LJUBLJANSKA KOMUNALA MED POTREBAMI IN MOŽNOSTMI
Zahteve velike, vreča premajhna
»Posebnost razmer, v katerih delamo vzadnjem času je, da se na eni strani krepijo zahteve uporabnikov po višjem komunalnem standardu, po drugi pa ni čutitl temu prlmeme osveščenosti o potrebnostl ustreznega združevanja sredstev za zagotavljanje takega standarda. To še zlasti velja za občino Cen-ter,« je povedal Slavko Matišfč s komunalne skupno-sti Ijubljanskih občin v zvezi z uresničevanjem pro-grama komunalnih dejavnosti v mlnulem letu in načrti za letošnje leto.
V  Centru je podpisalo sa-moupravni sporazum o teme-ljih srednjeročnega plana ko-munalnih dejavnosti le 52 od-stotkov podpisnikov, od tega je podpis združenega dela do-segel le 48 odstotkov. Za ko-lektivno   komunalo   je   bila skupščina   mesta   prisiljena sprejeti celo interventni od-lok, s katerim pa je bila dolo-
| čena nižja stopnja združeva-nja sredstev od tiste, ki je bila predlagana v skupščini SIS.
V  takih okoliščinah je ra-zumljivo, da postajajo zahteve po višanju komunalnega stan-darda vse bolj gradovi v obla-kih. Komunalci vse težje ve-žejo konec s koncem, kajti ob okrryenem proračunu in ob rastočem    mestu   je    treba. opravljati storitve na čeda^je večjem teritoriju.
»Občina Center je pri tem v privilegiranem položaju. Nje-na lega je v komunikacijskem središču mesta in ima zato, lo-gično, prednost pri komunal-nem vzdrževanju. V Centru si ne moremo dovoliti, da bi očitneje krčili komunalni standard. To vztrajanje pri standardu gre seveda lahko samo na račun slabšanja tega standarda v drugih ljubljan-skih občinah,« meni Slavko Matičič.
Združeno delo v Centru -drugače je s krajevnimi skup-nostmi - bo očitno moralo spremeniti svoj odnos do teh vprašanj. Ne moremo prezre-ti, da bo od tega odvisna ures-ničitev nekaterih komunalnih naložb, ki imajo vitalni po-men prav za to združeno delo. V prvi vrsti gre za sklenitev
'vodovodnega ringa in za ure-ditev grajskega hriba z izgra-ditvijo vodohrana.
Kljub skrčenemu programu komunalnih dejavnosti v mi-nulem letu pa kaže povedati, da je bilo vzdrževanje na so-lidni ravni. Obnovili so tudi več komunalnih objektov. Med pomembnejšimi obnovi-tvenimi deli je več posegov na področju javne razsvetljave, tako da v Centru že govorimo o doseganju zahodnih svet-lobnostnih normativov. Od obnovljenih mestnih promet-nic kaže omeniti Wolfovo uli-co, od drugega programa pa so bila pomembnejša vzdrže-valna dela na^l^ otroških igriščih, obnovitvena dela v grajskem predoru itd. K zani-mivim akcijam je sodilo tudi opremljanje mesta s stojali za kolesa. V zvezi z uresničeva-njem programov komunalnih dejavnosti so pomembno vlo-go odigrale krcgevne skupno-sti, ki so opravljale učinkovit družbeni nadzor nad izvaja-njem del na terenu.
V letošnjem letu načrtujejo v komunalni skupnosti Jjub-ljanskih občin takšen obseg dejavnosti, da bi zagotavljal
ohranitev sedanjega komu-nalnega standarda. Ti načrti se seveda opirajo na pričako-vanja, da se bo združeno delo odzvalo pri združevanju sred-stev bolje kot doslej. Letošnji položaj v zvezi z načrti v mno-gočem opredeljuje tudi zavr-nitdv samoprispevka, tako da se zastavljajo tehtna vpraša-nja, v katere objekte investi-rati najprej. Tako se sedaj npr. razmišlja o tem, ali dati pred-nost   prenovi   grajskega   po-
bočja ali nadaljevati prenovo Tivolija.
Sicer pa bi med letošnje po-membnejše načrte smeli šteti predvsem rešitev problemati-ke Petkovškovega nabrežja, deponija za tržnico in uredi-tev Prešernovega trga. Z le-tošnjim letom naj bi v Centru končno asfaltirali še zadnje makadamske cestne odseke. Tudi sicer naj bi ceste manj krpali in več obnavljali.
J. K.