St. b
mm »iicasa v mm (um mm cn it im)
v trstu* v sreao /• lanuona IMS.
Posamecdi številka 20 cetiU
Letnik L
fth^fd, izvirni« ponoći jek. vsak * Asi6k«ga It. 20, I. nadstropji Do U£o<. plvma se ne sj/ejemaf®. lokon "»rof. F. Peric. Lastnik tisi - - * mata ea mes* L 7.—, 3 mesece L
it inozemstv mesečn« 5 T Weć. — i-
*
'ca sv. Frančiška Nefrankiratu -silnik-
C
OINOST
ftrokosti
ftevflke v Tratu fn okolici po 30 cent. — Ogtaal m raCnnaJo a mt kolo— (71 mm) — Ogla* trgovcev Im obrtnikov mm po 40 ceoL uhvate, poalMtet In vabila po L 1.—, oglasi denarnih tavodov mm po L 3. — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina ta reklamacije ae poSlJafo izključno uprav* fidlnoatl, v Trata, ellca sv. Frančiška Aslfikega itev. 30. L nadrtropje. — Telefon uredništva ta mm 1I-SL
MussoliHilev govor in njegove posledice
V	uvodu svojega govora je rekel ministrski predsednik Mussolini, da hoče ustvariti popolno jasnost, ali morejo on in njegovi sobojevniki nadaljevati poi d'oec-danji poti tudi v bodoče, Takoj na to je izjavil, da hoče to pet obtoževati samega sebe.
V	rcsnici pa se ni obtoževal, marveč se je branil proti obtožbam z vsem svojim poznanim in priznanim govorniškim darom.
Z vse svofjo govorniško silo je zavračal zlasti očitanje, da bi bil on zasnoval neka «čeko», udruženje za izvajanje zločinov, po ruskem sovjetskem vzoru. Glavni njegov argument je bil v naglašanju, koi ko tiseč^v"ljudi je i^ska «čeka» usmrtila in izvajala sistematičen teror proti vsemu, kar ni boljše v! ška. Govornik je zaklical v zbornico: lake italijanske čeke ni biloi nikdar!
Ta argument je veljaven ie v toliko, kolikor je resnično, da politični boji zadnjih treh let v Italiji niso zahtevali toliko živ-.jjenskih žrtev, /kolikor (jih ije pogoltnila ruska čeka! I>a pa mn biii v teli letih daleč daleč od politične svoibode, o tem govorijo dogodki islehernega dne od začetka pa do danes. Posebno' pa dejstvo, ki ga je v svojih nadaljnjih izvajanjih ugotovil g. ministrski predsednik sam, da se namreč na tisoče fašistov nahaja v ječah. Tu <se narinja vprašanje: zakaj? Menda zato, ker so zagrešali kažnjiva dejanja! Verujemo g. načelniku vlade, da on ni hotel, še tnanje pa naročil taka kažnjiva dejanja. Dovoljena pa je vprašanje: ali ni imel moči, da bi bil, čim je fašistovsko gibanje zašlo 'v.' ta/ko nesrečno smer nasilja in nezakonitosti, s svojo neomejeno avtoriteto preprečil take kažnjive čine?! To pa tem bolj, ker uo bili storilci podrejeni njegovi oblasti?!
Opetovana — z ozirom na razne napade, ki so ise izvršili na osebe in tuje imetje — je g. Mussolini zaklical v zbornico: kako naj bi bil jaz naročil to in to, ko pa sem ob vsaki taki priliki tako in Lakot govoril ter pozival javnost k redu in zakonitosti, k spoštovanju zakonov, ki enako veljajo za Mse brez razlike?! Dejstva pa je, da so se nasilja nadaljevala kljub vsem opominom načelnika vlade. (z tega dejstva sledi logični zaključek, da gospodu Mussoliniju, z vso njegovo dobro v al j1 oi in avtoriteto, «e ni posrečilo1, da bi discipliniral svoj tabor.
Pa saj je g. Mussolini sam, četudi ne hote, priznal, da ni bila prava pot, ki jo je hodil dosedaj fašizem, ka je rekel, da je prišel sedaj Lrnutek za razmišljanje, ali bo kazalo nadaljevati dosedanjo pot. To je bila pametna beseda. Žal le, da je njegov govtor izvenel v akorde, ki niso nikakor v skladu s to njegovo izjavo. Zagrozil je, da utegne fašizem zoipet stopiti na plan s — prejšnjimi metodami! In to petem, ko je povdaril, koliko svoje energije da je zastavljal za brzdanje fašizma in kako da ga je kaznoval! Svojo grožnjo* je podal sicer nekoliko prikrito, češ lahko bi pustil fašizem z verige. Toda tega ne storim, ker ni potrebno, ker je viada dovolj močna, da vzpostavi mir in red v Italiji! Dogodki teh par dni pa so že ovrgli to napoved načelnika vlade, ker se tudi po tem govoru nadaljujejo in celo poastrujejo kazniva dejanja po raznih mestih Italije proti političnim drugomišljenikom, in to tudi takim, katezih italijansko) narodno čustvovanje je izven razprave, znano in neoporečno. Razburkane valovje je zaseglo že tudi naše tržaško mesto.
Gospod Mussolini je tudi to poi — kakor vedno —" govoril jako lepo, zveneče in tudi učinkovito. Toda le za tiste v zbornici, ki prisegajo na njegovo zastavo. Izven zbornice pa se niti njegovi pristaši nočejo pokoriti njegovi slovesni obljubi, da hoče podati državi mir, red in zakonitost! In to — tako je dostavil — tudi s silo, če bo potrebno. Ti ne mislijo na to njegovo zatrdilo*, marveč si po svoje tolmačijo njegovo izjavo, da je fašizem še pri svoji polni moči!
G. Mussolini je izjavil, da on sam prevzema vso politična, moralno in zgodovinsko orgovernost za vse, kar se je zgodilo v času njegove vladavine. Ta izjava dela vso čast njegovi odkritosti, odločnosti in možatosti. Toda, po našem mnenju, je zagrešil nevarno neprevidnost. Dal je sfvo-jim nasprotnikom nevarno orožje v roke. Če že njegovi pozivi k redu in zakonitosti niso imeli potrebnega učinka na njegove lastne pristaše izven zbornice, pa so bili Še manje prepričevalni za one. ki s>a se v svojem nasprotstvu proti njegovi vlada'vini umaknili na Aventin. Govor njegov pa je imel še hujše posledice. Takoj poi njegovem govoru sta sledila prejšnjemu zgiedu vplivnega politika Salandre oba iiberalna min-stra Casati in Sarrocchi: izstopila sta iz mrnistrstva. To ista zastopnika parlamentarne nefašistovske skupine, ki je stala do sedaj vladi ob strani z zJvestooo in dobrohotnostjo. Ostavka obeh zai?topnikov te ski^ine kaže, da tudi najzvestejši Dri-latelji odklanjajo nadaljno soodgovornost politiko, ki jo je g. Mussollim zastopal v svetem zadnjem govoru. Tako je prišlo, da bo moral g, Mussolini, hočeš nočeš, res sam noisiti vso odgovornost, kar najbrže -vendar ni nameraval doseči s svojim zadnjim govorom J
Po rekonstrukciji fašistovske vlade
SLUČAJ MINISTRA OVIGLIO - KATOLIŠKI NACUONALCI OSTALI NA SVOJEM MESTU - GIOLITTI VEDNO DOBRE VOLJE
RIM, 6. Za ostavko pravosodnega ministra Oviglio se je zvedela šele včeraj popoldne. Pač se je opazilo, da se včeraj zjutraj Oviglio ni udeležil otvoritve sodnij-skega leta, vendar pa ni nihče mislil na kako demisija z njegofve strani. Ta je bila naznanjena popoldne, vendar se je istočasno razširila vest, da je Oviglio sprejel kandidaturo za predsedništvo zbornice na mesta poslanca RocCa, ki je bil določen za justičnega ministra.
Medtem pa se je sinoči, ko se je ostavka ministra Oviglio uradno potrdila, zanikalo to vest o kandidaturi za predsedništvo zbornice, za katero bo najbrže določen Casertano.
Zaenkrat niso še znani vzroki Oviglijeve demisije. Oviglio je fašist in si ni mogoče razlagati njegovo demisijo na isti način, kakor demisijo ostaHh dveh ministrov, ki sta tudi odstopila. V zbornici se je govorilo, da je Oviglio odstopil, ker se ni strinjal s splošno politika vlade in posebno s poditiko, ki spada v delokrog justičnega ministra, zakar zadobiva njegova demisija poseben pomen z oziram na istranko, kateri pripada.
Dva izmed novih ministrov sta znani osebnosti v fašistovski stranki. Fedele je profc3ar modeme zgodovine na univerzi v Rimu, ima 50 let in je vstopil v fašistovsko stranka po umoru poslanca Casa-linija. Rocco je bil do včeraj predsednik poslanske ^zbornice ter prihaja iz vrst nacionalistov. Iz istih vrst prihaja novi minister za jarvna dela Giuriati, k je bil že minister brez portfelja v prvem Mussolini-jevem kabinetu.
Sinoči ob 18. so novi ministri prisegli kralju. Danes popoldne ob 16. se sestane ministrski svet.
Po teh spremembah v vladi se je govorilo, , da odstopi tudi Nava, minister za državno gospodarstvo, ki pripada stranki katoliških nacijonalcev, in da bo tej demisiji sledila ostavka Mattei-Gentilija, državnega podtajnika na pravosodnem ministrstvu. Po pajgovaru pa, katerega so se udeležile razne osebnosti skupine katoliških nacijonalcev, se je zvedelo, da ostaneta minister in podtajnik na svojem mestu.
V poluradnih krogih se zatrjuje, da se bo zbornica zopet sestala 20. t. m. Možno je, da bo tedaj zbornica razpravljala o političnem položaju po rekonstrukciji vlade, ki je spremenila značaj kabineta.
Medtem je Salandra, ki je na sobotnem sestanku liberalcev naznanil svoj prehod k opoziciji, potrdil ta svoij korak s tem, da je podal ostavka kot načelnik italijanske delegacije v Društvu narodov. Pisal je Mussoliniju zelo kratko pismo, kjer izja'v-lja, da odstopa radi parlamentarnih dogodkov na zadnji seji poslanske zbornice.
Giolitti je kljub težavnemu položaju dobro razpoložen. «Tribuna» poroča, da se je Giolitti v soboto po sestanku poslancev opozicije razgovarjal s svojimi tovariši, ko ga je nek poslanec vprašal, kako da si razlaga izjavo Mussolinija, da ba politični položaj razjašnjen v teku 48 ur. <<Ne bi znal, kaj reči — je odgovoril Giolitti — Ako bi nas aretirati — je dostavil hudomušno —, bi rešili s tem vprašanje draginje. »
Včeraj je Gialittija obiskal poslanec Amendola, ki ga je baje vprašal, da li bi
sodeloval pri morebitni akciji opozicije proti sedanji vladi Giolitti da je izjavil, da ostane pri svojem dosedanjem zadržanju. Vendar ise je pozneje ugotovilo, da ni prišlo do nobenega posebnega sestanka med Giolrttijem in Amendolo.
Odbor opozicij je imel tudi včeraj sejo. Sinoči se je raznesla govorica, da bodo opozicijonalci prišli v zbornico in da bo opozicija razpadla radi nesporazumljenj; obe vesti sta se pa pozneje zanikali.
Sklepi bojevnikov
V	palači Venezia se je sestal osrednji odbor udruženja bojevnikov ter sprejel resolucijo, v kateri obžaluje, da je borba med strankami prestopila meje, ki so potrebne za skupno sožitje in za prestiž države. Odbor je naročil učlanjenim sekcijam in 'vsem članom, da naj ohranijo istrogo disciplino ter tako odvrnejo vsak povod za morebitna nasilja.
Minister Federzoni o ukrepi!?
za varovanje javnega reda - Zbornica se sestane 12. t. m.
RLM, 6. Danes ob 16. se je sestal v palači Viminale ministrski svet. Na predlog ministrskega predsednika je bilo sklenjeno, da se bo zbornica sestala 12. t- m. ter razpravljala najprej o zakonskem načrtu za volilno reformo.
Notranji minister Federzoni je nato poročal o akciji vtlade za varovanje javnega reda. V smislu navodil prefektom, ki morejo tudi skrčiti umik javnih lokalov iz ozirov na javni red, je bilo v teh dneh zaprtih 95 sumljivih shajališč; razpuščenih je bilo 25 prevratnih organizacij, 120 (vse -obstoječe) skupin «Italia Libera», aretiranih je bilo 121 nevarnih prevratnikov, bilo je zaprtih 150 javnih obratov ter izvršenih 655 hišnih preiskav. Glede zaplemb orožja in municije manjkajo še podatki.
Minister Federzoni je izjavil, da se je pooisstrila varnostna služba na železnicah v svrho odvrnitve morebitnih činov sabotaže in poškodovanja. Dani so bili ukazi za najstrožje uveljavljanje zadnjih ukazov glede tiska ter se je predočila prefektom, da smejo izvršiti vse tiste ukrepe, ki bi se izkazali potrebni za varnost javnega reda v vseh službah tudi tedaj, ako posebne določbe zakona ne dajejo pooblastila za postopanje. Prefektom je bil izdan nalog, da se poslužijo .brez odloga vseh pooblastil za udušenje morebitnih uporniških manifestacij in za zatretje kakršnesibodi organizacije ali komplota priznano sumljivih oseb.	"
»Giustlzta" prenehalo izhajati
«Avanti» in «Unita» zaplenjena
MILAN, 6. Vsled prefektovega opomina sporoča «Giustizia»( glasilo unitarcev, da bi bila današnja številka lista getovo zaplenjena in da je bilo radi tega sklenjeno, da list začasno ne bo izhajal.
V	svojih pripombah k temu sporočilu pripominja omenjeni list, da se je poskusilo vse mogoče, da bi list ne prenehal izhajati; ampak motivacije zadnjih 5 zaplemb in način postopanja pri njihovem izvrševanju so jo prisilile k temu sklepu.
Na ukaz prefekta sta bila davi zaplenjena «Avanti» in «Uniti».
KM voditelja
TAJNA POGODBA RADIĆA Z MADŽARSKO RAZKRITA - PRVAKI MADŽAR-
SKE STRANKE ARETIRANI
BEOGRAD, 6. (Izv.) Radi pravoslavnega božičnega praznika nima današnja beograjska kronika zaznamovati nobenih političnih dogodkov. Iz Zagreba se poroda, da se tam nadaljuje zasliševanje Radića, ki odklanja vsako izpoved in izjav1 ja, da ne bo podpisal nobene izjave. Med dobije- | nim materijalom je bila razkrita tajna po- j godba, ki jo je Radić sklenil z M: ižarsko! in ki pomeni že sama več kakor veleizdajo.
V Beogradu se je izvršila hišna preiskava proti radičevcu in tajniku nar. skupščine Rude Bačiniču ter proti Radićevemu nečaku Pavlu Radiću, ki je dospel v Beograd, da prisostvuje seji načelnikov opo-zicijonalnega bloka. Pri obeh je bilo najdenih ^veliko število dokumentov, ki še bolj obtežujejo položaj aretiranih voditeljev HRSS.
Radi izvajanja zakona za zaščito države in radi dosedanjih uspehov preiskave proti Radiću se opaža med radićevskimi množicami veliko izneverjevanje pristašev.
Velike senzac'ir -a -c danes v Beogradu vzbudila vest, da je bil celokupni odbor iiiadzaraKe stranoj • . ot.ci Aretacija se je izvršila na podlagi ovadbe enega izmed urednikov subatiškega madžarskega dnevnika «Sirvar». Ta urednik je izpovedal, da dobiva list denar od Horthyja za protidržavno propagando proti kraljevini SHS. Td se je vršilo v sporazumu in z vednostjo vodstva madžarske stranke, ker tvorijo njega člani tudi vodstvo dnevnika «Sirvar». Aretiranih je bilo 20 oseb, ki so vsi prvaki madžarske stranke. Aretiranci iso bili izročeni sodišču. ;
Z* daties naoovedana seia načelnikov
opozicijonalnega bloka, za katero je vladalo v tukajšnjih krogih velikansko zanimanje, ker se je imelo sklepati o nada1** njem postopanju opozicije po najnovejših dogodkih, je bila odgadena na jutri, ker je dr. Korošec odsoten.
Zveza med Radićem in Aleksandrovom razkrinkana
BEOGRAD, 6. (Izv.) Današnji listi prinašajo fac-simile pisma, ki ga je Tod^r Aleksandrov pisal Radiću glede zakonite in protizakonite akcije proti Jugoslaviji.
Radić se nahaja v zaporih policijskega ravnateljstva v Zagrebu in se počuti dobro. Po vsem Hrvatskem vlada popoln mir.
Jugoslorvensko-bolgarsko zbfižanje ni naperjeno proti Grčiji
SOFIJA, 6. Urednikom lista «Bulgarie» je izjavil ministrski predsednik Cankov, da tekom njegovega obiska v Beogradu in Bukareštu ni bil sklenjen nikak dogovor glede skupne akcije prati boljševizmu. Nič konkretnega ni bilo sklenjeno, je rekel Cankov; omejili smo se na skupno proučavanje ne\tarnosti, ki izvirajo iz boljše-viške propagande balkanskim državam. Ministrski predsednik je rekel: ^Nekateri listi zatrjujejo, da je zbližanje med Jugo^ slavijo in Bolgarijo naperjeno proti Grčiji. Take in slične časopisne vesti moram imenovati le prazne bajke.» Kar se tiče načrta za obisk Aten, je Cankov pripomnil, da se je dogovoril z zunanjim ministrom, da stopi v tesne stike z vladami drugih držav in da bo prihodnjo spomlad zopet potoval v nekatere prestolice držav.
Otvoritev nenriKega drl zbora
Nova vlada ni še sestavljena - Medzavez-niška nota o razorožitvi Nemčije
BERLIN, 6. Dane« se je državni zbor sestal k pt*v4 seji. Dohodi k parlamentu so bili zastraženi od močnih policijskih oddelkov, ker se je vlada bala komunističnih izgredov. Pred otvoritvijo seje se je pojavilo pred parlamentarnim poslopjem komaj 150 komunistov, ki pa jih je 20 mož broječi policijski oddelek razpršil. Otvoritveni seji je predsedoval najstarejši socialistični poslanec Bock, ki je prečital imena novoizvoljenih poslancev. Komunistični poslanec Thaelmann je predložil predlog, da s-3 razpravlja o pomiloščenju političnih jetnikov.
Državni kancelar Marx se je zopet pogajal z načelniki večjih strank, da se sestavi nova vlada. Do sedaj niso imeli njegovi napori še nikakih uspehov. Nota o koelnski coni, ki soi jo predali Nemčiji zavezniški poslaniki, ni vzbudila radi notra-nije .politične krize velikega zanimanja. Sicer so jo politični krogi na podlagi pisave angleških in francoskih listov že prej predvidevali.
Nota pra'vi, da je medzavezniška kontrolna vojaška komisija ugotovila v Nemčiji sledeče: Obnovitev nemškega generalnega štaba pod drugim imenom. Odkritje velike množine vojnega materijala, ki ga prepoveduje versailleska pogodba. Nemška vlada ni reorganizirala državne policije, kajkor to določajo mirovne klavzule; ravno tako ni odpravila delavnic za izdelovanje vojnega materijala.
Nemška vlada bo odgovorila na noto medzavezniških poslanikov, ko bo zaključila svoje pregovore s političnimi stran-kacni, V splošnem se mora trditi, da je nc±a naredila na berlinske politične kroge slab vtis ter nudi nemškim nacijonalcem uspešno orožje za propaganda proti politiki zmernih strank.
Zucsznlška nota Slede Kocina
izročena Nemčiji
BERLIN, 6. Sinoči je bila izročena kan-ceiarju nota zaveznikov v imenu posameznih vlad in podpisana od poslanikom Italije, Francije, Belgije, Anglije in Japonske,
V noti sporoča jot zavezniki Nemčiji, da ne morejo — kakor predvideva versaille-ska mirovna pogodba — izprazniti koeln* •ake cone, ker ni Nemčija izpolnila spreje tih obvez za razorožitev.
K tej roti objavlja Wolfov dopisni urad sledeče poročila:
«V svoji nc»ti nam zavezniške vlade po-nafvljajo očitanja, ki jih že delj časa objavlja francoski tisk glede splošne razorožitve z ozirom na izpraznitev Porenja. Ta očitanja so tako splošna in tako neutemeljena s tehničnega stališča, da ne morejo lalužsti za podlago kakim ukrepom. Nemška vlada smatra za potrebno odložiti izpodbijanje teh pritožb dotlej, ko bodo izročeni zapisniki o preiskavi, izvršeni po medzavezniški komisiji. Že sedaj pa ponavlja nemška vlada svoja izjavo, da je razorožitev v Nemčiji popolna in da to dejstvo dokazuje, da je vsako podaljšanje zasedbe koelnske cone neupravičeno. Nemška vlada bo v najkrajšem času razložila zaveznikom svoje stališče v posebni noti.*
Politika hujskanja
Obrekovanje našega ljudstva je staro sredstvo v rokah tukajšnjega fašistovskega dnevnika «Popolo di Trieste». «Popolo» hoče ostati v tem svojem rokodelstvo prvak med italijanskimi listi v Trstu. V svoji včerajšnji številki je nagromadil zopet cel kup obrekovainega blata na naslov našega ljudstva. Z vso resnostjo trdi, da so priredili Slovani in komunisti ono znano demonstracijo pred županstvom v Rovinju, da se je pripravljal po več slovanskih krajih upor za novo leto, da se je zbrala 500 Marezižanov v gozdu, da se vzdignejo proti oblastvom itd.
Nefdanost — da ne rabimo hujše besede — teh «Popolovih» trditev je na dlani. Že vrabci čivkajo, da jih vsakdo lahko razume, da je bila ona demonstracija čisto stanovska, da so jo priredili predvsem italijanski kmetje, da protestirajo proti pretežkemu davčnemu bremenu. Zlobno podtikanje, s katerim nas hoče spraviti Žašistovsko glasilo v en koš s komunisti, zavračamo na drugem mestu. Proti iiksnim idejam, naj bodo še tako neurone, pa je vsako dokazovanje brez moči in vsaka beseda izgubljena. Kar pa se tiče ostalih dveh trditev, ugotavljamo, da nima o tem noben drug laški list niti besedice kakega poror čila. Že to samo dejstvo je zadosten dokaz, da so le pled «Popolove» fantazije. Mare-rižani so bili res v gozdu in bilo jih je več nego 500, toda tedaj, ko so jih silili fašistovski naskoki na to občino, da so morali bežati iz vasi in se skrivati pred gorja-čami in manganelom.
Sicer pa ne zaslužijo zlobna in neresna podtikanja fašistovskega glasila, da bi se dalje pečali z njimi. V odgovor na «Popo-Iov» poziv na naslov cblastev, naj bi na podlag njegovih izmišljotin poostrile svoj pritisk na naše ljudstvo po Istri, odgovarjamo mi z naše strani s tem, da opozarjamo ista oblastva na škodljivost in nevarnost take obrekovalne propagande, ki ne more imeti nikakega drugega namena, nego da naščuva in našunta neodgovorne in razgrete elemente k novim nasiljem na škodo mirnega slovanskega ljudstva.
Neizpraznitev Koelna povzroča Nemčiji
veliko gospodarsko in politično škodo
BERLIN, 6. Glasom provizorične uradne statistike o nemškem uvozu in izfvozui tekom prvih devetih mesecev leta 1924 znaša uvoz približno 6 milijard mark, inedtem ko dcoezaja dohodki izvoza vsota 4.5 milijard. Potme takem je zaznamovati primanjkljaj 1.5 milijarde. V letu 1913 je doprinesel uvoz osem milijard in izvoz 7.5 milijard. V imenovani dobi je uvozila Italija v Nemčijo za 255,579.000, medtem ko je izvozila Nemčija w Italijo le za 167,939.000 mark. V zvezi s ta statistiko je izjavil nemški minister za narodno gospodarstvo in trgovino, da ostane londonska pogodba mrtva listina, ako ise ne omogoči Nemčiji, da zviša svoij izvoz. Dolžnost vseh onih, ki so podpisali londonsko pogodbo, posebno pa velikih upnikov Nemčije je, da omotgočijo Nemčiji dostop na mednarodni trg. Z druge strani, je zaključil minister, povzroča neizpraznitev Koelna 'veliko škodo Nemčiji ne le v političnem, temveč tudi v gospodarskem o žiru.
Bali v ARgerasu
Proglas Abd Ei Krima na svoje vojake
RABAT, 6. List «Marocain» je prejel iz Tangerja brzojavko, ki pravi, da se že ved dni razločno sliši grmenje topov in da se more s prostim očesom v daljavi 8 kilometrov opazovati Španska letala, ki letijo preko Angerasa, in eksplozije bomb, ki jih mečejo letala na sovražne postojanke. V francoske bolnice prihajajo ranjeni domačini, žene in otroci, žrtve strupenih plinov. Radi krutega španskega postopanja vlada med domačini velika vznemirjenje.
LONDON, 6. List «Daily Mail» dobiva iz Madrida: V nekem proglasu, ki ga je izdal Abd El Krim na svoje podložnike-vojake v Riffu, izjavlja, da republika Riff, ki razpolaga seda? s 50,000 oboroženimi vojaki in obilno vojno opremo, ne bo pričela mirovna pogajanja 9 Španijo kot enakovredno država. Španci, je rekel Abd El Krim, bodo morali sprejeti vse naše pogoje, sicer naj se zavedajo, da ni daleč dan, ko jih bomo do zadnjega pregnali jz naše dežele.
Stniisfika msKsga Izvoza v Anglijo
Napredovanje ruskega narodnega gospodarstva
MOSKVA. 6. Po statistiki komisarijata za zunanjo trgotvinc* je izvoz ZSSR v» Anglijo v zadnjih devetih mesecih pretek e-ga leta znašal en milijon 125.000 ton in to v vrednosti 62 milijonov rubljev. Samo v mesecu juliju, avgustu in septembru se je izvozilo blaga za 80 tisoč ten v vrednosti 40 milijonov rubljea-. Je to tro-"ni znesek napram dohodkom^ ki jih doprinesel izvoz v prvih devetih metsecih leta 1923. Že te številke jasno prićaja o hitrem napredovanju ruskega narodnega gospodarstva. Angleški uvoz v ZSSR od januarja do septembra 1924 je znašal skoraj 200.c00 ton v vrednosti 40 milijonov rubljev ter je cibsegal predvsem bombaž, baker in soli-ter. Uvoz premoga je ostal neizpremeajen.
Zborovanje mednarodnega urada dela
Imenovanje odbora za proučevanje izseijeniških vprašanj
ŽENEVA, 6. Dne 8. t. m. se otvori v Ženevi 25, zborovanje upravnega sveta mednarodnega urada dela To zborovanje jo posebne važnosti, kajti na njem se bedo med drugim reševali tudi nekateri problemi izseljevanja, o katerih je že razpravljala nedavno mednarodna konferenca v Rimu za izseljevanje in naseljevanje. Na imenovanem zborovanju se izvoli stalen odbor, ki bo* v okvirju mednarodne organizacije dela pri Društvu narodov proučeval izseljevanja se tikajoča vprašanja.
Zedinjene države znhhvaio vojno odškodnino
Ameriški zastopniki ss udeležijo konference zavezniških finančnih ministrov v Parizu
WASHINGTON, 6. Ministrstvo zunanjih zadev zastopa v svojem odgovoru na poslednjo angleško noto, ki se nanaša na razdelitev vojnih odškodnin, naslednje stališče: Zedinjene države imajo polno pravico, da zahtevajo del reparacij, ki jih določa Davvesov načrt. Visoke uradne osebnosti izjavljajo, da je diskusija o tem vprašanju popolnoma nepotrebna že spričo dejstva, da so se Zedinjene države udeležile vojne. Jasno je, da je bila Amerika kakor drugi zavezniki upravičena skleniti pogodbo z Nemčijo v svrho ureditve materijalne škode. Ameriški zastopniki se bodo udeležili pogajanj v Parizu v posebno spravljivem namenu, toda Zedinjene države smatrajo, da vprašanje vojne odškodnine v korist Ameriki ne potrebuje nikakega razsodišča. Nadejajo se, da bo na konferenci zavezniških finančnih ministrov y Parizu dosežen popoln sporazum v tef zadevi.
M trgovcu obilo pri prepira v vlaka
NAPOU, 6. V osebnem vlaku na progi Nola Napoli so danes zjutraj poleg drugih potnikov
Rotovali štirje trgovci z vinom. Že na postaji Tola so se iz neznanih vzrokerv sprli. Prepir se je nadaljeval tekom vožnje in se je končno razvil v srdit pretep, ki je povzročil med drugimi potniki velik strab in zmedo, kajti pretepači so potegnili revolverje ter pričeli besno streljati drug na drugega. Krogle so smrtno ranile dva pretepača, izmed katerih je eden padel z vlaka na železniški nasip ter obležal mrtev; drugi je tudi kmalu potem izdihnil
DNEVNE VESTI
Ob priliki 25-letnice poroke
obilo sreče voščijo otroci Pija, Valerijan in Draga. Trst, 7. januarja 1925.
da na prometnom Ponziana 132.
33
Trst, Via Cfeicre fi itUsti st 10 BI. isadstf., vrata IS <as
Sprejemajo se pošiijatve po pošti
Cena: V usnje vezan L 7.— „ platno B „ 3.—
Dobiva se v tiskarni .Edinost* in v knjigarni Štoka, Via Milano.
0REZ IMENA