še od petrolejake luči. Kakor vse kaže, bomo morda le to sčasoma zgu-
8»
bili, ker se petrolej navzlic zvišani ceni že težko dobi. Medtem pa, ko rastejo cena vsem potrebščinam, ki jih naš kmet mora kupovati, pa cene n|e-govim proizvodom prav nič ne rasteio. Živina ima ie ravno tako nizko ceno, kot jo je imela popre); ravno tako tudi z vinom, ki ga vinogradniki ne morejo skoro nič dražje prodajati, kakor pre|Jnia leta. Samo pri sadju jo cona pred tedni nekoliko na-rastla, pa kakor čujemo, je v zadnjem času zopet padla. In to neenako razmerje med cenami, ko te na eni strani vss industrijsko blago tako »ilno po-dražuje, na drugi strani pa ostajajo cene vsem našim proizvodom vedno iste — to stanje posebno težko občutijo naši ljudje. Ali bi ne bilo mogoče, če bi ss cene pri vseh stvareh enkrat izenačile.
Petrovče. Mariianska akademija v Petrovčan na praznik Brezmadežne je izpadla nad vsako pričakovanje dobro. — Nad vse prijetno so nas iz-nenadili mali harmonikarji iz Celja, ki so pod vodstvom g. Keubine zaigrali v uvodni in sklepni točki niz slovenskih narodnih pesmi. — Marijina kongregacija je priredila na praznik Brezmadežne marijansko akademijo, ki se je je udeležilo mnogo ljudi. - Dobitki loterije izginjajo počasi iz Pe-trovč. Pri nas sta ostala le dva glavna dobitka, vsi drugi so šli daleč proč. Motorno kolo, vredno 8000 din, je romalo v Slovenske Konjice, drugo v Ljubljano, tretje pa še čaka. Prizadeti naj pošljejo prijave kar pismeno na Zadrugo Slomškov dom v Petrovčah.
Duhovne vaje za tovarniške delavke in vafenke
Zveza mladih katoliških delavk bo priredila dne 31. decembra in dne t. januarja duhovne vaje in sicer za kranjski, škofjeloški in radovljiški okraj v Marijanišču v Kranja, za kamniški okraj v uršulmskem samostana v Mekinjah, za Ljnbljano in ljubljansko okolico pa v Lichtenthurnovem zavodu v Ljubljani. Udeleženke morajo priti k duhovnim vajam v soboto, 30. decembra do ? zvečer. Končale se bodo duhovne vaje v torek, 2. januarja, in sicer tako zgodaj, da bodo lahko še vse pravočasno prišle v tovarno na delo. Cena v Kranju in Mekinjah je za cclotno oskrbo 69 din, v Lichtenthurnovem zavoda v Ljubljani pa 78 din. Dotične, ki se nameravajo udeležiti duhovnih vaj, noj se takoj, prav gotovo pa do Božiča, javijo z dopisnico vodstvu dotičnega samostana, kjer je za nje najbolj pripravno, da opravi duhovne vaje. Dekleta, molite in agitirajte zn čim lepšo udeležbo pri duhovnih vajah. Ce so bile kdaj duhovne vaje potrebne, so prav gotovo nujno potrebne v današnjih težkih časih, ko nasprotniki vere in Cerkve tako strastno agitirajo za svoje brezbožniške in prevratne ideje. Dekleta, prav pošebijo so dolžne članice ZMKD, na delo za kraljestvo božje med nami!
Celje. Praznik Brezmadežne je celjska mladina tudi letos najdostojneje proslavila. Pri jutranji skupni sveti maši v Marijini cerkvi je pristopilo k obhajilni mizi nad 1000 mladine — kongrega-nistov in kongreganistinj. — Kmečka zveza v Celju je imela ono nedeljo v Domu seslanek, katerega se je udeležilo lepo število članstva. — V Narodnem domu je bilo v nedeljo veliko protidraginjsko zborovanje. — Katoliško prosvetno društvo priredi v ponedeljek 18. decembra ob 8 zvečer v veliki dvorani Ljudske posojilnice zanimivo predavanje o svetovni razstavi v Newyorku. — Oni torek je bila v Celju konferenca županov avtonomnih mest, na kateri so razpravljali o pobijanju draginje in zaščiti prebivalstva.
Mozirje. Ono soboto so Mozirjani spremljali na zadnji poti Celinškovo Maliko, roj. Spes, iz Rifetigozda nad Laškim. Z njo je pokopan mogoče edini primer najzvestejšega službovanja pri isti družini, s katero je prebrodila vse težke in lepe ure v svojem polstoletnem službovanju. Dobra Malika, počivaj v miru!
Gomilsko. Naš kraj je zapustila priljubljena vzgojiteljica otrok Lojzka Medvedova in odšla na Polzelo. Na novem službenem mestu ji želimo obilo uspeha, obenem pa se ji zahvaljujemo za vse dobro, kar nam ga je storila.
Iz celjskega okraja. Letos primanjkuje za celjski okraj 20 vagonov živil, pšenice, moke, koruze, krompirja, fižola itd. — V vseh mestih so ustanovili odbore za pobijanje draginje in brezvestne
NAZNANILA
Zveza mladih katoliških delavk v Ljubljani bo priredila v priek, 15. de-cembra v frančiškanski dvorani st I (na portil važno predavanje o sodobnih nevarnosti za delavke in vajenke. Pridite v obilnem številu, da se poučite o vseh nevarnostih, ki vam grozijo. Začetek četrt na devet zvečer.
n Prosvetno društvo v Ajdovcu priredi r nedeljo, dno 17. decembra, OD treh nojioldne otvoritvneno predstavo v novem Gnidovčevein prosvetnem domu. Na sporedu je nekaj lepih pesmi, ki jih zapoje mešani in luoški zbor ter Finžgarjeva igra »Naša kri«. Vse sosede, pri-jatelje in znance na svojo prvo predstavo v novem domu iu na novem odru lepo vabimo!
n Teharje. V nedeljo bo v društveni čitalnici sestanek, na katerem bo govoril senator Alojzij Mihelčič iz Celja. Sestanek bo takoj po večerni-cah. Vabljeni!
n Zveza katoliških kmetsklh mladenk priredi za kinetska dekleta iz Dolenjske iti Bele Kra-jinae duhovne vaje, združene s tečajem v dneh od 26. do 31. decembra zjutraj v Smlheiu pri Novem mestu. Vsa oskrba znaSc 70 din. Prijave je postati najkasneje do 17. deeembra na Zvezo katoliških kmetskih deklet, Ljubljana, Miklošičeva cesta 21.
n Redni letal občai zbor Sadjarske ia vrtaanka podružnice Šmartno pri Tuhinju bo 17. decembri 1.1 ob 7 v šoli. Pridite gotovol
Zelo primemo božično darilo za staro in mlado je naSa »Družinska pratika« s podobo sv. Družine. Vsebina novega letnika 1940 je posebno bogata, poučna in zabavna in nudi vsakomur nekaj, kar ga posebno zanima. Krasi jo 16 strani krasnih slik v bakro-tisku. Opozarjamo tudi na razpis nagradne uganke, a katero so združena lepa knjižna darila. Zahtevajte povsod samo našo »Družinsko Pratikorl
Kmalu bomo v letu 1940. Ali že imata oajpn-Ijubljenejli koledar »Družinsko pretikn«? Opozarjamo vas zlasti na letošnjo nagradno uganko! Čeprav ima »Družinama pratika« poleg vsega drugega tudi 16 strani samih slik, velja samo 5 din. Pazite na ovitek, ki mora imeti podobo sv. Družine!
n V vseh čemernih letnih sejmov v Sloveniji, v obeh pratikah kakor tudi po koledarjih, je označeno, da se vrši živinrki in blagovni *ej«n v Vfnji gori i mesecu decembra vsakega leta ponedeljek po kvatrai nedelji. Ta sejem se ne vrSJ v ponedeljek po kvatmi nedelji, temveč se vsako le\o vrli v ponedeljek pred kvatmo nedeljo, t j. letos dne 18. decembra.
NOVI GROBOVI
m Umrli so: V Mariboru ravnateljica jx> možne šole Alojzija Burnik; v Laboru pri Kranju okr. tajnik v p. 88 letni Jakob Drak-sler; v Račah Jarčeva mati; v Črnomlju po-sestnik Martin Plut; v Dobravi pri Kropi župnik g. Jožef Rogelj; na Javorniku blagajnik KID v p. Alojz Rizzoli; v Mariboru bivši šolski nadzornik Franjo Cvetko; v Trbovljah Jože Dolanc; v Ptuju Marija Lešnik; v Slepariji vasi Angela Perpar; v Celju nadučilelj v p. Franc Kranjc; v Mozirju Amalija Spes, v Celju Maks Senika; v Krašnji Alojzija Drolc; v Krajni pri Tišini v Slov. krajini Mara Kous roj. Celeč, nečakinja g. župnika Klekla. — V, Ljubljani so odšli v večnost sluga III. drž. real. gimn. Jernej Skofic," vdova po magi-stratnem ravnatelju Franja Kališ, priv. uradnik v p. Anton Vogel, carinski uradnik Pav-linič Otmar, inž. Rudolf Fasan, vdova ključ, mojstra Barbara Uranič roj. Pletnar, iu Angela Weber roj. Mahkovec. «
špekulacije, na deželi pa jih nimamo in zato nekateri trgovci še bolj izkoriščajo našega kmeta. Naši kočarji in bajtarji so letos premalo pridelali in morajo že sedaj moko kupovati. Njim pa nihče ne more za 10% zvišati plače, živila pa morajo plačati dražje. Zato je nuino potrebno, da bi se osnovali tudi v podeželskih občinah potrebni odbori za pobijanje draginje. V teh odborih pa naj bodo odjemalci in ne trgovci Čimprej naj se izda uredba z določbo cen najpo.rebnejšim življenjskim potrebščinam, ker naš kmet zares trpi veliko pomanjkanje.
Nehaj o Finski
Finci (sami ae imenujejo Suomalaiset, tvojo deželo pa Suomi) so narod, ki kot večina prebivajo t finski republiki, nekaj jih je pa v sosedni^ delih ruske in švedske države. a tudi v Ameriki. Vseh Fincev je nekaj nad 3,000000. V rasnem oziru »o mešanica nordijskega in pravega finskega plemena z mongolskimi in drugimi primesmi, ker so se mešnli z nordijskimi Švedi, mongolskimi Laponci in drugimi sosednimi narodi. V kulturi so bili dolgo časa njihovi glavni učitelji Švedi. Pod-lagu finskega narodnega gospodarstva sta poljedelstvo in živinoreja. Ker je Finska sever-
UUIIU1CID / IVUI1 ((UJ1JU liutci'«. »""IV. -J ' J
ovce in ko/.e, na severu tudi severne jelene. Finsko rokodelstvo in obrt sta. ra/.en kova-štva, švedskega izvora. Stara finska narodna noša je že prišla popolnoma iz rabe. Na zahodu dežele se Finci oblačijo bolj po švedskem, na vzhodu pa no ruskem načinu. Ud prvotnega finskega družbenega reda so se ohranjeni samo še sledovi, nrav tako pa tudi od njihove prvotne poganske vere. /elo bogato in lepo je finsko narodno pesništvo, finsko narodno umetnost posebno odlikujejo rezbar-skn delo in doma stkane preproge — »rynji« imenovane.
Finska kultura
Prvi finski pisatelj je bil protestantski škof Mihael Agrikola. L 1542 je kot prvo tisknno finsko knjigo izdnl abecednik, pozneje pa še finski prevod Nove zaveze m druge
Vzrok mnogih obolenj
leži večinoma v slabi in neredni prebavi, ki ima za posledico nakopicenje v telesu škodljivih snovi v organizmu, ki je na ta način oviran v svojem rednem delovanju. Zato je potrebno, da se predvsem skrbi za temeljito čiščenje. S tem vzdržujete telo zdravo in odporno. V to svrho dobro služi Planinka čaj Bahovec zaradi svojih preizkušenih in zdravilnih sestavnih delov. To ima že po 6~U tedenskem zdravljenju za posledico izboljšanje vsega organizma, a posebno pri onih osebah, katere trpe od slabe prebave, slabega delovanja črevesa in napetosti, omotice, glavobola, nespečnosti in zgagi, hemeroidih in debelosti. Planinka čaj v vseh lekarnah po po 20 in 12 din. — Reg. S. br. 29871/35.
Se danes si nabavim »Družinsko praiiko«
knjige verske vsebine za cerkev in preprosto ljudstvo in samo take knjige so se do 19. stoletje v finskem ie/.iku pisale, finski izobraženci so pa segali v prvi vrsti po švedskih knjigah in tudi sami pisali večinoma švedski. Narodno so se Finci prebudili šele okoli lela 1800. Najprej so začeli zbirati, izdajati in raziskovati svoje narodno pesništvo. To obsega stare poganske ter srednjeveške legendarne in viteške snovi. Na podlagi takih narodnih pesmi je zdravnik Elija Lonnraf (1802 do 1884) ustanovil svojo slavno pripovedno pesem Kalevala. Prvi finski umetni pesnik je bil učenjak Avgust O k s a n e n (1826—1889). Mednarodno pri/nanje -n slavo si je pridobil Alek-sis Ki vi (1834—1872) s svojim romanom »Sedem bratov« in svojo veseloigro »Čevljarji«. Doslej ga še ni noben finski pisatelj prekosil. Poleg njega sta najznamenitejša Juliani Ako (1861—1921) in Johanes Linnankoski (1869 do 1913) Prvi je zelo lepo pisal o finski naravi in narodnem življenju ter opisoval narodno zgodovino, drugi je pa najpomembnejši finski pesnik. Finski jezik je najbolj soroden estonskemu in nekaterim pri nas manj znanim sosednim jezikom, nekoliko manj pa ogrskemu ter spada k finskoogrski jezikovni skupini Finska narečja se med seboj ie malo razlikujejo Po vojni 1914—1918 so se Finci posebno proslavili kot izvrstni športniki.
Finska država
Lego finske republike najde bravec »Domoljuba« na vsakem zemljevidu Evrope, v zadnjem času, ko se bojujejo proti Rusom, pa tudi v dnevnem časopisju, zato je tukaj ne bomo doUičali. Največja širina Finske od zahoda p^oii vzhodu znaša okoli 620 km, torej 100 km več kakor zračna črta Ljubljana—Bel-grad, njena največja dolžina od severa proti Jugu okoli 1200 km, meri pa Finska 388.000 kvadr. km. Finska dežela je nižina (leži samo 100 m nad morjem), pokrita z grički in gre-benčki (do 130 m nad vznožjem), tlribi in gore (1000—1300 m) so samo na severu. Tam trajata najdaljši dan in najdaljša noč po dva naša meseca (ker sonce tako dolgo ne zahaja, oziroma vzhaja). Med grički in grebenčki je kakih 35.000 večjih in manjših jezer, zato je Finska dobila ime »dežela tisoč jezer«. Ta jezera vežejo številne reke, rečice in kana i. Finsko vodovje ima mnogo rib, ker je za zelo plitvo, zato za plovbo ni posebno prikladno, pač pa za splavarstvo. S svojimi brzicami poganja mnogo turbin. Pozimi skoraj vse vodovje zamrzne, zato je tedaj debela prehodnejša. Mnogo je na Finskem mdi močvirij in banj. Iz ujili dobivajo šoto. Mnogi predeli so še popolnoma nedotaknjeni in neizkoriščani. Glavna finska rudnina ie granit, poleg njega je še nekuj železa in bakru, po rekah pa zlato. Na jugu dežele je več lepih letovišč in kopališč.
Podnebje' je mnogo milejše, kakor bi človek samb po legi dežele sodil, in jako zdravo, na severni polovici je pa mnogo hladnejše kakor pri nas, a še vedno ne tako kakor v severni Sibiriji.
Finska jc izmed vseh evropskih držav najbolj gozdnata. Gozdovi so v prvi vrsti smrekovi, borovi, brezovi in jelševi, v juzm polo: vici rastejo lipa, javor, brest in jesen, pa tudi jablane, hruške, češnje in slive. Tam pridelujejo tudi rž, oves. ječmen in lan, pšenico samo na severozahodnem, ajdo pa samo na jugovzhodnem koncu dežele. V gozdovh je mnogo divjačine, posebno losov zajcev m lisic, ter gozdnih ptic, v sladkem vodovju m morju
PB Prebivalcev je bilo na Finskem \ «28 vsega 3,612.000, od teh je bilo Fincev £75*000 Fincev, 340.000 Švedov, 4800 Rusov, 2400 Nemcev, 1600 Laponcev in do 2000 potujočih ciganov. Po veri je bilo 1. «26 3 453000 Ivanov 60.000 pravoslavnih, 3900 baptistov, 2200 meto-istov in 1700 Židov, brez veroizpovedi pa 34.300
aktivna gozdno gospodarstvo (nekoliko več kakor polovica gozdov je v državni lasti) in lov. Najvažnejše industrijske panoge so lesna, železna, papirna, tkalska in usnjarska industrija. Lepo razvit je tudi tujski promet.
Finska že od nekdaj žrtvuje izredno mnogo za šolstvo in sploh za ljudsko prosveto. Ko je bila še kot velika vojvodina pod ruskim carjem (1721—1918), je imela šolsko avtonomijo, po vojni 1914—1918 je pa svoje šolske in druge prosvetne ustanove zelo izpopolnila. (Od srede 13. stoletja dalje so je vladali Švedi.) Tudi v upravnem, gozdarskem, pravnem in socialnem oziru -pada Finska med najbolje urejene države na svetu. Tako js vsaj bilo do letošnjega decembra.
RADIO LJUBLJANA
od 14. do 21. decembra 1939
Četrtek, 14. dec.: 18 Pester spored Radij, orkestra, 18.40 Ob 100 letnici Muzejskega društva v Ljubljani, 20 Reproducir. koncert simfonične glasbe, 21.15 Ruski sekstet. — Petek, 15. dec.: 18 Ženska ura: Gospodinja pred božičnimi prazniki, 18.40 Francoščina, 15.50 Božič v planinah, 2t Koncert opernih napevov. — Sobota, 16. dec.: t? Otroška ura, 18 Za delopust igra Radijske orkster, 18.40 Marijo nosijo, 20 O zunanji politiki, 20.30 »Dolga je rajža — čej ulico...« Pisan večer. — Nedelja, 17. dec.: 8.15 Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve (otroci pojo), 8.45 Verski govor, 10 Borba za duše v Afriki, 10.20 Nedeljski koncert Radij, orkestra, 11.45 Pevski zbor »Enakost« iz Llov. Javornika. 17 Kmet. ura: Ovčjereja v Sloveniji, 17.30 Veselo popoldne. Originalna švic* godba in Fantje na vasi, 20 Pevski zbor »Go-sposvetski zvon«. — Ponedeljek, 18. dec.: 19 Zdravstvo mladostne dobe: Zablode, 18.40 Slovstveno predavanje: V zarji XIX. stoletja na Goriškem, 19.50 Več mnnire — brez zamere. — Torek, 19. dec.: 13.02 Opoldanski koncert Radijskega orkestra, 18.40 Čudež v območju vere, 20 Ravnikove samospeve poje g. Andrej Jarc, pri klavirju g. Janko Ravnik. — Sreda, 20. dec.: 18.40 Narod in narodnost.
Ako hočete Imeti lepo napravljen . piaM, povrSnik, - 8 p
M.Goritar. Miibliana
Sv. Patra ««sta 29
?$L V Ameriki" je "kakih""loo^oo"Fincev.
pečine?' ^SS I V	».t^^ST
hr£ izmed S^STSJ^- St I	-
Na za'oei velika izbira blaga za plašče, površnike, suknje" moške in ženske obleke še po starih solidnih cenah.
Mali oglasnik
v tale* drobna vrstica ali nj« prostor v« I-a za enkrat Din 5. Naročniki »Domoljuba« plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetiisk« potrebščin« ali prodajajo svoja pridelka ali iičejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in oarobs.	Pristojbina sa mala oglase so plačuje naprej.
Mizarskega vajenca
ln pomočnika sprejme s vso oskrbo Alojzij Moljk. Gorenja vas 50, p. Gorenji Logatec.
Vajenca
sprejmem za kolarsko obrt. Gregor Tr&iar, Mokronog.
Mizarskega vajenca
sprejme Ivan Semrl, Gosposvetska cesta 16.
Dekle
sprejmem na kmetijo. S. Plevnlk, gostilna, Sp. Kašelj 8, p. D. M. v Polju.
Hlapca
pridnega In poštenega sprejmem o božiču. — AloJr.ij Rus, Log »t. SO, posta Brezovica.
Služkinje
vajeno otrok, v pomoč gospodinji, sprejmem. Plača «50 din. Ponudbe pod »Poštena« na upr. Domoljuba, 187(4.
Konjskega hlapca
po možnosti starejšega, vajenega poljskih del. In deklo, vajeno molže, iščem. — SaSa Stare, Mengeš.
Hlapca
pridnega ln poštenega sprejmem v službo v župmSču, — Naslov v upravi »Domoljuba« pod St 19232.
Služkinja
pridna, poštena, vajena kmečkega dela. so sprejme v stalno službo v predmestju Ljubljane. Dobra plača. Nastop z novim letom. Ponudbe upravi »Domoljuba« pod »J. J.« it. 19234.
Vajenca
revnejšega, 14—15 letnega, sprejme In ga za daljšo učno dobo z vsem brezplačno oskrbi : Martin Koiir, mizar, Brod, Novo mesto.
Kenj
Sest let atar, za vsako vožnjo, zelo ugodno naprodaj. — Vprašati: Rudnik 53.
Hlapca
za kmečka dela ln k živini sprejmem. Dre-melj Alojz, Laverca it. 11.
Bukev gozd
za posekat alt v last naprodaj. Preska 2«.
Večjo količino hmelovk
očiščenih, dolžine od 7 m naprej, kupim. Nekaj jih je lahko tudi I m dolgih. Ponudbe upravi »Domoljuba« pod SUro »Ugodna prilika« St. 19221.
10 zemljiških parcel
ki ležijo v vasi Podgorje, bo prodanih na javni dražbi 16. januarja 1940 ob osmih prt sodišču v Kamniku. Več parcel je privatnih za stavbtsča. Vse parcele so bile ocenjene na 72.839 din. Najmanjši ponudek znaSa 48.559.32 din. Parcele bodo prodane posamič. Pojasnila daje dr. žvo-kelj Dominik, odvetnik v Kamniku.
Kože divjačine:
kun, veveric, posebno jazbecev z Gorenjskega in vseh drugih kupuje stalno, plačuje dobro: Zdravtč, Ljubljana, trgoveo, Start trg St SO.
Moške obleke
perilo In vsa oblačila po priznano nizkih cenah st nabavite prt Preskerju - Sv. Petra cesta 14 — Ljubljana.
Hlapca
poročenega, iščem. Ponudbe upravt »Domoljuba« pod »Manjše posestvo« St 19114.
Krasno tele
bikec - slmendolec. od prav dobre mlekariee, za pleme, naprodaj. Vrtačnlk, Vič 175.
Služkinja
poštena, zvesta in delovna. veSča vsega kmečkega dela ln gospodinjstva, stara St do 50 let, se iSče. Priporočilo mora imeti od svojega župnika. Kje, se Izve v upravi »Domoljuba« pod 22001
Čevljarskega vajenca
aprejmem. susnlk. Dob prt Domžalah.
Semenske deteljo
fižol ln vso , drug* vrste aemena kupim. Fran Pogačnik d. m o. a. r Ljubljani, Tyr-ieva (Dunajska) cesta it >2 — Javna skladišča.
Motor 8 ki
na natto, nov, z mla-ttlnico ugodno prodam. S. Skrblniek, Sp. Haj-dlna, Ptuj.
Zveza katoliških kmečkih mladenk priredi bd 26. do 30. decembra v Šmihelu pri Novem mestu duhovne vaje s tečajem KA. Začetek prvi dan ob b zvečer. Vzdrževalnina 70 din. Prijave sprejema Zveza katoliških kmečkih mladenk, Ljubljana, Miklošičeva cesta 21.
Najboljše sredstvo proti katacan molja (ferš) in katataa iMm|m pri otiedS je zeliščno mszilo
„OKAMA"
Nešteto priznani od bsbic in mater, mazilo'čudovito ugodno in hitro deluje pri ia ustmtt isut, opoMaah. tsrtfc. Usjik ln Oregt!) kotalk pottrtMs.
Dob se v lekarnah in drogerijah. Glavna zaloga lekarna
mr. OBLAK, it. Vid nad Uubljano
Poročevalec je sedel v sobi stoUtnega zakonskega para. »Da, malo manj kot 80 let sva že poročena,« je pojasnil starček.
Poročevalec: »Častitljiva starost in povedali so mi, da ste imeli 12 otrok, in to pri plači 900 dinarjev mesečno.«
Stari mož se je ozrl na ženo, nato pa šepnil poročevalcu na uho: »Pst, pst.. ne tako glasno, ona je vedela le za 850, a 50 sem jih ji utajil.«
Zahtevajte povsod naš list!
Črni gaber kupim
za takoj ali sa posek poiimi. Pl ačilo takoj, tndi pred posekom. Ponudbe jo potrebno poslati takoj na upravo »Domoljuba« pod številko 10392
Šolski zdravnik je pregledal vse šolarje, da se prepriča o njih zdravstvenem stanju ter se koučno ustavil še pri malem Francku. »Ti pa zelo kašljaš, potegni srajco doli, da te pre-lščem.«
Zaman, srajce ni mogoče sleči. Ko pošljejo po fantovo mater, se ta zdravniku nasmeje ter pravi: »Seveda ne gre srajca doli, ker sem fanta vanjo zašila za to zimo.«
NepremočSjivo platno
sove in konje dobite Se vedno ugodno v železnini
fr. STOPI«. UUBLIAHl, Gosposvetska testa 1
Andrej je bil dolgo let vrtnar pri baronovih. Na novoletni dan je Andrej stal pri vhodu baš, ko sta se baron in baronica vrnila domov.
»Dober večer, gospod baron, snoči se mi je sanjalo, da ste mi podarili za novo leto steklenico brinovca, gospa baronica pa 100 din.«
»Pojdi, pojdi, Andrej,« ga je zavrnil baron, »sanje pomenijo navadno ravno narobe.«
Andrej: »No, meni je vseeno, četudi je narobe, naj pa gospa baronica da brinovec, pa vi sto dinarjev.«

Hov redilnl prstek
»REDIN« za prašiče. -« Vssk kmetovalec si lahko hitro in s malimi stroški sredi svoje prašiče. Zadostuje že 1 zavitek za 1 prašiča ter stane 1 zav. 6 din, po pošti 12 din, 8 zav. po poŠti 24 din, 4 zav. po pošti 80 din. — Mnogo zahvalnih pisem. Pazite: pravi Redin se dobi samo z gornjo sliko.
Prodaja drogerijs Kant. Ljubljana. Židovska ul.1.
Na deželi pa prodaja Redin vsaka trgovina.
Zamorski* katoliški duhovnik se je trudil svojim lojakom dopovedati pojem o peklu.
»Morda ste že videli teči tekoče železo iz žarilne peči «
Zamorci so pritrdili, da so že videli tako stvar.
»No, vidite, tako reč imajo v peklu na« mesto siadoleda.«
Slovenski dom
JB RAS CENENI POPOLDNEVIH K, KI 0A SVOJIH C1TATELJEM TOPLO PKIFOHOCA« MO. IZHAJA VSAK DELAVNIK OB 12 IS STANU MESEČNO SAMO 18 DINARJEV. ZA ONEGA, KI 81 NB M0RB NAROČITI »SLO* VENCA« JB »SLOVENSKI DOM« POPOLNO NADOMESTILO. PlftlTB HA DOPISNICI UPRAVI »SLOVENSKEGA DOMA« V LJUBLJANO, NAJ VAM POSLJB NEKAJ ŠTEVILK LISTA NA OGLED,
Širokopleči orjak je stopil v predsobo pisarne ter zagrmel na 15 letnega tekača: »Reci gospodarju, da hočem z njim govoriti, moje ime je Daniel.«
1' ant ga je boječe premeril: »Tako, vi sto Daniel, zelo nerodna stvar.«
»Zakaj nerodna,« je grmel prišlec.
»Zato, zato, ker mi je moj gospodar naročil, če pridete, naj vas vrs.em po stopnicah « m
Letoviščar se je pri podeželskem brivca dal briti, brivec pa ga je pošteno vrezal v pod« bradek. Da bi krvavitev ustavil, mu je na rano enostavno prilepil kos papirja. Na veliko presenečenje pa je gost pri odhodu poleg plačila dal tudi še napitnino: »Nič se ne čudite, to sem vam dal zato, ker me še nikoli ni kdo bril, ki se razume na tri obrii.«
»Kakšne tri?« je zija! brivec.
»No, vi ste brivec, mesar in tapetnik.«
Zlato
kupuje
J.Viihar,
». Ljubljana
Sv. Petra cesta 86 pri Zmajskem mostu
Smid je ležai v bolnišnici in Janko ga je prišel obiskat. »Kako pa je bilo z menoj ft ga je spraševal Smid.
»L Kako, pijan ;i bil ter stavil, da boš t okna splaval po zraku okoli hiše.«
»Za božjo voljo, zakaj pa me ni.-ii zadržal?«
»Zakaj neki, ko sem pa tako dobil sto dinarjev stave.«
ynai*m (lam n0T kmečki mlin, ob banovinski najem cegtii električna luč. Franja Dolinšek, Studenec 81, p. Radeče - Zidani most.
Ključavničar je prišel, da nekaj uredi _v hiši. Pozvonil je pri lirovatovih in oba, on m ona sta mu prišla hkratu odpreti.	f
Pravi Hrovat: »Preden greste na delo, naj vas seznanim z mojo nadlogo.«	,
Ključavničar se je obrnil k Hrovatovi: »Me veseli, da vas poznam, gospa.«
reklamacijo pa ssrava	steč, - Osla.l M	P« pasobaem esoiU. - Telefon ored.iitv« i. .prav«! 4004. Isdajatsljt dr. OregoriJ
„	Pollak. — Uredniki Joto Kolliok. - U Jocoslotauks ttskaraoi loto Krati arll