V Gorici, dne 5. aprila 1898.
Teč^j XXVIII.
Izliajn dvakrat na teden v štirih izdaiijlh, in sioer: vsak torek in petek, izdaja za (ilorlco opoldne, izdaja za deželo pa ob 4. uri popoldne, in sfcino z wGosi>odarsl<iiii Listom" in s kako drugo uredniško izredno prilogo vrocl po posti prejomana ali v Gorici na (lom pošiljana:
Vse loto.......gld. Trpel lota........»   3'—
četrt leta:.  .. .' \  .  .  . .»^l-nu,..  :      „ FosamiLue številko stanejo 0 kr.              '* '¦;
Naročnino sprojnina upravnistvo v Gosposki ulici' Stv. 0 v Gorici v »Goriški Tiskarni* A. Gabrsock vsak dan od 8. ure zjutraj do 0. zvečer; ob nedeljah pa od 0. do 12. uro. Na naročil«, brc/, doposhme naročnine so ne oziramo,
,,1'RDIOltEC" izhaja neodvisno od *SoBe» trikrat me.šceno in Stane vse leto gld. 1-26.  •*¦--•'     --    •-
«So5a» in »Primorec* se prodajata v Gorici v to-bakarni Schvvarz v Šolski ulici in Jellorsitz v Nunski ulici- — v Trstu v tobakarni Lavrončič na trgu della Casenna in Pipan v ulici Ponto della Fabbra.
OCA
(Izdaja za deželo).
Uredništvo in odpravništvo
se nahaja v Gosposki ulici št. 9 v Gorici v H. nadstr.
zadej. — Urednik sprejemlje stranke vsak dan od 11.
do 12. ure predpoldne.
Dopisi naj so pošiljajo le uredništvu.
Naročnica, reklamacije in drage reči, katere no spadajo v delokrog uredništva, naj so pošiljajo le "pravništvu.                              .                  .
Neplačanih pisem ne sprejemlje no uredništvo ne upravnistvo.                  ______
Oglasi in poslanice
se računijo po potit- vrstah, ce tiskano 1-krat 8 kr.. 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — večje črke po prostoru.
Naročnino in oglase je plačati loco Gorica.
»Goriška Tiskarna« A. GabršČek tiska in zalaga razen ,Soce» in .Primorca* šo „Slovansko knjižnico", katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 0 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v »Slov. knjižnici), se računijo po 20 kr. petit-vrstica,    '
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.              »»» Bog in narodi  tU*            «Gor. Tiskarna, A. GabršČek (odgov. ^Kraipotič) tiska in zal.'
Interpelacija
poslancev dnu Gregorčiča in tovarišev do Njegove Vzvišenosti gospoda ministerskega predsednika kot voditelja minislerslva notranjih poslov in do Njegove Vzvišenosti gospoda pravosodnega ministru radi varstva slovenskih prebivalcev v Gorici o priliki vojaških naborov in sicer.
Ko so bili pred nekaterimi leti dobro misleci italijanski življi v Gorici v zvezi z ondaSnjimi Slovenci, katerih je tretjina mestnih prebivalcev, na tem, da bi dobili mestno starašinsf.vo popolno v svojo roko, smatrala je primorska vlada, čemur se jo vse Čudilo, kot svojo dolžnost in moder ukrep, da je z neposrednim vmešavanjem v volitve izročila mestni zaslop v roke ultra-radikalni italijanski narodni stranki ter da je, da bi zakrila njegov izključno narodni značaj, poslala vanj državne uradnike, ki so v dejanski službi, iti umirov-ljene vojake« Od tistega časa sla si držala roko c. kr. vlada in radikalna italijanska narodna stranka pri vseh volitvah v avtonomne zaslope.
Tako se je posrečilo oslabili konservativno italijansko stranko, katera je razen vere javno poudarjala avstrijsko domoljubje in narodno ravnopravnost v mestu in na deželi, spraviti italijanske prebivalce pod upliv narodnega radikalizma, postavili steno med slovensko in italijansko prebivalstvo v mestu, narediti radikalce edine gospodarje položiju.
Radikalna italijanska slianka v Gorici smatra kot svojo glavno nalogo, vtisniti dvojezičnemu mestu v smislu Bonghijevih na-rodno-političnib načel čisto ilalijansk značaj ter postaviti je v neposredno zvezo s Fur-lanijo, medtem ko je zdaj na vseh straneh obkroženo s slovenskimi vasmi. V tem njenem prizadevanju podpirala je slranko primorska vlada najčvrsteje, in če je bila včasih po jasnem besedilu zakonov siljena razsoditi "i.a Slovence, tedaj so se dopustili formalni pogrešiti, tako da italijansko mestno starašinstvo goriško vendar ni izpolnilo svojih dolžnostij nasproti slovenskim mestnim prebivalcem.
Italijanski radikalizem ne pozna Slovencev v Gorici; njemu pomenita besedi goriziano in italiano eno in islo. Gorizia italiana, s katerimi besedami naj se izrazi tudi »čisto italijanski" značaj goriškega mesla, jo vsa njegova modrost. Slovenci se čutijo žaljene in zapostavljene s takim izključenjem iz mesta, do katerega imajo veliko več pravice nego Italijani, ker Slovenci so oni, ki mesto vzdržujejo, Lahi pa tisti, ki žive od slovenskega   dela in od slovenske
nevednosti; c. kr. vlada pa no vidi v tem klicu, ki se dan na dan ponavlja nasproti Slovencem, nikakega  izzivanja.
Postrožnost c. kr, vlade nasproti radikalni italijanski slranki dosegla je svoj vrhunec v njenem vedenju nasproti znanim dogodkom meseca marca in aprila prelektega leta.
Dne 22. marca priredila je italijanska stranka po navodil mogotcev v mostnem starešinstvu in v varstvu državne policije velikansko poulično demonstracijo v Gorici, mestu z mešano govorico, ki je imela služiti, kakor se je govorilo, v proslavo zmage, katero je bila naklonila c. kr. vlada italijanski stranki v volilni skupini veleposostva, ki so je pa v resnici pokazala kot neposredno zaničevanje in izzivanje goriških Slovencev. „Evviva Gorizia italiana" in „morda ai ščavi* z drugimi krepkojšimi izrazi sipala sta se neprestano iz ust rujovoče in tuleče množice.
Državna oblastva so opisala dogodke tega dne, dasi so se vršili na javni cesti in v navzočnosti mnogih prič, v luči, ki ne odgovarja resntet. Nasproti temu so se Slovenci iz okolice po onih, ki imajo čuvali zakon, dol orna k ne-z a k o rt i t o s t i m naravnost izzivali in v ne-nesrečo pehali, deloma so se, no da bi bili kaj zakrivili, k o t h u d o d o 1 c i I. i r a 1 i v k 1 o-n j o n i i n s pomočjo v o j a S t v a v z u-pore, iz katerih so bili izpuščeni po daljšem trpljenju, ne da bi se bil našel povod obtožbe proti njim.
O priliki vojaških naborov prekucnila je vlada svoje lastne določbe glede na kraj nabora ter je zabranila slovenskim mladeničem in njih spremljevalcem z oboroženo silo vhod v mesto.
To so bili lopi časi za italijanske radikalce v Gorici, in delnice (akcijo) mladega župana, ki je znal državne oblasti pregovoriti k takim korakom v obrambo »čisto italijanskega" značaja goriškega mesta, so skočile visoko.
To je bil vrhunec prijaznega sodelovanja c. kr. oblaste v in italijanskih radikal-cev v Gorici. Ti so se veselili vehkege števila slovenskih žrtev in so menili, da taki odnošaji in taka nežna skrb c. kr. oblastev msproti slovenski dvotretjinski večini v deželi mora večno trajali v obrambo »čisto italijanskega" značaja goriškega mesta.
Vlada je pa najbrže spoznala, da na tak način ne brani državnih koristij ob državni meji. Zato ni ponovila lanskih neopravičenih odredb in preganjanj slovenskih na-
Umolknil je ter se zamisli!.
»Čiij", reče čez nekaj čaja. ,'epa še ni dovolj. Moraš mi sveto nbljibiti, da .nt v gotovem slučaju storiš največjo ljubav, ka-koršno človek more storiti drugemu, Prisezi!"
»Prav, ako to ne bo nasprotno naši veri", odvrne mladeneč.
»Ali si zares Hurov sin ?"
»Kakor sem ti že rekel."
»Poznal sem tvojega očeta."
Juda se je pomaknil bliže, kajti tri-bunov glas je bil zelo slab, ter poslušal z največjo pazljivostjo in nadejo, češ, da izve konečno kaj o svojih.
»Poznal sem ga in ljubil8, nadaljuje tribun z zamolkim glasom.
Iz znovič se je globoko zamislil.
»Ni mogoče", reče, snovaje oči vidno dalje nit svojih mislij, »nt mogoče, da bi ne bil še slišal o Katonu in Brutu. Bila sta velikana v življenju, toda že večja ob uri smrti. In njuna smrt je ravnilo ter nauk za vsakega Rimljana, da ni dolžan živeti dalje od svoje sreče. Ali me poslušaš ?"
»Poslušam."
»Patrieiji imajo navado nositi prstan. Imam ga na prstu  Vzemi ga."
»Stegnil je roko. Juda izpolni njegovo željo.
»Natakni ta prstan na svoj prst."
Ben-Hur ga natakne.
birancev, marveč jim je pustila, da so se popolno prosto gibali.
Da ne bi zlorabili to prostosti nabiranci ali njih spremljevalci, razposlala so je dnu 5. marca t, 1. županstvom v okolici goriški okrožnica, ki je tej interpelaciji priložena v svoji celoti,
Nasledek tega je bil, da po uradnih poročilih se je izvršil letošnji nabor brez v s a k t e r e g a m o t j o nj a miru in javnega r e d a.
Vsekako se je pa dogodilo, da slovenski nabiranci so peli po poti skoz mesto in da so, kar znači skrunjenje »čisto italijanskega" značaja goriškega mesta, peli v maternem, to je slovenskem jeziku, kakor se je to godilo od nekdaj vselej, ter da stražniki niso zaprli nobenega Slovenca, pač pa dva Laha, ki sta lučala katunjc v slovenske nabiranec.
»Oskrunjenje" »čisto italijanskega" značaja goriškega mestu po slovenskem petju vojaških nabirancev je razkačilo italijanski radikalizem, ki je zastopan po mestnem sta-rašinstvu, ter jo vzbudilo njegov neukrotljivi srd nad državnimi oblastvi.
Dne 2S. marca bila je seja mestnega starešinstva, v kateri se je do sita zabavljalo in lagalo o nemirih, katero bi bili baje naročili Slovenci o priliki letošnjih vojaških naborov, o draženju slovenskega ljtul-slva po njegovih voditeljih, kakor tudi o popustljivosti vlade nasproti tem.
Glavno besedo imel jo prvi mešian goriškega mesta, ki je nedavno v neki tiskovni pravdi na Dunaju imel žalostni pogum, da je javno pred sodnijo in pod prisego v škodo goriškim Slovencem glede njih števila vkljub uradnim statističnim podatkom, ki so mu na razpolago in znani, govoril n e r o s n i c o, tako da predsednik sodnega dvora ga je moral opozoriti na protislovje med njegovo izpovedno in med podatki lista (Corriera), kateremu je on solrudnik. Temu je priglašal z izrodkt svoje jutrovske (ali judovske? Ur.) domišljije starašina, ki se je odlikoval pri vsaki priliki v boju zoper Slovence.
Kot tretji v družbi oglasil se je zastopnik mesta goriškega (Blaž. Ur.) z interpelacijo, katero je stavil v državnem zboru 29. marca. Kako zna ta gospod dogodke zavijati in pretvarjati, ve do m a pači ti in grobo ob reko v a ti, pokazal je s svojim govorom dne 13. maja 1897., ko je občini Sv. Luciji očital hudodelstva, ki se tam niso nikoli dogodila; ko je dolžil neki slovenski list prav nasprotno od tega, kar je list trdil; ko je vodoma podal kriv prevod članka, katerega izvirnik mu je bil prav dobro znan.   Njegovemu govoru se
»Ta dragocenost ni brez pomena", nadaljuje Arij. »Imam denar in številna posestva. Celo v Rimu me smatrajo za bogatega. Sorodnikov pa nimam. Pokaži ta prstan oskrbniku mojih posestev. Najdeš ga v letovišču pri Miseneji. Povej mu, na kak način si dobil v roke to znamenje. Potem smeš zahtevali, kar hočeš, in on ti da vse. Ako ostanem živ, storim za te še več. Dam ti prostost, da se povrneš v krilo svojega naroda in rodbine. Ali slišiš?«
»Ko bi tudi ne hotel, moram slišali.»
»Torej prisezi mi na bogove."
»Žid sem."
»Pa prisezi na tvojega Boga, ali na to, kar je najsvetejšega v tvoji veri. Prisezi, da storiš, kar ti potečem in tako, kakor bodem hotel,"
»Plemeniti Arij, po tvojih besedah in po tvojem glasu razvidim, da je ta stvar zelo važna. Povej poprej, česa želiš?"
„Ali prisežeš potem?"
»Kakor sem ti rekel, če to... O! blagoslovljen bodi Bog mojih očetov! Glej, tam se bliža ladja."
»Odkod?"
0Od severa,"
»Ali moreš spoznati, čegava je?"
»Tega jaz ne poznam."
»Ali ima prapor?"
»Ne vidim ga."
vredno postavi na stran  interpelacija z dne 29. marca.
Takih sredstev se morajo posluževati italijanski radikale! v Gorici, ako hočejo dokazati, da Slovenci jih žalijo, nadlegujejo, izzivajo.
Vpitje italijanskih nabirancev bilo je, kakor priznavajo celo italijanski listi sami veliko glasnejše nego slovensko petje, in naravnost izzivajoče za Slovence; vkljub temu je le to, in ne tudi ono žalilo ušesa italijanskih radikalcev. Vsaj se ve, zakaj. Italijanski nabiranci so modro poslovali okoliščino, da Gradišče je glavni kraj italijanskega dola dežele, ter so napravili v to mesto izlet, katerega popisuje dopisnik iz Gradišča v polu-radni tržaški »La Sera" z dne 28. marca z naslednjimi besedami: »Icri I' allro arrivarono qui circa 30 coserilti goriziani, i qtmli fecero una chiassata slrepitosa per le vie o noi locall puhlici. A noi, abituali a una certa tranquil-lila patriarcale, fecero impressione quoIle tnanifeslazioni eccessivo che non polrebbero altrimenti permeltersi so non da personc avvinazzate", (Predvčeranjem prišlo je tu sem kakih 30 goriških nabirancev, ki so delali hrup in šuuder po potih in \ jnvnili prostorih. Nam, ki smo vajuni na nekak patri-jarhalen mir, so se gabili laki brozmerni pojavi, katerih bi si sicer nikdo no dovolil, ako ni pijan.)
Tako delajo italijanski nabiranci in ne-nabiranei tudi v Gorici, z razliko, da vsi kliri in pevanjn so tu naperjena proti slovenskim prebivalcem v mestu in na deželi, ki imajo več ko dovolj uzroka potoževati se, da pristaši in učenci mestnega starašinstva jim pretijo, jih nadlegujejo ter izzivajoč
Italijanski radikalni toživci se ne sramujejo trditi, da s slovenskimi listi se milejše postopa nego z italijanskimi, kakor da ne bi vedeli, da proti goriškemu listu so je bila vložila tožba in pozneje brezpogojno odtegnila, samo da še je dala prilika najbolj škandaloznim hišnim preiskavam, katere pozna avstrijska sodna in policijska praksa, s pretvezo, da se išče t o < e n i rokopis, a v r e s-nici, da seje nekaj iskalo, česar se ni reklo in česar se ni našlo; kakor da ne bi vedeli, da slovenski poslanci goriški so se obrekovali z italijanskimi tiskovinami, ki so se po zidovih razobošale, ne da bi bili našli katerokoli varstvo.
Gonja mestnega starašinstva in zastopnika goriškega mesta (Blaža. Ur.) je po sebi pripravna, da strahuje slabotne vladne organe, da ponižuje slovensko ljudstvo in njegove zastopnike, da jih tira v blato in da jih sumniči, da hujska  italijansko prebival-
»Nemara zapaziš kako drugo znamenje?" »Vidim jadra in tri vrste vesel;   ladja se bliža zelo urno",
»Zmagovalna rimska ladja razobesila bi brezdvomno prapor. Torej je to ladja morskih roparjev... Cilj" — reče svečano Arij, »čuj, dokler morem govoriti. Ako je to grška ladja, smeš bili miren zaštran svojega življenja. Nemara it ne dado prostosti, prikujejo te znovič k veslu; toda ne umore te. Pač pa nasprotno storijo z menoj... (Trt-bunov glas je slrepetal). Jaz sem že prestar, da bi mogel dvigati breme sramote. Naj si mislijo v Rimu, da Kvint Arij, kakor se spodobi rimskemu tribunu, je vtonil z brodom vred, braneč ga pred sovražnikom Evo, kar želim od tebe. Ako je to sovražna ladja, pahni me raz deske v morje. Kaj ne, da storiš lo ? Prisezi!"
»Ne, tribun, ne prisežem", odvrne Ben-Hur odločno. »Ne prisežem, niti ne storim tega, kar želU. Moja vera, kije za-me najvišji zakon, mi ne dovoljuje vzeli ti življenja. Vzemi svoj prstan (po teh besedah ga vzame s prsta), vrnem ti ga ob enem z vsemi tvojimi obljubami. Dasi sem obsojen za vse življenje na galejo, vendar nisem suženj. Jaz sem prost sin Izraela in vsaj v tem hipu lahko odločujem sam svojo usodo. Vzemi svoj prstan, tribun..."
Arij je ležal nepremičen,
stvo proti slovenskemu, da poostruje narodna I nasprotstva dveh narodov, ki bivata v Gorici, da upliva na vlado, naj bi bila v obrambo j „čisto italijanskega" značaja mesta goriškega krivična proti'Slovencem' iz mesta in iz okolice, naj bi v svojem delovanju nehala biti i avstrijska vlada in naj bi oskrbovala poste j italijanskega radikalizma po Bonghijevih načelih.                                               ,.  , ,.    I
Vlada ima nalogo, da se ustavlja takim klicem, da priznava enake pravice vsem in d« ne pusti izpred oči gnezda italijanskega radikalizma v Gorici, mestnega starešinstva.
Z ozirom na vse to stavljajo podpisani na Njegovo Vzvišenost gospoda ministerskega predsednika kot voditelja ministerstva notranjih zadev in na Njegovo Vzvišenost gospoda pravosodnega ministra naslednji vprašanji:
1.  Ali je Njegova Vzvišenost gospod minister notranjih poslov—pripravljen delati
na to, da v prihodnje izostane brez izjeme in v resnici vsaklero nadlegovanje, izzivanje in žaljenje slovenskega ljudstva v Gorici in v okolici po mestnem starašinstvu goriškem in po privržencih njegove stranke?
2,  A M je Njegova Vzvišenost gospod pravosodni minister pripravljen poučiti podrejena mu oblastva, naj se v prihodnje tudi nasproti italijanskim listom postopa po istih pravnih načelih, kakor proti listom drugih narodnostij, imenom proti slovenskim?
Na Dunaju, 1. aprila 1898. Dr. 6 egorčič. dr. Ferjančič, Vukovie, Biankini, Žičkar, Šupuk, dr. Stojan, Wach-nianyn, Kušar, Borčie, Povše, Ochrymowicz, dr. Žitnik, dr. Krek, Berks, Robift, Pfeifer, Banvinski, Peric, dr. Klaič, Spinčič, dr. Bulat.
Državni zbor.
V razpravi o programu ministerskega predsednika je izrekel v imenu nemško - liberalnih veleposestnikov grof S tur g h k nado, da se obstrukcija v taki meri, kakor lani, več ne ponovi. Njegova stranka bo glede na na-godbo glasovala samo za tak predlog, ki bo vseskozi pravičen obstoječim zahtevam. Jezikovnega vprašanja vlada nalašč ni djala v program, a to treba najprvo rešiti po zakoniti uredbi. Nasproti vladi bodo nemškolibe-ralni veleposestniki varovali svojo neodvisnost.
Mauthner je zahteval v imenu svobodne liberalne skupine, da mora vlada ustreči z jezikovnim zakonom nemškim zahtevam ter zagotoviti Nemcem pravice.                      |
Dr. Vašaty je  rekel, da Thunu  ni prav zaupati, ker ni določeno razvil svojega programa. Čehi ne morejo bili zadovoljni z jezikovnimi naredbami, ker so jim Badenijeve i naredbe dale  premalo, Gautschevo  pa prav nič. Govornik se je izrekel proti temu, da bi j se jezikovno vprašanje rešilo po zakonu, do- j stavil pa je, da se ne sme dovoati nagodba brez sprave na Češkem. Glede  na pretirane zahteve Nemcev je dejal,  da spada oni  v norišnico, kdor zahteva na koncu 19. stoletja v Avstriji nemščino za državni jezik.
Finančni minister, dr. Kaizl, je predložil dne 31. pr. m. proračun za leto 1898. Iz tega posnemamo le številke:
Redni proračun izkazuje skupne potrebščine 721,923.054. (za 6,002.227 goid. več kakor oktobersk! proračun) in pokritja 722,371.982 gld. (z, ^,471.700 gld. več kakor okloberski preračun./
Potrebščine znašajo: za cesarski dvor 4,650.000 gld., za cesarjevo kabinetno pisarno 76.864 gld., državni zbor 1,308.262 gld., za državno sodišče 23.300 gld., za ministerski svet 1,319.321 gld., za skupne zadeve cele monarhije 121,464.529 gld., za ministerstvo notranjih del 27,432 488 gld., za ministerstvo deželne brambe 24,072.681 gld., za naučno ministerstvo 30,997.160 gld., za finančno ministerstvo 113,764.340 gld., za trgovinsko ministerstvo 49,586.799 gld., za železniško ministerstvo 98,637.200 jl&, za poljodelsko ministerstvo 18,814.851 gld., za pravosodno ministerstvo 29.066.254 gld., za najvišji računski dvor 176.600 gl. za penzije 22,898800 gld., za subveneije in dotacije 6,829.505 gld., za državni dolg 170,153.910 gld. in za upravo državnega dolga 650.190 gld.
Dohodki znašajo: ministerski svet 791.300 gold., ministerstvo notranjih del 1,379.996 gld., ministerstvo deželne brambe 408.179 gld., naučno ministerstvo 6,971.733 gld., finančno ministerstvo 518,699.842 gld., trgovinsko ministerstvo 52,452.156 gold., železniško ministerstvo'»120,923.600 gld.. poljedelsko ministerstvo 14,572.718 gld., juslično ministerstvo 1,117.231 gld., penzijski etat 1,311.297 gld., subvencije in dotacije 164.300 gld., državni dolg 1,045.286 gld., uprava državnih dolgov 10.850 gld., prodaja drž. nepremičnim 170.000 gld., del kupnine južne železnice 2,350.000 gld.
Nekatere točke, ki so bile prej pod dr. Bilinskem stavljene v investicijski proračun, je preložil novi finančni minister v redni proračun, kamor spadajo.
Ker vsled obstrukcije vlada ni mogla rešiti prej tega proračuna mej drugim tudi dosedaj ni bilo mogoče nakazati potrebščine za napravo dveh mostov pri Bovcu in za most čez Sočo.
Proračunski odsek šteje 48 Členov. Med temi ima »Slovanska krščansko - narodna zveza" štiri zastopnike: B a r w i n s k e g a, Borčiča in dva Slovenca, dr. Gregorčiča in dr. Kreka, ki je ob jednem poročevalec za predloge o podporah po ujmah prizadetih krajih.
V seji dne 1. t. m, je dr. Herold nujna predlagal, naj vlada popolni Gautscheve jezikovne naredbe tako, da bo razvidna iž njih popolna jednakopravnost češčina poleg nemščine. Treba jih je pa tudi raztegniti na Šlezijo. — Poslanec Sy I ves ter je vprašal zborničnega predsednika, če hoče skrbeti za to, da bodo po»;anci dobivali odgovore na stavljene interpelacije, ker sicer v nasprotnem slučaju ponovi pri vsaki seji vse take interpelacije. Grof Tlmn je obljubil, da odgovori takoj, ko se končajo potrebne poizvedbe.
Na lo je prišla na dan jako važna zadeva. Poslanec Hof mann-Wellenhof je povedal, da je bilo v zadnjem času konfisko-vanih mnogo listov, ker so ponatisnili do-slovno v državni zbornici podane interpelacije in urednik »Arb. Zeitnng" je bil radi tega colo obsojen na hudo kazen. Vprašal je zbornišnega predsednika, dr. Fuchsa, ali je pripravljen varovati privilegije poslanske zbornice. Dr Fuchs je odgovoril, da je kasacijsko sodišče že izdalo razsodbo, da interpelacije niso deležne imunitete, kar je ogor-čiio vse poslance. Jnslični minister Ruber je to izjavo potrdil.
Dr. Verkaut' je na lo povedal kako brezobzirno postopata državni pravduik B o-bies in znani Hoizinger. Vsi poslanci so ogorčeni vsled takega postopanja ter predložijo protest.
DOPISI.
Iz Vertojbe, dne 29. marca t, l. — Preteklo nedeljo se je vršil redni občni zbor tuk. društva za zavarovanje goveje živine. C. kr. namestnišlvo v Trstu jo potrdilo predložena mu praviia za društvenike obeh vasij gorenje in dolenje Vrtojbe, Toda pred zborovanjem so se odrekli društvu vsi posestniki dol. Vertojbe, češ, da si ustanove lastne društvo. Drugače so pa govorili isti zastopniki ilne 13. februv. t. 1. pri ustanovnem zboru. Takrat so bili vsi navzoči udje vneti za skupno društvo, ter so ga z veseljem pozdravili. In sedaj ? Tako ravnanje ni možko ter spodkopuje zunanji ugled. Menimo, da tudi c. kr, namestništvu ne bodo ljube te burke ter da' ne potrdi novih, nepotrebnih pravil.
Nasprotno so se pa udeležili imenovanega občnega zbora vsi posestniki gorenje Vertojbe. Na predlog domačega preč. gosp. vikarja, so si izvolili soglasno sledeče gospode: Jožef Nemec, župan, predsednik; Ivan Zorn, nadučitelj, podpreds. in tajnik; Ivan Batistič, blagajnik; odborniki: Janez Černe Jožefov, Janez Černe pok. Andreja, Jožef Nemec (Krpan), Andrej Lasič, Jožef Peloz, Anton Boštjančič pok. Franceta. Nadzorstvo, gg.: Edv. Slrekelj, vikar; Andr. Drašček, naduč. v pok.; Andr. Lasič pok. Jožefa. Ogledniki, gg.: Blaž Reščič, Anton Boštjančič pok. Jožefa; Franc Bizjak.
Društveno imetje se bode nalagalo v »hranilnico in posojilnico* v Št. Petru. Ako se pa društvo prostovoljno razdruži, ali če je razpusti upravna oblast, preide rezervni zaklad in vse društveno premoženje društvu «Šolski dom» v Gorici. Ker ima društvo vrle voditelje, menimo, dn bo tudi vspešno napredovalo. V to svrho pomozi Bog!
S Pežin dne 28. marca 1898. (O razdelitvi   občinskih  zemjišč  naše davčne občine.1 2e leta   1894.  so  bili pogoji za razdelitev naših občinskih zemljišč j potrjeni, a do danes  razdelitev  še ni  izvr-! sena. Leta  1896. je   gosp.   zemljemerec, s katerim smo se bili  za  razdelitev  pogodili, sam pregledoval gozdne deleže, katere imajo nekateri posestniki po  občinskih zemljiščih, ki bi pa želeli vso občinsko  zemljišče  sami imeti. Zaznamoval je  takrat  gosp.  zemlje-I mereč,  kakor ravno je dotični nenasitljivi
posestnik svoj gozdni delež sam pokazal, in pokazali so vse kot njih lastnino, kar se je zarastlo samo ob sebi do danes. To pa daleč presega meje prvotnih gozdnih deležev. Tudi so pokazali tako zemljišče, ki bi se izključno ne moglo drugače vzeli kot za pašnik, in vendar se je vzelo za delež po čl. III. dotičnih pogojev. Pri razdelitvi gozdnih deležev bi se bila morala vsekakor upoštevati določba čl. XIII. ki se glasi: ,Ako nastane pri gozdnih deležih zastran mej kak prepir, ima ga komisija razsodili, opiraje se v prvi vrsti na veljavna dokazo-alna pisma, če bi pa tacih ne bilo, na spričevanje najstarejših mož v občini, ki nimajo pri dotičnih deležih nobenega interesa". Ako se ni hotelo do sedaj na to ozirati, j bode se moralo pozneje, ker ravno s tem sla se napravila nezadovoljnost 'in prepir mej deležniki. Takrat so pa nam zatrjevali, da je to le površno in da se bo natančneje delalo, ko bo pričujoča vsa komisija. In čakali smo mirno.                                              \
Leta 1897. pa je bila   prišla  komisija, obstoječa  iz  6 udov,  namreč:   dveh   mož, katere je  bilo  izbralo starašinstvo  kot zaupnike, enega zapriseženega  zernljemerca in dveh zapriseženih  cenilcev. Ttj  komisiji je predsedoval g.  župan.  Čl. VH.   pogojev  za razdelitev pa določuje: BRazde!itev bo  izvr- . sevala komisija, obstoječa iz treh  udov, ka- j tere  izbere  starašinstvo,  njim   doda  starašinstvo   zapriseženega   zemljemerca   in   dva j zaprisežena cenilca   iz   zunanjih   občin.   Tej komisiji  predseduje  župan;   kar  ona   stori, bo vezalo neoporekljivo vse  deležniku-. Bila je torej komisija za enega uda pomanjkljiva!
Do sedaj je razdeljeno še le ono zemljišče, katero so posestniki sami kot ^voje gozdne deleže odkazali, kar pa veliko preveč. Kakor smo razvidili iz »obrisa o razdelitvi obč. zemljišča", kateri je g. zemljemerec občinarjem v pregled poslal, pripada 42 posestnikom kot njih gozdni deleži 105 oralov 337 sežnjev občinskega zemljišča, kar se jim je odkazalo v zrni^o čl. 111. Odkazalo se jim je pa tudi tako zemljišče, v katerem niso imeli nikdar izklenivne pravice, kakor veli čl. HI. Za to, gospoda, se bomo o svojem času še pokali na drugem mestu. Vsega obč. zemljišča pa je: 185 oralov 370 štir. sež. Od tega ostane po razdelitvi še skupna občinska last 4 or. 14 sežnjev. Tedaj bi ostalo potem le še 75 or. 1419 sež. za razdelitev v zmislu čl. IV. * V* ta razdelitev ostala veljavna, bi se gouuu velika krivica tistim deležnikom, ki so bili oddaljeni, da si niso zamogli svojevoljno že prej tako izkoriščati in prisvojiti občinskega zemljišča, kakor so je oni biizo istih. Posestniki blizu obč. zemljišč dobe kot gozdne deleže od 6—7 oralov, troje največjih posestnikov in vsi ubožnejši pa skoraj nič. Zlasti tisti, ki ne dobe velikega deleža, so bili pa pri od-kupljenju od grofa tudi dobro prizadeti. Zavoljo tega ne bode mogoče molčati in mirno trpeti tako velike krivice, temveč govorili in pritoževali se bodemo in upamo, da tudi z veljavnimi dokazi nekaj dos žemo na merodajnem mestu. Tisti pa, ki so imeli pravico in dolžnost govoriti, bi bili morali storiti in-ne pripustiti, da bi bil vsak po svoji volji mejnike kazal in govoril o izkle-nivni pravici še tam, kjer je goličava in kjer imajo nasajeno privatno sadno drevje, a gozdno drevje, smreke in dr. je vedno tam občina prodajala in za svoje potrebe izsekavala. To bomo še dokazali! Kar se je do sedaj naredilo, n. pr. cenitev in razdelitev, je vse nekako površno, kar sami dotični udje komisije pripoznavajo in deležnikom zatrjujejo ter so pripravljeni pričati, j ako bi bilo potrebno. Po čl. HI. je torej sedaj razdelitev izvršena, čeprav ni še za- i doščeno čl. VIII. Kje so prigrajalei in ali j jih je kdo iskal? So H izpolnjene določbe tega člena? Menim, da ne! Vsejedno pa le podvizajte razdeliti še oni ostanček v zmislu čl. IV., da se prej začne borba, ki je neizogibna. Vis. deželni odbor p.» upamo, da bode natanko pretresal naše pritožbe, za kar bomo, kakor se vidi, prisiljeni.
Kakor se sliši, je tudi ljudstvo davčne občine Ponikve močno ogorčeno, ker se je tam ravno tako nekako le površno začelo obč. zemljišče deliti. Bomo videli!
Zategadel bi bilo prav umestno, ako bi komisija takrat, ko se bode zopet delitev v zmislu čl. IV. vršila, storila posestnikom gozdnih deležev prvotne mejnike istih dokazati, in v to svrho najstarejše može v občini zaslišala; tsobjto pa naj bi oni, ki imajo sadno dretje nasajeno, morali doka-
zati tam njih izklenivno pravico,  kajti,  tiste
v našem  obč.  zemljišču,  razun  v  prvotnih        j
gozdnih deležih, nikdo nikjer ni imel!
Ako se to ne zgodi, bo sledil iz tega prepir in sovraštvo do vas, ki imate s tem opraviti, bo večno.                 Občinar,
v imenu več drugih.
V Ljubljani dne 1. aprila 1898. (Izv.
dop.)   —  Vlansko  leto   ustanovljeno   „Slo-        j
vensko zidarsko in tesarsko društvo v Ljub-        I
ijaniB, utegne zanimati tudi goriške Slovence.        I
Dovolite mi, gospod urednik, naj Vam v tej        I
zadevi nekoliko poročam.  Povod ustanovit,.        I
so dali  največ   zidarji-pevci   iz   R e n t   in        I
oni   iz   goriške   okolice.   Številnokrat       I
sem imel prijetno priliko diviti se ob   petju       j
imenovanih  obrtnikov  ter se  končno, spo-       1
znavši osebe, značaj in smoter teh  slavcev,       1
odločil po možnosti delati na to, da  se   iz-       1
boren   materijal   združi v jedno   kompaktno       1
skupino. Tako sejo sčasoma ustanovilo «Slo-       I
vensko zidarsko in tesarsko  društvo« z na-        1
menom,   gojiti   slovensko   petje,   potem pa       1
tudi v svrho strokovnega poučevanja v svoji       1
obrti.   Na   dan   ustonovljenja   je   pristopilo       I
društvu nad  100   članov,  kar je   na   novo       1
voljeni odbor knr najprijetneje uplivalo. Pri-       1
spevkov, vpisnine in članarine je bilo toliko,       1
da je dobilo društveno  vodstvo takoj v po-       1
četku pogum naročiti za društvo vaš  cenjo-       I
ni list,  »Edinost«   in   tudi  druge  strokovne       I
listo! Društveniki  so  imeli  torej, v  ta   na-       1
men najetih prostorih na razpolago zabavno       I
in strokovno čtivo.                                              1
Mej tem, ko smo Citali, peli in se  do-       1
stojno   zabavali,  je   društvo   vidno   rastlo.       1
Danes šteje do 500 dano v.  Le škoda, da jo      1
številno   Reneanov,   namenjenih   tudi   letos       1
delati v Ljubljani, vsled  postopanja  nekega       1
tukajšnjega   sebičneža,   odšlo v Bosno.   No,      [
pa tudi te vrle dela.vee-pevce upamo v bližnji      1
bodočnosti dobili zopet v svoj   krog,   kamor      1
si sami žele in kjer bi mnogo koristili dobri      1
stvari. Odborov pogum je z naraščajem čla-      1
nov rasteh Sklenilo se   io omisliti   si  lastno      P
zastavo. V ta namen prispevali so tako člani,      L
kakor prijatelji društva in kmalu   smo   imeli      1
toliko svoto, da se je smelo naročili zastavo,      ¦
ki se že izdeluje. Strokovnjak, priznana   vr-      1
lina, gospod Z n p 1 i c h n I   je prevzel   izvr-     1
site v barjaka.  Blagosiovljenje  se   bo   vršilo     E
14. avgusta t. I„ o čemer vam   hočem  pri-      I
lično več poročali. Za danes naj le omenim.      I
da bode zastava   veljala  okoli  800  gld.   in      1
obeta bili jedna najlepših, kar jih ima Ljub-      I
Ijana. Kar se tiče pevskega zbora,  kateremu      I
načeljuje magistr. uradnik g. Gutnik. šteje      1
že danes čez SO članov in se bode to  šte-     1
vilo   do  slavnosti  blagoslovljenja   društveno     f!
zastave  podvojilo.   Kapelnik   mii  jo  gospod      ?
IJilarij   Benišek,   najspretnejši,   najvslraj-     11
nejši pa najmarljiveljši učitelj   pevskih   zbo-     |
rov. Mož ima čudovito lepo  vspehe.   kar  je     i
Popisovati njegovi jekleni vsfrajnosti in ener-     I
žiji. Kdor je kdaj  Cul  njegov  operni  zbor,     I
temu je  gornja  trditev  jasna.  Pevski   zbor    I
bo imel svoj prvi   letošnji   nastop v nedeljo     1
dne S. maja t. 1. na   Koslerjevem   vrtu.  Pa    ff
tudi za   slavnost   blagoslovljenja  zastave se    ff
odbor, kateremu predseduje nadpalir gospod    i
Mihael S r a k a r, s predpripravami  pošteno    ¦
trudi. O tej slavnosti drugič kaj več.                g
Domače in razne novice.
t Valentin Kancler. — Zadnji   hip    p
pred sklepom lista smo doznali žalostno vest,    K
da je umrl danes ob 11.  predp. g. Valentin    K
Kancler, bivši   naduč.  v pok.,  hišni   po-    E
sestnik v Gorici, dolgoletni denarničar «S I o ge»    H
in  podružnice sv. C. in M.,  iskren prijatelj   K
in  podpornik naše  mladine.  Rojen je bil 1.   K
1828. v Solkanu. Več jutri v «Primoreu».~   m
Blagi  gospej udovi naše srčno   sožalje.   N.   Jf
p. v m.!                                                          M
Odlikovanje.   — Njegovo Veličanstvo   11
je podelilo okr.  šolskemu nadzorniku,   gosp.   §1
Josipu   Cul o tu   v  Gorici   naslov šolskega   H
svelnika, ne da bi mu bilo treba plačati takso.   pf
Osebna vest. — Okrajni glavar v Za-   Ls
dru, gosp. A. baron  M a r o j č i 6.  sin slav-   R
nega   hrvatskega   generala, je  premeščen   1:   M
namestništvu   v  Trst. BJodinstvo"   pravi, da   ff
dobe ž njim primorski Slovenci dobrega pri-   B
jatelja. Vedcreino.                                           K
Kako   veter   veje?   —   Prvega   dne   fj
meseca marci je sedelo pri tukajšnji okrožni   '1,
sodniji   pet  Št. Petercev   na  obtožni   klopi.    -S
Vsa preiskava seje vršila v laškem jeziku,   ,'
Obtožnica je bila vložena v laškem jeziku  L
in zastopnik  državnega   pravdništva, g.   A.   K
Jeglič zastopal je obtožnico le v laškem  §§
jeziku, govoreč od konca do kraja izključno  m
le v laškem jeziku. Prisostvovalo je raz-   P
pravi pet odvetnikov, trije Lahi  in dva Slo-   i.
venca.                                                             |
Slovenska odvetnika (Dr. Stanič i»   1
dr. F r a n k o) sta koj iz začetka protestoval;'   t
proti temu, da se proti slovenskim  obtožen-   I
cem vlaga laške obtožnice, ter zahtevala, <l;l   I
se, ne-le, obtožnica  doslovno prevede obto-   I
žencem v slovenski jezik, ampak, da se isto   I
tako tudi obtožencem v domačem, njim um-   I
Ijiveni  jeziku   raztolmači,   kar  so   govorili.  K
bodi si  državni pravdnik, bodi si zastopnik   I
poškodovancev, bodi si jeden ali drugi žago   J vernikov, ki so govorili v laškem jeziku, do* brega ali slabega o tem ali onem.
Sodni dvor je pa ta predlog odklonil, češ, ti a v Gorici se sme tudi proti slovenskim obtožencem vlagati le laške obtožnice in proti njim in za nje govoriti v laškem jeziku. Nek znani laški odvetnik je imel celo drznost pri javni razpravi trd ti, da je zahtevanje slovenskih odvetnikov . »puntiglio *e* c^prieio»rl da je to le politično vprašanje, ki se sme razpravljati le drugod, ne pa na sodišču.
A. Jeglič (oni Jeglič,   od katerega  smo toliko pričakovali) je pri javni seji slovenskima   odvetnikoma    odvrnil,    da n i m a   od go v a r j a ti   nji ma,.^^ k.gm I jeziku vlaga in zastopa obtožn:^o. j
Inkvizicija po vzgledu srednjeveških tiranij še vedno lepo cvete na Goriškem. Ali dandanes se Slovenci niti pritoževati ne moremo ! Včasih so b li iiikvfzitorji naši narodni nasprotniki, in to je bilo vsaj razumljivo! Danes pa, ko nas davijo naši sinovi, da dokažejo na vzgor svojo nepristranost, se no ! smemo niti pritoževati.
IJIaževa interpelacija, ali bolje tista, katero je prejel iz fabrike goriških   komedi- j jv.ilov, obsega naslednje glavne misli:
Najprej omenja odgovor vladnega zastopnika barona Gzapka dr. Gregorčiču v seji 155, maja p. 1., ki je opravičeval postopanje redarstva s slov. novačenci, če tudi bi se zdelo tako postopanje v «mirnih časih* prenapeto. — Glavarstvo je letos najbržo mislilo, da so se nam že vrnili oni «mirni časi». —Kdor je pa videl korakati po mestu močne čete surovih (!) «hord», ta se je prepričal, da letos je bila izbrana Gorica za po-zorišče slovenskih narodnih demonstracij (!!). — Prejšnja leta so smeli iti (?), novačenci le po določenih ulicah k nabornemu prostoru, letos pa so smeli svobodno, koderkoli so hoteli, prepevajo izzivajoče pesmi .... Očiten je bil namen izzivanja, in če meščanstvo (— bolje: lahonska sodrga, kajti li pa že pobili drzne nosove! Ure d.-—) ni reago-valo, jo zahvalili le dobrohotnost prebivalstva. (-- Kdo so ne smeje V! Ur o d.) — Toda slovensko prebivalstvo no počenja vsega tega }z svojega nagiba, marveč slovansko Časopisje in posamezni hujskači dražijo ljudstvo k narodnostnemu boju, vzdržujejo živo nasprotje med mestom in okolico, da se razdor čedalje veča. — Glavno slovensko glasilo «Soča» od 11. t. m. je objavilo pismo, ki dokazuje, od kod prihajajo vsi taki prizori. Pod krinko, da bi vzpodbudil novačenee k spodobnemu obnašanju, zavijajo dejstva, je voditelj goriških Slovencev oblatil prebivalstvo (— Smešno! Ur. -) Gorice, je hujskal proti njemu (!!) novačenee,Slovence pa jo slikal kot nedolžne žrtve laškega na-silstva. — Dasi je ona okrožnica očitno linj-skala proti ital. narodnosti (? !) in tudi proti oblastnijam (?), vendar ni bila zaplenjena, dočim se najostreje postopa z laškim tiskom (O ironija! Blaž. Blaž — laž! Ured.) V Gorici i> vsakomnr znano, da tako favori/ovanje in oozirnost si pridobivajo slov. agitatorji le z neprestanim terorizmom na oblastnijc, višje in nižje, da se zatira vsak še tako nedolžen laški pojav, dočim je Slovencem vse dovoljeno. — Z ozirom na vse to vprašajo:         I
1.  Ali je Nj. Vzv.  g. notranji  minister \ pri volji odrediti, da zfsnaprej slovensko pre- ! bivalstvo iz okolice ne ob novačenju, ne ob drugih prilikah kakorkoli nadlegovalo, izzivalo in žalilo ital. meščanstva ?
2.  Ali je Nj. Vzv. g. pravosodni minister pri volji, opozoriti podrejene oblasti, da morajo z ital. tiskom postopati enako kakor s slovenskim ?
Prvi je podpisan Blaž, za njim Verzenjaš in potem vsi laški preroki ven do Zaneltija. Kaj naj odgovorita ministra? Prvi bi lahko dejal, ako bi bil ravno pri volji, da ob naboru oo mladiči peli in bodo še peli, ker kilavcev cesar ne potrebuje: ako bi se vsi mladiči vedno tako lepo obnašali, kakor so se letos slovenski v Gorici, bi jih bili lahko veseli in trebalo bi jih le hvaliti! Oni niso nikogar žalili, razun one irredentovce, ki menijo, da Gorica je že pod Italijo, kjer bi se ne smela slišati slov. beseda! — Nasprotno so laški mladiči prepevali žaljive pesmi in klicali „smrt šfavom* — te bo treba stresti za ušesa! — Drugi minister bo prav lako molčal, še lože nego prvi, ker na take norosti je molk najboljši odgovor.
Zasoljen odgovor Blažu je dal naš poslanec z interpelacijo, katero prinašamo na prvem mestu. Ta je pravi Sodan za ubogega g. Blaža ! — Prihodnjič jo prinesemo v nemškem izvirniku radi mnogih Nemcev v Gorici, ki bi jo radi čiUli.
Prodajalci v cerkvi. — Na otjčino nedeljo so v cerkvi sv. Ignacija na Travniku tacaš, ko je bila cerkev natlačena vernega ljudstva, italijanski pobalini prodajali oljke, ter s tem nadlegovali ljudi. Tako je ponujal neki pobalin oljko tudi slovenskemu obrtniku, ki ga je pa zavrnil. Kaj na to sta pa nalašč prišla nad njega z oljkami kar dva. Tako spoštuje ta mladina svet? kraj, cerkev.
Ali ni oblasti, ki bi zabranila tako nedopustno početje v cerkvi tem furlanskim smrkovcem ?
Trgovina z železjcm v največjem obsegu je ustanovljena v Gorici. Dva Slovenca, ki bodeta združevala v svojem podjetju potrebno strokovno znanje in dovolj kapitala, sta kupila eno dosedanjih velikih trgovin, Začneta pa 1. maja.  -— Opozarja je
Slovence  na  ta   novo trgovino jih prosimo, ; da jej prihranijo morebitna naroč ia.
Tovarna sodovke, sifonov hi pokalic (pasr,ret)  v narodnih  rokah — je ustanovljena na Goriščeku (pri Katariniju) v Gorici. Tovarnar je g. Jos. Hrovatin, ki ima za dru- J žabnika g. Jos. Ob er dan k a, ki ''e  veliko j let bil vodja enake Češčutijeve tovarne. Tudi J to je zopet vel'.'  napredek. — Izdelki so naj- j boljše vrste, kajti  vsi. stroji so  novi, enako I .vse posodje  in druge • »pripisale. — Cujemo, j "da marsikateri   »narodni"  gostilničarji  se J ne  morejo  še odtrgati od   prejšnjih tovarnarjev.  Pričakujemo,  da se lo -zgodi v najkrajšem   času,   sicer  bomo   poživljali občinstvo, da se bo izogibalo takih .krčem.  In   vse   rodoljubna  občinstvo   bo poslušalo naš glas !
Volitve v komisijo za odmcrjciijc osebnega dohodninskega davka bodo takoj po Veliki noči. — V okraju goriške okolice (Gorica, Ajdovščina, Kanal) je vpisanih v I. razredu 3, v H. razredu 13 in v III. razredu 222 volilcev. — Volitev za vse \ tri razrede bo na četrtek od 8—12. predp. i v poslopju c. kr, glavarstva.
Kar treba edinosti, ako sploh hočemo doseči uspeh, priporočamo po skrbnem pregledovanju  volilnih imenikov te-le može:
V  II.   razredu  (rumena glasovnica)   za prava čl a n a gg,: S a u n i g Matevž, župan v Biljah  in   Š i n i g o j  Miha v Mirnu; , n a m e :> t n i k a pa gg.: F u r 1 a n Alojzij v | Šmarijah in Drufovka Anton v Mirim.
V   III. razredu (rožnata glasovnica) p r a v a u d a  gg:  K1 a n č i č Anton, vele-
I posestnik   in   župan  v   Podgori   in   Baje
Anton,   nadučitelj   in   posestnik   v Renčali;
1 namestnika gg: Z e g a Miha, posestnik
I in župan  v   Kanalu, in   D u g u I i n   Ivan,
župnik v Ajdovščini.
Kandidalje naj le brez skrbi volijo tudi s a m i sebe, radi enotnosti, saj tu gre za občekorislno reč. —• Glasovnico je treba podpisali in izročiti jo osebno v določenem času ali pa naprej poslali jo po pošti na volilno komisijo. Na pismo treba pritisnili znamko za 5 kr. — V o I i 1 c i t Tu gre za Vaše že p e! Volite torej vsi f
Za goriško mesto bo volitve 15. t. m. v mestni hiši nasproti ljudskemu vrtu. V I. razredu je 31, v II. razredu 159, v III. razredu pa 858 volilcev. Slovencev n» temi je okoli 250.
,,KdiilOst\~- Naša mila lržaš,.,i sestrica je napravila po vzgledu „S o č e* važen korak v svojem življenju. Kakor je životarila „S o č a" in se ni mogla više povspeti, ker je bila vklenjena v železne spone tujih tiskarjev, tako se je borila tudi naša vrla sešita „E d i n o s l" z življenjem in smrtjo. Kakor pa si je opomogla »Soča" s svojo tiskarno, v kateri se svobodno premice po želji in potrebi in kjer ima na razpolago vse pogoje in ugodnosti za daljši razvitok, prav tako je bila tudi »Edinosti" lastna tiskarna prvi neizogiben pogoj, ako se hoče otresli morečega životarenja in napredovali s potrebami časa.
In izpolnila se je vro*a želja tržaških rodoljubov 1 V soboto 2. t. m. je izšla „ Edinost* v svoji tiskarni, pomlajena po obliki in očvrščena po vsebini. Lična tiskarna v ulici Carintia št. 12. je nastala s podporo teh le gospodov: K a 1 i s t e r Fran, G o r u p Josip in sin Kornelij, T r u d e n Miha in An le, Sabo c Ivan in M a n k o č Ivan. S primernimi svolami so se pridružili ludi gg. G o r i u p Ivan, S t e p a n č i č Gra-cijan, Valoveč Ivan, K l e m e n c Jakob, K r a n j c Josip in D r a š č e k Edvard. Slava jim! Slorili so veliko, imenitno narodno delo! Hvaležnost naroda jim bodi plačilo!
Prvi dan v novi tiskarni je napravila „E d i n o s t.K velik skok naprej, namreč, da izhaja odslej po dvakrat n a d a n za ceno 21 gld. Naročnikom zunaj Trsta bo zadoščalo po večjem le večerno izdanje za 12 gld. Kdor pa ljubi posebno novice iz Trsta, naj si naroči ludi jutranje izdanje (izhaja ob U. uri) ali pa samo lo, ako ne zmore obojega.
Priporočamo „Edinosl* prav toplo vsem rodoljubom po Goriškem. Iž nje izvedo vse svetovne novice prej nego iz katerihkoli drugih dnevnikov. Mi pa se odkritosrčno veselimo tega važnega napredka v narodnem živ-j Ijenju primorskih Slovencev. Slava! I           Živeli! — Prvaeina (nomen est omen)
I je bila prva, ki je pristopila po svojem žu-| panslvu „Šolskemu domu" kot ustanovnica z l zneskom 100 gld. Na to so se oglasili zavedni S o I k a n c i. Na predlog veleč. gosp. župnika K o 1 a v č i č a je pristopila solkanska občina .Šolskemu domu" kot uslanovn'ca z zneskom 100 gld. Danes pa je nam došlo poročilo, da je vsled enoglasnega sklepa dne 3. t. m. pristopilo ludi županstvo v Kanalu nSolskemu domu" kot ustanovnik z zneskom 100 gld. Tri občine so torej, spoznavajoče nujno potrebo šolskega poslopja za našo deco, že storile domoljubni sklep darovali po 100 gld., v spomin jubilejnega leta. Kličemo jim: Živele! pričakujoči, da slede tudi druge tem lepim izgledom.
Rogunci. — Štirje vojaki tukajšnjega pešpolka št. 47 so vzeli iz vojaške blagajnice okoli 500 gld. ter pobegli v blaženo Italijo. Kaj bodo reveži tam počeli!
Ravnateljstvo vinarskega In sadjarskega društva za Brda vabi k občnemu zboru, ki bo dne 17. aprila   1808. ob 3. in j pol   uri  popoludne   v   Biljani  z naslednjim 1 dnevnim redom; 1, Volitev ravnateljstva za
triletno dobo t. j. do 31. julija 1900. 2.Mo- I rebitni  predlogi  in  nasveti po § 38. društ. pravil. V Gorici, dne 20. sušca 1898.
V Kobaridu so 27. pr. društveniki c. kr. kmetijske družbe v Gorici ustanovili p o-družnico za kobariški okraj.
Načelnikom je bil izbran gosp. dež. poslanec Ivan La panja, namestnikom gosp. župan kobariški Fr. Šlunder; zastopnikom pri društvenem odboru v Gorici pa vodja kmetijske šole, gosp. Viljem Dominko.
C. kr. kmetijsko društvo v Gorici naznanja, da je urok za skupno naročbo bakrenega vitrijola in žvepla podaljšalo do konca meseca aprila.
Umor.  —  Na  Bači  je neki mladenič na Praznik sv. Jožefa zaklal svojega tovariša. Izkaz radodarnih doneskov prinesemo v prihodnji številki.                                         J
l»rl iiiKuki rodbini  no M  smeli pogrešati J najboljših dveh ljudskih in domačih sredstev, namreč: Dr. Kosa balzam za želodec in pražko domače mazilo.  Ista se dobita   tudi  v goriških lekarnah,                                                                        j
Razgled po svetu.
Nadvojvoda Fran Ferdinand 4* Kste,
prosumptivni prestolonaslednik, je po cesarski naredhi, katera   se   jo že izdala, pooblaščen | zastopali v nekaterih vojaških in civilnih zadevah Nj. Veličanstvo. i          OgH.    • Neodvisna stranka noče pra-
znovati dne 11. t. m. z vlado vkupno pro-slavljenja petdesetletnice v novi ustavi, ker se je vlada, proti narodnemu prazniku dne 15. pr. m. tako v ozadju držala. Isto so sklenili tudi visokošolci v Budimpešti, ki so celo proti vladi demonslrovali.
Pogodba z Ogersko. — Grof T h u n pravi, da ta je .državna potreba". Mnogi poslanci bodo radi lega tudi res slepo gh-sovali zanjo. — Mi pa pravimo: potrebna je le pravična pogodba, takosna pa, kakoršna jo bila doslej, naj le bo, kjer hoče, in i j e ne pot r e b u j c m o! Upamo, da slovenski poslanci so ne bodo dali slepili z »državno potrebo". Pod takim — slepili so nas slekli že do kože. — Pozor, pozor, pozor!
Sprememba v iiautcstulštvii v Galiciji. — Namestnik knez S a n g u s z k o je odstopil in njegovim naslednikom je imenovan poslanec grof P i n i n s k i. Zakaj je odstopil, se ne ve. Po odstopu mu je podaril cesar v znak priznanja njegovih zaslug red zlatega runa.
Emil Zola, slavni fracoski romanopisec, o katerem je v znani pravdi pisalo celo svetovno časopisje, je bil predložil ničnostno pritožbo, pri kasacijskein sodišču in dne 2. t. m. se je izrekla razsodba, da jo Emil Zola vsak e k a z ni popolno m a o p r o š č e n. O aferi Dreyfussovi pa vendar še ni vse jasno.
Glad s t o ne, slavni angleški državnik, je bolan. Trde, da ni več rešitve zanj, ker je že star in slab.
Nanscn, toli prosi iti i preiskovalec severnih krajev, predava sedaj v Pelrogradu o svojem znanstvenem potovanju. Dne 6. maja t. 1. pa pride predavat na Dunaj.
General l*cllicux, znan iz obravnave proti Zoli, je rekel v pogovoru s svojimi častniki o francoski vojski nastopno: »Nedavno sem imel priliko premotriti delavno moč lopa št. 20. Ta ima največjo uničujočo silo, bodočnost pa prinese ludi pešcem tako puško, ki bo imela na 700 m. isto jakost, katero Ima sedaj na 400 m.» Dostavil je še, da se v slučaju vojne pokaže Francozom prilika na gotovo maščevanje.
Razgled po slovanskem svetu.
Kotorski Srbi, znajoči ceniti svoje velikane, proslave 50-letnico književnega dela neumornega boritelja na polju srbske prosvete, Ivana Sundečiča. V ta namen se je ustanovil odbor, ki bode delal v to svrho, da slavnost vspe čim sijajneje. Pričakovali je, da se te slavnosti udeleže vsi spoštovatelji pesnika brez razlike vere in narodnosti, posebno pa Srbi in Hrvatje, oni, katerih bralsko slogo je Sundečic* zagovarjal vsikdar. Ta slavnost se bode vršila dne 18. aprila 1898.
f Lujiza Pcsjakova. — Dne 31. pr. m. je umrla v Ljubljani slovenska pisateljica in pesnica, gospa Lujiza Pesjakova v starosti 00 let! N. p. v m.I
»Slovenski Ust" počne izhajati zopet le po enkrat na teden. Tako naznanja konzorcij v zadnji številki z dostavkom, da začne, ako se pokaže polreba, list izhajati zopet po dvakrat. Kot tednik bo imel priloge.
Mestni magistrat ljubljanski je poslal v Gorico nekemu slovenskemu uradniku srečke kranjskega stolnega mesta na razprodajo. Pošiljatev je bila taka: Firma na zavitku nemška, naslov nemški, v zavitku srečke s tiskanimi prilogami v nemškem in laškem jeziku, o slovenščini pa ne duha ne sluha. Naše mnenje je to, da bi se moral slavni mestni magistrat ljubljanski ozirati na vsak način na slovenski jezik za Gorico, pa naj se pošljejo take srečke na razprodajo v Gorico komurkoli. Vprašanje: Ali se je to zgodilo po „neljubi ponn-ti*, vedoma ali kako ?
Slovenski pravopis izide v kratkem na Dunaju v c. kr. zalogi šolskih knjig. Visoko naueno ministerstvo je namreč naro-
čilo g. okrajnemu Šolskemu nadzorniku, prof. Fr. L e v c u v Ljubljani, naj na podlagi Ple-teršnikovega slovarja sestavi knjižico o slovenskem pravopisu, poleg tega pa tudi določi vse tiste slovniške oblike, ki se doslej pišejo ali napačno ali pa raznotero. Prav, da se zjedinimo v pisavi, katera baš v zadnjih časih pri nas kaže toliko razlike.
Pole s podobami za šolo in dom. Družba za razmnoževalno umetnost na Du-naji je začela izdajati pole s podobami za šolo in dom, katera bodo gotovo veliko hasnile mladini, podajajoče jej obilo nazornega gradiva v podobah iz vseh znanstvenih polj v sistemu obliki in umetni podobi. Prva serija, obsegajoča 25 pol, je ravnokar izšla ter prinaša na prvi poli času primerno, sliko Njegovega Veličanstva, tej slede podobe iz stare in nove zaveze, lepi prizori iz raznih-legend in pravljic (Llbuša), razne slike, predstavljajoče zgodovinske reči iz starega, srednjega in novejšega veka, Hune, Marijo Terezijo pogorja, železniške zgradbe itd, Iz tega je razvidno, da je program prav raznovrsten. Izšlo bo kakih 500 pol. Pri tem podjetju sodeluje veliko število odličnih umetnikov iz vseh delov avstrijsko-ogerske monarhije in tako je pričakovati, da bodo te pole v celolj in posamezne mogle ustrezati povsem svojemu namenu in visoko c. kr. ministerstvo za uk in bugočastje je podjetju naklonilo največjo pozornost in. uvažujoče pomen tega podjetja za šolstvo jo naročilo komisiji strokovnjakov, naj gleda na lo, da bodo polo v vsakem oziru zadoščale vsem zahtevam umetnosti in odgoje, ker novodobna pedagogika vedno odločneje zahteva za abstraktna In teoretična razlaganja nazornega poduka.
Te pole so pa tudi prav po ceni. Posamezna črno izvedena pola stane 5 kr. in pisana pa 10 kr. Razprodajo ima samo c, kr. zaloga šolskih knjig na Dunaji, a posamezne pole v prodaji na drobno se dobi v vsaki prodajalnici za knjigo in umetnost, Dobe se v vseli avstrijskih jezikih.
Podjetje je na vsak način priporočila vredno.
Trgovinsko obrtno pospeScvitlno društvo. — G. kr. lelinologični obrtni muzej na Dunaju odpre v povzdigo male obrti tečaje za krojače, slavbins^.e mizarje in čevljarje; v njih se bo sistematično poučevalo
| vso, kar jo zu napredek omenjenih ohrtij potrebno. Ti tečaji trajajo za krojače in čevljarje po (i tednov, za mizarje pa 8 tednov.
| Pravico do sprejema na tečaje imajo mojstri in pomočnjki gori navedenih strok, priporo-
; čili pa jih mora ali županstvo nli pa kuka strokovnjaška zadruga. Prednost do vstopa imajo oni, ki so že strokov n j nško izvožbani, dalje mojstri pred pomočniki in med pomočniki se upoštevajo zopet v prvi vrsti oni, ki mislijo pričeli v kratkem samostojno delati. Dalje se sprejmejo, le taki reflektantje, ki se nahajajo v starosti od 24. do 45. leta, ter ki so oproščeni vojaščine ali pa so že odslužili. Ker je poučni jezik nemški, se zahteva
J vsaj  toliko znanja nemščine,  da poslušalec
J more slediti pouku.
Prošnjo za vsprejem se imajo pošiljati na ravnateljstvo c. kr. tehnologičnega obrtnega muzeja (K. k. Technologisches Gewerbe-Museum, Wien, IX/2, Wahringersltasse 59.); kolekovati jih ni treba. V prošnji se mora navesti starost, občevalni jezik, dobo, kako dolgo je prosilec že mojster ali pomočnik, dalje je treba naznaniti tudi pristojno trgovinsko zbornico. Ako prosilec stoji v kraju, kjer ni železniške postaje, naj sporoči tudi, katera železniška poc,->ja mu je najbližja in končno naj pove, če je obiskoval kako strokovno šolo.
Pristojbina za uk znaša gld. 25"— za krojače in čevljarje, za mizarje pa gld. 40'—; lo pristojbino je treba z vpisnino gld. 2*— naprej plačali. Ubožnejšim pa se pomaga s tem, da se jih oprosti pristojbine za pouk, ali pa, da se jim da ustanova. Prošnje za oproščenje pristojbine se imajo nasloviti na ravnateljstvo c. kr. tehnologičnega obrtnega muzeja, a prošnje za ustanove pa na c. kr.
' trgovinsko ministerstvo, a oddati se morajo pri ravnateljstvu c. kr. tehnologičnega obrtnega muzeja. Prošnjam za ustanove je treba priložiti poleg priporočila ludi ubožni list in domovnico, mojstri pa imajo pridjati svojo pravico do obrti. Vojaški dokumenti in delavske knjižice pa naj se nikar ne prilagajo. Ustanove znašajo za poslušalce, ki ne žive na Dunaju, po gld. 120-— za mojstre in po gld. 95'— za pomočnike; poleg tega pa se povrne tudi vožnja tretjega razreda po železnici na Dunaj in nazaj.   Prošenj za usta-
I nove ni  treba kolekovati  samo takrat, ako
I jim je pridjan ubožni list. — Ker je tak pouk za povzdigo obrti velevažen, opozarjamo prizadete obrtnike na gorenji sestavek, naj ga pazno prečilajo ter naj se odločijo oni, ki čutijo v sebi potrebo in zmožnost, da ukrenejo vse potrebno za  udeleženje tacega
I pouka. Prilika se ponuja lepa, torej pozor l Odbor akademičnega društva .»Slovenije"    na Dunaju se je  na I.   rednem občnem  zboru v letnem  tečaju t. 1. dne 1..
I aprila sestavil tako-le: Predsednik: phil. Jožef Reisner, podpredsednik: meh. Ignacij Sega, tajnik: jur. Ivan Bakovnik, blagajnik: jur. Anton Bončar, knjižničar: phil. Hinko Vodnik; arhivar: jur. Aleksander Fatur, gospodar: M.. .' jur. Vekoslav Kukovec, namestnika: jur. - '.,. . Frančišek Jerala, arh. Ignacij Stembov,             ¦-'• ><
L-j*                 -----------¦.-. .¦» • 4 $3^
Podpisani naznanja p. n. občinstvu v Gorici in na deželi, da je otvoril
podružno prodajalnico
z jedilnim blagom
v ulici Parcar št. 10 v Podturnu.
Priporočaje kolikor svojo glavno trgovino v Tržaški nliei št. 4 tolikor svojo podružnico, naznanja z vsem spoštovanjem 105 32-1              -                  u,hmi
Ambrož Furlan, trgovec.
Čast mi je javiti, da sem s svojim družbenikom-domacinom
otvoril tovarno šole nio
(sifonov in pokaiic)
na Goriščeku št. 2. pri Vafteku. Nadejam se, da bode naše si. občinstvo podpiralo zapoeeto domačo obrt-nijo in to tem raje, ker bode postrežba točna, pijača izborim  po navadni ceni. Odličnim štovanjem
ndani Josip Hrovatin, 104 ift^_______________tovarnar.
Špedieijska poslovnica     jgf
! Ga* EiattT Gorici I
;305S o    » ulici itfdli It                  gj
\ se toplo priporoča Slovencem v jg ;              Gorici in z dežele,              j$
3BBBBBBg
iOavTiiTv lorici
v Nunskih ulicah
št. 10
nasproti  gostilno
.Belega  zajca'.
Usoja '-i p.riporo&iu pre5. duhovščini  in slavn. občinstvu svojo                                                32—M
veliko zalogo nagrobnih vencev
vsake vrste, kakor tudi biserne; rož za cerkev, palm, cvetkov za nove maše in poroke, voščenih sveč, križme, čevlje, nogovice, rakev (truge) vsake velikosti, zlatih črk i. t, d. 09»   Vse  po  nizkih  eenah!^
Josip Skert  |*
i$                  pekovski mojster                |j}.
*| Za vojašnico št. 5 (via Caserma)  f$
<&,                       v Gorici                      |i}.
fc| priporoča p. n. občinstvo svojo  pe-   |$
*9 karno, v kateri izdeluje vsakovrstno   e^
Tj|        navadno in najfineje pecivo.          |T
m
^%«%°%
Trgovina z jedilnim blagom
G. F. Resberg v Gorici,
v Kapucinski ulici št. 11
ter podružnici na Komu štev. 2
priporoča to-Ie blago: Sladkor — kavo — riž — mast — poper — sveče — olje — škrob — ječmen — kavino primeso — moko
—  flris — drobne in debele otrobe — turšico — zob
—  sol — moko za pitanje — kis — žveplo — cement
bakreni vitrijol itd.            ?. 20 -15
Zalop pristnega dalmatinskega žganja na debelo
ter pristnega črnega in belega vina.
Podpisani priporočam svojim p. n. odjemalcem svojo posebno dobro
uležano mareno ptvo
najboljše  kakovosti v  sodčkih  in  steklenicah,
katere so polnjene v tovarni sami. Proseč p. n. odjemalce, da se z zaupanjem name obračajo in si pivo obilno naročajo, zagotavljam najločnejSo postrežbo
Z odličnim spoštovanjem
I. Kavčič.
na Komu št. 8. v Gorici.
Jurij Hlose v Gorici
trgovec z manufakturnim (krojnim) Iilagom
v Raštelu št. 7-8
ima bogato preskrbljeno zalogo volnenih, svilnatih in bombažastih sno-vij za vsaki letni čas ter perila in platna iz samega lana za gospoda in kmeta. Najnovejše moderno blago in perilo za vsaki stan, bodisi duhovnike, učitelje, uradnike itd. Največja zaloga volnenih ali žimnatih blazin za posteljo ter pogrinjal, vsakovrstnih volnenih plaht itd. Vse blago prodaja po tako nizki ceni, da se ne boji tekmovalcev.   102
^|[)3*wi*c>*«*j|»|e*9;?«jMt)*I^
tP                Krojaški mojster               t&
FRANC CUFBR S
v Gorici                  <J
v ulici sv. Antona štv. 1, d§»
,   '               izdeluje
VSAKOVRSTNE OBLEKE
za moške po meri, bodisi fine ali priproste.
----             10 52-11
Priporoča s"e svojim rojakom v Gorici •in na deželi, posebno pa učencem ljudskih in srednjih šol za obila naročila.
Pekovski mojster
J/\KOBGERBEC
v Gorici
*j        ulica sv. Antona štev. 6. *»¦                      p UT PORO C A
^   raznovrstno  navadno  in  najfinejše  pecivo, <*L                  kolače za birmance itd..
$fc           Latem razprodaja po starih cenah.
II :
H)
Jlj Zaloga vsakovrstne moke.
Anton Pečenko
GORICA
|»p>lUi\l
mm
črZ
Vrtna ulica 8 •11 -i2   U
pristna bela in črna vina iz vipavskih, furlanskih,       ' H
Dostavlja na dom in vse kraje avstro-o^eiske i litrov naprej. Na zahtevo [i
\..i Hi
^«
briških, dalmatinskih in isterskih vinogradov.
..i/poiilja i 10 Mu .onaihue v M.dih Silja tudi nzorce.
o.I  5«,
Cene zmerne. Postrežba poštena.
nuni i kr.
CukcrinL^r,a,*-'--,S0BW!ll-r""
S. 8-1- 15—5           komadov
JINDfilCH VOJTfiCH, Nusle-Praha. ggMT*>   Preprodajalcem veliki odbitek.  -*Q|
Zaloga piva
iz
prvs kranjske ekspertne pivovarne T.  Frohiich-a
na Vrhniki pri Ljubljani
; UabatiSču IS. -
Goiiea -
via llabalta 18.
Priporoča se p. n. g<r. prosidniearjem in zasebnikom v mestu iu na deželi.
Prodaja izbonio {tivo v sodčkih po '/ti Vs» V«, Va Ilf" in v sleklenicnh po »/„  L.
Steklenice pridejo iz  pivovarne   napolnjene, pasterizirane 5m plombirane.
MS. Olcdft tuue in dobrote piva se ne bojim konkurence.
1-sojakom v mestu in na deželi se toplo priporoča z geslom
Svoji k svojim! 74 12-4-          Joško Rovan,
zastopnik pivovarne.
(soriško pivo!
(na Goriščeku II).
Podpisani priporočam svojim |>. n. odjemalcem svojo posebno dobro uležano izvozu«, marčno in ule-/iiio [.Ko tujli.tljii ! ikovovii, dobiva se v sodčkih ],(> \, «, , m "„ II kakor tudi v posebnih steklena ah Ziiidno ii I/-II mj mi. da sem v iiiiriolcm ielu mo|o |u\fi\..'no /mino zboljšal in da sem laliii za va-ien|0 dohuvi ]>iv i le najboljšo bla^ro: Žalečki hmelj in hanaški ječmen.                                          (i 20   S
fin-ei p n odjemalce, da se z zaupanjem ob-ra"-njo rniiie in *i obilno naročajo zajjol ovijam, uaj-tot"ne|šr> posi.e/bo   Z" najodličnejšim sp     • vanjem
OiiNtar Schol/,                  Fr.  . anek,
pn.iv.uiki mo)st(i                             pivovar.
lehindlsi9
Dunaj, III. Erdbergersti*. št. 12.
razpošilja gratis iu fi-anko kataloge v slo-vonsko-hrvatskem jeziku z več kakor 300 slikami o vseh vrstah aparatov za stroje, potrebnih predmetih za kmetijstvo, vinarstvo, za obilne in gospodarske namene.
Gene nižje kakor drugod.
Za rcelno postrežbo se garantira. Solidne zastopnike se išče.
IVAN  SCHINDLER
c. kr. privileg. Lastnik. Dunaj, III. Enlbcrgerst. št. 12.
Dr. Rosa lialzam I Pražko hišno mazilo
za želodec
¦<j iz lekarne  B. FRAGHER-ja V PRAGI [>-
je splošno, že 30 let znano domače zdravilo. katero pospešuje !ek. oiajJnje prebavo in lehko odvaja. Pri rednemu vpurahljanju ojti*nje prebavne
organe in jih drži v pravem toku. Velika steklen. 1 gld., mala 50 kr. S pošto 20 kr. vec.
je staro, najprej v Pragi uporabljcvano hišno zdravilo, katero vzdržuje čiste rane in jih tudi obvaruje nečistohe ter ublažujoče deluje na vročino in bolečine. V obrokih po 35 in 25 kr. S pošto 6 kr. več.
POZOr!   Vs' "eli zaboja so zaznan' o vanj s zraven natisnjeno   in   zakouiio priznano   zažčitno   znamko.
Glavna zaloga: Lekarna B. FRABMER-ja „pri črnem orlu" v Pragi, Mala strana, na voglu Sprnerove ulice,
potem v Gorici v lekarnah Cristofoletti, Gliubich, Pontoni in pl. Gironeoli. ri  ižlE*- I>i>cviio raznoSiljaiije po pošti. — Zaloga'v vseh lekarnah Avstro-Ogerske. —"Vjjj 1"
In der Papierfabrik
Podgora
werden
Arbeiterinnen
fur deti
Papiersaal
aufgenommen.
Papirna tovarna        ij
v Podgori, |
sprejme za
papirni dvorani
vec
delavk.
Anton Potatzky v Gorici.
Xa sredi ItnStelja 7.
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje kupovališče nirnberškega in drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij.
^POTREBŠČINE
za pisar»ioef kadilce in popotnike.
Najboljše šivanke za šivalno strojo. POTREBŠČINE
za krojače in čevljarje,
Sretlujicc. — Kožni venci. — Blašno knjižice.
Hišna obuvala za vso letne čase.
Posebnost:
Semena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje  oskrbljena zaloga za kramarje,   i kmšnjarje, prodajalce po sejmih in trgih  j
Nova bDarsta delavnica
v  ulici Morelll št. 17. v Gorici.
Velika  zaloga
kotlov vseh
vrM.   Ha ker i
Kockast v plo- i
Stali  in   kotli '
ZižffiinjelViiii-jJ
copkesislenie.*" Škropilnice proti peronospori, zagotovljene so-liilnosti in ločiiosLi. Sprejeiiiljejo se vsakovrstna v kollarsko stroko spadajoča tlela, kakor tiuii iiikliranjc- sabelj, dvokolos itd., in sicer vse po lakStiih eenali, da se ne boji tekmovanj«. Prosi se, zapomniti si ulico in številko liiSe. Za obil.i naročila se priporoča ndani
Anton Talnij, 7 G 2G—12                        kollarski mojster.
jlete 1881. y Gorici ustanovljena tvrdka
E. Riessaer, t Nunsld ulici 3,
(nasproti nunski cerkvi)
priporoča pree. duhovščini in slavnemu občinslvu svojo lamino izdi-lovidnico umetnih cvetlic za vsakovrstne ccikvene potrebo, lina veliko zalogo nadrobnih vencev, za mrivaSke potrebe, voščeno sveče itd., vse po zmerni ceni. -- Naročila za deželo izvršuje ločno iu solidno. Priporoča slav. občinslvu Indi svo|o (S. d.)              tiskamo črk na perilo.              (P .d.)
, Razpošiljanje	blagu	o   zasebnikom!	
j .li-den od rezek	f|!l.    3-10 \V	dobre     )	
|,3« 10 m. dolsr, z:i-	,      i-SO „     ToO b	line'	pristne     1
! do-ten zsi jedn«	.,     S" 70	»                            /	
i   možko obleko	.,    10-riO h	najlhieje an-leške	volne     I1
1     stane samo		Kamj,'.     j	j!
L    Jeden odrezek J	a črno salo	isko oblekr	«1. 10.
i Bla-o  za   '-rime	suknje   od	r'id. 3-ar»	za   meter !
. dalje : loden draž	minili   barv	odrezki	»o uid. c :l
in pl.l.   »¦'.»:.:   pe	nviennc   in	doskinjjf.-,	I)laj,'o   za p
1 državne uradnike	in vseh žele	^nin m   za	sodnijske 1
talarje,   iil.i^   iz	volne    (K:	ni(jarn)   in	cheviots, 1
1 kakor tudi bla^o	za   uniform	e   finančne	straže in j
, žeiid.irnierije.  ild	itd.   razpi	cilja   po   t	ivarniških
i             cenah kot	reelna in sr	lidna pozn	ila
1. TovarnLlkknaa!Dua Kiesel-Ambof		v Brnu (Briinn).!	
Uzorci zastonj   ii	franke.   P<	iiljatve   pf	nzorcih. ¦!
Pozor! P. n. oh	iiistvo  opozarja   se   posebno, da |		
se MnKn dnbivit	inn<)»i> ceneje, nko se		direktno
naroči mesto   pi	prekininvalcih.   Firm		i  Kiesel-
Aniliof v liriiit {Krilim) r.u		pošilja v-n	bla^o po '
resničnih to%iii-iii>kih cenah  brez  dodatka rn-			
(iS          buta, kn	je!;a krojni	I dobivajo	.    Ki -11
Pamm
Na zalitoviinje pošiljam zastonj in frauko velike ilustrovane cenike ur, verižic, zlatenine, delove ur in orodja za izdelovanje ur. Krakau, Stradom N. 15.
Ustanovljeno 1.  1852.
77  12-8   !
"|LL±±LL±b Zaičilnaznamka: SIDRO. AmA+Amk+tm
LINIMEHT. GAPSIGI CONIPOS.
Iz Riehterje ve lekarne v Pragi pripoznano kot izvrstno bol ublažujoče mazilo; za ceno 40 kr.. ""0 kr. in 1 gtd. se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to splošno priljubljeno domače zdravilno sredsfvo ve<'no le v orig. steklenicah z našo zaščito znamko, s „$idrom" namreč, iz RIC H T E RJ EVE lekarne iti vzame kot originalni izdelek le tako steklenico, ki je previdena s to zaščitno 4 2S—27     znamko.
Ricfiterjeva lekarna „pri zlatem levu'
v PRAGI.
i