LETO XXXIII., ŠT. 10 Ptuj, 13. marca 1980 CENA 5 DINARJEV YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA Slovo od Janeza Barboriča Janez Barborič in Mika Špiljak, januarja 1976 na obisku v TGA »Boris Kidrič« v Kidričevem Foto: S. Kerbler V soboto, 8. marca opoldan so se številni sindikalni delavci Slo- venije in Jugoslavije na ljubljan- skih Žalah poslovili od Janeza Barboriča. člana predsedstva sveta Zveze sindikatov Jugosla- vije, člana centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije in člana republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, ki je sredi življenja polnega načrtov omah- nil po neozdravljivi bolezni. Življenjsko pot Janeza Barbo- riča označuje družbeno-politično delo. predvsem v zvezi sindikatov. Urnik delovnega dne so mu na- rekovale naloge, ki so se zlivale v skupni imenovalec: uveljavljanje vloge delovnega človeka in obča- na v socialistični samoupravni družbi. Kadar je šlo za razreše- vanje konkretnih vprašanj, je z odprtostjo dopolnjeval svojo do- sledno.st. Janez Barborič se je rodil leta 1931 v Celju. Novinarski kruh je okusil pri Slovenskem poroče- valcu in Deluodleta 1956do 1961 kot diplomirani inženir meta- lurgije pa .seje strokovno uveljavil v Železarni Store od 1963 do 1974. o čemer ne govori le pomembnost del. ki jih je opravljal, ampak tudi njegovi strokovni članki s pod- ročja livarstva. Leta 1973 je bil izvoljen za predsednika republi- škega sveta Zveze sindikatov Slovenije, ponovno pa so ga na to funkcijo izvolili za štiri leta na 8. kongresu Zveze sindikatov Slo- venije 1974. Podpred.sednik zveze sindikatov Jugoslavije je bil od maja 1978 do aprila 1979. Dela pa do zadnjega ni odložil. Zadnje mesece je opravljal naloge koor- dinatorja v predsedstvu Zveze sindikatov Jugoslavije za vpra- šanja družbeno-ekonomskega razvoja, dohodkovnih odnosov, življenjskih in delovnih pogojev, inovacij, izobraževanja in kulture. Ob tem pa je bil še član central- nega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije, član republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, zveznega sveta za gospodarski razvoj in ekonomsko po itiko ter. komisije skupščine Jugoslavije za družbeno planiranje in družbe- no-ekonomski razvoj. Vrzel, ki jo je zapustil Janez Barborič je velika in težko jo bomo nadomestili. Največ, kar bomo lahko storili pa je. da se bomo vztrajno in uspešno borili za uresničevanje in varovanje veli- kih družbenih ciljev, katerim je posvetil vse svoje ustvarjalno delo in življenje. Dopolnjen statutarni sklep občinske organizacije ZKS Po razpravi o usmerjenem izobraževanju so člani občinske konference ZKS Ptuj nadaljevali sejo z razpravo in sprejemom statutarnega sklepa občinske or- ganizacije ZKS Ptuj in z izvolitvi- jo Feliksa Bagarja za novega člana komiteja, ki bo predvsem povezoval delo s krajevnimi skupnostmi. Predvsem velja poudariti, da s sprejemom dopolnitev statutar- nega sklepa v občini uresničuje- mo sklep o organiziranosti občin- ske konference ZKS. ki ga je po predhodni obširni razpravi spre- jel CK ZKS na svoji 6. seji. 10. januarja letos. S tem je tudi statutarno omogočeno, da se lahko občinska kont^crenca ZKS oblikuje kot osrednje politično vodstvo v občini. Občinska konferenca ZK. sta- tutarno opredeljena na 8. kon- gresu ZKS. mora delovati tako. da se vključuje v obravnavanje vseh konkretnih vprašanj, ki nastajajo v občini in se rešujejo po redni delegatski in samou- pravni poti. da krepi vpliv osnov- nih organizacij ZKS in zagota- vlja vodilno vlogo ZK ter zagota- vlja kolektivno odgovornost čla- nov konference za sprejemanje in izvajanje odločitev. Zaradi tega se mora občinska konferenca ZKS tudi ustreziU) organizirali. Novost je predvsem v sestavi komiteja in predsedniku konference. Komite deluje kot predsedstvo občinske konferen- ce, hkrati pa je njen politično i/vršni organ. Predsednik konfe- rence predstavlja občinsko kon- ferenco, usklajuje delo organov konference in usmerja delo ko- miteja. Sicer pa bo podrobneje o teh vprašanjih sklepala občinska programska volilna konferenca, ki deluje v stalni sestavi in se bo predvidoma maja letos sestala kot programsko—volilna. Da pa bo možno vse to izpeljati, je bilo treba najprej dopolniti statutarni, sklep. F Delovni razgovori povsod uspešni Delovne skupine iz članov občinskih vodstev družbenopolitičnih organizacij, občinske skupšči- ne in samoupravnih interesnih skupnosti so v času od 27. februarja do včeraj obi.skale že vseh 35 krajevnih skupnosti in nad 70 temeljnih organiza- cij združenega dela. Danes in v dneh do 18. marca bo opravljenih še okrog 20 r-azgovorov in s tem bo prvi del nalog opravljen. Na podlagi razgovorov bodo delovne skupine napravile podrobnejša poročila o tem, kakšni so družbeno ekonomski odnosi, s posebnim poudar- kom na stabilizacijskih programih in usklajevanju srednjeročnih programov, nadalje o delovanju političnega sistema socialističnega samoupravlja- nja, s poudarkom na delu samoupravnih organov, delegatov in delegacij ter DPO, posebej pa o pcKlružbljanju SLO in družbene samozaščite. Poročila, kijih bosta zbrala občinska konferenca SZDL za krajevne skupnosti in občinski svet ZSS, bodo bogato napotilo za najdaljnje usmerjanje družbeno politične aktivnosti. FF PRED SEJO ZBDROVi so PTUJ iuiii o delu upravnih organov Delegati se bodo tokrat sestali na ločenih sejah, družbenopolitični zbor bo že jutri popoldan ob 15. uri, kot so sklenili na zadnji seji. Vsi trije zbori bodo razpravljali o poročilu o delu upravnih organov Skupščine občine Ptuj v preteklem letu in pričakovati je, da bo govora tudi o reorganizaciji dela, ki bi ga morali prilagoditi potrebam delovnih ljudi in občanov. Poleg tega bo v razpravi še analiza razvojnih možnosti samoupravnih interesnih skupnosti, ki delujejo na celotnem območju Slovenije. De- legati vseh treh zborov bodo razpravljali in sprejemali osnutek odloka o družbenih svetih v občini, predlagan je hitri postopek in predlog programa dela zborov. Na dnevnem redu so še volitve in imenovanja ter vprašanja delega- tov. Ostala dva zbora bosta razpravljala in sprejemala še predloga odlokov o določitvi povprečne gradbene cene stanovanj in povprečnih stroškov komu- nalnega urejanja stavbnih zemljišč za leto 1980 in o prisp)evku za pospeševanje kmetijstva v občini. Zatem bodo delegati razpravljali in odločali o sprejemu osnutka odlokov o uvedbi melioracijskega postopka na melioracijskem območju 11/a ob Brnci, o spremembi odloka zazidalnega načrta Vičava-zahod in o osnutku odloka o sejmih v občini Ptuj. Delegati pa bodo sprejemali še predlog sklepa o izvzemu zemljišč iz javnega dobra. Delegati zbora združenega dela, ki se bodo sestali 17. marca ob 13. uri, bodo razpravljali še o poročila o izvajanju programa začasnih ukrepov v Kmetijskem kombinatu TOZD Živilska industrija Petovia Ptuj. Tudi delegati zbora krajevnih skupnosti se bodo sestali 17. marca, vendar ob 8. uri, kot doslej. Na tej seji bodo najbrž odločali še o predlogu, da bi se v prihodnje tudi ta zbor sestajal v popoldanskem času, odvisno od stališča večine delegacij. N. D.1 s SEJE OK ZKS PTUJ Za združitev osnovnih šol Člani občinske konference ZKS Ptuj, ki so se sestali v sredo, 5. marca, so osrednjo pozornost namenili združevanju osnovnih šol v ptujski občini. Seje sta se udeležila izvršna sekretarja predsedstva CK ZKS, Emil Roje in Alojz Gojčič, nadalje sekretar medobčinskega sveta ZKS Maribor Milan Kneževič in predstavniki vzgojnoizobraževalnih ustanov z območja ptujske občine. Priprave na združitev 18 popolnih osemletk v občini tečejo že tri leta, pa vendar so še šolski kolektivi, ki združitev odklanjajo. Člani konference so bili enot- nega mnenja, da je kvalitetnejše pedagoško in strokovno delo s poglobljenim samoupravljanjem dovolj pomembno vodilo za združitev šol. Načrtujejo jo v letošnjem oktobru, do takrat pa morajo vse družbenopolitične organizacije v osnovnih šolah dati svoj konkreten prispevek v razpravi. Opravljene analize povedo, da je v dokaj kratkem času potrebno opraviti še veliko dela, posebej pomembno je razjas- niti vse dolžnos.i in pristojnosti skupnih služb v delovni organizaciji s temeljnimi organizacijami in dokončno opredeltti način sodelovanja osnovnih šol na strokovnem področju. Obenem so člani konference razpravljali tudi o usmerjenem izobraževanju in posebej opozorili na dokaj rahlo vez med šolstvom in ostalim združenim delom. 7.a\ so kadrovske potrebe ptujskega gospodarstva vse preslabo načrtovane, tako da so usmeritve v srednjem usmerjenem izobraževanju začrtane na podlagi dosedanjih izkušenj in nekaterih dogovorov s posameznimi organizacijami združenega dela. Zato bo potrebno v najkrajšem času strokovno okrepiti kadrovske službe v tozdih in na nivoju ob- čine ter z usklajeno kadrovsko politiko načrtovati .tako izobraževanje, ki ga združeno delo potrebuje. Trenutek za dolgoročno načrtovanje kadrovskih potreb je več kot primeren, saj smo sredi priprav na planiranje v naslednjem srednjeročnem obdobju. Ce bodo tozdi načrtovali tudi na tem pomembnem področju tako kot na ostalih, pa žal ni upati na kaj bolj učinkovito načrtovanje kot doslej. Namen usmerjenega izobraževanja je izobraževati za delo, iz dela in ob delu. Tega bi se morali ob uvajanju sred- njega usmerjenega izobraževanja zavedati predvsem v gospodarstvu, saj izobraževanje prilagajamo struktu- ri gospodarstva in ne obratno. §e vedno je torej vrzel med centrom srednjega usmerjenega izobraževanja in drugimi vzgojnoizob- rrževalnimi ustanovami ter med ostalim združenim delom. In to vrzel je treba odpraviti v najkrajšem času. N. D. IZ VSEBINE Cooperjev sistem v šolskih razmerah (stran 11) Velike površine izboljšanih zemljišč (stran 6) Stabilna tržna kultura (stran 7) Tradicionalni način življenja (stran 10) POVSOD SKROMNO IN PRISRČNO Mednarodni praznik žensk so na celotnem naSem območju proslavili sicer bolj skromno kot smo tega bili vajeni prejSnja leta, zato pa toliko bolj prisrčno. Tako je bilo v ormoški, lenarSki, ptujski in slovenskobistriški občini, bodisi v okviru občine, v delovnih organizacijah in skupnostih, v šolah in krajevnih skupnostih. S poročili o praznovanju, kulturnih in drugih prireditvah v počastitev 8. marca, so nas naši dopisniki kar zasuli. Zal nas prostor omejuje, da vseh poročil ne moremo objaviti, nekaj najznačilnejših pa bomo objavili še v naslednji številki Tednika. Predvsem velja poudariti tisto, kar enotno veje iz vseh prispevkov naših dopisnikov, da so bile proslave v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela z glavnim poudarkom na vse večjem deležu žensk tako v proizvodnem in ustvarjalnem delu kot na področju samoupravljanja. V krajevnih skupnostih so bolj poudarjali vlogo matere in žene, povezano s problemi, ki še vedno utesnjujejo ženo. bodisi kmetovalko ali delavko. Tako je bilo na {»-oslavi v TOZD Delta Ptuj Foto: I. Ciani RAZŠIRJBVA SEJA SEKRETARIATA MS ZKS MARIBOR IN KRANJ V ORMOŽU Osnova boljšemu in vsestranskemu sodelovanju dveh regij Gorenjska regija sodi v naši republiki med najrazvitejša območja, medtem ko je za podravsko regijo značilna koncentracija industrije v Mariboru in oko ici. na drugi strani pa dokaj nerazvite občine na območju Slovenskih goric in Haloz, ki sodijo celo med najmanj razvite v Sloveniji. Gospodarsko sodelovanje med gospodarstvom ornenjenih regij je sicer moc oceniti pozitivno, vendar pa so ovira še boljšemu sodelova- nju vse prevečkrat podjetniška obnašanja posameznih organizacij združenega dela. Na razširjeni seji sekretariata MS ZKS Kranj in Maribor, kije bila v ponedeljek v Ormožu pod vodstvom sekretarjev MS ZKS Ždravka Krvina in Milana Kneževiča in ob prisotnosti predstavnikov obeh medobčinskih gospodarskih zbornic, sekretarjev občinskih komitejev ZKS obeh regij, predstavnikov MS SZDL in MS ZSS. so ugotovili veliko število stičnih točk. ki dajejo osnovo za tesnejše in vsestransko sodciovanie gorenjske inpodravske regije. Gospodlirslvo gorenjske regije že danes zaposluje 30 odstotkov delovne sile iz ostidih območij Slovenije in Jugoslavije, zato je zaintere- sirano za območja, ki razpolagajo z odvečno silo in prav te je v podrav- ski regiji dovolj. Razen tega je v obeh regijah interes za tesnej.se m)ve- zovanje posameznih vej industrije, na primer TAM Maribor — Žele- zarna Jesenice in podobno. Podravska regija daje velik povdarek razvoju agroživilstva. to pa je zelo zanimivo za Gorenjsko, ki teh mcj/nosti nima. Številne možnosti sodelovanja so tudi na področju visokega šolstva, elektrogospodarstva, okrepiti pa bo potrebno tudi sodelovanje na politični ravni. Vse omenjeno so le najosnovnejše stične točke, ki pa so dobile v razpravi dokaj širše obeležje. Stališča ponedeljkove seje bodo osnova za navezavo tesnejših stikov, kijih bosta navezali v prvi vrsti medobčinski "ospodarski zbornici, njihovo učinkovitost pa bodo preučili na enalci seji. ki bo v jeseni. JB O programu dela zborov Predsedstvo skupščine občine Ptuj, je na seji prejšnjo sredo največ razprave namenilo predlogu programa dela zborov občinske skupščine za leto 1980, osnutek programa je bil že v javni razpravi v delegacijah in na sejah zborov, zato so pripombe in dopolnitve iz te razprave v predlogu upoštevane kolikor je bilo največ možno. Poleg tega pa so obravnavali Se operativni program dela občinske skupščine za letošnje drugo trimesečje. Med številnimi pomembnimi vprašanji, ki bodo na dnevmh rednih sej zborov, velja posebej omeniti oceno izvajanja delegatskega sistema in uresničevanje delegatskih odnosov. S to sejo bodo zbori skupščine občine Ptuj počastili tudi 70-letnico rojstva velikana naše socialistične revolucije Edvarda Kardelja. Povsod so pripravili tudi kulturne programe, v katerih so sodelovali cicibani iz vrtcev, pionirji in mladina. Velja posebej pohvaliti pionirje, ki letos svojim tovarišicam v šolo niso prinašali dragega cvetja iz cvetličarn, temveč lepe, lastnoročno nabrane šopke zvončkov, noric, trobentic, vijolic in številnih drugih vrst zgodnjega pomladanskega cvetja. I J. marec i:iou — TEmnK POLŽEVA POT DO USTANOVITVE KLUBA SAIMOUPRAVLJALCEV OBČINE PTUJ NEZAINTERESIRANOST ALI NEODGOVORNOST čeprav smo v ptujski občini z zaostankom nekaj let ponovno pričeli z organizirano akcijo za usta- novitev kluba ^amoupravljalcev, pa sedanji odziv podpisnikov samoupravnega sporazuma ni zado- voljiv. Pri tem paje potrebno poudariti, dajc ptujska edina občina v SR Sloveniji z nad 10.000 delavci, ki .še nima kluba samoupravljalcev. Po podatkih ob- činskega sveta ZSS Ptuj je doslej sprejelo samo- upravni sporazum o ustanovitvi kluba okrog 7000 delavcev. V občinskem svetu ZSS Ptuj so zato ponovno opozorili podpisnike, da svojo nalogo izpolnijo, da bi lahko klub pričel delali že v mesecu aprilu le- tošnjega leta. Po slabem odzivu bi lahko sklepali, da je večini malo mar za družbeno izobraževanje, za izmenjavo izkušenj iz neposredne samoupravljalske prakse, ki bi lahko v mnogočem pripomogla k re- ševanju perečih vprašanj, s katerimi se dnevno sre- čujemt). Podpis samoupravnega sporazuma podpi- snika tudi nič ne »stane«, saj iz njega ne izhajajo materialne obveze. Naloga ustanovitve kluba samoupravljalcev iz- hajajo iz sklepov 9. kongresa zveze slovenskih sin- dikatov in že po tej plati bi veljalo, da ga uresničimo. Tudi minuli občni zbori osnovnih organizacij so bili priložnost, da pregledamo uresničevanje sklepov mmulega sindikalnega kongresa, pa žal tega v večini primerov nismo storili. MG Organizirana skrb za razvoj inventivne dejavnosti TGA KIDRIČEVO v letu, ko bijemo odločen boj za gospodarsko ustalitev, je še kako pomembno, kako bomo zastavili družbeno akcijo na področju širitve inventivnega in raziskovalnega dela. Kljub vsem dosedanjim aktivno- stim, ki smo jih vodili v občini, zlasti še v sindikatih, pa se le-ta razvija počasi, vendar vztrajno. V mnogih delovnih sredinah se borijo še z vrsto subjektivnih in objektivnih problemov, ki onemogočajo njen razvoj. Komisija za inventivno dejavnost pri občinskem svetu ZSS Ptuj je tako v okviru svojega delovnega programa že poskušala najti ustrezne oblike in metode dela, da bi za razvoj inventivnega dela vzpodbudili tudi tiste organizacije združenega dela, ki so dosedaj to dejav- nost zanemarjale. V ta namen je organizirala pogovor že v kmetijskem kombinatu Ptuj, Mesokombinatu Perutnina, EKO — TOZD IMP Ptuj in drugje, vendar s konkretnimi rezultati v tem trenutku še ne razpola- gamo. Po vsem pa bi kazalo, da bi odločneje zastavili aktivnosti na področju inovacij v kmetijstvu. Inventivno delo živi le v nekaj ptujskih OZD, naj- bolj uspešni so v TGA, Olgi Meglic in Agis-u, povsod drugje pa le životarijo. V tovarni glinice in aluminija ,,Boris Kidrič" v Kidričevem so po podatkih imeli v lanskem letu 200 inventivnih predlogov, ki jih je pred- lagalo 117 inovatorjev. Prvi pravilnik o tehničnih izboljšavah so v TGA imeli že leta 1966, šele pet let kasneje pa so evidentirali prvi prijavljeni predlog. Gospodarska korist iz prijavljenih predlogov pa je bila različna, naj navedemo nekaj podatkov: leta 1974 je gospodarska korist znašala 1.411.571 dinarjev, leta 1975 1.600.070 dinarjev, leta 1976 1.276.188 dinarjev, leta 1977 637.002 dinarjev, leta 1978 1.063.080 di- narjev in leta 1979 900.000 dinarjev. Podatki za leto 1979 še niso dokončni, ker niso zbrani še vsi učinki; pri tem pa je potrebno dodati, da so omenjene koristi dali po letih predlogi, ki so bili tudi sprejeti; iz leta v leto pa se je njihovo število spreminjalo. V tovarni glinice in aluminija ,,Boris Kidrič" Kidričevo stremijo za tem, da bi inventivno delo še bolj uspelo, zato so postavili vse temelje za nemoten razvoj. Sprejeli so samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za urejanje obveznosti in pravic iz naslova izumov, tehničnih izboljšav in koristnih pred- logov in organizacijski predpis o množični inventivni dejavnosti. Letošnje aktivnosti pa so obogatih z ,,me- secem inovacij v TGA", ki traja ves mesec marec in v okviru katerega bodo nagradili s posebnimi diploma- mi vse inovatorje, ki bodo v tem mesecu predložili inventivne predloge. Prepričani so, da bodo letos zabeležili več predlogov, kot v lanskem marcu, ko jih je bilo 28. Tako se bodo zaposleni po svojih močeh vključili v aktivnosti ob 30. marcu — dnevu inovatorjev ptujske občine, ko bomo organizirali posvetovanje v Dolanah. MG Ponosni na uspehe zadnjih let Delovni in ostali pogoji v ptujski Delti pred /družitvijo z Labodom niso bili najboljii, — temu primerni pa tudi poslovni re/ultati, ki jih je ta kolektiv dosegal. Danes pa smo lahko vsi sku- paj veseli rc/uhatov. ki jih marljivi delavci Delte dosegajo tako na inve- sticijsko gospodarskem kot na samo- upravnem področju. O lanskoletnih poslovnih rezultatih in položaju Delte v DO I abod Novo mesto na.s bo uvo- doma seznanila direktorica TOZD v Piuju Dragica Novakova: »Lani smo z zadnjo fazo izgradnje proizvodnih prostorov dokončno ure- sničili naS razvojni načrt ki smo si ga /ustavili i)b vključitvi v delovpo orga- nizacijo Labod. Z novozgrajenimi prostori smo pridobili 125 novih de- lovnih mest v neposredni proizvodnji. V ptujski občini nimamo na voljo usposobljenih ustreznih kadrov — ši- vilj, zalo sijih tudi sami priučujemo. Z usposabljanjem po skupinah smo pri- čeli lani septembra in pričakujemo, da bomo to prvo fazo opravili do meseca aprila. Stroške usposabljanja pokri- vamo izključno iz svojih sredstev. Razumljivo pa je. da nove delavke tudi po tem. ko se naučijo kvalitetnega ši- vanja dok)čenih faz. .še nekaj časa ne morejo dosegati zahtevanih normati- vov časa izdelave. S tem uvodom sem želela povedati, da .se je poslovanje lani in se bo tudi letos odvijalo v nekoliko drugačnih pt)gojih kot bi se sicer v povsem nor- malnih okoli.ščinah. Kljub temu paje kolektiv Delte dosegel v preteklem letu zadovoljive poslovne uspehe v prime- rjavi za drugimi TOZD konfekcije v Sloveniji in v primerjavi z ostalimi TOZD v okviru Laboda. Celotni prihodek smo dosegali s 130 milijoni dinarjev in je bil v primerjavi s prejšnjim letom vi.šji za 28 odstotkov, dohodek in čisti dohodek pa za 20 odstotkov. Tako je bil ostanek čistega dohodka za poslovni sklad in rezerve nekaj prek 5 milijonov dina- rjev. Tudi plan.ske naloge za prete- klo leto smo tako po količini kot po v rednosti dosegli in celo presegli. Od skupno proizvedenih 1.200.000 srajc smo prodali na tuje tržišče kar 53 od- stotkov. Tako kot v drugih TOZD tekstilne konfekcije so tudi pri nas zaradi težjih pogojev ustvarjanja dohodka osebni dohodki sorazmeroma nižji od po- vprečnih OD v gospodarstvu in so znašali 5.470 dinarjev v letu 1979 na zaposlenega. Pri tem pa je potrebno povedati, da smo delavci zelo raci- onalno izkoriščali razpoložljivi delo- vni čas. Povprečna odsotnost z dela zaradi bolniških izostankov vključno s po- rodniškimi dopusti in nego družinskih članov je znašala lani le 10 odstotkov od skupnega razpoložljivega časa. To je v primerjavi z drugimi — izrazito ženskimi kolektivi izredno nizko. Prav tako so dosegli naši delavci iz redne zaposlitve — brez novih delavcev, povprečno 111 odstotkov zahtevanih normativov časa izdelave. Za 88 odstotkov vseh nalog in opravil uporabljamo konkretna merila za individualno ugotavljanje količine in kvalitete dela. Tudi delavci v režijiso vezani na učinke proizvodnje in reali- zacije, njihovi osebni dohodki pa so odvisni od uspešnosti posameznika n osnovi merjenja količine, kvalitete, gospodarnosti in izrabe delovnega časa. Ob delitvi smo si tudi rezervirali potrebna sredstva za skupno porabo za tekoče leto, razen za prehrano, ki jo )mo tudi letosše pokrivali iz tekočega uohodka. Glede položaja Delte v DO Labod bi lahko rekla, da se vseh šest proiz- vodnih TOZD ter TOZD Comerce in DSSS enakopravno sporazumevamo o v.seh bistvenih vprašanjih skupnega pomena. Delta je v okviru Laboda največja TOZD po številu zaposlenih in seveda tudi po obsegu poslovanja. Pogoje dela imamo več ali manj iz- enačene, v Ptuju pa imamo še to prednost, da nri velike fluktuacije de- lovne sile. kar pomeni tudi večjo pro- duktivnost in uspešnost.« Z ozirom na lansko razširitev delo- vnih prostorov ste povečali dosedanje zmogljivosti z dodatnim i zaposlitvam i — predvsem žensk. Kakšne rezultate beležite v tem kratkem času? •>Že uvodoma sem rekla, da gre za dodatno zaposlitev 125 delavcev v neposredni proizvodnji s čimer se bo skupno število zaposlenih v Delti po- večalo na 550. po usposobitvi kadrov pa proizvodnja za 30 odstotkov. V le- tošnjem letu smo namreč načrtovali povprečno doseganje storilnosti novih delavcev s 57 odstotki. Normalne učinke teh delavcev pa pričakujemože v letu 1981, ker seje večina novih de- lavk že resno vključila v delo in v ži- vljenje kolektiva, zato sem prepričana, da načrtovani uspeh ne bo izostal.« Gotovo je tudi pred vašo TOZD še nekaj neizpolnjenih načrtov, — kakšni so in katerih področij se najbolj doti- kajo'' »Načrti, — veHko je želja in vseh niti načrtovati ne moremo. To kar .sami načrtujemo v večini tudi izpolnimo. Predvsem pa si želimo izboljšanje ekonomskega položaja tekstilne in- dustrije, kar bi nam omogočilo, da bi ob primernih rezultatih dela izboljšali tudi osebni in družbeni standard de- lavcev.'« - V Delti poznajo tudi druge oblike stimulacije delavcev in aktivnosti. Ena izmed pomembnih stimulacij delavcev v tej TOZD je tudi vsakoletno oce- njevanje in nagrajevanje najboljših de- lavcev, samoupravljalcev in drugih, ki so se s svojim delom v proizvodnji ali na ostalih področjih posebej odliko- vali. Marijo Magdičevo smo zaprosili, da nam pove. koliko delavcevje v Delti že dobilo tako priznanje in kdaj so ga uvedli. »Doslej je 17 delavcev dobilo pri- znanje za dosežene uspehe pri delu. na področju družbenopolitične dejavno- sti in samouprave ali pa kot najboljši mladinci. Letos smo taka priznanja podelili petim delavcem, to obliko nagrajevanja pasmo uvedli pred tremi leti. Pred tem pasmo poenakih merilih izbirali najboljše delavce, ki so se vsako leto udeležili nagradnega strokovnega ptitovanja skupaj z ostalimi najboljši- mi delavci vseh TOZD. Najboljše delavce izbiramo po več kriterijih, kot je odnos do dela. do sredstev za delo. do družbenopolitične aktivnosti in samoupravljanja. Prav takt)odno.sovdosodelavcev in sprejetih samoupravnih odločitev. Tudi dose- ganje delovnega rezultata izraženega v normi je eden od pogojev za tako pri- znanje. Letos smo izbirali najboljše delavce v v.saki.izmeni in naj ob l»oncu še povem, da so vsi nagrajeni delavci doslej, ostali aktivnTna vseh področjih.« Bi nam lahko na kratko predstavili še ostalo družbenopolitično aktivnost v lOZD. kulturno in športno rekre- acijsko dejavnost, skratka vse listo za kar je poskrbljeno izven delovnega procesa, pa vendar je neločljiv del sredine v kateri združuje svoje delo 550 delavcev, je bilo vprašanje za Zlatko Pevec: »Ostalo aktivnost v TOZD Delta lahko predstavimo v okviru družbe- nopolitičnih organizacij in sicer na področju povezovanja s KS. pri delo- vanju samoupravnih interesnih sku- pnosti in drugih. Predvsem mladi se zavzemamo in skušamo vzpostavili stike s krajevno skupnostjo, z osno- vnimi organizacijami mladih v sosed- njih delovnih organizacijah ter s ciljem sodelovanja na kulturnem in športnem področju. Vse DPO imajo razumeva- nje do akiiv^nosii člana izven delovnih obveznosti, jih vzpodbujajo in usme- rjajo. Kulturno in šptirtno rekreacijjsko delovanje je oblika aktivnosti vseh članov TOŽD. Delavci se lahko po- služujejo knjig v naši knjižnici, lahko se vključijo v društva, ki deluje v TOZD. Najbt)lj množično pa je strelsko dru- štvo ter gasilci. Z izgradnjo III. faze tovarniških prostorov smo izgubili prostor za de- lovanje sekcije v malem nogometu in rokometu. Upamo, da se nam bt) to že v letošnjem letu na pomlad uresničilo in da bomo te aktivnosti ponovno oživeli. Zlasti z vključitvijo novih mladih delavk v naš kolektiv bo po- trebno le aktivnosti še pomnožiti in izbt)ljšati. boljše pa bo lahko tudi delo v folklorni m šahovski sekciji.« Ob letošnjem mednarodnem pra- zniku žensk, ki smo mu dali predvsem delovno obeležje, je v ptujski Delti te- kla beseda še o ženski — ženi, materi in delavki. Cirila Ivčetič nam je takole na kratko orisala nekaj bistvenih težav s katerimi se lak ženski kolektiv sre- čuje: V našem pogovoru so sodelovale: Dragica Novak, Marija Magdič, Cirila Ivčetič in Zlatka Pevec, /fot: vaši »Problemov Je veliko. Da bi lahko razumeli položaj zaposlenih delavcev v naši TOZD. moramo povedali, da smo si zelo blizu v problematiki vsi, ki smo zaposleni v tekstilni industriji. Čeprav delamo v tako imenovani lahki industriji, so pogoji dela velikokrat težji kol marsikje drugje. V neposredni proizvodnji za šival- nim strojem delajo izključno ženske, delo je normirano. Pogosto pa se spreminja tudi tehnologija, ki mora upoštevati vse večje modne zahteve. To in pogosta odsotnost delavk zaradi materinstva povzroča pogoste menja- ve delovnih operacij. To zahteva tudi dodatni napor delavk. Vsaka minulaje dragocena, za takšno intenzivno delo pa prejemajo nižje osebne dohodke kol v drugih dejavnostih gospodarstva. Zaposlena žena ni Te proizvajalka, ampak tudi samoupravljalka, družbe- nopolitična delavka, mati in gospodi- nja. — kar ji nalaga še dodatno breme in mora biti zelo iznajdljiva, da bi v teh ča.sovni stiski kar najbolje opravila vse svoje dolžnosti, zato je tudi pomembno kako imamo re.šene probleme v zvezi z varstvom naših otrok. • Zelo malo nas je. ki se lahko poslužujemo organizi- ranega varstva svojih otrok v vzgoj- novarstveni ustanovi. Prvič — zaradi premajhnih zmogljivosti vrtcev, dru- gič pa zaradi izmenskega dela v naši TOZD. Pomemben je tudi čas. ki ga delavka izgubi s prihodom in odhodom na delo in z dela. V nekaterih smereh še vedno nimajo organiziranih prevozov z av- tobusi po končani zadnji izmeni ob deseti uri zvečer. Močno nas pesti tudi ozka Rogozniška cesta, ker smo mnogi vezani še na prevoz s kolesi. V našem kolektivu je močno priso- tna tudi stanovanjska problematika in ob vsem tem vse sile v TOZD od sa- moupravnih organov do DPO in vod- stvo lozda prisluhnejo problemom posameznikov in jih skupno v okviru možnosti tudi rešujemo. Praznik žensk pri nas ni priložnost, ki bi jo hoteli izrabiti za dosego bolj- šega položaja ženske v družbi, temveč možnosti, da se s ponosom spomnimo vseh doseženih uspehov v našem delu in da z vsakoletnim opozorilom na pomanjkljivosti prepočasnega reševa- nja vprašanj otroškega varstva, celod- nevne šole in ostalih problemov s ka- terimi se srečujem.o — spreminjamo tudi odnose v družbi.« mš ŠIRITEV BANČNE MREŽE v KBM — Poslovni enoti Ptuj posvečajo posebno skrb zadovoljevanju potreb občanov po vseh vrstah bančnih storitev. Tako so v zadnjem obdobju odprli več agencij izven mestnega območja. Nova agencija je tako zrastla tudi v Juršincih; odprli so jo v sredo, 5. marca. V njej bodo občani lahko zadovoljili vse potre- be po bančnih uslugah. Agencija bo poslovala dvakrat tedensko in sicer ob sredah in petkih; po potrebi pa tudi večkrat tedensko. Zaradi vedno večjega povpraševanja občanov po bančnih storitvah so v ptujski banki razširili mrežo tudi na ožjem mestnem območju. v začetku pretek- lega leta so odprli novo popolno ekspozituro na Tito- vem trgu 10 v Ptuju, vendar ugotavljajo, da se občani v dovoljni meri ne poslužujejo uslug v njej. Običajno iščejo usluge v tej ekspozituri občani, ki želijo hitro in kakovostno uslugo. Varčevanje s časom pa je v tem stabilizacijskem času nujna potreba. MG tednik —13. marec 1980 — DELEGATSKA SPOROČILA - 3 Ustanovljeno zdravniško društvo Ptuj-Ormož Slovensko zdravniško društvo že obstaja 117 let. Podružnica Ptuj pa je bila ustanovljena leta 1949. Od leta 1946 naprej seje slovensko zdrav- niško društvo polagoma organiziralo v vseh večjih zdravstvenih centrih. Ustanovljene so bile podružnice Slovenskega zdravniškega društva, katerih je danes že 13. Ustanovljene so bile tudi različne strokovne sekcije, in danes jih imamo že 50. Ptujska podružnica Slovenskega zdravniškega društva obstaja torej že 32 let in kolikor je raz- vidno iz arhiva, od takrat naprej aktivno deluje. Delovanje zdravniškega društva je bilo javnosti rnanj poznano, saj se je pretežno udejstvovalo samo na strokovnem društvenem, družabnem ter stanovskem področju. Prek centralnega glavnega odbora v Ljubljani je prena.šalo svoje probleme in štirje kongresi slovenskih zdravni- kov so te posredovali družbi in organom obla- sti, istočasno pa vedno obravnavali aktualna strokovna področja. Slovensko zdravniško društvo izdaja Zdravstveni vestnik, ki je lansko leto praznoval svoj jubilej — 50-letnico izhajanja. Njegovo poslanstvo je bilo za slovenske zdravnike izred- no, saj je bil odsev vseh dogajanj, tako v zdrav- stveni službi, na naši medicinski fakulteti in je prinašal strokovne članke, ki so bili zrcalo naše neprekinjene strokovne rasti. Delovanje zdravniškega društva smo morali uskladiti z zakonom o društvih, ki predvideva decentralizacijo društev. Družbene organizacije in združenja občanov naj izražajo interese svojega članstva ter delujejo kot konstruktivni del SZDL in političnega sistema v celoti v družbeno politični skupnosti, kjer delajo. Tako smo na občnem zboru 22/2—1980 ustanovili zdravniško društvo Ptuj—Ormož, sprejeli sta- tut in druge sklepe, ki so potrebni, da bo tako odločitev lahko sprejel in potrdil V. kongres slovenskih zdravnikov 16. in 17. maja 1980 v Cateških toplicah. Trinajst dosedanjih po- družnic bo od V. kongresa naprej združenih v zvezo: ,,Slovensko zdravniško društvo". Občni zbor, ki je bil ustanovni, je potekal po ustaljenem dnevnem redu. Takoj po izvolitvi delovnega predsedstva, katerega je vodil dr. Jože Petrovič, smo počastili spomin umrlih kolegov: dr. Vinka Brenčiča, dr. Antona Bez- jaka in se spomnili tudi obletnice smrti tov. Edvarda Kardelja. Občni zbor smo izkoristili tudi za to, da smo izročili plakete združenja otroških zdravnikov Jugoslavije, katere je združenje podelilo na 11. kongresu v Sarajevu 1979 in ob 50-letnici obstoja združenja v znak zahvale in priznanja zaslužnim zdravnikom. Te plakete sta prejela člana naše podružnice, že upokojena otroška zdravnika dr. Ljuba Neudauer in prim. dr. Aleksander Poznik. To priznanje je izredno pomembno, saj se delo naših zdravnikov ceni v okviru tako eminentne organizacije otroških zdravnikov za območje celotne Jugoslavije in sta dve od treh podeljenih za Slovenijo, dobila naša člana. Njima tudi še posebej čestitamo! Nadalje je prejel priznanje Slovenskega zdravniškega društva za svoje aktivno delo v naši podružnici dr. Franc Rakuš, za aktivno delo v odboru pa je dobil spominsko darilo ob odhodu na novo službeno mesto tudi dr. Marko Demšar. Na občnem zboru smo se spomnili tudi vseh, ki so v preteklem letu praznovali življenjske jubileje in jim iskreno čestitali ter orisali njihovo delo in jim poklonili skromna spomin- ska darila — knjige. 80-letnico je praznoval dr. Jurij Carf iz Ormoža. Njegovo delo in življenje je orisal dr. Božidar Radoš. 70—letnico je slavil prim. dr. Kari Praunseis, njegovo življenjsko delo je prikazal dr. Toš, prečital pa ga je prim. dr. Mitja Mrgole. 60—letnico je obhajal prim. dr. Andrej Lušic- ky, njegovo življenjsko delo je opisal prim. dr. Mitja Mrgole. 50-letnico sta slavila dr. Jožica Suhadolnik in dr. Egidij Habjanič, čestital jima je dr. Jože Petrovič. Na občnem zboru smo sprejeli tudi nove člane Slovenskega zdravniškega društva. Našega občnega zbora se je udeležil tudi predsednik občinske konference SZDL Ptuj, Franc Zadravec, ter aktivno sodeloval v razpra- vi in čestital staremu odboru za odlično orga- nizacijo 116. občnega zbora v Ptuju, novemu odboru pa zaželel uspešno delo. Upamo in želimo, da bo novi odbor uspel mobilizirati vse zdravnike, da se včlanijo v zdravniško društvo ter aktivno sodelujejo tako v društvu kot v samoupravnih organih in samoupravnih interesnih skupnostih. doc. dr. Jože Neudauer S SEJE PREDSEDSTVA OBČINSKEGA SVETA ZSS FTUJ Evidentirani kandidati za vodstvo občinskega sveta v Ptuju Predsedstvo občinskega sveta ZSS Ptuj je na seji v preteklem tednu potrdilo evidentirane kandi- date za vodstvo občinskega sveta,; o tem pa bo v najkrajšem času stekla tudi javna razprava v vseh sindikalnih sredinah. Na temelji predhodnih dogovorov in razprav v republiškem svetu, medob- činskem svetu ZSS za Podravje, koordinacijskem odboru za kad- rovska vprašanja pri občinski konferenci socialistične zveze Ptuj ter v smislu demokratizacije odno- sov in kolektivnega dela ter odgovornosti in statutarnega sklepa ZSS, sprejetega na L konferenci slovenskih sindikatov, se tako predlaga, da se za pred- sednika občinskega sveta ZSS Ptuj evidentira Janko Mlakar, dose- danji predsednik občinskega sveta z enoletnim mandatom. Franca Klemenčiča, dosedanjega podpred- sednika občinskega sveta za sekre- tarja občinskih odborov delavcev p)osameznih dejavnosti z dvoletnim mandatom in Danila Mastena, dosedanjega sekretarja občinskega sveta, ponovno za sekretarja, prav tako z dvoletnim mandatom. Predsedstvo občinskega sveta pa bi v bodoče štelo 15 članov s tem, da bo v njem zagotovljeno kolektivno delo in odgovornost tako, da bodo posamezni člani predsedstva prevzeli naloge na posameznih področjih ter bo s tem zagotovljena skupna odgovornost predsedstva kot kolektivno izvršno-političnega organa. V skladu z usmeritvami republiškega sbeta za pripravo volilnih sej občinskih svetov ZS se tudi pred- laga, da bi se naj število članov občinskih svetov prilagodilo številu članov sindikata. Po tem predlogu bi naj občinski svet v Ptuju štel 50 članov. V občinskem svetu ZSS Ptuj že pripravljajo podrobno analizo izvedbe občnih zborov osnovnih organizacij sindikata po posamez- nih dejavnostih, o kateri bo pred- sedstvo razpravljalo na eni prihod- njih sej; takrat bo tudi sprejelo celovito oceno le-teh. Prve ocene pa kažejo, da so bili občni zbori po programu izpeljani v 160 osnovnih organizacijah sindikata; izvedenih pa je bilo tudi 11 kon- stituivnih sej konferenc osnovnih organizacij sindikata. V obdobju občnih zborov osnovnih organiza- cij sindikata je prišlo do samoupravnih in organizacijskih sprememb v kmetijski dejavnosd in v skupnosti organizacij družbe- nih dejavnosti (SO Ptuj) tako, da se je število osnovnih organizacij povečalo od 148 na 160. Sama ocena izvedenih občnih zborov je različna od dobro do slabo izpelja- nih, medtem ko so bile vsebinske in kadrovske priprave nanje mnogo kakovostnejše kot v preteklih letih. V vodstvih osnov- nih organizacij sindikata pa je prišlo do velikih sprememb, saj se je okrog 75 odstotkov osnovnih organizacij odločilo za nova vod- stva. Kritično je predsedstvo oce- nilo vključevanje delavcev v same razprave na občnih zborih. Glede na to je predsedstvo predlagalo, da bi se v bodoče odločali za spreme- njen potek občnih zborov in bi vso delo usmerjali v sindikalne skupine; občni zbori pa bi bili organizirani po delegatskem sis- temu in podobno. Ce bi vsebinsko analizirali razprave na občnih zborih bi ugotovili, da je bilo premalo pozornosti posvečene delitvi po delu in rezultatih dela, dohodkov- nim odnosom, vlogi sindikata v krajevni skupnosti, planiranju, delavski kontroli in drugim aktual- nim vprašanjem sindikalnega delo- vanja. Na drugi strani pa je bilo več razprave posvečene rekreativni in športni dejavnosti zaposlenih in tudi bolniškim izostankom z dela, pri katerih pa so iskali le zunanje krivce. Po uspešno opravljenih občnih zborih osnovnih organizacij sindikata so sedaj na vrsti skup- ščine občinskih odborov sindikat« posameznih dejavnosti, ki pe morajo biti zaključene do 31. mar- ca. Predsedstvo občinskega sveta ZSS se je ob tem opredelilo, da bi imeli posamezni občinski odbori od 7 do 15 članov s tem, da bi bili le-ti tudi odgovorni za delo v posameznih osnovnih organiza- cijah sindikata. ' Mg S SKUPŠČINE SAMOUPRAVNE KOMUNALNE SKUPNOSH OBONE PTUJ Ocena razvojnih možnosti še nedodelana Na skupščini samoupravne komunalne skupnosti občine Ptuj, ki je zasedala koncem februarja letos so delegati po običajnem dvnevnem redu najprej potrdili sklepe prejšnjega zasedanja, zatem poročilu o delu izvršnega odbora skupnosti med dvema zasedanja in se na to dalj časa zadržali pri obravnavi finančnega plana in programa dela skupnosti za leto 1979. Iz realizacije finančnega programa je razvidno, da je bil plan prihodkov v samoupravni komunalni skupnosti reahziran s 94-odstotki, v samoupravni enoti za upravljanje in razpolaganje s stavbnim zemljiščem pa s 111-odstotki ali v 99-odstotkih za skupni finančni lačrt. Skupna finančna realizacija je tako znašala W.933.007 dinarjev, od tegaa so bili prihodki v SKS 43.822.661 dinarjev in v enoti 20.110.745 dinarjev. Odhodki so bili v SKS 45.689.830 dinarjev in v enoti 16.770.819 dinarjev; kot celota so bili odhodki realizirani z 97-odstotki. Sredstva skupnosti pa so namensko trosili za funkcionalne obveznosti, za razvoj vodovodnega Omrežja po samoupravnem sporazumu, za vzdr- ^vanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe, ^ razvoj vodovodne mreže, razvoj kanalizacijske •^•"eže, razvoj komunalnih objektov in naprav skupne ['3be. Za te namene so se rabila sredstva samoupravne pomunalne skupnosti. Iz sredstev enote za uprav- ljanje in razpolaganje s stavbnim zemljiščem pa se je financirala izgradnja komunalnih objektov in naprav individualne rabe v stanovanjskih soseskah, nakup Nezazidanih stavbnih zemljišč in komunalna oprema stavbnega zemljišča. V okviru komunalne skupnosti ^ bile v preteklem letu načrtovane investicije v Predračunski vrednosti 19.307.732,85 dinarjev, ker pa še niso v celoti zaključene, ni končnega poročila o njihovi realizaciji. Gre pa za investicije primarni vod Cirkulane, kolektor za gradom, vodohram Rogozhica, vodovod industrijska cona, vodohram Bori in telefonska kanalizacija Ptuj. Skupščina je ob tej priložnosti potrdila še predlog programa dela in finančnega načrta za izvedbo programa samoupravne komunalne skupnosfi občine Ptuj v letu 1980 in predlog plana stroškov upravljanja samoupravne komunalne skupnosti za leto 1980. Ta program je usklajen s temelji plana izvajanja družbenega plana občine Ptuj v obdobju 1976—1980 v letu 1980 ter ostalimi planskimi dokumenti in razpoložljivimi sredstvi. Planske naloge, ki jih bodo izvajali v letu 1980 na področju komunalnega gospodarstva so vredne blizu 50 milijonov dinarjev. Delegati so potrdili tudi predlog višine prispevka ob priključkih na vodovo4po in kanalizacijsko omrežje v občini Ptuj ter se seznanih z oceno raz- vojnih možnosti komunalnega gospodarstva občine Ptuj v obdobju 1981 — 1985, ki pa je še presplošna in jo bo potrebno glede na potrebe še dopolnin. Komu- nalno gospodarstvo v ptujski občini kljub dolo- čenemu napredku v zadnjih obdobjih zaostaja za razvojem ostalih gospodarskih dejavnosti v občini, zato bo temu vprašanju nujno posvetiti posebno pozornost in v skladu s tem tudi pospešiti njen raz- voj. Nevzdržno je namreč, da komunalno gospo- darstvo ne zagotavlja niti sredstev za enostavno reprodukcijo; to pa vpliva na določeno nazadovanje ostalega razvoja. MG LENART v SLOVENSKIH GORICAH IZVOLILI NOVO VODSTVO Na zasedanju skupščine občine Lenart v Slovenskih goricah so dele- gati soglasno izvolili novo vodstvo skupščine za predsednika izvršnega sveta skupščine občine Lenart je bil izvoljen Edo Zorko, dosedanji načel- nik oddelka za gospodarstvo in finance, za podpredsednika izvršnega sveta Iva JemenjSek, za tajnika pa so izvohli Janeza Ritovca. Izvršni svet skupščine občine Lenart sestavlja 11 članov, med katerimi so znani družbeno-politični delavci občine Lenart. Na seji skupščine so sodelovali tudi drugi družbeni politični delavci, med njimi tudi predsednik skupščine občine Lenart Božo Tuš, ki je dose- danjemu predsedniku izvršnega sveta Franju Muršcu izročil knjižno darilo in se mu zahvalil za prizadevanje pri razvoju občine Lenart. Prav tako je zahvalo izrekla sekretarka občinske konference ZKS Lenart, Jelka Firbas. Novi predsednik izvršnega sveta skupščine Lenart Edo Zorko, je na seji povdaril, da bodo v letošnjem letu največ pozornosd namenili razvoju industrije, kmetijstvu in zaposlovanju strokovnih kadrov. Janez Lorber Hkratni viri v torek, 4. marca 1980 je bilo drugo predavanje v centru srednješolskega usmerjenega izo- braževanja, ki ga je organiziralo Zgodovinsko društvo Ptuj. Predaval je dr. Jože KOROPEC, redni profesor na Pedagoški akademiji v Mariboru, znan mnogim zgodovinarjem kot njihov predavatelj, še bolj pa znan po svo- jih tehtnih prispevkih o naših kra- jih in ljudeh v srednjem veku. Pedagoško in znanstveno delo sta nujno povezani, to dr. Koropec uresničuje s svojim neumornim, proučevanjem virov po domačih in tujih arhivih in ustanovah. Svoja dognanja posreduje slušateljem in javnosti, predvsem v časopisu za zgodovino in narodopisje. V uvodnem delu sta sodelovali dijakinji: Danica Petrovič in Nevenka Gerl. Iz enega od pomeb- nih virov za zgodovino ustoličeva- nja koroških vojvod, Otokarjeve rimane kronike iz 14. stol. smo slišali tisti del, ki govori o samem obredu ustoličevanja, in o času pokristjanjevanja Prešernov Uvod h Krstu pri Savici. Dr. Koropec je 30 poslušalcem najprej razložil sam naslov predavanja in sicer: Najstarejši hkratni viri za zgodovino Slovencev. Poudarek je bil na besedi HKRATI. Predavatelju je na povsem izviren način uspelo prikazati tiste najstarejše vire za zgodovino Slovencev, ki prvi prikazujejo množice. To so URBARJI, DAVCNI SEZNAMI in MATICNE KNJIGE. Urbarje je predstavil samo za čas do leta 1500, do tega časa jih je na Slovenskem 125. Zelo plastično je ,,bral" urbarje, oz. razlagal o dajatvah, o številu prebivalcev, o oblikovanju imen in priimkov o nastanku in razvoju krajevnih imen, o vrstah dajatev. Davčni seznami so zajeli že širši krog ljudi, saj so zajeli vse odrasle ljudi, ne le gospodarje. Za 16. stol. je za slovensko ozemlje 7 takih seznamov. Ti seznami nam razkrivajo v veliki meri tudi takrat- no poklicno strukturo. V tretji skupini pa nastopajo vse kategorije ljudi, se pravi moški, ženske in otroci. Vendar so ti viri za starejši čas redki. Z zanimivim načinom podajanja je predavatelj dosegel pri poslušalcih precejšnje sodelovanje, ki se je poglobilo po Prva stran Salzburškega urbarja za posest okoli Ptuja iz leta 1322. Original se nahaja v Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu, fo* tokopija pa v Zgodovinskem arhi- vu v Ptuju (FTK, 7., 10., 7.686). predavanju, ko so posamezniki postavljali vprašanja v zvezi z vračanjem našega arhivskega gradiva iz tujih arhivov, o načinu ugotavljanja starosti dokumentov, o populaciji v srednjem veku. V imenu ZGODOVINSKEGA DRUSTVA PTUJ prisrčna hvala predavatelju, dijakinjama Petrovi- čevi in Gerlovi in seveda mentorici Branki Bezeljak-Glazer in tov. Po- točniku. Poslušalci so bili zadovoljni s predavanjem, med njimi je bilo vse premalo dijakov, za katere je bila tema še najbolj aktualna. Prof. Kristina Samperl Problemi žensk so problemi celotne dru^e Kljub prizadevanjem, da v naši družbi damo mednarodnemu prazniku žensk širše obeležje, so v mnogih delovnih organizacijah, tozd in drugih organizacijah iz- koristili praznik zato. da so .se so- delavkam oddolžili z bolj ali manj bogatimi darili, jim dali prosti dan ter priredili zabave — vse to sta- bilizacijskim prizadevanjam na- vkljub. Na nekaj pa so mnogokje po- zabili, na številne družbene pro- bleme, med katerimi izstopajo specifični ženski problemi in prav je. da nanje opozorimo vsaj ob prazniku, kakršen je 8, marec. Ženske so aktivno prisotne v našem družbenem življenju, de- legacijah, društvih, sindikatih, zvezi sodialistične mladme. .soci- alistični zvezi in tako dalje. Ta aktivnost pa še vedno ni dovolj množična, ie vedno je premalo žensk v vodstvih, na najodgo- vornejših mestih v na.šem druž- benem sistemu, v delovnih orga- nizacijah in tako dalje. Redke so ženske v vodstvih krajevnih .sku- pnosti, interesnih skupnostih in drugje, pa čeprav tiste redke zelo uspešno in nadvse odgovorno opravljajo svoje delo. Kje so vzroki, da se na tem področju ženske premalo uveljavljajo, in vzroki, da še vedno delimo poklice na ženske in moške? Morda je temu kriva še vedno prisotna pa- triarhalna miselnost o »hišnem gospodarju«? Morda je vsemu omenjenemu krivo dejstvo, da .še nimamo ure- jenega otroškega varstva za vse Franc Zadravec: »Problemom ženske moramo posvečati mnogo več pozornosti!« otroke, čeprav se tudi tiste ženske ki imajo to urejeno le redko Ou- ločajo za pomembne družbene funkcije? Vzroke za tako stanje bi morali ugotoviti v vsaki krajevni sku- pnosti, temeljni organizaciji združenega dela, skratka v vseh sredinah in razmishti kaj storiti, da se to stanje popravi. Z delitvijo dela na ženske in moške poklice še vedno dopu- ščamo, da dela večina na delih, ko so slabše nagrajevana. V gospo- darstvu dela na primer le 29 od- stotkov žensk in še to večina na prej omenjenih delovnih mestih. 8. marec naj bi bil povod za natančno analiziranje vzrokov, ki ženski v naši družbi še vedno ne dajo mesta, ki ji gre. Najprej so dolžni o tem razpravljati sveti za vprašanjadružbenoekonomskega in političnega položaja žensk pri K K SZDL. kadrovski organi v krajevnih skupnostih in organi- zacijah združenega dela. Gotovo bo to za žensko v naši družbi ne- primerno bolj pomembno, kot v uvodu omenjene »enodnevne pozornosti«. V sestavku so uporabljene ugotovitve Franca Zadravca, pred.sednika OK SZDL, ki jih je podal na razgovoru, ki ga je v počastietev mednarodnega dneva žensk organiziral Svet za družbe- no ekonomski in politični položaj žensk, pri predsedstvu OK SZDL Ptuj. Razgovora so se udeležile predsednice sekcij za družbeno aktivnost žensk v KS in najakti- vnejše družbeno politične delavke v občini Ptuj. jg 4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO 13. marec 1980 — tednik POŽARNA SKUPNOST OBČINE PTUJ j Požarna varnost \ skrb nas vseh z namenom, da uresničijo svoje in družbene interese ter potrebo po varstvu ' pred požarom in drugimi naravnimi nesrečami in da pospešijo razvoj družbene: samozaščite na tem področju, so delavci in delovni ljudje v temeljnih in drugih < organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in sku-. pnostih ter krajevnih in drugih skupnostih in delovni ljudje, ki delajo s sredstvi v i lasti občanov, skupai z delavci in člani gasilskih organizacij ustanovili samo-i upravno interesno skupnost za varstvo pred požarom v občini Ptuj. i V okviru samoupravne interesne skupnosti imajo delovni ljudje m občani; naslednje naloge: " — da ugotavljajo in vsklajujejo potrebe, ; — da oblikujejo {»litiko razvoja požarnega varstva, j — da sprej/majo program varstva pred požarom in skrbijo za njihovo! uresničitev. i — da združujejo sredstva in opravljajo druge naloge s področja varstva pred: požarom. 1 Zraven teh nalog delovni ljudje in občani v okviru samoupravne interesne: skupnosti za varstvo pred požarom realizirajo temeljno določilo zakona o varstvu j pred požarom in sicer, da delovni ljudje in občani o organizacijah združenega dela ■ in drugih organizacijah ter v krajevnih in drugih skupnostih imajo pravico ini dolžnost, da na temelju družbene samozaščite varujejo pred požarom družbeno^ premoženje ter življenje in premoženje občanov. ' Tem temeljnim določilom sledi samoupravna interesna skupnost za varstvo j pred požarom že od ustanovitveod leta 1975. Na področju varstva pred požarom! le bilo v tem času opaziti viden napredek, sa) je dejavnost varstva pred požarom . tudi posebnega družbenega pomena in je kot takšna imela vso podporo družbeno, političnih organizacij, pomembnosti dejavnosti požarnega varstva se zavedajo] tudi delovni ljudje in občani, vendar se ta zavest izraža bolj v pripravljenosUi financiranja dejavnosti varstva pred požarom, kot pa v tem.daje potrebno požarno i varnost razvijati pri nas vseh. - i Pravica, da ima zagotovljeno požarno varnost vsak delovni človek in občan ima za posledico tudi dolžnost, da vsak delovni človek in občan tvorno pripomore, ne samo finančno, k razvoju požarnega varstva, Z drugo besedo, tudi dejavnosti varstva pred požarom je del družbene samozaščite in jo je takšno potrebno čim bolj , podružbljati. O teh zadevah je tudi skupščina Požarne skupnosti, občine Ptuj. ki seje sestala^ na redni seji 5. marca razpravljala in sklepala. Program razvoja varstva v občini] Ptuj za leto 1980 je namreč ves prepreden z nalogami in ukrepi, ki imajo glavni I namen okrepiti požarno varnost v naši občini. Pri tem pa je zraven gasilski organizaciji dan velik povdarek vključevanja vseh delovnih ljudi in občanov v: proces podružbljanja in krepitve dejavnosti varstva pred požarom. i Naj naštejem le nekaj najvažnejših nalog za širitev dejavnosti varstva predi požarom med delovne ljudi in občane: 1. Gasilska organizacija bo organizirala strokovna predavanja za občane po' gasilskih domovih. Na predavanjih bo tekla beseda o požarnih in drugih nevar-^ nosiih pri rokovanju s plini, lahko vnetljivimi tekočinami in drugimi lahko; vnetljivimi m.ateriali ter kako preprečiti požare in kako začetne požare pogasiti. ' 2. Širiti znanja s področja požarnega varstva med šoloobvezno mladino v i obliki predavanj in v obliki krožkov v osnovnih šolah. i 3. Obvezno izobraževanje s področja varstva pred požarom za delavce v\ organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih. 4. Stalne in še poglobljene oblike izobraževanja v okviru gasilske organizacije; in gasilsko tehničnih enot civilne zaščite. j To je le nekaj nalog, ki so zraven opremljanj a gasilskih enot s sodobno gasilskoj tehnično opremo, primarnega značaja za podružbljanje in vse splošen napredek v, pogledu varstva pred f)ožarom. • Glede na to, da nam kaže dolgoletna statistika, da je v tem času vsako letol daleč največ požarov, izkoriščam to priložnost in da v okviru aktualne teme in razmišljanj v tem prispevku potrkam na i;avest občanov in jih spomnim na njihovo pravico in dolžnost po zagotovitvi varstva pred požarom. ; Ker je opozoril bilo danih že nič koliko, pa še vedno beležimo, daje človek tisti,' ki posredno ali pa neposredno v 70-80% primerih zaneti požar, menim, da naj ne- bo ta prispevek kot opozorilo, temveč kot zahtevek, da se delovni ljudje in občani' bolj samozaščiteno obnašajo predvsem še sedaj, ko so pogoji za izbruh požara zelo' ugodni. Naj končam z geslom, kije bilo vodilo ob tednu varstva pred požarom predi leti »Večja požarna varnost krepi gospodarsko moč družbe«. Prispevek h krepitvi] gospodarske moči, pomeni prispevek k stabilizaciji gospodarstva in eden odJ pomembnih prispevkov k stabilizaciji bo tudi čim manj požarnih škod. Ne bodimo tisti, ki bomo povzročili požar in s tem gospodarsko škodo, bodimo« listi, ki bo sposoben požar preprečiti in začetne požare pogasiti. S tem bomo prispevali k napredku in razvoju naše samoupravne socialistične družbe. ' ŠTEFAN ING. VIDOViCi Varstvo človekovega okolja v Ptuju Svet za varstvo človekovega okolja pri predsedstvu občinske konference SZDL Ptuj iz 14 članov deluje do konca avgusta 1979. Najprej si je v septembru postavil konkretni program dela za prve štiri mesece oz. do konca leta 1979, delno pa tudi za delo v daljšem obdobju, kar se nanaša za reševanje problematike v celotnem območju občine. Prav tako si je samoupravna interesna skupnost za varstvo človekovega okolja za območje občine Ptuj postavila program dela za leto 1977 in objavila v ,,Tedniku" tudi komisije poimen sko za posamezna področja var- stva okolja s pozivom, da se občani in delovne organizacije in skupnosti obračajo direktno na posamezne pristojne komisije zaradi obravnavanja in predlaga- nja reševanja pristojnim organom. Ta SIS za varstvo člov. okolja je sicer začela s posameznimi akcijami in rešitvami, vendar ni prav zaživela zaradi finančnih in prostorskih težav, delno pa tudi zaradi predvidenega drugačnega reševanja problemov varstva okolja, delno tudi v zgoraj nave- denem svetu SZDL. Obravnavali bomo občasno posamezna vprašanja mesta Ptuja, dravskega rekreacijskega območja. Ljudskega vrta in Mestnega vrha, obdravskih gričev, naravnega prostora Haloz in Slovenskih goric, varstvo voda, kmetijskih površin, hrupa, delovnega okolja, zraka, kulturnih vrednot in drugo. Ta svet SZDL je najprej obravnaval nekatera najbolj pere- ča vprašanja varstvo človekovega okolja, katerih odlašanje reševanja bi povzročilo ne samo politično škodo, ampak tudi ekonomsko znatno škodo. Prikazujem nekate- ro stališča in predloge, ki so jih delno že obravnavali v kraj. orga- nizacijah SZDL, delno pa jih bodo še v krajevnih skupnostih Sedaj, ko imamo od aprila 1978 na območju Ptuja enajst krajevnih skupnosti, izhajamo pri varstvu človekovega okolja iz potrebe upoštevanja osnovne usmeritve dolgoročnega urbanističnega raz- voja celotnega Ptuja. Ta razvoj je razviden iz urbanističnega načrta za mesto Ptuj v zvezi z urbani- stičnim programom občine Ptuj, ki sta bila sprejeta na s!:upni seji zborov skupščine občine Ptuj z odlokom dne 20. julija 1979. Samo s sistematičnim pravočas- nim vsklajevanjem reizličnih inte- resov prebivalstva, delovnih in drugih organizacij bomo lahko razvijali mesto Ptuj, s primestnimi naselji kot občinsko središče v interesu varstva okolja vse družbene skupnosti. S pr-mišlje- nim gospodarnim ravi mjem bomo največ pripomogli k nujno potrebnemu vsestranskemu traj- nemu varčevanju z družbenimi sredstvi. Dolgoročna usmeritev bo dala pravo osnovo za srednjeročne in letne plane občinskih in krajevnih skupnosti. Občasno bom še pozneje prikazoval stališča in predloge tega občinskega sveta SZDL za posamezna področja občine zaradi opore pri razpravi in reševanju var- stva človekovega okolja v krajev- nih skupnostih. Osnove za ta stališča so pravice in dolžnosti delovnih ljudi in obča- nov na podlagi zvezne in republiške ustave in zakonov, občinskega statuta, statutov krajevnih skupno- sti ter na podlagi odlokov občinske skupščine ter v objavljenih stališčih republiških forumov in v literaturi kot na primer reviji ,,Naše okolje" za varstvo dobrin splošnega pome- na in vrednot človekovega okolja v izdaji Republiškega komiteja za varstvo okolia. 1. Dravsko rekreacijsko območje zajema zbirno jezero Hidroelektrar- ne Srednja Drava II (s strojnico v Forminu), obrežje jezera in reke Drave ob stari strugi in ob odvod- nem kanalu HE Zlatoličje in območje Ptujskih toplic, vse v namenu ohranitve ali obnovitve in izboljšanja zdravega telesnega in duševnega življenja človeka v naravnem okolju. To je splošna osnova za srečo posameznika v skupnosti, kakor tudi za ekonom- ski razvoj Ptuja. Iz poročila skupščine občine Ptuj na seji zborov SO Ptuj dne 11.2. 1980, objavljenega v Tedniku dne 14. 2. 1980, o delu komisije za zaščito interesov občine Ptuj v zvezi z gradnjo hidroelektrarne SD 2 — Formin izhaja, da Se ni urejeno vprašanje utrditve oz. zavarovanje obrežja z nasipom v območju kra- jevne skupnosti ,,01ga Meglic" Ptuj in tudi druge zadeve na drugih območjih glede nasipa in okolja v krajevnih skupnostih Ivan Spole- njak Ptuj, Markovci, Gorišnica, Videm pri Ptuju. „Dno bazena akumulac^e ni bilo očiSčeno in ni bilo odstranjeno vse drevje in grmovje" je zapisano v poročilu l^omisUe Foto: I. Ciani V KS Olga MEGLIC gre pred- vsem za preprečitev nadaljnjega rušenja dravskega obrežja zaradi dravske erozije in preprečenja nevarnosti za življenje ljudi; v KS Ivan SPOLENJAK za primerno ureditev nasipa od bivšega lesenega mostu do železniškega mostu in za ohranitev oziroma obnovitev breškega parka gorzvodno od cest- nega mostu čez Dravo ter za omogočenje ^jlgoročne usmeritve razvoja naravnega okolja ob jezeru na nasprotni strani mestnega parka. Neupoštevanje teh okolno- sti lahko povzroči prebivalstvu Ptuja dolgoročne škodljive posle- dice. V več krajevnih skupnostih pa se že rešuje vprašanje dviga pod- talnice kot posledice dviga nivoja gladine reke Drave oz. zbirnega jezera. Te okolnosti so bistvenega pomena za varstvo človekovega okolja. Občani se zavzemajo še za uredi- tev ptujskega naravnega rezervata za favno in floro v območju KS Olga Meglic, kar bi popestrilo zanimivosti Ptujskih toplic in turiz- ma. Povezava s pešpotmi med naselji ob rekreacijskem območju in primerna dostopnost do posameznih območij je bistveni pogoj za razvoj varstva okolja. Na zborih delovnih ljudi in občanov bo treba obravnavati še vprašanje vožnje z motornimi čolni po zbirnem jezeru, pri Čemer bo pretehtati interese čolnarjenja in jadranja brez motorjev, ribiške in lovske zveze, in čistega zraka in preprečevanja hrupa, varnosti ljudi in zaščite naravnega okolja, kar je tudi interes uporabnikov Ptujskih toplic in domačih ter tujih gostov. Zaradi preprečitve dnevnega nihanja gladine zbirnega jezera v interesu zaščite ribjega zaroda v stari strugi Drave bi bilo treba presoditi vprašanje umestnosti zgraditve primerne pregrade čez strugo pri vičavskem logu (Gunžerjevem otoku), kar so razpravljali že ob času gradive HE SD 1 — Zlatoličje v zvezi z uredit- vijo vodnega režima. Taka pregra- da bi ustvarila tudi zaščito pred zaporedenjem jezera v zvezi z erozi- jo obrežja. 2. Po istih vidikih je treba preso- jati ureditev naravnega območja potoka Studenčnice, katere struga je sedaj skrajno zanemarjena ne samo v območju Ptuja, ampak tudi v območju vse do izliva v reko Dra- vinjo. Posebej bi bilo reševati še probleme ,,Turniške Studenčnice" do izliva v Dravinjo. Breška Stu- denčnica je zajela v rekreacijsko območje Ptujskih toplic, pred- stavlja pa tudi kot struga možnost odvajanja voda ob katastrofalnih poplavah. 3. Vzporedno z obdravsko pro- metno komunikacijo je urediti tudi prometnico pešcev v nadaljevanju Prešernove ulice prek Muzejskega trga in parka s povezavo mimo poslopja muzeja na sprehajališče Vičavske peti vse do rekreacijskega območja Vičavskega in Oreškega loga. Cafovo ulico bi bilo umestno dopustiti le za pešce in na zgornjem koncu urediti stopnišče kot v Jadranski ulici. S tem bi se tudi stari mali grad delno zaščitil pred tresenjem zlasti zaradi tovornega prometa, hkrati pa bi se sprostila delno še Muršičeva ulica, ki poteka v smeri obdravske povezave za pešce. To bi bilo treba upoštevati pri obdelavi sprememb zazidalnega načrta KS Dušan K veder Ptuj. Viktor Knez POGOVOR S STANKOM KOSUBM, PREDSEDNIKOM OBRTNEGA ZDRUŽENJA V FfUJU RAZVOJ OBRTI JE TREBA PRAVILNO USMERITI Pred osmimi leti so v Ptuju ustanovili Združenje obrtnikov občine Ptuj, z namenom, da bi na tak način zagotovili enotnejše nastopanje obrtnikov, da bi združili skupne želje in interese, ter da bi bilo njihovo delo bolj organizirano na vseh področjih delovanja. V lanskem letu so ob- rtniki izvedli reorganizacijo in svoje združenje preimenovali v Obrtno združenje občine Ptuj. K razgovoru smo povabili Stanka Kosija, ki že drugo man- datno obdobje uspešno predse- duje temu združenju. O delu v preteklem letuje uvodoma dejal: »Naša združenje že uspešno deluje polnih osem let. V času, ko so vsa obrtna združenja prešla v novo obliko delovanja smo se tudi mi reorganizirali. Tako je bilo Obrtno združenje občine Ptuj ustanovljeno 17. januarja 1979. Prav ta faza pa nam je dala veliko dela. kar seveda večina obrtnikov ni čutila, zato je morda bil med njimi občutek, da vlada mrtvilo. Vsi, ki sodelujemo v izvršnem odboru vemo, da je bila tudi v lanskem letu naša aktivnost za- dovoljiva. V prvi polovici leta 1979 smo največ časa posvetili novi regi- straciji, združenja, zagotovili pa smo si tudi nemoteno finančno in administrativno poslovanje.« S kakšnimi problemi ste se pri svojem delu najpogosteje sreče- vali? »Samo v lanskem letu smo imeli 14 rednih sej izvršnega od- bora in razpravljali o vseh tekočih problemih. Vseskozi smo se sre- čevali z manjšo angažiranostjo članov. Vzrok temu je gotovo ne- nehno »gostovanje« v tujih pro- storih. Kljub prizadevanjem nam še svojih prostorov ni uspelo do- biti. Vsekakor smo hvaležni Ob- rtni zadrugi Panorama v Ptuju, ki nam zmeraj odstopi svoje prosto- re, seveda pa to ni nobena rešitev. Zato smo v letošnjem letu name- nili kar 750.000 din za ureditev novih prostorov. Prepričan sem, da je prek 400 obrtnikov ptujske občine prav gotovo upravičeno do svojega prostora. V lanskem letu smo se dogo- vorili za višino članskega pri- spevka, ki predstavlja dohodek združenja in materialno bazo za nadaljnji razvoj. Večkrat smo razpravljali o navodilih pri opra- vljanju družbene kontrole cen. Prepričan sem, da je pri politiki cen še veliko nedorečenega, zato bomo tudi v prihodnje temu pro- blemu posvečali veliko pozorno- sti. V lanskem letu smo med dru- gim obravnavali in potrdili sa- moupravni sporazum o pravicah in dolžnostih delavcev v skupnosti Zveze obrtnih združenj. Organi- zirali pa smo tudi širšo razpravo o osnutku delovne pogodbe. Mi- slim, da so obrtniki pokazali do- volj veliko zanimanje za urejene odnose z zaposlenimi delavci.« Kako, pa vi ocenjujete te od- nose med obrtniki in njihovimi delavci? »Po mojem so ti odnosi na za- dovoljivi "višini, mnogo boljši so kol nekoč. Tako s strani osebnih dohodkov, delovnega časa, kot s strani sanitarno tehnišnih pogo- jev, na katere so delavci seveda upravičeni.« Dejali ste, daje imel veliko dela tudi izvršni odbor vašega združe- nja. Kako je ta skrbel za sodelo- vanje z drugimi organizacijami in organi? »Izvršni odbor je večkrat raz- pravljal o srednjeročnem planu razvoja drobnega gospodarstva v občini Ptuj. Imeli smo določene pripombe, ki smo jih posredovali na izvršni svet SO Ptuj, vendar zaenkrat nismo dobili .še odgovo- ra. Vsekakor pa menim, da dose- danje sodelovanje Obrtnega združenja z drugimi organi in or- ganizacijami ni bilo dovolj lesno, predvsem je treba poglobiti so- Uslužnostne obrti, predvsem čevljarjev in krojačev je vse premalo. Stanko Kosi, predsednik olnlnega združenja občine Ptuj. delovanje z izvršnim svetom, z oddelkom za gospodarstvo pri SO Ptuj in z obrtno zadrugo Panora- ma. Navsezadnje pa se moramo zavzemati tudi za tesnejše sode- lovanje med obrtniki samimi. Veliko dela smo imeli z raz- pravami o osnutku zakona o davkih občanov. V tej razpravi je sodelovalo veliko obrtnikov, ki so seveda imeli številne pripombe na ta osnutek. Na temo davkov smo imeli tudi razširjeno sejo izvršne- ga odbora. Sodelovala- sta tudi predstavmka uprave za dohodke pri SO Ptuj in mislim, da je bila razprava plodna, ter predvsem koristna za vsakega izmed nas.« Z obrtno zadrugo Panorama prav gotovo sodelujete dovolj te- sno. Kako se to sodelovanje od- raža pri va.šem delu? »Vsekakor je naše sodelovanje plodno. Tako smo organizirali tudi skupno udeležbo na .sejmu obrti v Celju in bili z rezultatom precej zadovoljni. To je bil prvi »javni nastop« ptujskih obrtnikov izven meja občine.« Razen tega. da prek združenja enotno nastopate navzven, se ob- rtniki organizirano uveljavljale tudi na športnem in kulturno-za- bavnem življenju. Kakšna je bila aktivnost na tem področju v lan- skem letu? »Mislim, da smo v preteklem letu storili korak naprej na pod- ročju športa in rekreacije obrtni- kov, čeprav lani ni bilo športnih iger obrtnikov Slovenije. Pri nasje najaktivnejša prav gotovo keglja- .ška sekcija, ki se tako, kot ostale -sekcije že pripravlja na letošnje obrtniške igre. Sicer pa skrbimo tudi za družabno življenje in prav v tem času tečejo priprave na letos že šesti obrtniški ples. To nam je ob enem tudi primeren vir za- služka.« Koliko obrtnikov je registrira- nih na območju ptujske občine in katere obrti so najpogosteje za- stopane? »Trenutno je v občini Ptuj re- gistriranih 429 rednih obrtnikov. Od tega je kar 113 avtoprevozni- kov. Za popravilo in izdelavo ko- vinskih predmetov je registrirano 71 obrtnikov, za izdelovanje in popravilo elektrotehničnih apa- ratov 12, za izdelavo in popravilo lesnih predmetov 19obrtnikov,za osebne storitve je registriranih 36 obrtnikov, za opravljanje gostin- skih uslug (gostilne) 37 obrtnikov, za nudenje uslug v bifejih 28 ob- rtnikov, za stavbno obrt je regi- striranih 39 obrtnikov, za izdelavo in predelavo živilskih surovin je registriranih 26 obrtnikov, za po- pravilo predmetov iz usnja in gume 21 obrtnikov, za izdelovanje in popravilo tekstilnih predmetov 9 obrtnikov, 9 imamo tudi avto- taksijev, 7 obrtnikov oddaja sobe za tujce, 2 pa izdelujeta predmete iz nekovin. Razen tega je registriranih še 124 obrtnikov, ki imajo status popoldanske obrti. Iz tega števila vidimo, da so zastopane vse obrti. Pretežno pa jih je registrirano v samem Ptuju, kar pa ni prav. Na podeželju, razen gostiln in nekaj serijske proizvodnje, obrti sko- rajda ni.« In kako sle si glede na to zastavili naloge za naprej? »Prav na tem področju čaka združenje in našo družbenopoli- tičho skupnost izredno pomemb- na naloga. Razvoj obrti je treba pravilno usmeriti. Predvsem več obrti na podeželje iripovsod še več uslužnoslne obrti. To pa bo mo- žno seveda le s pravočasnim in dolgoročnim načrtovanjem v okviru srednjeročnega plana arobnega gospodarstva občine Ptuj. Ena izredno pomembnih nalog vseh obrtnikov paje tudi, da se vsak po svojih možnostih vključi in poskuša posvetiti čim več skrbi stabilizacijskim ukre- pom, ki so letos za naše celotno gospodarstvo še posebej po- membni.« M. Ozmec TEDNIK -13. marec 1980 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5 Pomembna je enotnost v akciji! NA^BISKUVKSDOLENA Krajevna skupnost Dolena s sedežem v Bolečki vasi leži ob vznožju zahodnega dela Haloz in se razprostira na 2.083 ha zemeljske površine. Ustanovljena je bila 31. januarja 1%5, vanjo pa sodijo na- selja Dolena, Bolečka vas. Zgornja Pristava, Popovci, Sela, Tr novci in Barislovci. Na območju matičnega urada Dolena živi 1015 občanov, ki se bavijo pretežno s kmetij- stvom, živinorejo, sadjarstvom in vinogradništvom. Ostali so zapo- sleni v Ptuju, Kidričevem in Maj- šperku. Ob našem nedavnem obisku v tej krajevni skupnosti smo k razgo- voru najprej povabili Jožeta He- barja, predsednika sveta KS Do- lena. O uspehih krajanov te KS v zadnjih letih je povedal: ,, Mislim, da smo v zadnjih nekaj letih veliko napravili. Pred leti smo imeli še mnogo neprevo- znih cest, slabo električno omrežje in podobno. Danes lahko s pono- som ugotovimo, da smo z odlo- čnimi koraki krenili naprej. Zgra- dili smo del transformatorske po- staje, zgradili betonske mostove čez Polskavo in asfaltirali cesto Sela — Dolena, ter tako povezali sedež KS z drugimi kraji v občini." Kako torej ocenjujete sodelo- vanje krajanov pri reševanju vseh teh problemov? ,,Ne le uspehi na gospodarskem področju, tudi mnogi drugi objekti in rasta družbenega proizvoda so za nas pomembni. Se pomembnej- ša je splošna razgibanost celotnega območja ter seveda pripravljenost ljudi v sleherni vasi, da tudi sami prispevajo osebni delež k hitrej- šemu napredku svojega kraja in krajevne skupnosti. Za nas pomeni to tudi hitrejši napredek in razvoj celotnega območja ptujske občine in širše družbene skupnosti v kateri živimo in delamo. Nedvomno je ta razgibanost in pripravljenost ljudi tudi najboljše z.agotovilo, da bomo tudi naslednji petletni družbeni plan razvoja KS Dolena v celoti uresničili. Mislim, da smo si pred petimi leti postavili trdne temelje samoupravnega dru- žbenega planiranja, oziroma načrtovanja na podlagi ustave in zakona o planiranju. Tako bomo tudi naprej gradili in načrtovali, pa tudi uresničevali razvoj KS Dolena." Prav gotovo ste ponosni na svoj novi dom krajanov, v katerem smo občani Ptuja v lanskem letu pro- slavili občinski praznik. Ali ste prostore v celoti izkoristili? ,,Res je, vsem krajanom je v ponos naš novi dom družbenopoli- tičnih organizacij. To je naš najve- čji uspeh, za katerega smo žrtvo- vali skoraj ves prosti čas in veliko denarja. In ni nam žal. Pridobili smo preprotrebne prostore za vse družbenopolitične organizacije, organe KS, sekcije za kulturno in zabavno življenje ter za aktiv mladih. Razveseljivo je, da smo s takšno zavzetostjo krajanov zgra- dili objekt s polovico manjšimi sredstvi, kot je bilo predvideno v proračunski vrednosti investicije. Pri tem moram povdariti, da so krajani prispevali okoli 51 kubi- čnih metrov gradbenega lesa, izvr- šili so skoraj vse prevoze in polega tega še vložili v dom 6.280 pro- stovoljnih delovnih ur. Uspehi naših prizadevanj bodo v nadalje odvisni od celovitosti delovanja vseh nas na vseh področjih aktivnosti - v KS Dolena." Tako kot povsod v naši družbi se tudi v KS Dolena temeljito pri- pravljajo na naslednje srednjero- čno obdobje, potrjujejo pa tudi JožcHebar, predsednik sveta KS Dolena' program dela za letošnje leto. O tem je stekel pogovor s Francko Petrovič, tajnico KS Dolena: ,,Na skupščini in svetu KS smo razpravljali o osnutku akcijskega programa za leto 1980. Na zboru občanov v prvi polovici februarja smo po dokaj burnih razpravah o komunalni infrastrukturi le sprejeli program aktivnosti za leto 1980. Seveda je bil program začrtan v okviru že sprejetega srednjero- čnega obdobja, ki še teče. Tako smo za letošnje leto dali v prioriteto gramoziranje vseh makadamskih cest na območju naše KS, nadalje modernizaciji ce- st v Barislavcih in Trnovcu. V Doleni gradbeni odbori že zbirajo sredstva za izgradnjo treh tran- sformatorskih postaj — te bodo končane še letos. Vaški odbor v Zgornji Pristavi že zbira sredstva za postavitev avtobusnih po- stajališč, kar je že naša dolgoletna želja in potreba. Najobširnejša in najpomembnejša naloga za vse nas pa je v letošnjem letu dokončna izgradnja kulturnega doma v Selah. Sredstev zanj nam že primanjkuje in potrebna bo do- sledna angažiranost krajanov v prostovoljnem delu in samopri- spevkih. Razen tega smo si v letošnjem programu zastavili tudi več manj- ših komunalnih ureditev na celotnem območju KS in seveda, da dokončno opremimo in ure- dimo ambulantne prostore v domu DPO Dolena." Kako daleč pa ste pri pripravi srednjeročnega plana v KS Dole- na? ,,Komisija za pripravo planskih dokumentov je že lani pričela s pripravami in izdelala osnutek planskih smernic. O teh smernicah smo že razpravljali na vseh or- ganih KS, družbenopolitičnih or- ganizacijah in samoupravnih or- ganih, ter zborih občanov. V de- cembru lani smo bili skicatelj po- sveta z vsemi sosednjimi kraje- vnimi skupnostmi. Na tem posvetu smo poskušali vskladiti skupne interese, ki nas vežejo z ,,mejami". Tako bomo enotno nastopali v interesnih skupnostih in si zagotovili pogoje za realizaci- jo skupnih programskih nalog. Francka Petrovič, tajnica KS Do- lena- Delovni ljudje in občani KS Do- lena smo si tako določili glo- balne cilje in naloge razvoja KS. Svoje razvojne cilje pa bomo skla- dno z možnostmi in seveda po načelu družbenega dogovarjanja tudi skladno z vsemi ostalimi udeleženci planiranja. Osnovno izhodišče našega skupnega dela pa je nadaljnje razvijanje samo- Najobsežnejša naloga krajanov v KS Dolena je trenutno dokončna uredi- tev kulturnega doma v Selah. upravnih odnosov in uveljavljanje delovnega človeka — občana, kot samostojnega nosilca odločitev o pogojih in rezultatih njegovega dela. Uresničevanje ciljev in nalog temelji na nadaljevanju politike družbenega dogovarjanja in samo- upravnega sporazumevanja na na- daljevanju politike družbenega združevanja sredstev in dela s so- sednjimi KS, z organizacijami združenega dela ter z interesnimi skupnostmi." In kako vi ocenjujete razvojne možnosti KS Dolena, ter seveda, kakšne so poglavitne postavke v srednjeročnem planu razvoja? ,,V srednjeročnih smernicah smo med drugim podčrtali vprašanja s področja izobraževanja. Ugotav- ljamo pomanjkanje kadrov in primerno opremljenih šolskih pro- storov za celodnevno bivanje v šoli ter organiziranje male šole za otroke iz oddaljenih krajev. Na področju zdravstva želimo dokončno urediti in opremiti obstoječe prostore v domu DPO Dolena, ter v najkrajšem času zgotoviti ustrezno funkionalnost. Na področju kulture in telesne kuhure bomo dokončno zgradili kulturni dom v Selah, razen tega pa želimo pritegniti k delu čim več amaterskih delavcev, ter predvsem mladino v KS. Pri OS v Selah bomo uredili primerno športno igrišče, prav tako pri sedežu KS Dolena. Na področju socialnega skrbstva bomo zagotovili vse pogoje za bi- vanje upokojencev in ostarelih ob- čanov v domačem okolju. Na področju gospodarstva v KS bomo skrbeli za nadaljnje pospe- ševanje kmetijstva, živinoreje in vinogradništva, s ciljem preusmeritve kmetij in pridobi- vanju novih plodnih površin. Predvsem ob regulirani Polskavi in v bodoče ob regulirani Dravinji. Poiskali bomo možnosti za lo- kacijo kakšnega industrijskega obrata na območju naše KS, da bi zaposlili delovno silo iz našega območja. Razvijali bomo kmečki turizem in domače obrtne dejavnosti. Tako bi verjetno uspeli zadržati večje število občanov, predvsem mladine na tem obmo- čju. Potrebno je adaptirati električno omrežje, zato bomo zgradili nove transformatorske postaje v doleni, Bolečki vasi in v Selah. S prostorskim načrtom bomo zavarovali kmetijska zemljišča pred nesmotrno uporabo. Postavili bomo avtobusna postajališča v Doleni, Bolečki vasi. Zgornji Pri- stvi in Selah. Veliko pa bomo storili tudi na področju varstva človekovega okolja. §e nadalje bomo skrbeli za razvoj, utrjevanje in podružbljanje ljudske obrambe in družbene samozaščite na območju KS Dolena, zato bomo še tesneje sodelovali z občinskim štabom za teritorialno obrambo in CZ. Vsekakor bomo z našimi prizade- vanji okrepili razvoj manj razvitega območja na katerem ži- vimo, delamo in se učimo." M. Ozmec Njegovo življenje je nenehno požrtvovalno delo F.dvard Pajek, ali Edo, kot ga kličejo številni prijatelji, je upokojen učitelj. Dopolnil je 65 let življenja in živi v Središču ob Dravi. Sicer pa ga ne bi bilo potrebno posebej predstavljati, saj je znan tako v Sredi- šču, kot v ormoški občini in prav gotovo še izven njenih meja. Bralcem ga želimo predstaviti zato. ker je njegovo življenje teklo ob nenehnem delu. ki ga je opravljal poklicno in tistem, ki so mu ga narekovale številne funkcije, ki pa jih je bilo toliko, da se v kratkeni razgovoru na njegovem prijetnem domu gotovo ni spomnil vseh. Da je bil pogovor kratek, pa je bila spet kriva obveznost — hitel je namreč v Ormož, kjer je moral voditi pomembno sejo. Začnimo lepo po vrsti: tovariS Edo se je rinlil v Središču. Kot učitelj se je leta 1938 zaposlil v Cerkvenjaku v Slovenskih gori- cah. Tam je preživel tudi vojna leta in sodeloval s partizani, z mnogimi ima stike še danes. Leta 1946 se je vrnil v rodno Središče in ni ga več zapustil. Nekaj let je vzgajal mlade rodove, leta 1960 je prevzel mesto direktorja delavske univerze v Ormožu, po letu 1972 pa je bil predsednik lO izobraže- valne skupnosti. Upokojen je od leta 1978. Živo se spominja fX)voj- nih let in obnove porušene domo- vine. Tudi Središčani so gradili ceste, mostove in vsak je pomagal po svojih močeh. Že v začetku je bil odbornik tedanje občine v Središču. Po ukinitvi občine je prevzel funkcijo predsednika or- ganizacije SZDL. Vsa leta pozne- je je menjal mnogo funkcij, še danes pa je predsednik K K SZDL. Vrsto let je član, zadnja, leta pa predsednik prosvetnega društva. Živo se spominja leta 1954. ko so pričeli s praznovanjem praznika krajevne skupnosti 11. aprila. Letos bo sodeloval že šestindvajsetič. Prosvetno društvo še danes vzdržuje lasten kino, menda edini daleč naokoli, ki še deluje popolnoma amatersko. Ponosni .so tudi na godbo na pihala, ki ima korenine že v prej.šnjem stoletju. Godbi se ob določenih priložnostih pridružijo še recitatorji in pripravijo zanimiv kulturni večer, kot je bil ob letošnjem kulturnem prazniku slovenskega naroda in podobno. O vsem tem govori z iskro v očeh, ki pa izgine, ko se rahlo razjezi zaradi neprimernega odra, ki jim ne dopušča dramske dejavnosti. Posebno poglavje v njegovem življenju, kot sam pravi, je delo v občinski zvezi rezervnih vojaških starešin. Funkciji predsednika te organizacije je posvetil največ dela in skrbi, kar pa ni bilo zaman. Od osmih republiških tekmovanj ZRVS so kar trikrat zmagali. Od njih izhaja ideja o pobratenju OK ZRVS bratskih občin in še bi lahko naštevali. Delo v taki organizaciji zahteva ogromno dela in nalaga velike odgovornosti. Kot sam pravi, prihajajo v to organizacijo mladi, izobra- ženi ljudje, zato je potrebno slediti vsem novostim s tega področja, če jih želi uspešno voditi. Brez ZRVS si ne moremo zamišljati uspešnega delovanja SLO in učinkovite DSZ. Koliko nalog pa nas čaka na tem področju pa je poglavje zase. V.se to smo izvedeli le v nekajminutnem razgovoru, zato je vse to le nekaj utrinkov iz njegovega bogatega življenja. Njegov večkratni pogled na uro je dal vedeti, da ga čaka nova obveznost — hitel je na .sejo skupščine izobraževalne skupnosti, kjer je še vedno podpredsed- nik ____ JB Središče Ormoža bo dobilo popolnejšo podobo Ob prihodu v središče Ormoža pozornost pritegne del porušenega poslopja nasproti nove blagovne hiše. Kmalu boido porušili še ostali del starega poslopjajjočakati je treba le še skupino arheologov ki bo pri tem sodelovala gre namreč za kulturni spomenik I. stopnje. Omenjeno rušenje sodi v program izgradnje središča mesta, saj bo z novo poslovno stavbo Edo Pajek Foto: IK RuSevine v srediif u mesta — za poznejšo popolnejšo podobo na istem mestu dobil Ormož popolnejšo podobo. Novo poslopje bo približna kopija sedanjega, tako, da bo središče mesta sicer ohranilo prvotni videz, bo pa novo poslopje malo bolj odmaknjeno od ceste, kar je nujno zaradi boljše preglednosti, saj tod poteka ves promet proti vzhodu Slovenije in delu SR Hrvatske. JB OB DNEVU ŽENSK V ZAGOJICIH Pred 70 leti smo začeli uresničevati 8. marec kot mednarodni praznik — dan žensk. V počastitev tega dne je tudi OO ZSMS Zagojiči priredila v gasilskem domu kulturni program, kije bil v soboto zvečer. Po uvodni besedi so se zvrstile številne recitacije, nastopilo je 25 pionirjev. Uprizorili smo tudi kratko igrico, za konec pa so zaigrali še tamburaši iz Zagojič. Po proslavi smo vsaki materi podarili še skromen šopek cvetja in jih pogostili s kavo in napitkom. Na predvečer praznika ženska smo obiskali starejše vaščanke — partizanske matere, jim čestitali in jih obdarih s cvetjem. Zd^enka Junč KS VIDENI PRI PTUJU Referendum konec meseca v krajevni skupnosti Videm pri Ptuju bodo 30. marca ponovno odprli glasovalna mesta. Krajani se bodo tega dne že tretjič po samo- upravni poti odločali o uvedbi kra- jevnega samoprispevka ali natan- čneje o podaljšanju samoprispevka za naslednjih 5 let. Kakšnega pomena je krajevni samoprispevek za razvoj sleherne krajevne skupnosti prav gotovo ni potrebno posebej povdarjati. Nedvomno je to ena najbolj demokratičnih oblik izgrajevanja objektov splošnega družbenega pomena. S tem, ko delovni ljudje prispevajo sredstva se namreč tudi zavzeto in zavestno vključujejo v načrtovanje razvoja krajevne skupnosti in tako z vso odgo- vornostjo razporejajo zbrana sredstva. V dveh referendumskih obdobjih je krajevna skupnost Videm dosegla nesluten razvoj. .Asfaltiranih je precejšen del kra- jevnih cest in zgrajenih precej komunalnih objektov ali drugih objektov skupnega pomena. Tudi v bodoče bo potrebno upoštevali načelo solidarnosti in vlagati sredstva tja, kjer so v tistem tre- nutku najbolj potrebna. Na vseh zborih krajanov, ki so bili v pre- teklem mesecu v vaseh krajevne ikupnosti so krajani pokazali veliko mero razumevanja do največje skupne naloge, ki je pred krajevno skupnostjo v naslednjem obdobju. Gre namreč za gradnjo vodovodnega omrežja v odročnih haloških predelih. Ljudje se zave- dajo, da je potrebno tudi ha- loškemu človeku nuditi najprej osnovne življenjske dobrine in šele potem graditi tisto, kar ni tako nujne ali kar sodi že v potrebe najbolj sodobnega življenja. Se- veda bo del zbranih sredstev kljub omenjeni obsežni akciji, v kateri bo morala na pomoč priskočiti širša družbena skupnost, še vedno ostalo za razreševanje določenih odprtih vprašanj na ostalih območjih krajevne skupnosti. Gre za modernizacijo preostalih kra- jevnih cest, za napeljavo pitne vode v nekaterih ravninskih pre- delih, za gramoziranje cest in tako dalje. Gotovo v nedeljo, 30. marca ne bo veliko takšnih, ki ne bi odšli že v jutranjih urah na svoje gla- sovalno mesto in obkrožili ,,ZA". V dveh referendumskih obdobjih je prav gotovo že vsakdo spoznal, da brez samoprispevka ne more biti hitrejšega razvoja krajevne skupnosti oziroma vasi v kateri živi! JB Slovo od Gabrovčeve mame v soboto popoldne, na dan, ko smo se po vsej domovini spominjali revolucionarnega boja žensk in uspehov, ki so jih dosegle naše ženske v NOB in v razvoju socialističnega samoupravljanja, so se na pokopališču v Cirkulanah poslovili od 86-letne ANE GABROVEC iz Dolan 10. Vsi zavedni Slovenci, ki so bili kot žrtve nacističnega nasilja zaprti v prehodnem taborišču na gradu Bori, se Gabrovčeve mame spominjajo s hvaležnostjo v srcu. Kot vdova je s pekarskim 'pomočnikom vodila pekarno pri borlskem mostu. Iz njene pekarne so vozili kruh tudi za internirance, iz njenega vodnjaka je tovorila takozvana ,,vaser- komanda" vsak dan vodo na borlski grad-. Prav zaradi tega, ker je Gabrovčeva mama bila vedno zavedna Slovenka, so se nanjo ooračali mnogi svojci interniranih in tudi aktivisti OF. Skozi njene roke je šlo marsikatero zaupno sporočilo za tega ali onega interniranca in obratno. Zaradi tega so se je vsi preživeli nekdanji interniranci na Borlu vedno radi spominjah, jo obiskovali in se ji tako oddolžili za izkazano pomoč. Kako priljubljena je bila Gabrovčeva mama dokazuje tudi številno spremstvo od njenega doma v Dolanah na pokopališču v Cirkulanah, kjer so se od nj.. kot članice ZZB NOV, skrbne matere, delavne krajanke in dobrotnice, še poslednjič poslovili. Vsem, ki so jo poznali bo ostala trajno v spominu kot vzor slovenske žene in matere. 6 - NASE KMETIJSTVO 13. marec 1980 — TBDiim MELIORACIJE V OBCINI 0RM02 Velike površine izboljšanih zemljišč Po načrtih, ki jih je po naročilu Kmetijsko zemljiške skupnosti občine Ormož izdelalo Vodno- gospodarsko podjetje Maribor, tozd Projektivni biro, bodo meli- oracijska dela zajela 1284 hekta- rjev kmetijskih površin, ki se raz- prostirajo južno od ceste Or- mož—Ptuj in sicer na območjih k. o. Velika Nedelja. Trgovišče in Cvetkovci. Zasebnih zemljišč je Regulirani potok Brežnica tukaj 774 hektarjev, družbenih 411, ostale površine pa odpadejo na poti, reke. potoke in ostalo. Gre predvsem za kmetijske površine ob odtočnem kanalu SD 2, ob Pesnici, Sejanci in Brežnici. Zdeli bodo pričeli že v letošnjem letu. najprej se bodo lotili poseka manj kvalitetnih gozdnih površin. Ra- čunajo, da bodo vsa dela končana v treh do petih letih. . Pri tem je potrebno povdariti precejšnje težave, ki so spremljale same priprave, saj gre v mnogih primerih za poseg v lastninske pravice in je torej razumljiv pre- cejšen odpor zasebnih kmetoval- cev. Razen tega pomeni meliora- cija za zasebno kmetijstvo pre- cejšnje finančno breme, saj znaša Razbremenilnik, ki visoke vode Pesnice spelje v kanal SD 2 del stroškov, ki jih bodo morali kriti kmetovalci 30 tisoč dinarjev za hektar zemljišča. Dejanski stroški znašajo sicer 50 tisoč di- narjev po hektarju, vendar bo razliko mogoče pokriti iz dotacije Zveze vodnih skupnosti in Kme- tijske razvojne skuprrosti. Ker je omenjenih 30 tisoč dinarjev od hektarja urejenega zemljišča de- jansko visoko finančno breme, bodo dobili zasebni kmetovalci ugodne kredite z dvajsetletno odplačilno dobo. kar pomeni le- tnoobremenitev 2.500dinarjev na hektar. Za melioracijo omenjenih po- vršin so se na ormoški kmetijsko zemljiški skupnosti odločili zaradi tega", ker novozgrajeni razbreme- nilnik visoke vode Pesnice usme- rja v odtočni kanal SD 2 in tako preprečuje dosedanje vsakoletne poplave, kijih je povzročal ome- njeni potok. Dodatne možnosti so bile dane še z regulacijo potokov Sejanca in Brežnica. Seveda je na odločitev vplivalo dejstvo, da bodo z melioracijo pridobljene obsežne in kvalitetne obdelovalne površine. Zemljišče bo tako po- stalo enorazredno, to pa bo nudilo možnost komasacije — združitve »razmetanih« kmetijskih površin Z regulacijo so bili zgrajeni tudi novi prometni objekti v celote, ki nudijo možnost obde- lovanja s sodobno kmetijsko teh- nologijo in seveda doseganje večje kmetijske proizvodnje. Ob teh ugotovitvah bodo gotovo še zad- nji nasprotniki spoznali koristnost in nujnost takega posega v naravo. JB SPODBUDNI REZULTATI V PRIREJI MLEKA v kmetijski zadrugi Ptuj poteka organiziran odkup mleka na osnovj koopcracijskih pogodb na 79 zbiralnicah. V preteklem letu je bilo sklenjenih 2269 pogodb za proizvodnjo, ustanovljeni pa sta bili tudi dve novi zbiralnici in to v Stopercah in Zetalah. To pa pomeni, daje sedaj v okviru KZ Ptuj 78 mlekarskih skupnosti, s katerimi pospeševalna služba tesno sodeliije. Od vidnih uspehov delovanja skupnosti so najpomembnejše višja produktivnost krav molznic, boljša higiena mleka, intenzivnejše krmljenje. Zato si delavci zadruge in kmetovalci še naprej prizadevajo, da bodo vse skupnosti dosegle željene rezultate. V preteklem letu je celoten odkup mleka znašal 8 969 909 litrov, od tega paje bilo 91.32 odstotka ustreznega mleka. V primerjavi z letom 1978 seje ustreznost mleka povečala za več kot 2 odstotka. , ; 1. k. i KMETIJSKE PROSTORSKO UREDITVENE OPERACIJE V PTUJSKI OBCINI Obsežna in zahtevna naloga Urejanju prostora sicer posve- čam.o vedno večjo skrb, vendar je to proces, ki zahteva določen čas. Ta čas pa bi želeli skrajšati, saj smo na račun nepripravljenih in neizdelanih prostorskih načrtov izgubili veliko dragocene zemlje, tudi najkvalitetnejših zemljišč. Zato pa je sedaj potrebno veliko naporov in seveda sredstev, da za proizvodnjo hrane usposobimo tista zemljišča, ki zaradi naravnih pogojev niso bila tako sposobna. Tako tudi v ptujski občini vla- gamo veliko naporov in sredstev za urejanje Pesniške doline, priprav- " Ijamo projekte namakalnega siste- ma, komasacije izboljšanih in ob- stoječih zemljišč, nakup, skratka intenzivno delo pri kmetijskih prstorsko-ureditvenih operacijah. Ob tem pa je v pripravi tudi kmetijski del prostorskega načrta občine. Seveda bi potrebovali veliko prostora, da bi pobliže predstavili vsa prizadevanja, naloge in oprav- ljeno na tem področju. Zato se bomo v tem sestavku omejili na melioracije v Pesniški dolini in zla- sti pripravam na naslednji veliki projekt — ureditev polskavskega območja. Pozornost pa bomo namenili tudi smotrnejši rabi kmetijskih zemljišč, skratka celo- vitejšemu delu pri naporih za povečanje proizvodnje hrane in s tem izboljšanju delovnih in živ- ljenjskih pogojev našega kmečkega prebivalstva. V Pesniški dolini je dosedaj na površinah družbenega dela kmetij- stva melioracija izvedena na 1100 hektarjih površin. Od leta 1976 do pomladi letos pa bo v zasebnem delu kmetijstva na tem območju . končanih melioracij na 311 hektar- jih. Tako nam v zasebnem delu do končane ureditve Pesniške doline preostane še 1411 hektarjev. Novelirani zakon o kmetijskih zemljiščih nam omogoča izvajanje del na podlagi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi in delo- vanju samoupravnih interesnih skupnosti za melioracije. No, o tem nekoliko kasneje. Letošnji program melioracij v Pesniški dolini, ki je bil v javni razpravi pri vseh podpisnikih SIS za melioracije, nalaga obvezo, da bomo letos pristopili k izvedbi melioracij in komasacij na površini 640 hektarjev v zasebnem delu, družbeni del kmetijstva je svoje površine na tem območju že ure- dil. Pripravljalna dela za izvedbo nalog so v leku in jih skupno izva- jajo strokovne službe Kmetijske zemljiške skupnosti in Kmetijske zadruge Ptuj. Kaj so melioracije, zakaj ustanavljamo samoupravne inte- resne skupnosti za to področje dela, kakšna je cena in kako kori- stno izrabiti izboljšana zemljišča? To so vprašanja, ki smo jih posta- vili Zvonki Kneževičevi, članici iz- vršnega sveta SO Ptuj za kmetij- stvo, gozdarstvo in živilsko indu- strijo. Želeli smo namreč to pomembno področje dela v kmetijstvu, ne samo ptujske ob- čine, nekoliko bliže predstaviti. ,,Zakon o kmetijskih zemljiščih je melioracije opredelil kot hidromelioracije in agromeliora- cije. Hidromelioracije obsegajo ureditev režima površinskih voda z regulacijami naravnih vodotokov, izgradnjo zadrževalnikov in drugih protipoplavnih in protierozijskih objektov ter ureditev talnega vodnega režima z izgradnjo osuše- valnih in namakalnih sistemov. Agromelioracije obsegajo ukrepe, ki izbolj-šujejo fizikalne, kemijske in biološke lastnosti tal ter izbolj- šanje dostopa in prevoza na kmetijsko zemljišče. Dosedaj smo v naši občini izvajali melioracije, to se pravi hidro in agromelioracije, na ta način, da je eden izmed udeležen- cev, to je lahko kmetijska zemljiška skupnost, lahko so to kmetje, kmetijska organizacija, dal predlog za melioracije pri ob- činskem upravnem organu. Seveda je pri tem moral izpolniti določene pogoje, ki so v zakonu predpisani. Ob tem je bil najvažnejši pogoj, da je predlagatelj moral predhodno zbrati 50 odstotkov udeležencev po f)Ovršini, ki so v to melioracijo bili vključeni. Ustanavljanje samoupravnih interesnih skupnosti za to področje dela pa pomeni, da ni več potrebna večina 50 odstotkov udeležencev po površini temveč samo 50 od- stotkov podpisnikov sporazuma. Med te podpisnike pa spadajo kmetijske zemljiške skupnosti, območne samoupravne interesne skupnosti za vodo, kmetijske I organizacije, organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo s prometom ali predelavo kmetijskih proizvodov in krajevne skupnosti z melioracijskega območja. Glavni pogoj za ustanovitev samoupravne interesne skupnosti pa je, da gre za melioracije kmetijskih zemljišč ki jih zaradi njihove vloge pri proizvodnji hrane ali pri izvedbi družbenega plana SR Slovenije akt skupščine SRS proglaša kot posebej pomembna za vso repu- bliko. Ko je .samoupravni sporazum za ustanovitev melioracijske skupno- sti sklenjen, izda občinska skup- ščina odlok o uvedbi meliora- cijskega postopka. Kadar se melioracijsko območje razteza na območje več občin, odlok o uvedbi melioracijskega postopka izda izvršni svet skupščine SRS. Ta odlok izdata občinska skupščina oziroma izvršni svet skupščine SRS tudi v primeru, če v šestih mesecih od dneva pobude za ustanovitev skupnosd samouprav- ni sporazum ni sklenjen. Takšen način dela nedvomno zagotavlja hitrejši tempo izvajanja melioracij neprimerno lažje, saj se je dogovarjati v okviru krajevnih skupnosti in v okviru posameznih organizacij združenega dela ali skupnosti, ki so določene v zakonu, lažje kot pa z vsakim Zvonka Kncievie (foto M. Ozmec) kmetovalcem posebej, ki z ozirom na visoke stroške skoraj vedno pomišlja o vlaganju." — Skupnost za območje Pesniške doline je ustanovljena in že deluje. Na nedavni seji pa so delegati kmetijske zemljiške skup- nosti občine Ptuj dali pobudo za ustanovitev samoupravne interesne skupnosti za melioracijo polskav- skega območja. Vi ste tudi pred- sednica iniciativnega odbora za ustanovitev skupnosti, ki bo z ozi- rom na območje medobčinska. Kako je potekalo dosedaj in kako bo vnaprej z delom na tem področju? ,,Pri sklenitvi samoupravnega sporazuma za melioracijo Pesniške doline smo se nekako v okviru ob- čine, ki ima skoraj vsa zemljišča na tem območju, odločili, da bomo sporazum sklenili znotraj občine. Tako je ta interesna skup- nost občinska. Pri Polskavi pa smo za razliko od Pesniške doline pristopili k drugačnemu načinu. Z ostalimi občinami smo se načelno dogovorili, da bi samoupravno interesno skupnost za melioracijo Polskavskega območja ustanovili hkrati za vse tri občine, oziroma v eni interesni skupnosti za tri ob- čine (Maribor, Ptuj, Slovenska Bistrica). Iniciativni odbor za ustanovitev je že imel prvi sestanek, vendar člani odbora v celoti še niso imeli pooblastil pristojnih organov občin, razen občine Ptuj. Zato smo se dogovorili, da akcijo izpeljemo tako, da pristojni organi vseh ob- čin v iniciativni odbor imenujejo po tri člane. Imenovanje mora biti opravljeno do 1. marca letos, nakar bi iniciativni odbor nadalje- val z delom. Istočasno smo na prvem sestanku vsem kmetijskih zemljiškim skupnostim ponudili predlog vsebine samoupravnega Sporazuma za melioracijo območja Polskave in tudi pobudo za ustanovitev. Predlagali smo, da naj takšno pobudo dajo kmetijske zemljiške skupnosti vseh treh ob- čin in območna vodna skupnost Maribor, ki je tudi možen predla- gatelj po zakonu o kmetijskih zemljiščih. Niso pa izključeni tudi ostali predlagatelji, vendar menimo, da te skupnosti pokrivajo širša področja dela in je prav, da bi te bile pobudniki." — Dela pri ureditvi Polskave so v teku. V primeru, da pa do ustanovitve medobčinske interesne skupnosti ne pride, dela verjetno ne bodo zastala? „Sigurno ne. Mislim, da si v tem času ne moremo privoščiti, da bi po izvedeni regulaciji pustili zemljišča slabše izkoriščena. Ne glede na sklenitev samoupravnega sporazuma vseh treh občin bomo v ptujski občini postopek peljali naprej in če ne pride do sklenitve skupnega, bomo sporazum posku- šali skleniti v okviru občine Ptuj za območje, ki ga občina zajema." — Vemo, da je visoka cena izvedbe melioracij, ki presega prometno vrednost zemljišč, eden izmed bistvenih zaviralnih momen- tov pri hitrejšem usposabljanju zemljišč. Postavlja se vprašanje, na kakšen način za to pritegniti sredstva iz drugih območij rcpu- Del urejene Pesaiike doUne (foto I. Ciaai): blike, ki hrano potrebujejo. Vemo pa, da so takšna prizadevanja v ptujski občini prisotna! ,,Glavna ovira za pospešeno izvajanje melioracij je nedvomno financiranje, ki pri tem nastane. Zagotavljanje sredstev, kakršno je danes, za lastnike zemljišč ni spodbudno, saj mora melioracije pokriti v celoti iz svojih lastnih sredstev. V okviru občine nimamo nekih drugih možnosti. Cena melioracije danes po hektarju zna- ša od 80 do 120 tisoč dinarjev, j Čeprav so kreditni pogoji ugodni, j predstavljajo kmetu veliko breme, j saj jih je precej, ki imajo tudi poveč hektarjev v melioracijskem kompleksu. Zato so naša prizade- vanja, približno dve leti, tudi precej glasna in do republiških organov v tem, da poskušamo zvišati pri- spevek Zveze vodnih skupnosti, ki jih ta daje za merlioracije posameznih površin. Danes pri- spevek Zveze vodnih skupnosti zanaša 40 oziroma 30 odstotkov, glede na razvitost območja. V bodoče pričakujemo, da bi se ti odstotki povečali vsaj za dobro polovico. Pričakujemo pa tudi, da bo ta prispevek nepovraten za kmeta ali pa kmetijsko organiza- cijo. S tem se bodo znižali pri- spevki ostalih financerjev, to je Kmetijske živilsko-razvojne skupnosti, ki jih danes sofinancira s 15 odstotki, in seveda tudi ban- čnih kreditov, ki so danes v višini 45 odstotkov. Da pa bi takšen pri- spevek Zveze vodnih skupnosd re- snično tudi dobili, moramo povečati prispevek za spremembo namemnosti kmetijskega zemljiSča oziroma odškodnino, kot to po novem imenujemo. Po zakonu o kmetijskih zemljiščih namreč do skupne odškodnine odvajamo 5 dinarjev Zvezi vodnih skupnosti Slovenije, iz skupno zbranih sred- stev za celo republiko pa le-ta financira izvajanje melioracij. Izračuni kažejo, da bi v kolikor bi ta prispevek povečali na 15 din, bilo možno prispevek Zveze k melioracijam povišati na 60 do 70 odstotkov. Ustanovljena je tudi Zveza kmetijskih zemljiških skupnosti Slovenije. Danes o možnostih te zveze pri financiranju melioracij še ne moremo govoriti, verjetno pa bo v tem letu dokončno razčiščen njihov status, finančna sredstva in bodoče usmeritve in možnosti za sofinanciranje izvajanja kmetijskih prostorsko-ureditvenih operacij." — V dosedanjem poteku pogovora sva se pravgotovo v večini primerov omejila na zase- bni del kmetijstva. Ali je pri tem družbeni del v kaj boljšem polo- žaju ali pa je celo na slabšem? ,,Tažave v družbenem delu kmetijstva so še večje kot v za- sebnem. Nizka akumulativnost kmetijskih delovnih organizacij, velika zadolženost in velike zahte- ve, ki jih pred njih postavljamo, jih sicer silijo, da melioracije izva- jajo, pravtako vse ostale prostor- sko-ureditvene operacije, vendar vsem težko finančno sledijo." — Spet se vrniva na vsebino seje skupščine kmetijske zemljiške skupnosti občine Ptuj. Gre namreč za proizvodnjo n^ melioriranih oziroma izboljšanih zemljiščih, pa naj bodo to melioracije, namakanje, komasacije. Delegatom ste govorili o potrebi izdelave takoimeno vanih mikroprojektov za celotno ob- močje ptujske občine. Za kaj gre pri tem? ,,Melioracije same po sebi prav- zaprav bistveno še niso doprinesle razširitvi proizvodnje. Sicer poma- gajo, vendar ne vemo kakšne so tržne usmeritve, kakšne so maksimalne možnosti za izkorišča- nje teh zemljišč. V severovzhodni Sloveniji je v izdelavi sicer makro- projekt Agroživilski kompleks severovzhodne Slovenije, ki pa bo res samo makroprojekt in nam bo kazal le temeljne proizvodne usmeritve. Te so sicer danes že bolj ali manj znane, vendar še niso povsem finančno opredeljene, pravtako ne po površinah in količi- nah. Kljub temu pa v tem projektu ne bomo našli posameznih proizva- jalcev, ne bomo videli kmeta, kra- jevne skupnosti in na drugi strani tudi možnosti njihovega proizva- jalnega dela. Zato je že nekaj časa v razpravah zelo živa ideja, da bi morali izdelati mikroprojekte. Ti naj bi zaključevali določene celote, v katerih bi obdelali bodisi krajev- no skupnost, bodisi naselje, katastralno občino. V teh mikro- projektih ali v teh zaokroženih celotah bi izbrali določene kmetije, jih proizvodno usmerili, opredelili njihove možnosti glede na zemljiški potencial in na možnosti prodaje ter tako za sleherno zaokroženo celoto izdelali proizvodni program. V tem programu pa sigurno ne bomo šli mimo tistih kmetov, ki bodo izključeni iz proizvodnje, gre predvsem za ostarele kmete. Tako bi naj mikroprojekt vseboval tudi sociološko študijo, kako zagotoviti tistim, ki od kmetovanja ne bodo mogli več živeti pa so doslej živeli in bodo kot kmetje dočakali starost, možnost, da dočakajo sta- rost kot kmetje, vendar v enih ugodnih, pozitivnih, socialističnih razmerah. V dogovorih smo že z Obdrav- skim zavodom za veterinarstvo in živinorejo, ki bi naj izdelal živino- rejske proizvodne usmeritve v teh mikroprojektih, dogovori s Kmetijskih zavodom Maribor pote- kajo tudi ugodno za izdelavo polje- delskih usmeritev. Mislim, da če hitro k tej akciji, zberemo denar za izdelavo, učinek pravgotovo ne bo izostal." ., , . Izvedeli smo torej za prihodnje naloge in težave, ki zavirajo hitrejše izvajanje sprejetih progra- mov urejanja površin in s tem pro- stora. Ob tem moramo dodati, da ob priliki pogovora s tovariSico Zvonko Kneževičevo, še ni bilo znano stališče izvršilnega odbora Kmetijske živilske razvojne skup- nosti o sofinanciranju izvedbe melioracij na tistih zemljiščih, ki bodo po izboljšanju namenjena pridelovanju sladkorne pese. Kljub tej ugodnosti, ki jo vsekakor velja izkoristiti, pa naša prizadevanja za zmanjšanje obveznosd kmetoval- cev pri teh operacijah ostajajo naprej prisotna in predmet razprav naših delegatov na vseh nivojih odločanja. Poudarjanja, da je pridelovanje hrane naš skupni inte- res, pravgotovo niso brez osnove. Tega se moramo bolj kot doslej zavedati v vseh sredinah našega življenja in dela. TETOflK ~ '""•"'^ ^^^^ nase kmetijstvo - 7 Sladkorna pe$a »potuje« k rezalnikom Sušilnica rezancev, pomembnega stranskega proizvoda Stabilna tržna kultura v seriji prispevkov o poskusni proizvodnji sladkorne pese in predelavi v tovarni sladkorja v Ormožu bomo tokrat objavili izkušnje, kot jih vidijo v Poslovni skupnosti za sladkor SR Slovenije. O tem bo beseda v pogovoru s predsednikom izvršilnega odbora te skupnosti Radom Dvoršakom. Najprej seveda ocena triletnih prizadevanj. ,,V prvih treh, pravzaprav sedaj že štirih letih, saj so štiri setve že bile, smo po naši skupni oceni re- lativno dobro uspevali iz leta v leto povečevali površine pod slad- korno peso. Seveda pa smo bili v tem obdobju omejeni na največjo možno površino, nekje do 800, največ tisoč hektarjev, dokler nismo imeli tovarne. Znano je, da smo s celega območja Pomurja in Podravja lahko prevažali sladkorno peso v Beli manastir v letni količini 2000 do 2500 vagonov. Z izgradnjo tovarne pa je ta moment povsem drugačen, zato je ta akcija, ki sedaj teče za čimvečje število hektarjev, tako vroča in zagnana. Ce bi tovarna delala s polno kapaciteto, bi vendarle pomenilo, da z lanskih 1100 ha povečamo njivske površine pod peso na 7000 hek- tarjev. Takšen plan smo si v Poslovni skupnosti tudi postavili. Morda nekaj besed o dosedanjih izkušnjah. Zdi se mi potrebno povedati, da smo se mogoče nekoliko pozno lotili samega za- ključka, mogoče bi bilo koristneje, da bi to opravili vsaj nekaj me- secev prej. Vendar smo računali, da je teren razgiban, aktiviran skozi štiri zaporedne setve; medtem ko sedaj ugotavljamo, da se bomo morali še veliko truditi na najširši fronti za pridobitev teh 7000 planiranih hektarjev. Stvar ne bo lahka in brez prizadevanja ne samo strokovnih ljudi in pa organizatorjev proizvodnje v zadrugah in kmetijskih organi- zacijah, temveč tudi s široko družbeno podporo družbenopoli- tičnih organizacij in sil. Pri tem pa vam naj povem, da naša predstava ni takšno delo vnaprej, dolgo- ročno. Praktično gre samo za to, da v letošnjo setev vključimo čimveč novih proizvajalcev, ki bi se seveda potem v lastni pro- izvodnji lahko prepričali in pridobivali potrebna znanja za proizvodnjo sladkorne psese, s tem pa naj povem, da je dolgoročno gledano v tem procesu prido- bivanja novih površin in proiz- vajalcev še ogromno drugih stvari, gre za po.stavitev celotnega novega kolobarja, razne melioracijske akcije, komasacije, zaokroževanja vaških kolobarjev in ostalo. Pospeševalna služba je v teh letih v tej smeri že delovala, vendar menim, da se bomo morali stvari lotiti veliko bolj organizirano in jih izvajati čisto regularno kot celovite investicijske ukrepe, skratka, da to postavimo v dolo- čene investicijske projekte v perspektivi, da bi na ta način prišli do čimboljših ekonomskih rezul- tatov." — Imam občutek, da v pogovorih mogoče preveč izpos- tavljamo le potrebne hektarje in premalo vse pozitivne stranske učinke, ki jih ni malo in so zelo pomembni! ,,Veste, tako je, da v takšnih akcijah kot je ta sedanja, ljudje ne pridejo skoraj do sape, da bi vse stvari hkrati povedali. Mnogo je ugotovitev vezanih na sladkorno peso, ki jih s čisto in le z besedo ni mogoče proizvajalcem povedati. Veliko je namreč teh ugotovitev, ki jih vsak proizvajalec dobi na osnovi lastne vključenosti v ta proces, na osnovi lastne pri- dobljene izkušnje. Pomeni da tudi v tem primeru velja staro geslo, da same besede ne vlečejo tako kot pa konkretni primeri." — Mogoče včasih premalo izpostavimo osnovni razlog za uvajanje sladkorne pese. Morda nekaj besed o tem! ,,To je področje, ki je po svojih klimatskih in pedoloških vidikih, da temu rečemo, žitnica Slovenije ali bolje povedano, tisto področje, kjer je glavni del slovenske polje- delske proizvodnje. Na žalost pa nivo intenzivnosti poljedelske pro- izvodnje ni zadovoljiv, rabimo tržne kulture, ki bi ta proces inten- zifikacije potegnile naprej. Sami vidite, koruza ne izpade kot tržna kultura, ta je bolj ali manj namen- jena za naturalno porabo, kar ni slabo, vendar ne daje tistih otiplji- vih in neposrednih učinkov. S pšenico je enako, pretežni del je na žalost pokrmimo, čeprav naša krušna bilanca ni takšna, da bi se tega lahko lotili. Tudi ostale kulture so bolj ali manj podvržene določenim tržnim nihanjem in kolebanjem. Tudi krompir, ki ga nekateri kujejo v zlato, ima to lastnost, da v posameznih letih lahko daje dobre, v nekaterih pa izredno slabe rezultate. Ne toliko zaradi slabe letine, temveč pred- vsem zaradi dogodkov na trgu. Sladkorna pesa je standardna kultura, pri njej točno veš kako boš delal, kaj na koncu iztržil in kam jo boš dal. To pomeni, da ni- česar ne prepušča slučaju, zahteva pa seveda mnogo pametnega dela. Tudi to je ena njenih posebnosti, ki naj bi prispevala k prosvet- Ijevanju kmetijskih proizvajalcev in s tem doprinašala k višji ravni poljedelske proizvodnje na tem območju Podravja in Pomurja." 1. kotar foto Miro Mele Nekaj strokovnih navodil za pridelovanje sladkorne pese IZBIRA NJIV Pri izbiri njiv moramo paziti na to, da ne iz- beremo njive, ki ima v ornici veliko grobega kamenja. Pri izbiri predposevka ima prednost pšenica. Ce sejemo peso za koruzo, ki smo jo škropili z normalno količino Gesaprima, lahko na posevku nastane škoda zaradi Gesaprima, Pri uporabi zmanjšane doze Gesaprima z dodatkom Lassa ali pri uporabi Primextra pa lahko sejemo tudi na te površine. ORANJE Globoko oranje bi morali izvršiti jeseni. Globina oranja se giblje okrog 30 cm. Na njivah kjer dosedaj nismo tako globoko orali, orjemo na globino 25 cm. Mrtvica, ki bi jo z globokim oranjem spravili na površino bi nam delala težave in negativno vplivala na razvoj mlade rastline. Njive moramo po oranju grobo izravnati z brano, vlačo, ravnjačo ali s pred- setvenikom. Ce globokega oranja nismo uspeli izvršiti jeseni, potem to delo opravimo zgodaj spomladi, kakor hitro to dopuščajo vremenske razmere. GNOJENJE Osnovna gnojila fosfor, kalij in kalcij potrosimo pred jesenskim globokim oranjem (ali spomladanskim globokim oranjem). Kjer nimamo analize zemljišča priporočamo sledeče okvirne količine: 80 do 120 kg/ha P205, 300 do 450 kg/ha K20. Količino apnenca določamo na osnovi pH vrednosti. Pri pH 6,5 apnenje ni potrebno. Ce ležijo pU vrednosti pod 6 potem je potrebno apniti in to glede na kislost s 1000 do 2500 kg S CaO. Apniti moramo pred je- senskim čranjem in zaorati. Ce apnimo zgodaj spomladi, potem dodamo do 1000 kg CaO na hektar. S tem izboljšamo pH v setvenem sloju in s tem posredno zmanjšujemo nevarnost gli- vičnih bolezni, ki povzročajo korenski ožig. Obvezno moramo vsa zemljišča, kjer nimamo natančnih analiz zemlje, gnojiti z 1,5 do 2,5 kg bora na hektar. 7 uporabo specialnega gnojila Tovarne dušika Ruše, to so fosfor kalijeva gnojila z dodatkom elementa bora, pri količini 1300 kg na hektar pokrijemo potrebo po fos- forju, kaliju in boru. Porabo dušika uravnavamo na osnovi kvalitete njive in porabe hlevskega gnoja. Ce ne uporabljamo hlevskega gnoja, potem dodajamo 80 do 140 kg N/ha, s hlevskim gnojem pa 60 do 100 kg N na hektar. BOGOMIR KOSTANJEVEC Kmetijski zakoni 2. nadaljevanje in konec kaj SE ZGODI Ce zakonec OZIROMA OSEBA, KI JE PO PRED- PISIH O ZAKONSKI ZVEZI IZENAČENA Z ZAKONCEM TER NUJ- NI DEDiCl, KI SO KMETJE NE DAJO SOGLASJA ZA ODDAJO ZEMLJISCA.KI ga NAMERAVA DRUGI ZAKONEC OZ. prednik ODDATI DRUŽBENO PRAVNI OSEBI? V takem primeru je dolžna kmetijska zemljiška skupnost sprožiti pobudo za zagotovitev socialne varnosti in stabilnosti takega kmeta ozi- roma za prevzem njegovih zemljišč. V 6 čl. ZPVK navedenih oseb se sicer ne da prisiliti, da bi dale soglasje za nameravano oddajo zemljišča, vendar se v takem slučaju ne bodo mogle izogniti dolžnostim, ki jih predvideva 2. odstavek 7. čl. ZPVK, ki se glasi: ,,Ce take osebe v roku treh mesecev po sprožitvi pobude za kmetijsko zemljišče ne izjavijo, da se strinjajo z od- dajo zemljišča, so dolžne poskrbeti za njegovo obdelavo ter za socialno varnost in stabilnost kmeta ter tistih oseb, ki bi sicer izpolnjevale pogoje za pridobitev družinske pokojnine po predpisih o pokojninskem in in- validskem zavarovanju delavcev. Izvajanje teh dolžnosti nadzorujejo v mejah svojih pristojnosd kmetijska zemljiška skupnost in pristojni organ občinske skupnosti za socialno skrbstvo. Ce te osebe ne zagotovijo kmetu socialne varnosti in stabibiosti, je pristojni organ občinske skupnosti za socialno skrbstvo upravičen, ne glede na privolitev kmeta, uporabiti vsa pravna sredstva v pravdnem in izvršilnem postopku, da se to zagotovi." Kljub zgoraj predvideni »m ukrepom se bo v praksi naletelo pri prisilnem izvajanju dolžnosti nudenja socialne varnosti in stabilnosti kmeta na dokaj težav. Na primer: Kako prisiliti nujnega dediča, ki je po ZKZ sicer kmet, vendar brez lastnega posestva in brez premoženja, da bo preživljal svojega prednika s katerim pa je še v sorodstvu ipd.? Pri pridobitvi pravice do preživnine, če prevzame kmetovo zemljišče v začasno upravljanje kmetijska zemljiška skupnost (glej 7. čl. ZPVK) je potrebno opozoriti na 22. čl. ZPVK, ki pravi, da se ustrezne določbe 7. čl. ZPVK začno uporabljati, ko so v ta namen zgotovljena sredstva s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov ustreznih samoupravnih interesnih skupnosti v skladu z dogovorom o temeljih plana SR Slovenije. KDO IMA PO SMRTI KMETA, KI je prejemal preživnino pravico DO NJE? To je njegov zakonec oziroma oseba, ki je po predpisih o zakonski zvezi izenačena z zakoncem oziroma tisti, ki izpolnjuje pogoje za pridobi- tev družinske pokojnine po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (glej Zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja Ur. list SFRJ St. 35/72 in Zakon o pokojnin- skem in invalidskem zavarovanju Ur. list SRS št. 19/77) Koliko mora biti star zakonec oziroma oseba, ki je po predpisih o zakonski zvezi izenačena z zakoncem, da ima pravico do pokojnine pa zavisi od velikosti zemljišča, ki si ga je kmet pri oddaji ostalega zemljišča, obdržal v svoji lasti. Ce si je obdržal samo 1 ha oziroma 0,5 ha na komasacijskih in melioracijskih območjih je njegov zakonec oziroma z njim izenačena oseba upravičena do preživnine, če je star 55 let (moški) oziroma 50 let (ženska). Ce pa si je obdržal več, je njegov zakonec oziroma z njim izenačen« oseba upravičen do preživnine, če je star 65 let (moški) oziroma 60 let (ženska). Preživnina se zgoraj navedenim osebam določi v deležu preživnine, ki jo je prejemal kmet, ki je oddal svoje zemljišče in to v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Tu se nam zdi potrebno opozoriti, da je zakonodajalec ves ZPVfc zasnoval tako, kot da bi šlo samo za enega lastnika kmetijskega zemljišča oz. gozda, ji izpolnjuje pogoje za preživnino, ki jo deli z zakoncem, kateri tudi po smrti oddajalca zemljišča prejema to preživnino. V nekate- rih krajih Slovenije kot npr. na Štajerskem pa prevladujejo slučaji, da sta lastnika kmetijskih zemljišč, oba zakonca, ki si kot lastnika zemljišč, tako vsaj mi smatramo, lahko pridobita pravico vsak do svoje preživnine. Določba v Zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, ki določa da posameznemu zasebnemu kmečkemu gospodarstvu pripada v okviru obveznega starostnega zavarovanja kmetov le ena pokojnina, ni kot ideja našla mesta med določbami ZPVK, katerega bo, če bo to zahtevala praksa, potrebno tudi spremeniti ali pa dopolniti. KAKSNA bo višina preživnine? Višina preživnine je odvisna: a) od višine kupnine za odana zemljišča; b) od starosti kmeta ob oddaji zemljišča. Kupnina, ki jo družbena pravna oseba plača na poseben račun pri Skupnosti starostnega zavarovanja kmetov mora po svoji višini ustrezati tržni vrednosti oddanega zemljišča ob času sklepanja pogodbe. Tudi v primeru, ko bo zemljišče prevzela v začasno upravljanje kmetijska zemljiška skupnost in ko ne gre za kupnino, mora biti ugotovljena tržna vrednost takega zemljišča, kajti le ta bo, po našem mnenju, podlaga za izračun preživnine. KAKŠEN BO MESECNI ZNESEK preživnine To se izračuna tako, da se kupnina za oddano zemljišče deli s številom 84. Na primer: Ce znaša kupnina 250.(XX) din in se ta znesek deli s 84, dobimo 2976 din. Ce je tako izračunani mesečni znesek preživnine nižji od starostne pokojnine kmetov v letu, v katerem kmet pridobi pravico do preživnine, je preživnina ob pridobitvi pravice do preživnine enaka tej pokojnini, ki je v letu 1979 znašala 840 din. Glede na starost do preživnine upravi- čenega kmeta se zgoraj izračunani mesečni znesek preživnine poveča: — Za 20 %, če je upravičenec ob oddaji zemljišča star 70 do 74 let — Za 25 če je upravičenec ob oddaji zemljišča star 75 do 79 let in — Za 30 %, če je upravičenec ob oddaji zemljišča star 80 in več let. Znesek mesečno določene preživnine bilo upravičenega kmeta bilo oseb, ki imajo po njegovi smrti pravico do preživnine se vsako leto povečuje v istem razmerju, o katerem se poveča starostna pokojni ..t. kmetov (valorizacija preživnin) KDAJ SE PRICNE IZPLAČEVATI PREŽIVNINA? Upravičencu se prične izplačevati preživnina s prvim naslednjim me- secem po overovitvi pogodbe o oddaji zemljišča na sodišču. Ce upravi- čenec ob overovitvi pogodbe še ni dopolnil starost 65 let (moški) oziroma 60 let (ženska), se mu prične preživnina izplačevati s prvim naslednjim mesecem po dopolnitvi te starosti, razen če gre za kmeta, ki je nezmožen opravljati kmetijsko dejavnost (glej 18 čl. ZPVK.) V primeru, ko je po 7. čl.. ZPVK kmetijska zemljiška skupnost prevzela zemljišče v začasno upravljanje se upravičencu, ki sicer izpolnjuje vse pogoje za izplačilo preživnine, začne ista iplačevati s prvim naslednjim mesecem potem, ko je kmetijska zemljiška skupnost zemljišče prevzela. Preživnina se izplačuje vnaprej najkasneje do 5. v mesecu. Kot vidimo iz zgoraj omenjene določbe 18. čl. ZPVK lahko pride do overo- vitve pogodbe o oddaji celo pred dopolnitvijo starostne dobe, vendar pa ne bo izplačevanja preživnine. ALI IMA TISTI, KI PREJEMA PREŽIVNINO PO ZPVK ZAGOTa VLJENO TUDI ZDRAVSTVENO VARSTVO? Da, vendar samo v primeru če nima zagotovljenega zdravstvenega var- stva po drugih predpisih. MR. ALFRED MERC DIPL. VET Mastitis (VNETJE VIMENA) PRI KRAVAH o vnetjih vimena pri kravah smo že pisali, vendar se nam zdi, da je potrebno še pisati. Živinorej- ci se še vedno premalo zavedajo škode in nevarnosti, ki preti proiz- vodnji mleka zaradi vnetij vimena. V zadnjem času ugotavljamo te bolezni čedalje več, posebno na večjih gospodarstvih. Z uvajanjem strojne molže je vnetje vimena postalo še pogostejše. Da vnetje vimena številčno narašča, ni vzrok strojna molža sama. Z večjo proizvodnjo mleka izpostavljamo živali še večjim naporom. Kakor vsak organ, tako se tudi gime, ki je preobremenjeno, teže ubrani raz- nih bolezni. Vnetje vimena krav in mastitis je nagla (akutna) največkrat pa dol- gotrajna (kronična) bolezen vime- na krav. Povzročajo jo mikrobi, le redko tudi glivice in plesni. Mikrobni povzročitelji vimen- skih vnetij pri kravah so različni in dokaj številni. V glavnem jih lahko razdelimo v šdri skupine, in sicer v streptokoke kužne presu- šitve, druge streptokoke, stafilo- koke in bacilarne povzročitelje masutisa. Streptokoke kužne presušitve imenujemo tudi vimenske strepto- koke, ker se dalj časa zadržujejo v bolnem vimenu. Dobimo jih tudi na koži seskov, na tleh v hlevu, na rokah molznikov in v gumijevih tulcih molznih strojev, kamor pri- dejo z okuženim mlekom, vendar zunaj vimena hitro propadejo, So zelo nevarni za vime in že majhno število klic lahko povzroči vnetje — kužno presušitev vimena. Mastitis, ki ga povzroča strepto- kok kužne presušitve, je najbolj nevarna bolezen vimena. Širi se s krave na kravo in ne mine brez zdravljenja in izločanja neozdravljivih krav. Pri nas je kužna presušitev vimena še vedno zelo pogostna bolezen molznic. Druge streptokoke dobimo tudi v vimenu in v okolici krav, npr. v stelji in gnoju na rokah molznikov in v gumijevih tulcih molznih strojev. Povzročajo dolgotrajni (kronični) mastitis, vendar lahko povzročajo tudi naglo (akutno) obliko mastitisa. Na splošno pa je mastitis, ki ga povzročajo drugi streptokoki, manj pogosten. Nevarni povzročitelji mastitisa pri kravah so stafilokoki, ki so zelo razširjeni v naravi in v okolici molznic. Ustvarjajo hude strupe in so nevarni tudi človeku. Zelo hitro se razmnožujejo v mleku, ki po molži ni bilo dovolj ohlajeno, ali pa je stalo čez noč pri sobni temperaturi. Strupene snovi, ki jih stafilokok izloča, lahko povzročijo zastrupitve pri človeku, ki pije mleko bolnih krav. Poseben problem so mastitisi, ki jih povzročajo bacilarni povzroči- telji. Tudi pri teh gre za več vrst različnih mikrobov, predvsem so to kolibacili in tako imenovane korinebakterije. Tudi kolibacili so zelo razširjeni v naravi. So celo normalni in koristni prebivalci v debelem črevesu živali in človeka. Ce pridejo v vime, pa povzročajo huda vnetja, zaradi katerih lahko žival pogine. Mastitis, ki ga povzroča — Pseudomonas aerugi- nosa —, je skoraj neozdravljiv, ker je mikrob povečini odporen proti antibiotikom. Korinebakterije so tudi povsod v naravi. V vimenu povzročajo ognojke (abscese), okuži pa se z njimi predvsem presu- šeno vime. Mastitisi, ki jih povzro- čajo korinebakterije se naglo širijo, okužena vimenska četrt pa je skoraj vedno izgubljena. Za nastanek mastitisa so važni tudi drugi dejavniki, ki pripomo- rejo, da so molznice dovzetnejše za okužbo. Slabe vremenske razmere lahko pospešijo nastanek mastitisa pri kravah. Posebno nevaren je prepih v hlevu. Dokazano je tudi, da so starejše krave bolj nagnjene k bolezni. Krave z uleknjenimi konci seskov se tudi laže okužijo. Na takšnih seskih se namreč zadržujejo kapljice mleka, ki je dobro gojišče za mikrobe. Skozi rane na koži vimena in seskov tudi lahko prodrejo mikrobi in povzročijo vnetje. Take poškodbe nastajajo, če ležeči kravi stopi na sesek sosed- nja krava, ali če si krave ranijo vime ob bodeči žici ali ob drugih ostrih predmetih. Sem spadajo tudi poškodbe vimena zaradi nepravilne strojne molže. Mastitis, oziroma mikrobe, ki ga povzročajo, prenašajo s krave na kravo predvsem molzniki, bodisi z ročno molžo ali z molznim strojem. Nehigienična molža je pogosten pojav v naših hlevih. Molzniki ne umivajo in razkužujejo vimena pred molžo. Ne umivajo in razku- žujejo si rok, tako z umazanijo na rokah prenašajo kužne klice s krave na kravo. Posebno škodljiva je razvada, da si molzniki močijo dlani z mlekom, da bi lažje molzli. Z neočiščenim in nerazkuženim strojem se prenaša bolezen še bolj, kot pri ročni molži. Pri nepravilni strojni molži lahko pride do poškodb seskov in vimena. To se dogaja, če npr. nataknemo stroj, ko krava še ni pripustila mleka, ali pa če stroja ne snamemo takoj, ko je vime prazno. Mikrobi, ki povzročajo mastitis, pridejo v vime največkrat od zunaj, in sicer z umazanih rok molznikov ali iz nerazkuženih gumijevih tulcev molznih strojev in od tod po sesko- vem kanalu v vime. Lahko pa pridejo v seskov kanal tudi iz stelje in blata. Druga pot po kateri pridejo mikrobi v vime, pa je krvni obtok, po katerem lahko pridejo mikrobi prek ran na koži vimena, ali pa iz črevesja v vime. Konec prihodnjič 8 - IZ NASIH KRAJEV 13. marec1980 — TEDNIK TEMELJNI DELEGAT Dober Jen I Še gnes se mi v ^lovi no v nogah vse narobe suče od praznovojadneva žena. Kak te zdaj to, si vena mislili, saj nesi ženska? Saj glih zato. Če hi meja tisto kaj neman no kaj ženske moio, te se mi to ne bi dogajalo. Tak je bilo: Na.i vaški odbor je sklena. ke mo letos v leti šlahilizaciisken ženskan eno proslavico naredili, vsoki en zvunček poklo- nili, nič jeli, nič pili no ničplesali. Tak smo to v soboto tudi naredili. Ženske so po proslavi lepo domu sle, moški pa smo po stori prleški no širši slo venski navodi v gostilno pogledali. Dale pa tak vete kak to gre: Beseda je besedo dola. prvi liter je več mlodih doba no proznik ženske se je spremena v praznovoje 40 mučenikov. Kalno sen gleda no v kolenih sen župo meja že pret kak se mi je zodji dinar kmečke penzije po guti preteča. Še najbolj posrečeni je Prprov Matjož bija. V vsoken mošken je žensko vida no nan je slavnostni nagovor nareda: »Spoštovone naše tovarišice. Vidin, ke se prijetno zabovlete. Ve sle steber naših družin. Po kunci držite tri hišne vogle no še strtega z dedon vred. Fsaj na gnešji den pozobte na svoje skrbi no dokožte, da ste enakopravne članice nase skupnoli. . .<< Dale neje moga več gučali, saj se mu je pret megla pred očmi naredla, kak je son ugotova, da je samin moškin toti guč drža. Kak sen domu priša, mi neje čista črno na belen poznono. Ven samo to, da je moja Mica duma sred noči za mizo sedela no fižol prebirala. Grotalo me je sron, ke bi se najrajši v zemlo pogrezna . .. Pa kaj čemo, po toči je prepozno zvuniti. ' Opisa sen vaji primer kak ne bi smelo bili pa je na žalost marsikje blo. Zalo.se tudi n^uain fanleki, kije v spisi o svoji mami lak napisa: »Moja mama je dobra, zlata vredna. Hodi v službo no še duma more delati celi den. Moj ata pa samo v .službo hodi no duma nič haska ne naredi. Samo televizijo gleda no cajtnge šteje. Ce toga ne dela pa na sestci/ikih no v gostilni sedi. Le mo vejki zrosa, mo se ša za svojega ateka vičit. Še pret mo si seveda za -no eno loko dobro mravljicopoiska kak je moja mama. . . .« Te pa srečno! Vsi se dobro mej te, moški pa se pobojšajle do prihod- njega dneva žena. ■. VašLUJZEK Kdaj narodopisni predmeti na ogled občanom SLOVENSKA BISTRICA Minilo je že nekaj let odkar je takratni ravnatelj Matične knjižni- ce v Slovenski Bistrici, Miljutin Arko na police med knjigami postavil prvi predmet, ki je ponazarjal narodopisno preteklost prebivalcev pred nami. Prvemu je kmalu sledil drugi, tretji in vedno več jih je bilo. To pa je bil tudi povod, da je Miljutin Arko sklenil postaviti temelje prvega naro- dopisnega muzeja v občini Sloven- ska Bistrica. Veliko prostega časa je potreboval, da se je dokopal do številnih predmetov bogate kulturne preteklosti vzhodne Štajerske. Težko bi bilo izmeriti vse kilometre, ki jih je prehodil peš po oddaljenih krajih na Pohorju pa tudi v HALOZAH, ko se je pred krovi domačih kmetij srečeval predvsem z ostarelimi ljudmi, se z njimi posvetoval o načinu življenja izpred več desetletij in spoznaval orodje in druge pripomočke iz vsakodnevnega življenja. Nema- lokrat se je povzpel skupno z gospodarjem po stopnicah na zaprašena podstrešja od koder je prinašal stare glinaste kuhinjske lonce, vrče, pa bidre, možnarje, likalnike, svečnike, mišolovke, ključavnice in številne druge stare že v praksi neuporabne predmete, ki so za domačine predstavljali nepotrebno ,,kramo", za Arka pa novo odkritje o življenju njihovih prednikov. VeHka mera veselja ga ni zapustila niti takrat, ko je segel, v lastni žep, da bi se vsaj delno oddolžil za podarjeno posodo ali druge predmete iz gospodinjstva izpred sto in več let. Vse pa je skrbno prinašal v Matično knjižnico, kjer jih je po posebnem postopku očistil in zavaroval pred razpadanjem. Samo nekaj mesecev dobre volje je bilo potrebno, da je Matična knjižnica postala bogatejša* za novo pridobitev, predmete iz naše preteklosti. Kar okoli 200 je prvo leto že štela niegova zbirka, ki je »Kaj bi si drugega želel,kot da postane ta zbirka kraj^kjer bi se zbirali predvsem mlajši rodovi in spoznavali življenjske pogoje svojih prednikov.« bila razstavljena v posebni sobi knjižnice, da so jo lahko obiskoval- ci z občudovanjem spoznavali. Predvsem starejši obiskovalci so radi ugotavljali, da imajo podobne prfdmete doma, zato je zbirka postajala bogatejša z njihovimi prispevki. Z leti se je tako obogatila, da je postal prostor v Matični knjižnici že veliko pretesen. Kulturna skupnost občine Slovenska Bistrica je sklenila, da bo dala tej zbirki, ki šteje že okoli 1000 raznih predmetov iz bogate kulturne preteklosti posebno mesto, in to v bistriškem gradu. Po daljših prizadevanjih je v gradu bilo na razpolago dvoje prostorov, tako da so številne izdelke lahko prestaviH v grad. Žal nihče ni pričakoval, daje bil to tudi korak, ki si ga ni nihče želel, še najmanj pa občani, ki jim je zbirka postala že kar v ponos. Saj je tudi lahko bila, ko pa obsega eno najbolj popolnih zbirk glinaste posode, priprav za predenje in tkanje ter posod za izdelovanje smetane in drugih mlečnih izdelkov v severovzhodni Sloveniji. Danes, ko bi ta zbirka lahko služila svojerriu namenu, predvsem pa mlajše rodove seznanjala s kulturno pi:eteklostjo naših prednikov, o$iaja zaklenjena v bistriškem gradu. Kot osnovni vzrok za to, vse prej kot vzpodbudno spoznanje, je po- manjkanje finančnih sredstev za dokončno podobo in pričela služiti namenu, za katerega se je zavzemal njen ustanovitelj Miljutin Arko in sedaj KuUurna skupnost Slovenska Bistrica, načrtujejo v letu 1980 narodpisni zbirki posvetiti več časa, predvsem pa organizirati širšo akcijo zbiranja teh predmetov. V ta namen bodo organizirali posebno zbirateljsko mrežo. Zagotoviti pa nameravajo strokovno mentorstvo nad muze- jem, vodnika^po zbirki in posvetid več pozornosti informiranosti o njenih vrednotah. Kaj bi si drupega želeli prebivalci mesta Slovenslfei Bistrica kot to, da bi načrti postali tudi resničnost, s tem pa bi mesto bilo bogatejše za pomembno ustanovo v katero bi lahko povabili tudi tuje obiskoval- ce, katerim danes razen nekaj ostankov iz preteklosti in velikega števila gostinskih, seveda majhnih in neprimernih lokalov nimamo veliko pokazati. Posnetek in besedilo: Viktor Horvat BENEDIKT V SLOVENSKIH GORICAH Otvoritev Šole Že maja letos Pri Benediktu v Slovenskih goricah bodo letos 9. maja na občinski praznik občine Lenart odprli nove šolske prostore. Šola pri Benediktu je danes že delno pod streho, nova šola je -tudi veliko večja, je bližje trenutku, ko bodo njene prostore napolnile šolske klopi, zanje pa bodo kmalu sedli učenci, ki se tega že dalj časa izredno veselijo. Sredstva za šolo, ki bo veljala okrog dvajset milijonov dinarjev, so občani Lenarta zbrali z enodnevnim zaslužkom, del sredstev pa je v obliki kredita prispevala repubHška izobraževalna skupnost. Nova šola bo imela veliko učilnic, tako da bodo lahko uvedli enoinpolizmenski pouk, zraven nove šolske zgradbe bo tudi nova in velika telovadnica, kuhinja in kabineti. Tako se učencem ne bo treba več stiskati v stari že dotrajeni šoli in se. bodo morda že pred koncem drugega šolskega leta preselili v nove in sodobne šolske prostore. Janez Lorber KS OLGA MEGLIC Stalna skrb za ostarele in bolne Po nekaterih začetnih organizacijskih težavah je v lanskem letu začela \ uspešno delovati tudi krajevna organizacija Rdečega križa v krajevni i skupnosti Olga Meglic, ki je ob zaključku preteklega leta ob pomoči vseh ■ družbenopolitičnih dejavnikov pripravila družabni večer za ostarele kra- \ jane, ki je v zadovoljstvo vseh tudi dobro uspel. V lanskem letu so poleg sodelovanja v akcijah občinskega odbora RK, i usposobili tudi 10-člansko ekipo za nego bolnika na domu. V najrazli- i čnejših oblikah so bili vključeni tudi v akcijo nič nas ne sme presenetiti, v : svoji sredi pa imajo tudi okrog 25 aktivnih krvodajalcev,ki so vključeni v: aktive krvodajalcev v svojih delovnih sredinah. \ Ena izmed njihovih bodočih nalog je, da bi usposobili čimveč mladih i ljudi za delo v ekipah prve pomoči, za nego bolnika na domu in za akti-! vnosti v tako imenovani socialni ekipi. Posebno skrb pa nameravajo po- \ svetiti ostarelim krajanom, ne samo ob priložnostnih srečanjih, temveč skozi vse leto v obliki sosedske pomoči in z obiski mladih članov Rdečega ' križa na njihovih domovih. ' j Uspešen zbor krajanov \ ^ v KS Leskovec V četrtek 28. februarja so se zbrali občani krajevne skupnosti na i svojem zboru. Enako kot drugje so tudi v KS Leskovec razpravljali o delu j in nalogah v minulem letu in sprejeli zaključni račun za leto 1979. Nadalje i so sprejeli program dela za letos. Glede na finančne zmogljivosti, saj je KS ; Leskovec na nerazvitem haloškem območju, so si zadah precej nalog, ki jih j bodo lahko izvedli le s pomočjo širše družbene skupnosti. 3 Največji problem so ceste, (gre predvsem za lokalne in vaške)^j pomanjkanje pitne vode in slabo električno omrežje, ki ga bodo v letos-, njem letu že začeli izboljševati s postavljanjem novih trafo postaj, kar se bo. seveda tudi nadaljevalo v srednjeročnem planu v letih 1981 — 1985. i Pregledali so tudi smernice za srednjeročni plan. Na prvem mestu jej bila napeljava vodovoda v te odročne kraje, kjer pitne vode primanjkuje.j Seveda bo potrebno srednjeročni plan uskladiti z drugimi nosilci; planiranja. J Na zboru so razpravljali tudi glede krajevnega samoprispevka, saj^ stari poteče v tekočem letu. Nujno bo potrebno pristopiti k uvedbi novega, \ vendar ob enakih pogojih, kajti le tako lahko zagotovijo razvoj KS v, naslednjem srednjeročnem obdobju. Zbor so zaključili z geslom v slogi je, moč! K.Šmigocj GRADIŠČE V SLOVENSKIH GORICAH Odgovornejše delo na vseh ravneh v zadnjih dneh sta bila v Gradišču v Slovenskihgoricah dva delovna doglivora najodgovornejših ljudi v tej. drugi največji krajevni skupnosti v občini Lenart. Na seji skupščine'krajevne skupnosti so ocenili in potrdili delo v lanskem letu, sprejeli program za letos in smernice za srednjeročno obdobje 1981—85. Čeprav je krajevna skupnost v zadnjih letih naredila že velik na- predek, jih v naslednjem obdobju čakajo se velike naloge. Najprej želijo urediti vodovodno omrežje, da bodo lahko vsakemu gospodinjstvu zagotovili dovolj vode. Obstaja možnost, da bi se priključili na vodo- voclno omrežje Lenart—Maritjor, če bo zgrajen vodovodni rezervoar v Hiiseliu Z2. Porčič. Predvidevajo tudi gradnjo nove mrtvašnice, ureditev odlaga4išča smeti,gradnj6 transformatorjev, vzdrževanje cest itd. Na seji sk-iip.ščine KS so sprejeli tudi nove cene za komunalne storitve. Prav tako paje bil v Gradišču razširjen sestanek osnovne organi- zacije ZKS. Poleg splošne problematike v KS so obravnavali predvsem delo delegacij. zUisti še v .skupščinah SIS. Dogovorili so se, aa bodo v bodoče na sestanke OO ZKS vabili tudi predsednike delegacij in sa- moupravnih organov KS. predstavnike drugih DPO in društev, saj bi tako skupaj lažje obravnavali in ocenjevali problematiko krajevne skupnosti, iskali rešitve in zavzemali enotna stališča, sočasno pa spod- bujali k dejavnosti vse strukture v KS, predvsem pa še mlade, ki morajo biti bolj prisotni na vseh področjih dejavnosti; ob tem pa jim morajo starejši pomagati in jim dajati tudi možnosti delovanja. Janez Lorber Srečanje mladih ustvarjalcev v Ormožu v Ormožu so sredi priprav na srečanje mladih ustvarjalcev z ob- - močja podravske. koroške in pomurske regije. Gre za izbrane pionirske in mladinske dramske skupine, recitatorje.likovnike in fotoamaterje. Vsi ti se bodo leto^ srečali v Ormožu od 15. do 19. aprila pod skupnim naslovom NASA BESEDA 1980. Pričakujejo, da se bo srečanja v Ormožu udeležilo najmanj 200 mladih ustvarjalcev omenjenih zvrsti, zatoje pred organizatorji, svetom ZKO. odgovorno delo. Načrtujejo, da bi skupine mladih nastopale v dvoranah po krajevnih skupnostih, saj bi tako aktivirali celotno območje občine Ormož. novih stanovanj v Skolibrovi ulici v Ormožu je v teku 2. in 3. faza stanovanjskega bloka s 54 stanovanji. Pri samoupravni stanovanjski skupnosti občine Ormož, ta je namreč investitor, so povedali, da bo blok vseljiv za Dan republike, v njem pa bodo kadrovska in solidarnostna stanovanja. Dela izvaja TOZD Gradbeništvo Drava iz Ptuja. JB Gradbena dela na novem stanovanjskem bloku hitro napredi^jo DRUŠTVO UPOKOJENCEV MAJSPERK, PTUJSKA GORA, STOPERCE Največ pozornosti razvedrilu Združeno društvo upokojencev treh haloških krajevnih skupnosti šteje danes 274 članov, vseh upokojencev pa je na tem območju več kot 500. Pretežni del svoje dejavnosti namenjajo razvedrilu, kar pomeni, da vodstvo društva organizira izlete po domovini. Teh izletov se upokojenci radi udele- žijo, saj obiskujejo najlepše kraje v Sloveniji in v sosednjih republi- kah. Običajno so izleti enodnevni, z organizirano prehrano in s strokovnim vodstvom predsednika društva, Arturja Reichbacha. Pre- cej dela je z organizacijo takih izletov, pravi, pa tudi ostalih nalog ni malo: ,,Predvsem je težko pridobivati nove člane, ker mogoče premalo poznajo aktivnost društva. Potru- dim se, kolikor se da in vsakega upokojenca povabim k sodelo- vanju, kljub temu pa jih je le polovica v društvu. Ze osem let sem predsednik društva in v teh letih sem marsikomu pomagal pri reševanju raznih problemov. Napi- šem kakšno prošnjo ali pritožbo, kar pač potrebujejo. Vsi plačujejo skromno članarino, uvedli pa smo tudi prispevke z vzajemno pomoč, ki se zbirajo v Ljubljani, to je skupna zadeva in marsikomu prav pride, ko dobi izplačane privarče- vane dinarje. Artur Reichbach je že osem let predsednik društva- (foto J B) Vsakemu članu, ki ima več kot sedemdeset let pošljemo ob rojstnem dnevu čestitko in ver- jemite, zelo veseli so tega, saj jim s tem izkazujemo skromno pozornost. Ker združuje društvo člane iz treh krajevnih skupnosti, se težko dobimo vsi skupaj. Na občnih zborih, ki so vsake štiri leta, se nas sreča kar precej. Svoje prostore imamo za delo v vodstva, sicer pa gostujemo v dvorani tozda Volneni izdelki Majšperk. Na zboru se malce pogovorimo o svojem delu, obujamo spomine in se malce poveselimo ob kozarcu dobre pi- jače. Vse je bolj skromno, a pri- srčno. Sicer pa sta v krajevni skupnosti Ptujska gora in Stoperce dva člana, ki mi pomagata pri delu in tudi sama napišeta kakšno pro- šnjo za člane, če je potrebno. Tako si delo malo razdelimo in lažje je, če ni treba v Majšperk iz teh halo- ških gričev. Je pa res, da bi morali bolj sodelovali z ostalimi dru- štvenimi in družbenopolitičnimi organizacijami. Mladi se sicer večkrat ponudijo in opravijo kakšerr prevoz ali delo za starejše občane, to že moram pohvaliti. Lahko bi pa bilo tega sodelovanja več tudi na drugih področjih. Sedaj razmišljamo, da bi poskrbeli za nabavo premoga in o/imnice za člane društva, tako da bi to enotno uredili in po nekaj nižjih cenah. Moram pa še reči, da kar dobro sodelujemo z zvezo v Ptuju, tudi to sodelovanje lahko pohvalim. Želimo pa se tesneje povezati z upokojenci v krajevnih skupnostih Lovrenc na Dravskem polju in Kidričevo. Veliko naših članov živi v Halo- zah, v teh gričih, ki so pozimi mnogokrat odrezani od sveta. Mi ne pridemo gor, oni ne morejo dol, tako da tu so težave in to bi morali urediti, tem ljudem poma- gati. V to bi morali usmeriti svoje delo in delo vseh dejavnikov v krajevnih skupnostih na tem območju." Kar pestra aktivnost, kljub temu, da so člani društva kar v treh krajevnih skupnostih, da žive na težko dostopnih krajih in da so svoja najlepša leta namenili delu na kmetijah, v tovarnah. Lepo je, ko se zberejo in obujajo spomine, radi gredo na izlet, se poveselijo in nato spet utonejo v anonimnosti vsakdanjika. Toda, niso sami, nanje niso pozabili, — skrb za starejše je v srcih mladih in ta skrb bo ostala. N. D. TEDNIK — 13. marec 1980 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - S STABILIZACIJSKO TUDI NA PODROČJU KULTURE V občini Slovenska Bistrica beležijo v zadnjih nekaj letih stalen vzpon na področju kulturnih dejavnosti. O dosedanjem delu na kulturnem področju in o načrtih za naprej je spregovoril STANKO GRADIŠNIK, tajnik samoupravne interesne kulturne skupnosti ob- čine Slovenska Bistrica. V občini trenutno deluje 13 kulturno umetniških društev, v kratkem pa bodo ustanovili še KUD Sp. Polskava. Kako so dru- štva delovala v lanskem letu? ,,Z delovanjem večine društev smo lahko bili zadovoljni, saj so sicer skromne dotacije znala koristno uporabiti. Največ sredstev so namenili za delo zborov, or- kestrov, dramski in literarni dejavnosti ter organizaciji raznih krajevnih prireditev; precej sredstev pa so žal morali nameniti funkcionalni dejavnosti. Ustano- vitev SIS za kulturo je prispevala k temu, da so društva med seboj bolj. povezana in je njihova dejavnost bolj usklajena; sočasno pa so tudi sredstva trosili bolj gospodarno''. Kako ocenjujete možnosti kulturnega razvoja v občini? ,,Ce smo v minulih letih postav- ljali v ospredje problem financi- ranja kulturnega življenja v občini, saj je denarja vedno primanj- kovalo, bo to spričo stabilizacij- skih ukrepov v letošnjem letu še težje. Za ilustracijo naj povem, da smo v lanskem letu v ZKO občine Slovenska Bistrica razpolagali z okoli 800.000 din za dejavnosti društev, v letošnjem letu pa smo morali ta sredstva zmanjšati kar na 320.000 din ali za 60 %. Kaj pomeni ta znesek za 13 društev, ki jim je treba prišteti še KUD skoraj pri vseh osnovnih šolah, z večjim številom skupin in zborov, ni treba posebej navajati. Trdim lahko, da ne bomo mogli s tem obdržati dejavnosti driištev na višini iz preteklih let, čeprav je zanimanje za kulturno dejavnost v občini v porastu. S temi skromnimi sredstvi tudi ne bomo mogli vzdržavati objektov, zlasti so tega potrebni objekti v Makolah, Poljčanah in Zg. Ložnici; na Tinju pa so brez dvorane in kljub temu kulturno dejavnost uspešno ravzijajo. Sred- stva so nam potrebna tudi za izo- braževanje kadrov, zlasti režiserjev in pevovodij. Zaradi štedenje smo Stanko Gradišnik morali črtati iz programa tudi vsa gostovanja gledališč in glasbenikov iz večjih centrov." Kje je mogoče najti izhod iz težav in zagotoviti najpotrebnejša sred- stva za delovanje društev in sploh kulturne dejavnosti v občini? ,,Glede na situacijo se bo treba še bolj kot dolsej opreti na zavest vsakega posameznega občana o potrebi po kulturnih dobrinah in ga spodbujati, da postane iz koristnika tudi večji soustvarjalec kulturnih vrednot. Na tem podro- čju bo treba več napraviti v DPO, zlasti v KO SZDL. Bolj bo moral zaživeti delegatski sistem za uve- ljavljanje kulture in njenih potreb po samoupravni poti. Ce hočemo spremeniti miselnost občanov in njihovega odnosa do materialnega stanja, bo potrebno izpopolniti tudi oblike informiranja ljudi. Spodbujati bi morali tiste občane, ki žrtvujejo precejšenj del svojega prostega časa za kulturno delo in jim dajati tudi moralna priznanja." Kakšno dejavnost načrtujeta ob tako zmanjšanih finančnih sred- stvih? ,,Knjižničarska dejavnost bo v letošnjem letu naša osnovna usmeritev. V okviru Matične knjižnice bodo delovale še podru- žnične knjižnice v Poljčanah, Oplotnici in na Pragerskem, medtem ko bo v petih krajih ljubi- telje knjige obiskoval bibliobus mariborske knjižnice, delovale pa bodo 4 izposojevalnice potujoče knjižnice s 150 do 200 knjigami. Odpreti pa nameravajo še nove v Sp. Polskavi, Leskovcu in Zg. Lo- žnici. Še naprej bomo razvijali nepoklicno dejavnost na področju kulture, dejavnost šolskih KUD, društev v KS in tudi v OZD, če bo, dovolj zanimanja. Organizirali bomo prireditve, ki so postale že tradicija, kot je IngoHčeva bralna značka, štatenberška srečanja, malo Borštnikovo srečanje, likov- ne razstave in druge prireditve in akcije. Uresničitev pa je v precej- šnji meri odvisna poleg razpolo- žljivih sredstev še od razumevanja delovnih organizacij, društev in DPO v občini, saj so sredstva skupnosti mnogo prenizka, da bi lahko obdržali že doseženi nivo kulturne dejavnosti v ■ občini. Parola — človek, delo, kultura bo morala prav v letošnjem letu po- stati resničnost!" Besedilo in posnetek: Viktor Horvat „Lucija" privabila občinstvo v nedeljo je KUD Videm uprizorilo dramo v desetih slikah ,,Lucija". Ker je v našem kraju zelo malo takšnih ali podobnih prireditev, je bila vsekakor kinodvorana premajhna za vs^ občinstvo, ki je prišlo. Vsi sedeži in sleherni kol v dvorani je bil nabito poln. Še več, celo vrata so s težavo odpirali. Po končani predstavi sem se pomešala med igralci in poiskala režiserko Ančko Selak. Po poklicu je učite- ljica tretjega razreda OŠ v Vidmu. ,,Z vajami smo pričeli konec decembra, sodelovalo je 19 članov. Obleke so si naredili igralci sami, nekaj pa so poiskali še starih. Vaje smo imeli trikrat tedensko, zadnji teden pa vsak dan. Pomagal nam je Mirko Vaupotič, ki nam je dal tudi nekaj navodil, vse ostalo pa smo naredili sami. Delali smo z mislijo, da uspemo. Pri tej predsta- vi smo začutili veliko pomanjkanje prostorov, saj smo velikokrat delali na mrzlem. Včasih smo imeli vaje tudi v šoli. Glavno vlogo je imela Lucija, ki jo je predstavljala Biserka Selak, sicer dijakinja III. letnika gimnazije. „Zelo rada sem odigrala to vlogo in bUa sem nad njo navdušena. Vloga je bila prijetna; imela pa sem tudi precej treme. Ker je bil obisk izredno velik, mi je to vlilo novega poguma do igranja." Ob glavni vlogi Lucije, je imel veliko dela tudi Gašper. Sprva njen zaročenec, nato pa njen mož. Igral ga je Boris Novak, študent sicer pa tudi član mešanega pevskega zbora ,.France Prešeren". ,,To vlogo sem igral z veseljem. Rad igram, saj le tako lahko predvajamo občinstvu kulturne dogodke, ki jih v našem kraju primanjkuje. Ker je veliko pomanjkanje prostora, tudi prireditev ni. Oder na katerem smo igrali je veliko premajhen za predvajanje iger ali kulturnih predstav. Igral sem tudi v Miklovi Zali in Skupnem stanovanju." Edi Koderman je bU eden izmed najmanjših članov, predstavljal je malega Šimena. Igrat pa je prišel skupaj s svojim očetom, ki je igral vlogo berača Vorena. Na koncu je še dodal, da ga igranje že sedaj veseli. Predstava je bila zares zelo dobra. Občinstvo je z veliko nestrpnostjo čakalo na vsako novo dejanje. Ko je bilo osmo in deveto dejanje, so se mnogim zalesketale solze v očeh. Toda kmalu nastopi deseto dejanje, ki prinese srečen konec, vsekakor brez Lucije, ki umre. Izredno dobro se je izkazala tudi Milena Gabrovec, Jože Gajser, Manišo pa je predstavljala Marija Robar, njen mož je zaigral vlogo Šimna, ki ostane sam s tremi sinovi in hčerko. Vsi igralci so se zelo dobro izkazali in vsi si želimo, da takšnih pred- stav ne bi manjkalo. Kaj naj rečemo še na koncu? Zahvalimo se jim lahko za trud, ki so ga vložili v to delo. V izredno krat- kem času jim je uspelo uprizoriti Lucijo. Zraven tega so žrtvovali veliko prostega časa in z dobro voljo ustvarili delo, s katerim so lahko zadovoljili sebe in občinstvo. Marjana Hvalec-Jana Fran Krašovec v razstavnem paviljonu Dušana Kvedra v Ptuju je bilo v zadnjih letih več razstav, ki so obiskovalce seznanile z dosežki fotografije. Tokratna prireditev nas bo popeljala v svet umetnosti že pokojnega fotografa Frana Krašovca (1892—1969). Avtor potujoče razstave, ki je obredla že precej jugoslovanskih razstavišč, je Stojan Kerbler. Tako se nam bo Kerbler tokrat predstavil še drugače, s^j ni le ustvarjalec, temveč tudi dober poznavalec zgodovi- ne fotografije. Poiskal je še ohranjene Krašovčeve negative in objavlje- ne reproduKcije ter izbral njegova najboljša dela za razstavo. Pri izdelavi fotografij seje prilagajal Krašovčevemu načinu tako v izrezu kot v formatu in tonu. Fran Krašovec je med obema vojnama proslavil slovensko foto- grafijo po vsem svetu. Po poklicu je bil sicer uradnik in seje s fotografl- Dva kozliča, 1939, fotografija, nagrajena na natečaju firme Rolleiflex ] JO ukvarj^al le v prostem času. Posvetil paji je vso ljubezen in znanje ter dosegel stevilrie uspehe na mednarodnih prireditvah. Ni naš namen,; da bi naštevali .dobljena priznanja, nikakor pa ne moremo mimo prve ^ nagrade za fotografijo Dva kozliča, ki jo je dobil leta 1940 na natečaja ; firme Rolleinex. To je bila takrat največja fotografska prireditev na : svetu, kamor so ustvarjalci z vsega sveta poslali 35.000 fotografij. ^ Krašovec le sam zapisal: »Važno ni, kaj fotografiraš, temveč kako ; si predmetpodal.« Na njegovih fotografijah se vrstijo krajine, prizori iz; kmečkega in mestnega življenja, socialno močno kritične teme, otroške ; igre itd. Krašovec je pri fotografiranju največ pozornosti posvečali svetlobi. Prav prjstop do obravnavanja svetlobe ga tesno navezuje na:^ impresionizem. Že pokojni dr. France Štele, znani umetnostni zgodo-i vinar, gaje imenoval kar »fotografski impresionist«. Pri izbiranju j motivaje bil Krašovec zelo strog. Uelal je izreze in pri tem odstranje-.^ val s fotografije vse. kar je po njegovem mnenju motilo glavni motiv,i Veliko ozornosti je posvečal gibanju. Tudi nagrajena Dva kozliča sto \ nastala v prizadevanju, ujeti v kamero gibanje. i Več naj povedo fotografije same. Otvoritev razstave, ki nam iojei posredoval Kabinet slpvenske fotografije iz Kranja, bol/, marca 19601 ob 17. uri v Razstavnem paviljonu Dušana Kvedra. i Marjeta Ciglenečki j Uporne Slovenske gorice Spomini na bolgarske vojake v Obrežu NADALJEVANJE IN KONEC i Neko noč .so trije hoteli posiliti A. V. Z vso silo se jim je iztrgala, pri ] tem »pustila« šop las v njihovih rokah in zbežala k sosedu, kjer je Jožko Kočevar. član OF odbora energično nastopil proti napadalcem, ki so nato izginili. Bil je eden bolgarski vojak, dva pa ruska (od G PU). i Neko noč sem se zbudil po polnoči. Slišal sem korake na cesti pred i hišo. Hitro sem vstal in pogledal skozi okno. V temi sem opazil tri postave, ki so šle okrog vrta za hlev. Čez nekaj časa zaslišiva z ženo, da. je zacvilila svinja v hlevu. Takoj sem videl kaj se godi. Vzel sem puško,^ počepnil na verandi in iztrelil nekaj nabojev proti hlevu. Dalje si nisem : upal. Ko zjutraj oprem hlev, so bila zadnja vrata vlomljene. Manjkala je okrog 70 kg težka svinja. Šel sem posledovih do ceste. Na cestnem^ propustu je bila mlaka krvi. • Soseda Jožko Kočevar in Franc me od daleč vprašujeta, katero; svinjo so Bolgari klali ob enih ponoči. Povedal sem jima nočni dogodek in šci po sledi do mostu na potoku Bobot. od tu je bila sled dalje po. travniku k hiši Krničarja na Grabah. Na mostujestal bolgarski poročnik,; ki sem mu opisal moj nočni dogodek. Medtem se pripelje s kolesljem., komandant(major). Poročnik mu je razportiral. Natosem mujaz razložil; Tiojo zadevo in mu pokazal kam vodi sled. Rekeljc poročniku naj zadevo ■ ^ menoj uredi. Ko prideva s poročnikom k hiši Krnižarja je ta povedal ■ nodoficirju. kije bil tam za kaj gre. Ta mi je pomignil naj grem z njim. Ko-, prideva v hlev mi pokaže svinjo, bila je druga. črna. brezdvoma za-- Plcnjena kje na Madžarskem. Rekel sem, ta ni moja. On mi pravi, če] hočem namesto moje. Prikimal sem. Odprl je hlev in vojaki so mi jo; nagnali na cesto. ^ ; Neki dan. ko ni bilo pri moj hiši nikogar doma so mi bolgarski vojaki "kr.-idii motorno kolo. kije bilo v drugi kleti, v katero ob prihodu niso; niogji vlomiti. Prve dni po prihodu bolgarskih vojakov sem fel po klancu; fTiinio Stiberčeve hiše. Srečal sem dva vojaka, ki sta me ustavila. Imel sem^ <^bute nove šVornje. Rekla sta mi naj jih sezujem. Pokazal sem jima pištolo na opa.saču in rekel, da lahko dobita pozdrav iz pištole na' fiamesto škornjev. Odšla sta dalje. Bili so slučaji ob prihodu, da so sezuli' ij^oške. ki soimeli dobro obutev. Kokoši so poklali po večini pri vsaki hiši.' Lu in tam .so ukradliponoči kako govedo ip nekaj konjev. Posebno še. ko. jc bila izvršena evakuacija prebivalstva, so imeli večjo priložnost za ropanje. Ivanu Borku iz Obreza so vzeli konja. Šel je za njimi proti Dravi, da bi mu vrnili konja. Nikdar več ga ni nihče videl. Pozneje sta mi dva vojaka pravila, da so pri Dravi ustrelili švabskega vohuna. Brez dvoma je bil to - Ivan Borko, Kakjh 10 dni po začetku bojev meje poklical komandant major k sebi. S tov. Šalom nama je zapovedal. da se mora vse prebivalstvo Obreza in Grab evakuirati. Na vsakih 10 hiš naj ostane ena oseba, ki bo skrbela za živino, ki bo ostala doma. Rekla sva. daje nemogoče, da bi ena oseba oskrbovala 10 hiš ter predlagala na 5 hiš eno osebo. Ruski kapetan. kije bil zraven pravi: »E to je mnogo«. Vendar je najin predlog obveljal. Ker prebivalstvo ni soglašalo z evakuacijo, sem šel v Središče na višjo komando. Podpolkovnik je rekel, da ne more tega spreminjati, kajti v Središču je bilo prav tako povelje za evakuacijo. Odločili smo soorazumno s oredstavniki Središča na čelu s sekreta- rjem KOOF Dragom Klobučarjem, da grem jaz v glavni štab v Čakovec. Obrnil sem se v Cakovcu na središkega rojaka Karla Vargazona. Nje- gova hčerka seje poznala s štabnimi oficirji. Čakal sem dolgo pred leseno zaporo ulice, ker ni imel nihče vstopa v to ulico kjerje bil štab. Ko se vrne Vargazonova. pravi da so telefonirali v Mursko Soboto vrhovnemu komandantu ruskemu maršalu Tolbuhinu. ki je baje ukazal, da se evakuacija mora izvršiti. Prebivalci so naložili na vozove vrednejše stvari, nekateri tudi nekaj svinj in goveda ter se preselili v bližnje Medjimurje, Obrez, Grabe in Sredi.šče seje znašlo v navzkrižnem topovskem ognju. Nemški topovi so tolkli od zapada. a ustaški pa čez Dravo od juga, kar je dokaz viden še danes in sicer na južni strani cerkve na Grabah visoko v steni neeks- plodirana granata. Nekega dne v začetku bojev me je obvestil bolgarski vojak iz ob- dravske fronte, češ. da kličejo neki ljudje z druge strani Drave. Ker seje nekaj ljudi iz Obreza umaknilo čez Dravo pred umikom nemških enot, sem mislil, da so to naši ljudje, ki hočejo domov. Naslednjega dne sva se podala s tov. Šalom na fronto k Dravi. Odložila sva titovke in opasačes pištolami v gozdu in pokličem čez Dravo, če so tam naši ljudje naj se oglasijo. Naenkrat slišiva iz grmovja na nasprotni strani Drave zapo- vcdovalni ustaški glas: »Dodžiovamo ako se hočeš predati.« Hitro sva se umaknila v gozd. misleč, da bodo vsak čas zasikale krogle čez Dravo nama v hrbet. Drugojutro me pokličejo vojaki, ki so peljali ranjenca po cesti mimo moje hiše in mi povedo, daje ta ranjenec na istem mestu, kjer sva prejšnji dan bila midva s tov. Šalom, šel v Dravo po vodo z menažko in pri tem dobil strel v stegno od ustašev čez Dravo. Na obdravskifronti so bili sami nižji oficirji. Ko sva ob neki drugi priliki prišla s tov. Šalom na to fronto, so vojaki ravno prejemali kosilo. Dva oficirja sta naju povabila k njunima menažkama in nama priskrbela žlici, da sva lahko skupno iz njunih menažk zajela nekaj žlicjedi. Ta gesta je bila menda znak solidarnosti in prijateljstva med nami in bolgarskimi vojaki. Ko .sem nekega dne prišel k hiši Ivana Kolariča na Grabah, seje v kuhinji nahajal bolgarski kapetan, hčerki Slavica in Tolika, sta mu postregli s pijačo. Ko seje razživelje zapel pesem »Vorwarts nach Osten« (Naprej na vzhod), ki je bila vsakdanja pesem nernških^vojakov. Nisem • se čudil temu. da-je še vladal v nekaterih bolgarskih vojakih du' preteklosti, saj seje do spetembra 1944 borila bolgarska vojska ramo o rami z Nemci proti NOV. Ko sem prečital v lanskem letu knjig »Bugarska vojska u Jugoslaviji 1941 — 1945« so se mi pri čitanju om> njene knjige od groze jezili lasje, kajti bolgarska vojska ni v ničen> zaostajala za grozodejstvi od nemške. Ubijala je v Srbiji in Makedon partizane, njihove svojce in simpatizerje OF. žene in otroke, požiga njihove hiše itd. Kar se tiče Središča, seje dogajalo enako kot v Obrežu in Grah Tu in tam je izginilo ponoči govedo iz hleva, pri mnogih hišah koko kradli so ure. kolesa, sezuli nekatere moške, ki so imeli dobro obutev it Vendar ni.so ropali v toliki meri kot v Obrežu in Grabah. Verjetno zar; dejstva, ker je bilo v Središču manj vojaštva in večje število Narod zaščite. Vendar so še poleg številne Narodne zaščite ukradli Antc Horvatu, avto in gasilsko brizgalno. ki je Središčani niso nikdar v^ , videli, V Središču seje tudi zgodil zločin, ko je bolgarski vojak na nji ustrelil v glavo ženo Katico Kraje v prisotnosti njenih otrok in bra Jakeca Vaupotiča, Motiv tega zločina ni znan. Civilne žrtve v času bojev so bile v Obrežu Ludvik Majcen in Iva Ploh. ki sta stopila na mino in Ivan Borko, kar sem že prej omenil, ki ^ ga ustrelili Bolgari, v Središču pa Rudolf Kikl, kije bil zadet od nemšk granate, V Obrezuje pogorela hiša Marije Trstenjak. zadeta od nemšk granate in hiša Antona Horvata, ki sojo zažgali bolgarski vojaki p. malomarnosti, ko so streljali z zažigalno municijo, V Središču je pogorela železniška postaja, V centru Središča r dvorišču Čurina je bil navožen kup min. od čiščenja minskih polj . frontnesia območja. Pri razkladanju s tovornjaka je po nerodnosti v«. Jakov, ki so metali mine na kup. prišlo do velike eksplozije, da seje stres! - celo Središče. Mrtvih je bilo pri tem 10 vojakov in tri civilne osebe, ki s:.; šle v tem trenutku mimo po cesti in sicer moški Rantaša, žena Jožef Kolenc. iz Središča, ter 16 letni fant Trop iz Godcninec. V bojih je padlo na območju Loperšic, Obreza in Šalovec okrog 10' bolgarskih vojakov. Na območju Koga in dalje proti Muri pa še prec« ^ več. kajti tam so se borili še bolj pod vplivom alkohola, zaradi tega imeli mnogo več žrtev, saj so vlamljali povečini v vse kleti v vinogradi na frontnem območju. Vozili so si polne sode vina v Obrez in Središč Omembe vreden je primer Martina Rakuša v Obrežu, V njegovi kleti , imela v času stare Jugoslavije glavno skladišče takratna Vinarska 7 druga. Več posestnikov je imelo v tej kleti shranjeno pijačo, vino jabolčnik. Iz te kleti so nasilno izpili in odpeljali okrog 60 hI pijače. Po koncu vojne so izvršili izkop trupel padlih in jih prepeljali • Bolgarijo. Vendar vse te bolgarske žrtve, ki so padle v navedenih bojih so zelo malo v primerjavi z žrtvami, ki jih je povzročila bolgarska vojsk , v bojih proti srbskemu in makedon.skemu narodu v letih 1941 do septembra 1944. Po osvoboditvi si je prebivalstvo oddahnilo od vse!' vojnih grozot, ter se z velikim navdušenjem in elanom lotilo obnove K LO Obrež-Grabe je prejel od UNRRA dva voza tekstila in nekaj konj. Tekstil v glavnem ženske obleke, je odbor AFŽ razdelil najbolj priza- detim. Tako je bilo končano poleg vseh ostalih vojnih grozot lud najslabše obdobje 4 letne vojne na območju Središča in okolice. Ostal pa je slab spomin na bolgarske vojske. ._- MARTIN KOLARIČ j 10- NASI DOPISNIKI 13. marec 1980- XEDNIK OSNOVNA SOLA FRANC OSOJNIK PTUJ Delo novinarske sekcije Pri družbeno moralni vzgoji smo se pogovarjali o tem, kaj nam v šoli ni všeč in česar si želimo. Vsak učenec je moral pisno odgovoriti na listič in ga oddati. Člani novinarske sekcije na naši šoli pa smo zbrali te anonimne lističe in med njimi izbrali nekaj najbolj zanimivih odgovorov. Na vprašanje: ,,česa se v šoli naučimo premalo?" smo najprej razbrali, da si učenci želijo več fizike, kemije in biologije. Pri fiziki in kemiji bi lahko delali več poskusov. Ker imamo hkovni pouk vsak drugi teden, bi ga lahko imeli pogosteje. Številni so bili tudi odgovori, da se v šoli naučimo premalo spoštovanja do sošolcev, učiteljev in starejših, skratka, premalo slišimo o odnosih med ljudmi. Nekatere učenke moti tudi preklinjanje, kvantanje in nevljudno izražanje, ki se je razpaslo med m.ladimi po šolah. Pri pouku slišimo še vedno premalo o spolni vzgoji in o težavah mladih pri vključevanju v poklic oziroma pri usmeritvi v srednje šol- sko izobraževanje. Posebno čutimo to še letos, ko se pripravlja zakon o usmerjenem izobraževanju in menimo, da smo mladi v osnovni šoli o novem načinu izobraževanja premalo obveščeni. Premalo poudarka damo tudi čuvanju družbene lastnine in njenemu pomenu v stabilizacijskih pri- zadevanjih šole in širše družbene skupnosti. Premalo slišimo tudi o zdravem načinu življenja: o škodljivosti uživanja mamil, kajenja in alkohoHzma. Na vprašanje: ,,Kakšne aktivnosti si želimo v šoli?" so sošolci takole odgovorili: Vključili bi lahko fotokrožek in povabili k sodelovanju kakšnega zu- nanjega sodelavca iz fotokluba Ptuj. Želimo si tudi strelski krožek, fizi- kalne vaje in treniranje ragbbyja. Ko smo analizirali odgovore, smo ugotovili, da imajo učenci številna menja o pomanjkljivostih pouka v šoli oziroma povezovanju šole z življenjem. Dane pa so tudi številne pripombe k pomanjkjivostim praktičnega pouka pri posameznih predmetih. Odgovori na drugo vpraSanje so zadevali predvsem delo v različnih krožkih, ki si jih učenci želijo. Tudi tu bi morali razmišljati o povezavi s posameznimi klubi in sekcijami zunaj šole. Na koncu pa bi omenili še vprašanje neke naše sošolke, ki nam je vsem dalo misliti tudi o naših odnosih v razredu. Glasilo pa se je takole: ,,Zakaj nekateri fantje podcenjujejo dekleta, ki so doma iz vasi?" Ce so občutki tega dekleta pravilni, menimo, da bi se tega vprašanja morali lotiti v razredni skupnosti. Saj ne bi bilo pravično delati krivice, mar ne? Novinarski krožek, OS Franc Osojnik Delo mladih v Veliki Nedelji V zadnjih treh mesecih beležimo na področju krajevne skupnosti Velika Nedelja vrsto aktivnosti in uspešnega dela v ZSMS. Mladi so organizirani v sedmih osnovnih organizacijah (Velika Nedelja, Sodinci, Trgovišče, Drakšl, Sardinje, Hajndl in OO ZSMS na osnovni šoli Velika Nedelja). Vse osnovne organizacije so izvedle ob koncu prejšnjega in v začetku letošnjega leta programske konference. Mladi so na omenjenih konferencah kritično pregledali delo v preteklem letu ter izdelali plane dela za letošnje leto oz. za prvo trome- sečje. Mladi so ustanovili tudi krajevni svet ZSMS, ki je tako prvi v občini Ormož. Krajevni svet ZSMS je organ, v katerem so delegati iz osnovnih organizacij in ostalih sredin, kjer delajo mladi in ki koordinira in nadzoruje aktivnost in delo ZSMS na področju celotne krajevne skup- nosti. Preko krajevnega sveta potekajo aktivnosti s katerimi se mladi vključujejo v delovanje krajevne skupnosti, DPO KS Velika Nedelja, v delegatski sistem, in v program občinske konference ZSMS Ormož. Dušan Cvetko Starost sem dočakala v hribih Na Dravinjskem vrhu pri Vidmu živi 86-letna Alojzija Roškar. Rodila se je 9. januarja 1895. Njen mož je sodeloval v obeh svetovnih vojnah, leta 1969 je umrl. Med vojno je ostala doma sama s sedmi- Alojzija s svojo hčerko Rozaiyo in pravnukiigama Silvo in Valer^o. mi otroki. Eden ji je umrl, šest pa jih živi še danes: Marija, Jože, Rozalija, Lojzka, France in Lojze. Razšli so se na vse strani: Maribor, Ljubljana, Kranj, Ptuj, Duplek, ena hčerka pa živi še v Dravinjskem vrhu. Alojzija ni sama, z njo živi vnu- kinja Jožefa, ki je že pet let poro- čena in ima dve hčerkici. Alojzija ju kljub svojim letom rada čuva, kadar vnukinje Jožefe ni doina. Pravnukinji Silva in Valerija včasih ponagajata in razjezita prababico, toda hitro se ji opravičita. Alojzija je bila sama s pravnu- kinjama. Prijazno me je pozdravil Priki s svojim laježem, ko sem jih obiskala. Vrata mi je prišla odpret Silva. Pričela se je prijazno pogo- varjati in popeljala me je v majhno, prijazno kuhinjo. Alojzija se ni nadejala, da se želim danes pogovarjati z njo. Poznam jo že dolgo, toda zmeraj sem se pogovarjala z njeno vnuki- njo. Zmeraj je bila in še vedno je tiha, mirna in skromna. Vedno je ljubila otroke. Sedaj, ko prihajajo k njej vnuki in pravnuki, je to za njo srečen dogodek. Vsakdo, ki jo kaj vpraša, dobi prijazen odgovor. Zadnjih nekaj let ima težave z zdravjem. Skoraj vse življenje je živela v hribih. V dolino si nikoli ni želela. Sedaj, ko jo pestijo leta pa jo ta ali oni otrok povabi, da bi šla stanovat k njemu. Rodila se je v hribih in pravi, da hoče užiti še poslednje hribovske lepote v svoji domačiji, ki seji že majajo temelji. Nič ne de, ob njej je zrasla že nova hiša. Ves čas, ko sem se pogovarjala z Alojzijo, sta vmes čebljali Silva in Valerija. ,,Pravnukinji sta mi v zadovoljstvo in rada ju imam. Saj mi krajšata dan, ki je včasih tako dolg in ga noče biti konec." Marjana Hvaleč ZAPIS O ROMIH ALI CIGANIH Tradicionalni način življenja Težko se je znebiti tistega, kar je v našem spominu, v naši zavesti vcepljeno že od otroštva naprej. Prav zato tudi težko spreminjamo naše mišljenje o Ciganih, ki se jim sicer uradno pravi, upoštevajoč njihovo nacionalno pripa- dnost, Romi, to pa zaradi tega, ker so nas že v mladosti strašili: ,,Bežite otroci, cigani gredo" ali pa ,,Ce ne boš priden te bomo daU ciganom" in podobno. Zakaj vse to, kje je bil vzrok , in ali še niso tudi danes primeri, da tu in tam na tak način strašimo otroke? Ob tem pa se ne zavedamo, da delamo Ciganom krivico, da jih celo žalimo, podcenjujemo samo zato. ker imajo pač drugačne navade, ki jih prenašajo iz roda v rod in tako ohranjajo svojo nacionalnost, svoj način prehrane, higiene, dela, učenja, predvsem pa prostosti in podobno. O tem pišem predvsem zaradi tega, ker je v Trnovcu, nekaj kilo- metrov od Središča ob Dravi nase- Kratka „čik pavia" sogovornic Foto: V. Rajh Ije, ki šteje nekaj sto ljudi, vsi jim pravijo Cigani in tudi sami se tako nazivajo. ,,Ni nas sram, če smo Ciganke, zakaj neki?" so mi pred nedavnim živahno zatrjevale mlade ženske iz Trnovca. Z njimi sem se potem dalj časa razgovarjal, mar- sikaj zanimivega in pametnega so mi povedale. V glavnem bi ta razgovor strnil v naslednje misli: Cigani smo pač, drugačni od drugih ljudi iz našega okolja, če to ne bi bili, nas že zdavnaj več ne bi bilo. Raztepeni smo po vsem svetu in nikjer se ne sramujemo svoje pripadnosti. Smo narodnostna skupnost v Jugoslaviji, imamo z ustavo zajamčene pravice in dru- „2dite, da vam preroki^jem?" Foto: M. Ozmec žba nam nudi vse možnosti in daje vso pomoč, da smo lahko enakopravni državljani, da se lahko zaposlimo in tako postopo- ma opuščamo tiste navade iz preteklosti, ki nam v današnjem času niso v čast.. Sicer pa je težko biti Cigan, danes si tu , jutri tam, živiš pod vedrim nebom. Ena od sogovornic, ki ji je kot skrivnost zaupala tudi svoje ime, je rekla, da bi se nekateri zelo radi izvlekli iz tega tradicionalnega načina življenja v ciganskem rodu, pa ne morejo in ne morejo, čeprav želijo. Življenje Ciganov je pač skrivnostno, od zunaj ga je težko spoznati in doumeti. Cigani so vase zaprti ljudje, skrbno varujejo skrivnosti svojega življenja, ki ga Cigan ne sme nikoli izdati in ga tudi ne bo izdal. Ce Cigana vprašaš eno, ti bo odgovoril drugo, govoril o vsem mogočem, vendar tako, da resnice ne iz- dajajo. Pametni in prebrisani so, kadar je treba varovati svojo skri- vnost, kaj napraviti za svojo ko- rist. ^ Cigan ni večni popotnik zaradi tega, ker se ne bi mogel navaditi na stalno bivališče, na sivino svo- jega okolja, enoličnost krajev in pokrajine, kjer živi, temveč zato, ker se Ciganovo življenje mora od- vijati tako kot zahteva tradicija, zahtevajo njegovi predniki. Med Cigani, tudi temi v Trnovcu je precej razmišljanja, kako pretr- gati nit, vezi, ki jih priklepajo na preteklost, tradicijo, prepričan sem, da bo večini to postopoma uspelo, uspelo tako, da pri tem ne boido izgubili svoje narodnostne pripadnosti, zatajili svojega rodu. Ostali bodo Cigani, ponosni na to, vendar enakopravni in enako- vredni ostalim občanom, s katerimi bodo živeli in delali. Od nas vseh pa je odvisno, da jim pri tem pomagamo. Viktor Rajh Trim steze - rekreacija - trimske akcije Leta 1972 smo v Sloveniji dobih prve trim steze. Te telovadnice v naravi, kot trimske steze ponavadi imenujejo strokovnjaki, so se iz skromnih začetkov hitro razširile. Danes je pri nas le malo mest in večjih naselij, kjer še nimajo trimske steze. Našemu bralcu prav gotovo ni potrebno posebej razlagati, kaj trimska steza pravzaprav je. Opozoril bi rad le na nekaj stvari, ki naj bi spodbudile k temu, da bi človek v svojem prostem času in v rekreaciji večkrat obiskal tudi trimske steze, ki nudijo zares pestro in koristno rekreacijo. Pri tem pa seveda vadba na njih niti ni tako zahtevna. Vadba na trimskih stezah je sestavljena iz hoje teka pof razgibalnem terenu in gimnastičnih vaj. Steze so ponavadi speljane skozi gozdičke, gozdne jase, primestne loge. Dolge so med 2000 do 3000 metrov. Tudi višinska razlika je največkrat okrog petdeset metrov, kar je pravzaprav še posebej priporočljivo. Takšno trimsko stezo imamo tudi mi Ptujčani. Na trimskih stezah človek torej teče in hodi, opravlja nekatere gibalne vaje, kar vse ugodno vpliva na organizem. Steze so markirane, na posameznih postajah pa so na tablah naznačene posamezne naloge in vaje, ki naj jih človek opravlja. Prav tako je za tiste, ki se prvič podaja na stezo in prvič okušajo to obliko rekreacije, na tablah označeno število vaj (razen oblike vaje), ki naj jih opravijo. Pomembno je, da stezo redno obiskujete, da do določene mere obremenite organizem in seveda s tem krepite mišičevje, krvni obtok in kapaciteto pljuč. Koliko krat na stezo? Tudi tu ni posebnega pravila. Velja načelo, koristneje bo. če se z redno rekreacijo ukvarjate vsak dan po deset, petnajst minut, kot pa enkrat tedensko po dve uri. Netreniran človek, torej človek, ki se ne ukvarja s športom, bi trimsko stezo potemtakem moral obiskati . trikrat do petkrat tedensko. Odločite se sami. Sicer pa: podajte se na stezo, sami ali s prijatelji, z družino. Ko človek prične z redno vadbo, mu ni samo prijetno, temveč se predvsem vse bolje počuti. Da pa ne bomo govorili samo o trimskih stezah omenimo še na drugo zvrst rekreacije, kot so trimske akcije VSI NA KOLO ZA ZDRAVO TELO, na teku se dobimo in podobno. Prvo trimsko akcij^o VSI NA KOLO ZA ZDRAVO TELO v občini Ptuj so organizirali mladinci Mcsokombinata Perutnina Ptuj. Ni minilo dolgo, ko so takšno akcijo pripravili mladinci iz OO ZSMS Turnišče. Obe akciji sta bili v letu 1978. Kai pa v letu 1979. Velika akcija s pokroviteljstvom TTKS v KS Grajena, potem v KS Jože Lacko Rogoznica. In spet na kraju uspešni mladinci OO ZSMS Turnišče, torej njihova druga akcija in v njej pridobljene nove izkušnje. Kot vidimo so te akcije zelo priljubljene ne samo med mladino, temveč tudi pri starejših občanih. Saj je dosedaj na teh akcijah sodelovalo prek tisoč ljudi različnih starosti. Naj omenimo prizadevno delo OO ZSMS Turnišče, ki je dosedaj pripravila kar dve akciji VSI NA KOLO ZA ZDRAVO TELO in to le na lastnih prizadevanjih in izkušnjah. Kot mi je znano tudi v tem letu nameravajo pripraviti trimsko akcijo, seveda širšega obsega, kot do sedaj. Ce jim bo to uspelo, bomo pa videli, ampak žaželimo jim obilo uspeha pri nadaljnjem delu. Veliko pomeni človeku lastno spoznanje in doživetje s trimskih stez, kakor tudi z različnih trimskih akcij. Ce človek dobi lep občutek za neko stvar, se rad vrača k njej. Tako moramo pritegniti za takšne in podobne akcije šir.šo množico, saj bomo le tako uspeli in dali svojemu namenu trimske steze in najrazličnejše trimske akcije. B. Zupanič Iz Lormanja pri Lenartu Nedaleč od Lenarta v Slov. goricah leži idilična vas Lormanje, ima 32 hišnih številk in okoli 80 občanov, ki se bavijo predvsem s kmetij- stvom. Pohvalijo se lahko z nekaj trdnimi kmetijami in specializiranimi kooperanti, ki proizvajajo velike količine mleka in redijo živino. Precej mladih, ki živijo na vasi. se vozi v šole. nekaj pa je tudi zaposlenih v lenarških in mariborskih delovnih organizacijah. Vse ostalo imajo v glavnem že dobro urejeno, problem paje oskrba z vodo. zato se zavzemajo, da bi napeljali vodovod že v letošnjem letu. Skozi vas pelje tudi asfaltirana cesta proti Voličini. lakojc vas povezana z razmeroma dobrimi cestami, za kar plačujejo tudi samoprispevek. Vs;ikogospodinjstvo ima tudi elektriko.kar vse olajšuje ljudem življenje. Tudi samouprava v vasi je dobro razvita, posebno dejaven je vaški (.)dbor. krajani se občasno sestajajo na raznih posvetih in zborih, pri tem so še zlasti aktivni mlajši kmetovalci. Ljudje se med sabo dobro razumejo. ima|o skupne pašnike in v okviru KZ Lenart dobro organizirano ko- operacijsko sodelovanje. Zaradi tega je prav. da o delu take vaške skupnosti tudi nekaj zve širša javnost. Janez Lorber V REJNIŠTVU MANJ OTROK Pri skupnosti socialnega skrbstva v Ptuju ugotavljajo, da so v minu- lem letu zastavljeni program dela v glavnem dosegli, čeprav so na nekate- rih področjih naredili več kot so planirali, drugje pa nekoliko manj uspešno posegli v razreševanje nalog, ki jih s svojo dejavnostjo pokrivajo. Na vse to je seveda vplivala vrsta zunanjih faktorjev na katere delovna skupnost sama ni mogla posebej posredovati. Tako ugotavljajo, da ptuj- ski občini narašča število razvez zakona, število družin z neurejenimi medsebojnimi odnosi, upada pa število izven zakona rojenih otrok za katere je potrebno v socialnem skrbstvu urejati priznanje očetovstva. V rejništvu je bilo v preteklem obdobju manj otrok in kar šestnajstim je to razmerje prenehalo. Od tega jih je devet odraslo in se tudi materialno osamosvojilo, sedem otrok pa se je vrnilo v svoje matične družine, ker je rejništvo le prehodna oblika v reševanju težav z oskrbo in vzgojo otrok, zato je razveseljivo, da se otroci po ureditvi neugodnih razmer vrnejo v sredino v kateri so se tudi rodili in v kateri bodo lahko tudi najlepše preživeli svoje otroštvo. Ob tem pa se seveda te sredine morajo zavedati dolžnosti, ki jo imajo do svojih otrok, saj jim še tako velika skrb naše družbene skupnosti ali rejniške družine ne more nadomestiti topline rodnega doma, nežne skrbi matere in očeta. mš GLAS GOMILE Sodelovanje šol pri razvoju turizma Na pobudo turističnega društva Gomila je bil zadnjega februarja v hiši Ivanke Žnudcrlove na Gomili delovni razgovor predstavnikov TD Gomila in osnovnih šol Juršinci. Videm ob Ščavnici in Cerkvenjak, opravičili pa so izostanek iz šol pri Tomažu, v Bučkovcih, Vitomarcih in na Polcnšaku. Razpravljali so o dosedanjem .sodelovanju .šol iz štirih občin pri organiziranju izletov na 351 m visoki vrh Gomile in pri izved- bi raznih turističnih prireditev. Take šolske izlete tudi iz širšega ob- močja bi lahko povezali tudi s poukom, zato bi se morali bolj povezati s trsničarji in drevesničarji. LIpoštcvajoč to. daje Gomila na območju šolskega okoliša Juršin- ci m ker je žc doslej največ sodelovala s TD Gomila, so se dogovorili, da naj šola Juršinci izdela program srečanj šolske mladine na Gomili. Ob tem sc naj šola poveže s skupnostjo trsničarjev in drevesničarjev v Juršincih in zjuršinskim društvom sadjarjev in vinogradnikov. To bi bilo potrebno zaradi tega. da bi ob priložnosti šolskih izletov na (iomiU) organizirali za šolarje tudi predavanja z ogledom okoliških Irsnic in drevesnic pa tudi vinogradov in sadovnjakov. Osnovna šola Juršinci je že doslej v stxlelovanju s TD Gomila pripravljala posamezne mladince in skupine, ki so sodelovale v kultur- nih prireditvah z recitatorji. pevskimi zbori ali skupinami, mladi harmonikarji, folkloristi itd. Mladinci iz višjih razredov pa so priredite- i|u pt>magali tudi v samih pripravah, odlično so se izkazali pri prodaji vstopnic, srečk ob srečolovih in podobno. Prav bi bilo. da bi se na podoben način ob večjih prireditvah vključili mladinci tudi iz drugih okoliških šol. Predstavnik TD Gomila je navzoče tudi podrobneje seznanil z letošnjim dvodnevnim turističnim programom, ki bo 26. in 27. julija na (iomili. posvečen Dnevu vstaje slovenskega ljudstva. Priporočili so. da bi naj vsaka okoliška šola organizirala posebno skupino mladincev, ki bi sodelovala s TD Gomila pri organiziranju in izvedbi prireditve. Na ta način bi tudi vzgajali bodoče turistične delavce. Skupna ugotovitev jc namreč bila. daje od sedanje in bodoče mladine odvisen ves nadalj- nji razvoj turizma na območju Gomile. Franček Holc TEDNIK -13-marec 1980 TELESNA KULTURA IN SPORT - 11 KOREKTIVNA GIMNASTIKA V okviru TVD Partizan Kidričevo uspešno deluje tudi korektivna gimnastika, ki se je udeležujejo otroci iz osnovne šole Boris Kidrič v Kidričevem. Na- menjena je vsem otrokom, ki imajo krivo držo telesa... Korektivno gimnastiko vodita Dora Mihelič in Malčka Cernezel, enkrat tedensko in sicer po uro in pol. Po besedah voditeljice so vaje za otroke dokaj suhoparne, zato so 2 do .3 pavze v katerih se otroci malo razbremenijo. Od začetka jih je veliko hodilo h korektivni gimnastiki, sedaj pa je število nekoliko manjše. O koristnostni korektivne ali zdravstvene gimnastike ni potrebno izgubljati besed, saj nedvomno otrokom ko- risti pri njihovem nadaljnjem telesnem razvoju. Besedilo in posnetek: Danilo Klajnšek Otrod zavzeto deliyo vaje pod vodstvom tovariSc PROF. 2V0NIMffl 2IVK0VIC - MASUNSEK Cooperjev sistem Icot športni trening Cooperjev sistem v šolskih razmerah (RAZISKOVALNI DEL, PRILAGOJEN ZA TEDNIK, PREDLOG ZA NADAUNJE RAZISKAVE) AVTOR SI PRIDRŽUJE PRAVICO PONATISA uvod Sistem vadbe na potrjenih znanstvenih osnovah, ki vsebuje selektivnost aerobnih možnosti s transformiranjem njihovih vrednot prek stalnega načina vadbe s poudarkom na daljšem in postopnem uvajanju do ,,efekta tre- ninga", jc nastal leta 1968. Raziskovanja, ki so jih v ta namen opravili, ob tem pa tudi za po- trebe letalskih sil ZDA zaradi izboljšanja tele- snih sposobnosti, po teh so vadili tudi številni vesoljci, so zajela prek 15 tisoč udeležencev. Postavili so standarde in ustrezne pokazatelje, s tem pa je začet ustrezen, izmerljiv in programi- ran sistem, ki ponuja programe postopnega dela in zbiranja točk z vadbo do ustvarjanja pogo- jev, ki vodijo k ,,efektu treninga" v organizmu, oziroma efekta vadbe. S takšno podlago je sistem šel v svet in od takrat beleži izpopolnje- vanja in nadaljnje razvojne možnosti. Na to kažejo tudi nekatere izdaje knjig kot so Aero- bik. Novi aerobik, Aerobik za žene, Putevi aerobika in podobno. Pa tudi sam avtor dr. Keneth Cooper pripominja da Se vedno urejuje- jo podatke, ki se nanašajo zlasti na pokazatelje vadbe s tem načinom v šolskih razmerah in v šolskih starostnih kategorijah. Prav to pa je področje, za katero sem se pri mojih profesio- nalnih in raziskovalnih usmeritvah odločil. Gre za možnost praktične uporabe, zlasti pri delu s šolsko mladino. Raziskovanja, ki sem jih s pripravo začel že leta 1973, so končana v letu 1974. Na tej osnovi je dano tudi pozitivno mnenje univerzitetnih profesorjev (dr. A. Kerkovič, dr. M. Ilič, mr. B. Kerkovič — referat št. 2643 , 6 . 9. 1975), praktično sodelovanje na tej podlagi pa je teklo s profesorjem P. Miloševičem in ekipo mladih nogometašev Radničkega iz Kragujevca, ki so v tem času osvajali prva mesta na turnirju v Stutgartu. Od tod je pod določenimi metodološkimi pogoji možna tudi uporaba v šoli, kar kaže na potrebo takšnega dela v šoli in učnovzgojnem procesu, kar lahko znatno vpliva tudi na sestavo učne ure. Ob teh podatkih je možno izpostaviti, da Cooperjev sistem v prvi in nato razvojni fazi lahko označimo tudi kot vadbo kontinuiranega tipa (kontinuirano delo) v primerjavi z intervalnim treningom (interval- no delo) in podobno. S takšno osnovno podlago je tudi začeto delo v letalski bazi ZDA in na nekaterih drugih področjih, da bi se nato postopoma transformiral v sistem vadbe na teh osnovah, vendar še bolj kot del sodobne medicine. Zato kot tak vedno bolj postaja in- strument medicine — novih znanstvenih vred- nosti in pokazateljev vadbe do zbiranja točk in spoznanj njegove učinkovitosti (efekt treninga). S tem nas opozarja, da zdravstveni status v sodobnih razmerah postaja sestavni del telesne vadbe, in če se vrnemo k temi, tudi telesne vzgoje, v šolah, v rani mladosti, zlasti otroških letih. Nedavna raziskovanja pri nas in nekateri zapisi v časopisih (N. Andjelkovič in ostali) izpostavljajo dva najpogostejša vzroka — materialni in človeški — počasnega razvoja telesne kulture, zlasti telesne kulture najmlajših. Podobne ugotovitve se omenjajo tudi v nekate- rih sredinah osnovnega in srednjega usmerjene- ga izobraževanja. Nekatere ugotovitve nas pri bodočem delu obvezujejo, za dobrobit na samo mladih, temveč tudi naših delovnih ljudi v samoupravni socialistični skupnosti. Ugotavlja se namreč, da združeno delo ni dovolj seznanje- no s problemi telesne vadbe in rekr^cije. Prav tako se še vedno ne zavedamo, da je v sedanjih razmerah šola osnova razvoja telesne kulture ter s tem športa. Z reformo izobraževanja je izpostavljena menjava koncepta mesta in vloge pouka telesne vzgoje, vendar ta dolgotrajen proces za sedaj počasi napreduje. Morda tudi zato, ker v samoupravni preobrazbi učenec ni več objekt, temveč mora biti subjekt, enakopra- ven udeleženec in ustvarjalec šolskih in izven- šolskih dejavnosti. Primerni organiziranih šol- skih manifestacij so bolj redki — Male. olimpij- ske igre v Bosni in Hercegovini, Sola v naravi (Slovenija) in medpokrajinsko sodelovanje Voj- vodine in Kosova. Vendar pa je znano, da iz le- ta v leto raste število deformacij pri otrocih, velikokrat so to napake prsnega koša, hrbte- nice, stopal, telesne drže in vse bolj izrazito zaostajanje v razvoju kardiovaskularno-pulmo- nalne funkcije na osnovah kontinuirane aero- bne vadbe po Cooperjevem sistemu. Podatek, da je v niškem okolišu okrog 55 odstotkov otrok s telesnimi deformacijami, dovolj dobro ilustrira stanje in je gotov razlog skoraj že za preplah. Pravgotovo pa je to tudi razlog za boljše upoštevanje pouka, izdvajanje sredstev, povečanje učnih ur, tudi tistih za odpravo deformacij, s tem pa tudi celotne telesne kulture na tem področju. Na nedavni seji CK ZKJ je rečeno: ,,Telesna kultura se v sodobnih razmerah avtomatiziranega in mehaniziranega dela ter ur- banega življenja pojavlja kot vsakodnevna po- treba mladih, stil in način njihovega življenja, sredstvo za obogatitev prostega časa, huma- nizacijo in socializacijo osebnosti. Mladi z aktivnim sodelovanjem v telesni kulturi nasploh in različnih športnih dejavnostih, kot delih te notne družbene dejavnosti, pravzaprav z delo- vanjem v svojih organizacijah, postanejo aktiv- ni ustvarjalci tudi svojega idejnega življenja. Zveza socialistične mladine mora, pri iskanju vzrokov za premalo fizično pripravljenost, postati aktivna. Ce so psihofizični status, zdravje, delovna in obrambna sposobnost ter vzgoja mladine v središču zanimanja naše samoupravne sociaU- stične družbe, potem telesna kultura kot eden pomembnih elementov in načinov dviga funk- cionalnih in obrambnih sposobnosti kot tudi formiranja integralne socialistične osebnosti, ne sme stati ob robu tega, pravtako ne izobraže- valnih ustanov, niti organizacij za telesno kultu- ro, zlasti pa telesna kultura ne sme biti izven interesov ZSMJ kot celote... Različni negativni pojavi z ozirom na svoj značaj in posledice zelo negativno vplivajo na vzgojo mladih. Niso le navadno odstopanje od veljavnih norm obnaša- nja, temveč so to idejni problemi, ki puščajo globoke stopinje pri oblikovanju mlade osebno- sti... Prodor profesionaHzacije v več športov, tudi do malih mest, postaja globok idejni prob- lem, še zlasti ob tem, da smo področje telesne kuhure označili kot široko področje vzgojnega dela in ne kot izvor lahkega zaslužka." Vsa ta spoznanja in nakazani problemi ne- dvoumno kažejo na pomembnost upoštevanja telesne kulture mladih, zlasti telesne vzgoje na šolah. Del takšnih pozitivnih prizadevanj je lahko tudi v uporabi, celovitejših raziskavah Cooperjevega sistema in ustrezni opremljenosti strokovnih in organizacijskih kadrov in ustrezno mrežo pogojev pri pomembni smeri Širjenja osnov vadbe. Zraven takšnega načina uporabe zasluži Cooperjev sistem pozornost tudi kot osnova kontinuiranega načina vadbe, kot uporaben tre- ning za mlade, za športnike in dvig njihove telesne pripravljeno.sti, to pa bomo spoznali v nadaljevanjih. To je še ena karakteristika prehodnih oziroma kontinuirano zasnovanih lastnosti kot trenažnega ciklusa in stalnega spremljanja telesnih sposobnosti športnikov. V pogovoru s selektorjem .Miljanom Miljaničem, ki je spremljal demonstracije dr. Cooperja še v Španiji, je ugotovljena pomembnost poudarja- nja športnih panog ali disciplin ponuja pomemb- ne osnove za sistematično delo, tudi nogometa- šev. Posamezne reprezentance, zlasti v nogome- tu, so to metodo uporabljale in osvajale ali pa še osvajajo visoke uvrstitve na turnirjih. Kot primer lahko navedem nogometno reprezentan- co Brazilije že v letu 1970. Nogometni klub Ajax iz Nizozemske, večkratni prvak Evrope, je dobršen del dela izvajal po Cooperjevem sistemu na trim stezah z uporabo izmerjenih časovnih razmerij. Ta in ostali podatki kažejo na ekološki postulat vadbe, ki se na teh osnovah povezuje kot transformacija vadbe v naravi, vadbe tudi za športnike, vendar bom ta del po dogovoru z urednikom obdelal kasneje. Ob prej navedenem lahko rečemo, da kjer je potekal trening po omenjenih osnovah, kot ,,efekt treninga", je bilo dostikrat razumljeno tudi kot ,,polnjenje" srca, kar je pravzaprav pri- peljalo do polnjenja s psihično energijo, do njene akumulacije. Cooper ob tem izpostavlja, da -tudi športniki — atleti, ki tekmujejo, vključno tudi tekači na dolge proge, morajo dvigovati uteži, da bi ojačali, da izvajajo inter- valni trening za potrebno hitrost in nekateri pro- gram aerobne vadbe, da bi dobili potrebno vzdržljivost kot kontinuirano delo. Nogometna reprezentanca Brazilije, ki je leta 1970 osvojila svetovni pokal, je dosegala 80 do 100 točk teden- sko s Cooperjevim sistemom (aerobnim, konti- nuiranim treningom za vzdržljivost) skozi celo leto in pred tekmovanjem v N/Iexico Citiju. To jim je pomagalo do zmage. Vendar so teh 80 do \00 točk dobili z igranjem nogometa in ni zajet njihov intervalni del treninga. Čeprav niso dobili točk za intervalno delo, je to vseeno pomemben del tekmovalnega treninga. Dobitnik olimpijske medalje Frank Shorter trenira 192 do 224 km na teden. Vendar, ko seje pripravljal za olimpijske igre 1976, je intervale tekel enkrat do dvakrat na teden — 16 zapored- nih razdalj po 400 metrov, vsako za 62 sekund, vmes pa je delal odmore (intervale) po 35 sekund. Zato pa izključno za športnike velja, če trenirajo v počasnem tempu, potem bodo tudi tekli v počasnem tempu. Zato pa se vključujejo odseki, tudi 16(X) m, ki jih je potrebno preteči za 5:45 do 6:30 in to zelo pogosto. Od tod tudi razlika med počasnim tekom in tekom. Vse kar se v kontinuiranem aerobnem delu pri teku na 1600 m doseže izpod 9 minut je tek, nad tem pa je počasni tek (kas). Zato pa se izpostavlja, da vadba ni potrebno da je težka. To tudi ni potreb- no, saj telesna pripravljenost ni potrebna samo dobrim športnikom. Skala uporabnosti pri doseganju efektov na organizem je zelo široka. Razpon v športnih igrah, ki jih v svoji široki skali ponuja Cooperjev sistem, je zlasti primeren za šolsko mladino kot spoj iger in športa, ki ga mladi imajo radi in pomembno kanalizira kontrolo občutkov in njihovo stabilizacijo z efekti in funkcionalnimi sposobnostmi kardiovaskularno-pulmonalnega sistema. To praktično pomeni, da je takšna kondicija potrebna nam vsem in je bistvena zah- teva naravnega stanja organizma, zlasti ko smo mladi. Biti izven forme zato pomeni biti izven nas. Zato tudi program telesne vzgoje ob tem, da mora postavljati dovolj zahtev, da bi se dosegel ,,efekt treninga", ki je rezultanta dela in napred- ka aerobnega Cooperjevega sistema, mora upoštevati tudi potrebo ustvarjanje entuzijazma zlasti pri mladih učencih. To pogosto zanemarjamo. Brez pripomb sprejemamo entuzijazem v kakšni nogometni ali košarkarski ekipi. Vendar smo nagnjeni k temu, da pozabimo, da je enako pomemben za posa- meznike kot za ekipe. Z ozirom na aerobno kontinuirano vadbo za kardiovaskularno-pul- monalno vzdržljivost in pomen vzdržljivosti kot razdalje Cooper pravi: ,,Naša raziskovanja v laboratoriju kažejo, da je poraba energije mnogo večja pri neprenehnem teku kot pa takrat, ko enako razdaljo tečemo s prekinitvami. Zato se točke za vzdržljivost dobivajo šele po 32(X) metrih (ali njene ekvivalence v drugih špor- tih)"." Od tod Karpman, Belocerkovski in Gudkov izpostavljajo, da se dinamika fizične delovne sposobnosti pri športnikih v procesu tre- ninga skozi celo leto odreja ne le s športno speci- fikacijo in kvaliteto športnika, temveč tudi traja- njem treninga, ki vodi do efekta. Z ozirom, da je fizična delovna sposobnost specialni pojem v športni medicini in fiziologiji športa in ,,ne oziraje se na široko uporabo izraza fizična delovna sposobnost, zaenkrat ta izraz še ni dobil običajne teoretične in praktične razlage. V osnovi, vrednost fizične delovne sposobnosti je direktno proporcionalna količini zunanjega mehaničnega dela, ki ga človek lahko opravi z veliko intenzivnostjo. Fizična delovna sposob- nost je na nek način povezana z vzdržljivostjo, vendar ji ni identična (fizična delovna sposob- nost je širši fiziološki pojem)." Nadaljevanje prihodnjič! V počastitev meseca mladosti Tekmovanja v počastitev me- seca mladosti polagoma prehajajo iz prve v drugo fazo. Na nekaterih področjih so tekmovanja (kvalifi- kacijska) že končana in na vrsti so že druga. Tako bo konec meseca marca na programu tekmovanje v pikadu in streljanju z zračno puško. Teh tekmovanj se bo lahko udeležilo neomejeno število ekip, ki bodo o tekmovanjih še naknadno obveščene. Zaželjeno bi bilo pač, da bi bilo ekip čim več in da bi s tem do- segli večjo množičnost. Do sedaj smo se morali strogo držati prijav, kajti športni, kot so košarka, namizni tenis in šah so vez.ani na prostor. Tudi tukaj so športi ve- zani na prostor, vendar so večje možnosti za masovnost. Tako se tekmovanja v pikadu lahko udeleži tudi več ekip iz ene OO ZSMS. Za ekipo bo tekmovalo pet tekmo- valcev, ki bodo imeli na voljo vsak pet metov in katera ekipa bo imela najboljši rezultat bo zmagala. Komisija za šport in prireditve pri OK ZSMS Ptuj si obeta veliko udeležbo na tekmovanjih kot so pikado in streljanje z zračno puško. Danilo Klajnšek Tudi v Sahu so bila srečanja izredno napeta. V PRVENSTVU BOUSE? Nogometaši Aluminija iz Kidričevega so v zadnjem času odigrali veliko prijateljskih srečanj. Tako so izgubili dve srečanji z mariborskim Železničarjem in sicer s 3:1 in 4:0, nato so premagali nogometaše Apač s 6:3 in ekipo Gorišnice s 7:0. V Varaždinu so odigrah prijateljsko srečanje z domačim Udarnikom, ki ga trenira nekdanji igralec Alumi- nija. Kaniški in izgubili z 2:0, nato so v Kidričevem izgubili z ekipo Šmartnega in sicer z 2:1. Rezultati pred prvenstvom res niso vzpodbudni, saj je le malo preveč rezultatov, ki so se končali za Aluminij s porazom. Res pa je, da so ta srečanja odigrali vedno v drugih postavah in da niso uspeli niti enkrat zaigrati v standardni postavi. To pa zaradi obveznosti nogometašev Aluminija bodisi v šoli ali v službi. V nedeljo, pa bodo nogometaši Aluminija gostovali v Domžalah, kjer se bodo pomerili z domačo ekipo, v izredno pomembnem srečanju bo 30trebno iztržiti vsaj točko, kajti le ta jih uvršča še naprej v krog candidatov za vrh prvenstvavene razpredelnice. Danilo Klajnšek Ustanovljen atletski klub Ptuj Ljubiteljem atletike v Ptuju se je končno uresničila dolgoletna želja. Na dan 29. februarja letos je bil v prostorih skupnih služb KS v Ptuju usta- novljen AK Ptuj, ki bo imel svoj sedež v prostorih športne dvorane Mladi- ka. Z ustanovitvijo kluba se je tako atletska sekcija TVD Partizan Ptuj osamosvojila. Na ustanovni skupščini so bili prisotni tudi predstavniki atletske zveze Slovenije in AK Velenje. Za prvega predsednika je bil izvoljen Marjan Ostroško, za sekretarja kluba pa Bojan Klinkon. S klubom je ptujska atletika dobila velike možnosti razvoja, čeprav je v zadnjem letu v manjši stagnaciji. Zaradi tega bo delo kluba temeljilo predvsem na delu z mladimi. Trenerski kader je zagotovljen, vsaj v prvem obdobju. Trenerji bodo že izkušeni atleti: Miki Prstec, Dušan Koren, Ljubo Cucek in drugi. Kot vemo ima ptujska atletika dolgoletno tradicijo in je dosegala že lepe uspehe na republiških in zveznih tekmovanjih, posa- mezniki pa so sodelovali tudi na mednarodnih srečanjih. Atletski klub Ptuj tudi vabi vse ljubitelje atletike, vemo, daje to kra- ljica športa, predvsem pa vabi vse mlade, da se vključijo v te vrste tekmovalcev na atletskih poljanah. Slavko Feguš AVTO MOTO DRUŠTVO PTUJ Uspešno delo avtošole Clanj upravnega odbora AMD Ptuj so pred kratkim ocenili delo komi- sij, ki delujejo v društvu. Največ pozornosti so namenili delu avtošole, ki je v preteklem letu organizirala 17 tečajev za voznike motornih vozil, kar je dva več od planiranih. Skupno je obiskovalo tečaje 569 kandidatov, v 4 tečaje pa je bilo vpisanih tudi 62 brigadirjev, ki so obiskovali tečaje v naselju v Dornavi. Šolanje je uspešno zaključilo 322 kandidatov ali 56 Vo. Uspehi pri izpitih so bili boljši v prvem polletju. Člani komisije menijo, da je vzrok v tem da so v drugi polovici leta opustili interne testne izpite, ko so lahko kandidati preverjali svoje znanje pred izpitom. Lani je bilo organiziranih tudi 5 tečajev za voznike kmetijskih trak- torjev in koles z motorjem, obiskovalo pa jih je 142 kandidatov. Tečaji so bili v večini primerov organizirani v krajevnih skupnostih, saj so tako stroški za kandidate manjši, pa tudi vso ustrezno literaturo dobe tečajniki pri društvu. Posebej pa so člani komisije opozorili na težave pri praktičnem delu izpita. Tečajniki čakajo na izpit povprečno 1 mesec, medtem ko je bila nekaj let nazaj čakalna doba pol leta. Težave so predvsem zaradi neurejene cestne signalizacije v Ptuju, saj so vse oznake na cestiščih izbrisane, na nove pa je treba vsako leto čakati precej dolgo. Se izkušeni vozniki se včasih težko znajdejo, posebej na zelo prometnih križiščih, za bodoče voznike pa je vožnja po neoznačenih cestah toliko težja. Avtošola pri AMD Ptuj pripravlja bodoče voznike najprej na avtopoligonu v HajdoSah, medtem ko ostale avtošole tega poligona ne uporabljajo. V ptujskem društvu tudi ugotavljajo, da se kandidati po prvih vožnjah na avtopoligonu lažje vključujejo v promet in delajo tudi manj napak. Ugotovitev, da je bilo premalo storjenega na področju preventivne vzgoje v prometu, je podprta s podatki. V občini Ptuj je bUo v preteklem letu 25 mrtvih in 318 težje in lažje ranjenih v prometnih nesrečah. Te visoke številke opozarjajo na slabo pripravljenost udeležencev v cestnem prometu, ki vse prevečkrat pozabljajo na nevarne cestne pasti. Zato si bodo pri avtošoli prizadevali tudi za vzgojo bodočih voznikov, pa tudi v šolah je nameniti temu več pozornosti, fx)sebej v prometnih krožkih. N. D. 12-NASl DOPISNIKI 13. marec 1980- TEIMVIK Ce bi bil martin krpan . . . Nekega oblačnega dne sem bral knjigo Martin Krpan. Knjiga je bila zanimiva, zato sem jo hitro pre- bral. Tedaj pa sem začel razmišljati o Martinu Krpanu. Bil je zelo velik in silno močan. Zaželel sem biti Martin Krpan. Ce bi bil Martin Krpan, bi poma- gal starejšim in onemoglim ljudem. S svojo močjo bi zgradil nove tovarne, bloke in naselja. Ljudje brez domov bi se lahko vselili v bloke in dobili delo v tovarnah. Očistil bi vso mesto odpadkov ter posadil drevje, da bi imeli tudi v mestih svež zrak. Ce bi prišel v našo domovino ali jo ogrozil sovražnik, bi mu s svojo močjo uničeval tanke strelivo in puške tako, da se ne bi nikdar več vrnil. Uničil bi vsa orožja, da bi vedno vladal mir. Naredil bi velike rezervate za živali, ki jim grozi iztrebljenje. Iz močvirij in puščav bi naredil rodovitna polja in njive, tako, da na zemlji ne bi bilo več lakote in bi vsi ljudje imeli dovolj hrane. Mislim, da bi Martin Krpan lahko s svojo močjo kaj več nare- dil. Ce pa bi se potrudih vsi ljudje, pa bi želje v tem spisu bile uresni- čene. Milan Pulko, 6/b, 0§ Olga Meglic, Ptuj M A TI JE ŽA REK SONCA Matije žarek sonca. Iz njenih oči sije sreča... Ko s toplino svojih rok, gladi moje mehke lase, mislim na tihi pomladni dan. Ni besed za materino dobroto. To čuti samo srce. Mati, to je nekaj velikega v mojem življenju. Matije najdražja od vseh; ona je vedno z menoj, nad mano bdi. Kdor nima matere, ta ne ve, kaj pomeni njena ljubezen. Dalida Šoštarič, OŠ Olge Meglic, 8/h, Ptuj PTICE IN MLCA Stanujem v bloku, zato tu ne smem imeti nobene živali. Skrbim pa za ptice. Na okno ali balkon jim nastavljam hrano. Pri stari mami pa imam muco. Muci sem dala ime Pika. Ko me zagleda, priteče k meni, ker ve, da bo od mene kaj dobrega dobila. Srečna bi bila, če bi lahko v bloku imela mojo Piko. Bojana Krušič, 2/c, 0§ Tone Znidarič, Ptuj MOJA MATI — MATI. ŽENA, DELAVKA Moja matije stara štiriinštiridesetlet. Rodila seje petega novem- bra tisočdevetsto petintridesetega leta v Sedlašku. Ko je bila stara sedemindvajset let. je bila noseča zmiUčnikom, ki jo je čez nekaj mesecev pustil samo z otrokom. Čez eno leto se je poročila z drugim moškim. S tridesetimi leti je dobila še mene. Vendar tudi tokrat ni imela sreče, moj oče je bil pijanec. Skoraj vso plačo je zapil. Za mene in brata je morala skrbeti sama. Dolgo ni vzdržala. Ločila se je in se zaposlila v Mariboru v bolnišnici, kjer je delala kot strežnica okrog šest mesecev. Po tisti službi pa je dobila v restavraciji Center mesto polkvalificirane kuharice. Tukaj je delala približno deset let. Ko smo dobili stanovanje v Ptuju, seje zaposlila pri Komunalnem podjetju Ptuj. Kljub temu. da je moja mati v življenju naletela na mnoge težave, je zmeraj vedela nama z bratom izkazovati pravo materinsko ljubezen. Za naju bi dala vse. kar je imela. Brez mame bi mi bilo na svetu zelo hudo. Ljubila in spominjala se je bom do smrti. Katarina Verhnjak. 8/a KNJIGA JE SPREGOVORILA Ležala sem na polici v Mladinski knjigi. Le včasih so prodajalke zbrisale z mene prah. Enako se je godilo moji prijateljici SN. Pričelo se je šoLsko leto. Prišla je Mihova mama in kupila učbenik za SN. Moja prijateljica je bila zelo vesela. Miha pa se ni rad učil, zato je knjigo metal vsepovsod. Na njej so bile packe. Nekoč je odprl knjigo in gledal barvne fotografije. Miha je v šoli dobival same enke. Bližalo se je prvo polletje. Tovari- šica je rekla, da ga bo vprašala za pozitivno oceno. Nič se ni učil. Sele zvečer se je spomnil, da bo drugi ^dan vprašan. Razmišljal je, kaj bi storil. Vzel je knjigo in jo razrezal na kose. Pristavil je vodo. Ko je zavrela, je vanjo vrgel kose knjige. Vse je dobro premešal. Crke so se pričele mazati in voda je dobila rjavkasto barvo. Miha je knjižni čaj odstavil in popil. Sel je spat. Zjuti;3j, preden je šel v šolo, je popil še ostanek. V šoli je odgo- varjal kot iz topa. Tovarišica ga je vprašala; ,,Kaj je fotosinteza?" Miha je odgovoril: ,,To je pro- stor, na katerem gojimo samo eno vrsto kulturnih rastlin." ,,In kaj je njiva?" „To je izhlapevanje vode skozi listne reže." „Miha, kaj pa je vesolje?" Miha je malo pomislil, potem pa rekel: ,,To je več njiv skupaj." Tovarišica mu je kot ponavadi dala enko in tako tudi zaključila. Miha pa se je spraševal, čemu slaba ocena, ko pa je vse tako dobro znal. Božo Cernila, 5/a, OS Videm pri Ptuju TVOJA PODOBA Mati, tvoja podoba utripa v mojem srcu. nikoli ne bo zbledela! Iskren pogled, prijazna beseda, globina resnice, ljubezni, opora v težavah... Vse to si ti. o mati! A ndreja Štalcer. 8/a OŠ Olge Meglic. Ptuj LISTKI Zdaj ko smo mladi, se imamo radi, lepo se gledamo in listke si pišemo. Na listku piše, I love jau, zraven še ime, zaljubljenega, ki mi pisal je. Drevenšek Milica, 8. a Osnovne šole Martin Kores Podlehnik MATI. MOJA NAJLEPŠA PODOBA SI Kolika sreča je imeli mamico, kakor jo imam jaz. Tega se nisem dovolj zavedala, dokler sem bila še majhno, nebogljeno dete. Vse bolj pa mi uhajajo spomini na tisto brezkrbno predšolsko mladost. Rada poslušam zgodbe.ki jih mamica pripoveduje o meni. Komaj smo se preselili v svojo hišo, sem hudo zbolela. V visoki vročini sem ležala že nekaj dni in bledlo se mi je. Mamica je cele noči prebedela ob moji postelji. Neke noči sem se zbudila iz omotice. Bilo mi je kot da sem imela težke moreče sanje. Glavo sem komaj privzdignila. V medli svetlobi sem počasi začela razločevati predmete okoli .sebe. V naslonjaču je sedela moja mamica. Od utrujenosti je zadremala. Dolgo sem jo opazovala. Bila je zelo shujšana. Roke je imela prekriža- ne na krilu. Nemirno je dihala. Glavo je imela malce nagnjeno na desno stran. Njen obraz je bil osvetljen od jutranje zarje. Na trepalni- cah in na licih so se svetile Se ne posušene solze kot dragoceni biseri. Dolgo, dolgo .sem opazovala najlepšo podobo — svojo mamico. Utrujena sem zaprla oči. a zaspati nisem mogla. Čez čas sem začutila rahlo božanje po laseh in licih. Prijela meje za roki in me. poljubila na čelo. Narahlo sem jo stisnila. ObjeH sva se. Od prevelike sreče sva zajokali obe. Ksenja Gužvinec, 8/a MOJA BABICA Moja babica živi v Stopercah. Vsako nedeljo jo obiščemo. Rada ima rože in rada plete. Tudi meni je naredila pulover. Babico imam rad. Peter Kolar, l/a, OS Tone Znidarič, Ptuj vCasih mi je težko Res, včasih mi je težko. Takrat sedem k oknu in razmišljam o svoji „kruti" usodi. Le zakaj je tako? Kdobi vedel. Jaz ne. Najraje bi odšla k mami in ji povedala, kaj me muči. Ampak bolje, da je ne motim. Ima slab dan kot se reče. Se nekaj časa se ubadam z vpraša- njem, zakaj morajo imeti vse ne- sreče tega sveta ekskurzijo prav k meni? Ah, saj je vseeno! Urem ven, pa amen. Darja, kam?" se zareže mamin nič kaj prijazni glas v ozračje na- šega, prijaznega družinskega zavetja." Ven grem. Mami, saj lahko, ne? „Nikamor?" je zagrmela. Pa mami!" „Učit, sem rekla!" Ja, rečem skruSeno in se znova sesedem na stol. Kar učit naj se grem, kaj? Le kaj misli. Kar naprej naj bi se učila, ko pa se neham, moram v trgovino, pa čeprav se mi sploh ne da. Ona pa sedi doma in objokuje svoje neuspelo čiščenje. No, sicer pa res ni lepo od mene, da ji pri svojih 13 letih ne poma- gam pri domačih ,delih. Zr?ven pa zahtevam, da je utrujena kot je, še zahtevam z mano. Strašno! In jaz sploh nisem raz- mišljala o tem. Vedno sem prišla k njej, ko mi je bilo težko. Povedala sem ji lahko, da ne gre pri kemiji, fiziki, da potrebujem novo srajco, da sem se skregala s prijateljico,... Vselej me je poskušala razumeti. Res, včasih je kar vzkipela, ampak takrat sem mislila, le kako je lahko tako hudobna. Pa sploh ni bila. Bila je le v skrbeh zame. Bala se je, da ne napravim napake. Zdaj vem. Vselej lahko stopim k njej, lahko ji zaupam, lahko jo prosim za nasvet. In vem, da me bo potolažila, ko mi bo težko. Darja Korenjak, 7/b, os Olga Meglic Vrtec na snegu Pod grajskim hribom v Ptuju je bilo med 15. in 30. janu- arjem letos v.sak dan med 9. in 12. uro živo. Mali smučarji so pod vodstvom vaditeljev smučanja, študentov VŠTK Ljubljana in PA Maribor nabirali nova znanja o smučanju. V 14 dneh je 128 otrok predelalo začetno .šolo smučanja, ki jo je organizirala smučarska sekcija pri klubu mladih Ptuj v sodelovanju z Vzgojno varstvenim zavodom Ptuj. Cicibani iz ptujskih in okoliških vrtcev (Budina, Hajdina, Kidričevo. Cirkovce, Gorišnica) so bili razdeljeni v skupine po 8 do 10 glede na znanje smučanja in so pod vodstvom vaditeljev z igro in vožnjo med figurami predelali hojo, tek. vzpenjanje in obračanje, smuk naravnost, plug. plužne zavoje in prestopanje k bregu. Tečaj so zaključili s tekmovanjem. Cicibani s startnimi številkami, vratca, velika transparenta START in CILJ, sodniki ob progi, starten gledalci (očetje in mamice), fotoreporter, na- vijanje in seveda na koncu podelitev diplom za uspešno opra- vljen tečaj. Toje kratek opis »belega mini cirkusa« pod ptujskim gradom. Pa kaj bi pisali, oglejte si fotografije pa boste lahko sami presodili! Letos .so bili za organizirano vadbo prikrajšani otroci, ki ne obiskujejo vrtca. Iskreno upamo, da v naslednjih letih ne bo več tako. To paje vsekakor odvisno od pripravljenosti TKS Ptuj na .sodelovanje, kar smo letos, žal pogrešali in to klub obljubam. Smučarska sekcija pri klubu mladih Ptuj^ Tudi mi že vemo, kako je treba voziti skozi vratca Gledalci so vneto vzpodbujali tekmovalce Bo Jakec srečno izpeljal do cilja? TEDNIK —13. marec 1980 TELESNA KULTURA IN ŠPORT - 13 Uspeh Drave v Puli Mladinke rokometnega kluba Drava so v nedeljo sodelovale na )rvem medrepubliškem turnirju v 'uli. posvečenem 35-obletnici osvoboditve, organiziral in odlič- no izvedel pa ga je RK Arena. Zraven Drave in domače Arene so sodelovali še Rudar iz Labina, Trogir 73, Izola in Interccomerce iz Umaga. Ptujčanke so dosegle lep uspeh in osvojile drugo mesto z enakim številom točk kot prvo- uvrščeni Rudar. V prvem sreča- nju, igralo se je 2x 12 minut, je Drava šele v zaključku premagala Interccomerce z 8:7, drugo sreča- nje izgubila proti Rudarju s 7:5, na tretjem premagala Trogir 73 s 5:3, v četrtem visoko odpravila Izolo kar s 15:2, v zadnjem in odločil- nem srečanj u pa še domačo Areno z 9:7, potrebovala pa bi razliko šestih zadetkov za zmago na tur- niiju. Kljub temu pa igralke in vodstvo zaslužijo čestitke. Končni vrstni red turnirja: 1. Ru- dar 8 (50:30), 2. Drava 8 (42:26), 3. Interccomerce 8 (37:28), 4. Trogir 73 4, 5. Izola 2, 6. Arena brez točke. Za Dravo so na turnirju nastopile Cafuk, Vršič, Rimerle, Kmetec, Filipaja, Sipek, Vraber, Vičar, Galun, Doki, Luketa in Farič. Najboljša strelka ptujske ekipe in druga na turnirju je bila Vičarjeva, ki je dosegla kar 24 zadetkov. Ob tem veja še ome- niti, da sta RK Drava in RK Arena sklenila tudi pobratenje. 1. kotar Ptujski letalci že delajo Lepo vreme in pogosti sončni dnevi vse pogosteje privabljajo ptujske letalce na travniško livado letališča v Moškanjcih, kjer se skrbno pripravljajo na novo se- zono letenja. Med njimi so naj- delavnejši jadralci, ki so po »zim.skem spanju« jadralna letala spet sestavili, jih pregledali in odpravili manjše pomanjkljivosti, da čakajo povsem pripravljena. Med njimi čaka na prvi polet tudi novo jadralno letalo DG-100 G Elan, ki ga bodo krstili v soboto, 22. marca. Več o tem v prihodnji številki Tednika. j b. TENIS V PTUJSKI OBCiNI Osnova je rekreacija Teniški klub Ptuj, v katerem se združuje teniška dejavnost v. ptujski občini, je v preteklem letu štel 130 članov. Med njimi je bilo 48 starejših, 45 mladincev in 37 pionirjev. V svojem programu dela imajo kol osnovo zapisano rekreativno dejavnost in ne na- meravajo začeti s športnim ozi- roma tekmovalnim delom. To je pravgotovo pohvalno saj iz dose- danje prakse vemo, da se takoj po ustanovitvi klubov kaj hitro usmerimo v tekmovalno deja- vnost, pa če imamo vse pogoje ali pa ne. V klubu želijo našim delo- vnim ljudem in občanom nuditi rekreativno igranje tenisa, kot sprostitev in skrb za zdravje in dobro počutje. O delu kluba v preteklem letu smo se pogovarjali s predsedni- kom Dragom Vobnerjem. ki nam je dejavnost takole pojasnil: »Naša aktivnost je bila v pre- teklem letu zelo pestra. Priredili smo pet klubskih turnirjev za na- slov skupnega zmagovalca, se dvakrat pomerili s predstavniki teniških klubov Branik in Celje, izvedli pa smo tudi odprto pr- venstvo Ptuja, ki se je točkovalo tudi za pokalno prvenstvo Slove- nije. Istočasno pa smo organizirali tudi dve teniški šoli za starejše rekreativce in tri za pionirje. Na nedavnem občnem zboru smo ugotovili, da smo delali zelo do- bro, vendar so kritične pripombe opozorile, da bomo morali deja- vnost v letu 1980 še izboljšati in to ravno na področju rekreacije, da bi pridobili čimveč novih članov, zlasti mladih. Naš letošnji pro- gram pa bo približno enak lan- skemu. Torej organizacija klub- skih turnirjev, dodali bomo turnir pobratenih občin, izvedli pa tudi šolo za starejše in mlajše člane.« Zanimiv je pogled na njihovo članarino, ki za starejše in zapo- slene člane znaša 700 dinarjev, za mladince 300 in pionirje 100 di- narjev letno. Neobičajno visoka članarina, kajne? Drago Vobner pravi: »Članarina je visoka zato, ker klub nima svojih objektov. Upo- rabljamo namreč igrišča v Ptuj-, skih toplicah in Kidričevem, za njih pa moramo plačevati naje- mnino in ob majhnih družbenih sredstvih je tako visoka članarina nujna. Vendar je tudi res, daje članska tako visoka iz razloga, da Drago Vobner j (foto M. Ozmec) na ta način omogočimo nižjo mladinsko in s tem možnost vključevanja mladih v naše vrste in seveda igranje tenisa. Po drugi strani pa je velika razlika za uro igranja, če nisi član kluba, takrat namreč za uro plačaš 50 dinarjev. Kot član kluba pa te omejitve ni- maš. Moram povedati, da je naše sodelovanje z lastniki objektov na zavidljivi višini in smo oboji za- dovoljni. Ce bi morali plačevati vehko več kot objektivno zmore- mo, bi verjetno morali prenehali z delom.« Torej ugodnosti za člane, kijih »navadni« igralci tenisa niso deležni. Lastnih kadrov v klubu nimajo. Zato so k sodelovanju pritegnili poklicnega vaditelja so pritegnili ci ga mladi plačujejo no nižji, starejši pa po komercialni ceni. Poklicnega vaditelja so pritgnili tudi iz razloga, da morajo mladi imeti kvalitetno vadbo, najboljše. To bi lahko uvedli tudi v mnogih drugih športih, kjer pa ta, sicer najboljši običaj, ni uveden. Sicer pa mladi in starejši v teniški šoli pridobijo osnovo za nadaljne igranje tenisa, lahko rečejo, da ga znajo igrati. Seveda pa ne tek- movalno! Ce bodo vremenske razmere po pričakovanjih, bodo s prvo letošno šolo za starejše re- kreativce in pionirje pričeli okrog 1. maja.« Tisti, ki so že člani in so prvo fazo šolanja končali, v zimskem času vadijo v telovadnici, seveda gre za pionirje. Morda se vam bo ob prebiranju teh, precej skopih podatkov o delu v teniškem klubu Ptuj, porodila želja za igranjem tenisa. Kje in kdaj lahko posta- nete član, ki bo seveda najprej šel v šolo, je zapisano na njihovi oglasni deski. Ob koncu tega krajšega obiska pa poglejmo še najuspešnejše s klubskih turnirjev. To so Marjan Rola in dvojica Tonejc — Filipič, v »vrhu« pa so še Jurkovič in To- nejc ter dvojici Vobner—Ra- tajc in Petek — Horvat. Najboljše so s pokali in diplomami nagradili na občnem zboru. 1. kotar STRELSTVO TRAPi Prijateljski troboj v soboto in v nedeljo, 8. in 9. marca je bil v Ptuju in v Veliki Nedelji prijateljski troboj med ekipami MIP Ptuj, AGIS Ptuj in TRAP Ormož. Troboj je bil za vse tri ekipe dobra preizkušnja v pri- pravah za nastop v republiški ligi, ki se bo začela že 22. marca. V ekipni konkurenci, za vsako ekipo je streljalo po šest strelcev na 100 glinastih golobov, je do- segla najboljši rezultat ekipa SD MIP (Mercalor) Ptuj s 526 zade- timi golobi. Sledila ji SD Trap Ormož s 500 zadetki in Agis Ptuj s 463 zadetimi golobi. Med posa- mezniki je bil najboljši Rudi Ra- kuša (Mercalor) z 91 zadetki, drugI JC btl Franci Cvetko (Trap Ormož) z 89 zadetki. 3 do 5 mesto pa si delijo Skledar in Glavnik (oba Mercalor) in Franc Prapro- tnik (Trap Ormož) z 88 zadetimi golobi. Dušan Cvetko SD Juršinci za zlato puščico Strelska družina v Juršincih je v soboto. 8. marca izvedla tekmo- vanje za družinsko zlato puščico. Tekmovanje so org^anizirali v počastitev praznika žensk. Naj- boljši so bili Vlado Bezjak z 243 krogi. Alojz Horvat z 224 krogi in Janko Osterc z 222 krogi. Uspeš- ni pa .so bili tudi ostali strelci, predvsem se Je izkazala Kristina Slodnjak iz Sakušaka. ki je prvič stopila med strelce in presenetila z dobrim rezultatom. Prehodno zlato puščico je prejel v trajno last Vlado Bezjak. ki mu jo je Uročil predsedni SD Franc Slrucl. V nadaljevanju je bil delovni dogovor strelcev, ki jih tarejo predvsem prostorske težave. Strelci .so nakazali možnost reši- tve, saj je neizkoriščen prostor v -krajevni hiši. Ta prostor bi nujno morali urediti in bi ga lahko Uporabljali tudi za aktivnosti na področju SLO in družbene samo-. Zaščite v krajevni skupnosti. F. §. OBONŠKA STRELSKA ZVEZA PTUJ O delu V preteklem letu 22. februarja so se ddegad vseh strelskih družin ptujske občine zbrali na letni konferenci Občinske strelske zveze. Konferenca, ki ji je med ostalimi gosti prisostvoval tudi sekretar republiške strelske zveze Oto Kunej, je bila tudi volilna. Delegati so delo zveze v preteklem letu ocenili kot uspešno, tako na področju razvoja množičnosti kot zagotavljanju materialnih osnov in tekmovalnih dosežkov. V preteklem letu se je število strelskih družin v okviru zveze povečalo za dve družini in sicer v krajevni skupnosti Markovci in delovni organizaciji Olga Meglic. Pomemben mejnik v razvoju in bodo čem delu na področju strelstva pa predstavlja dograditev pokritega strelišča za zračno orožje pri športni dvorani Mladika. To strelišče ima 18 strelnih mest, uspele prireditve pa potrjujejo opravičenost izgradnje, saj je to strelišče praktično najboljše v naši republiki. Ce pa že ni najboljše pa pravgotovo največje pokrito. In kaj to pomeni za strelstvo ptujske občine? Izredno veliko, saj ga uporabljajo skoraj vse strelske družine in nekatere druge ustanove in organizacije. Tako da ne moremo go- voriti o slabi zasedenosti strelišča. Drugo pa je, kako še bolje organizirati izkoriščanje in na kakšen način doseči željeno kvaliteto strelstva. Za boljšo izko- riščenost bo potrebno poiskati stike in povečati šte- vilo strelskih krožkov na šolah. Strelišče je sicer eden izmed pogojev, ne pa osnovni za doseganje željene kvalitete, ki iz takšne množičnosti kot jo beležimo v ptujski občini, mora nastati. Tako bo potrebno delo s selekcijami in to pod strokovnim vodstvom, zato bo potrebno razmislid o profesionalnem trenerju za vadbo najboljših pa tudi ostalih. Tako bo verjetno potrebno tudi v nekaterih drugih športih. Vendar v takšnih primerih ne gre za nobeno profesionalizacijo v športu. Gre za dvig kva- litete dela in s tem tudi tekmovalnih dosežkov. Selekcije so osnova dela, vendar s tekmovalne plati primerne le za našo republiko. Zato tečejo priza- devanja, da bi jih upoštevala tudi strelska zveza Jugoslavije. Za to pa bo potrebno spremenid njen statut, seveda če ne najdemo druge poti kot je na primer ustanovitev nove strelske družine v kateri vadijo kvalitetni strelci in strelke iz posameznih druŠn. Seveda pa je drugo vprašanje ali to v ptujski občini lahko izvedemo. Po dosedanjih iz- kušnjah bolj ali pa zelo težko. Pokrito strelišče je res velika pridobitev, vendar s tem strelskemu športu še nismo omogočili vseh pogojev^ To pa zato, ker se ukvarjamo tudi z drugimi kategorijami strelstva, zlasti gre tu za malo- kaliberško orožje. Primernega strelišča za to orožje v naši občini nimamo. Pred novimi vodstvom zveze je sedaj, da to poskuša s pomočjo vseh strelcev in strelk ter ostalih občanov urediti. Ko govorimo o objektih in množičnosti moramo omeniti akciji, ki jih je zveza izvedla v preteklem letu in s katerima je želela strelstvo približan vsem ob- čanom. V okviru akcije Nič nas ne sme presenetiti so izvedli odprto tekmovanje, izvedli pa tudi akcijo Naučimo se streljati. Podobnih akcij bo verjetno še več.- V preteklem letu so poskušali tudi dve akciji s katerima bi okrepili delo na šolah in pridobiti nove kadre — inštruktorje strelstva. Vendar s strani šol akciji nista uspeli. Za pionirsko šolo so prejeli prijave le dveh šol, čeprav so ponudili strelišče, materialna sredstva, inštruktorje in bili pripravljeni plačati tudi prevozne stroške. Nekoliko bolje je bilo s tečajem za inštruktorje strelstva, čeprav je le 0§ Bratov Strafela iz Markovec poslala svojega predstavnika. Strelske družine so namreč poslale 17 svojih predstavnikov, od teh jih je 16 prejelo naziv inštruktorja, eden pa nadaljuje šolanje za trenerja. Moramo poudariti, da so v občinski strelski zvezi prvič tako organizirano pristopili k šolanju kadrov, to obliko pa bi kazalo obdržati tudi vnaprej. Ob skrbi za inštruktorje pa so. pridobili tudi 24 strelskih sodnikov, med njimi tudi nekaj republiških. Vendar pa moramo, ko govorimo o kadrih, zapisati, da delo še vse preveč sloni na aktivnosti posameznikov, drugi pa se v delo ne vključujejo v potrebni meri. Prav je, da nekaj takšnih zane- senjakov predstavimo. To so Kondrad Kramberger iz SD Kidričevo, Štefan Skok iz SD Turnišče, Alojz Koželj iz SD Železničar, Franc Strucl iz SD Juršinci in Slavko Ivanovič iz SD Jože Lacko. Seveda jc aktivnih delavcev še več, omenili smo nekatere najbolj delavne. Med težavami, ki spremljajo strelce in strelke, moramo omeniti težave z nabavo kvalitetnega orožja, ki je v večini primerov vezano na uvoz, ta pa je vse prej kot zadovoljiv. Ptujski strelci so v preteklem letu iz uvoza dobili eno samcato zračno puško, v začetku tega leta pa še šest MK pištol. Za kvalitetnejši vzpon je to pravgotovo premalo. Zato pa so v preteklem letu nabavili precej druge strelske opreme. Se nekaj besed o tekmovanjih. Izvedli so vsa, ki so bila zapisana v programu zveze, teh pa je bilo precej. Strelci in strelke pa so se udeležili tudi vseh republiških in državnih tekmovanj, seveda le tistih, ki so dosegli norme za nastop. Po daljšem premoru je ponovno eden njihovih strelcev nastopil v republiški reprezentanci. To je mladinec Tonči Planine. Več strelcev je prejelo tudi naziv mojstra, veliko več naziv odličen strelec in še več naziv odličen strelec in še več dober strelec. Od izvedenih prireditev pa omenimo štiri večja. To so dvoje republiških prvenstev, eno kontrolno in najkvalitetnejše. Turnir repubhk in pokrajin. Seveda pa vseh prireditev strelci sami ne bi uspeli izvesti. Zato so jim v pomoč pris- kočile ptujske delovne organizacije in skupščina občine. Od prihodnjih prireditev pa naj omenimo prvo in sicer republiško prvenstvo v streljanju s se- rijskim zračnim orožjem za pionirje in pionirke, ki bo proti konvu aprila v novem strdušču. Seveda v tem sestavku vse dejavnosti nismo uspeli zajeti. Ob koncu dodajmo še, da so na letni kon- ferenci ob diplomah za uspešno zaključen tečaj za inštruktorje strelstva podelili tudi plakete Strelske zveze Slovenije ptujskim strelcem na leteče cilje. Zlate plakete so prejeh Janko Rožmarin, Rudi Rakuša, Franc Rakuša in Mirko Korošec, deset strelcev je prejelo srebrne, trije pa bronaste. 1. kotar PIONIRSKA KOŠARKA Starejše pionirke — 3. kolo: Olga Meglic — Kidričevo 27:44, Franc Osojnik — T. Znidarič 40:41; vrstni red: F. Osojnik 4, T. Znidarič 4, Majšperk 2, Kidričevo 2, Olga Meglic in Podlehnik brez točk. Starejši pionirji — 4. kolo: F. Osojnik — Olga Meglic 60:45, Maj- šperk — T. Znidarič 65:40, Podlehnik — Kidričevo 51:64; vrstni red: Majšperk 6, Dornava 6, F. Osojnik 4, Kidričevo 2, Podlehnik 2, T. Znidarič 2, Olga Meglic brez točk. Mlajši pionirji — 3. kolo: Markovci — Dornava 7:34; vrstni red: Tone Znidarič 4, Franc Osojnik 2, Dornava 2, Markovci 2, O. Meglic brez točk. MlajSe pionirke: Tone Znidarič — Markovci 25:9. L k. SKL vzhod: Podbočje-Drava 73:72(742:37) S tem porazom so košarkarji Drave na lestvici zdrknili za eno mesto nižje, v prihodnjem kolu ponovno gostujejo in sicer v Dravogradu. SLOVENSKE NOGOMETNE UGE V nedeljo nadaljevanje tekmovanja v slovenskih nogometnih ligah, tako enotni kot obeh področnih, bodo v nedeljo začeli z nadaljevanjem, ki bo v marsičem zanimivo tudi zd obe selekciji z območja Medobčinske nogometne zveze Ptuj, to je peti selekciji Drave in Aluminija. Drava bo imela v enotni ligi zelo težko nalogo, če se želi obdržad v društvu najboljših slovenskih nogometnih se- lekcij. Tako se bo potrebno pošteno potrudid prav na vseh srečanjih. Ob tem pa tekmovalni razpored ni nič kaj ugoden, saj bo Drava gostovala pri ogroženih ekipah, v Ptuju pa igrala proti moštvom za vrha lestvice. Kljub temu pa si tako igralci in vodstvo želijo obstanka, zavedajo pa se, da se bo potrebno boriti za vsako točko. Prvo srečanje nadaljevanja bo Drava odigrala v Ptuju in sicer proti selekciji Lendave. Pri Aluminiju nimajo skrbi okrog izpada, imajo pa možnosti za visoko uvrstitev. Pripravljabia srečanja po rezuhatih sicer niso bila uspešna, vendar upajo, da bo v prvenstvu bolje. V nedeljo bodo nogome- taši Aluminija gostovali v Domžalah. 1. kotar Akiminij-SVLeibnHz2:2 Nogometaši .Muminija iz Kidričevega so se v prijateljskem nogorne- tnem srečanju pomerili z ekipo SV Leibnitz iz Avstrije. V tej ekipi nastopajo tudi trije naši igralci in sicer Grbavec in Mesaric, nekdanja igralca Aluminija in Koblencler, nekdanji igralec mure.'Tako domačikot gosti so pričeli srečanje dokaj previdno in Rombimrali pred obema 16-meterskima prostoroma, vendar brez pravih priložnosti za zadetke. Gostje so prvi povedli po lepi podaji Draga Grbavca. Domačini so prek Beka rezultat izenačili in nekaj trenutkov zatem tudi povedli z zadetkom Albina Dončeca, kije z lepim strelom glave ukanil vratarja gostov, ki so v zadnji minuti prvega polčasa izenačili iz enajstmetrovke. Tudi v drugem delu smo lahko videli dobro igro obeh nasprotnikov. Oboji so si ustvarili veliko priložnosti, vendar paje bila realizacija slabša stran obeh moštev. Pred sto gledalci je srečanje dobro vodil sodnik Drago Kneževič iz Kidričevega. Danilo Klajnšek Občinsko prvenstvo Ptuja v veleslalomu Na Roglji na Pohorju je bilo 27. februarja letos prvo občinsko pr- venstvo Ptuja v veleslalomu, ki se gaje udeležilo kar 106 tekmovalcev. Organizator prvenstva je bila smučarska sekcija, ki deluje v okviru ptujskega kluba mladih, žal pa so pogrešali sodelovanje Telesnokulturne skupnosti občme Ptuj. Glede na pogoje treninga so bili doseženi rezultati kar dobri. V pionirski konkurenci je med pionirkami zmagala Zdravka Gomilšek iz OŠ Franc Osojnik Ptuj. ta šola paje bila tudi ekipni prvak. Med pionirjije zmagal Matjaž Kekec izOŠ Bratov Strafela Markovci in tudi ta šola je bila ekipni prvak. Med mladinkami in mladinci pa so prevladovali ptujski gimnazijci. Tako je med mladinkami zmagala Nataša Knuplež, med mladinci pa Milan Reberc, oba iz gimnazije Ptuj, kije bila tudi dvakratni ekipni prvak. Med vrati je bilo treba tudi tekmovalno zarobiti Koncentracija pred startom TEDNIK — 13. marec 1980 OGLASI IN OBJAVE - 15 Mercator Izbira Panonija n. sub. o., Ptuj, razpisuje 1. po sklepu delavskega sveta TOZD Maloprodaja javno prodajo (dražbo) tovornega avtomobila mercedes l 406/d-35, leto izde lave 1972, registriran in v voznem stanju Izklicna cena 120.000 din. 2. po sklepu delavskega sveta TOZD Veleprodaja javno prodajo (dražbo) osebnega avtomobila citroen 2 cv, tip spaček, leto iz- delave 1972, neregistriran, v voznem stanju Izklicna cena 11.000 din. Vsak ponudnik mora pred pričetkom dražbe položiti v go- tovini varščino, ki znaša 10 odstotkov izklicne vrednosti vo- zila, ki je predmet dražbe. Javna prodaja bo v petek, dne 21. marca 1980 ob 10. uri na dvorišču Centralnega skladišča TOZD Veleprodaja, Ro- gozniška cesta Ptuj. dežurstvo prehrambenih trgovin: sobota, 15. marca 1980 prodajalni market ptuj in delikatesa sobota, 22. marca 1980 prodajalni na-ma Jo PANORAMA^....... . kino ZAHVALA Ob i/gubi našega dragega moža. ata ter dedka Franca Drevenška iz Male vasi se najiskreneje zahvaljujemo vsem sosedom, znancem, sorodnikom in prijateljem za darovano cvetje in izrečena sožalja. pev.skemu zboru, govornikoma in g. župniku za tolažilne besede. Posebna hvala kolektivom: ŽTP Maribor. AGIS Ptuj. Domu upokojencev Mureiinci ter vsem. ki so ga spremljali v tako lepem številu na njegovi prerani zadnji poti. vsi njegovi PTUJ Četrtek. 13. marca:'MOŠKI, KI J F. LJUBIL ŽENSKE fr. barv. ljubezenski film. ob 20. uri KO POMLAD ZAMUJA dom. barv. film: Petek. 14. marca: KO PO- MLAD ZAMUJA dom. barv. vi- stav. iz NOV: Sobota. 15. in ne- delja. 16. marca: KARATE IZ HRAMA SHAO LIN jap. barv. CS karate film. ob 10. uri bo ma- tineja Šved. barv. filma DOGO- DIVŠČINE MALEGA MIHCA; Torek. 18. marca: MOŽ. KI GA JE TREBA UBITI. dom. barv. vistav. film; Sreda. 19. in četrtek,. 20. marca: F. I. S. T. am. barv. film PETO SREČANJE MALIH VOKALNIH SKUPIN SLOVENIJE Radio Velenje in z zveza kulturnih organizacij Slovenije bosta pripravila v petek. 4. aprila 1980 s pričetkom ob 19. uri v domu kulture v Šoštanju 5. .srečanje malih vokalnih skupin Slovenije. Na srečanju lahivO nastopajo male vokalne skupine iz SR Slovenije in iz zamejstva, to je sestava od 3 do 7 pevcev, dovoljena je spremljava z ljudskim instrumentom. Prijave je treba poslati do 25, marca 1980 na naslov RADIO VELENJE, 63320 Velenje, Foitova 10, poštni predal 89. Hkrati s prijavo morajo skupine sporočiti naslove 5 skladb, s katerimi želijo nastopiti na srečanju. Organizatorja bosta vesela, če bodo med predlaganimi skladbami tudi narodne pesmi z območja, s katerega prihaja skupina, dobrodo.šle pa so tudi izvirne partizanske pesmi. Posebna žinja bo med predlaganimi skladbami izbrala dve. s katerimi bodo male vokalne skupine nastopile v Šoštanju. Ob zaključku pa bodo udeleženci 5. srečanja malih vokalnih skupin Slovenije zapeli Radovana Gobca »Zdravico svobodi.« Občni zbor icultumo prosvetnega društva „Sava" iz Frankf urta Soboto 8. marca 1980 so se na rednem letnem občnem zboru zbrali člani — naši rojaki začasno zaposleni v tujini — Kulturno prosvetnega društva ,,Sava" iz Frankfurta. Devetega občnega zbora se je udeležilo izjemno veliko število članov, predstavnikov delovnih organizacij, ki imajo svoje poslovalnice v Frankfurtu, predstavniki konzulata in CK ZKS ter delegacije občinske konference SZDL Ptuj oz. koordinacijskega odbora za vprašanja naših delavcev v tujini. Iz poročil predsednika, sekretarja, blagajnika in predsednika nadzornega odbora je bilo razvidno, da je bila dejavnost društva v minulem letu bogata in raznolika. V okviru društva deluje cela vrsta sekcij (kegljaSka, šahovska, pevska, knjižnica, tečaji slovenskega jezika za odrasle), društvo je pripravilo proslavo Prešernovega dne, komemoracijo za konzulom Edvinom Zdovcem in revolu- cionarjem Edvardom Kardeljem, praznovanje dedka Mraza za slovenske otroke, člani društva so se udeležili najrazličnejših športnih tekmovanj v okviru društva in mdddruštvenih tekmovanj, ob Dnevu mladosti je društvo pripravilo proslavo in svečan sprejem učencev slovenskega dopolnilnega pouka v pionirsko organizacijo in Se bi lahko naštevali dejavnosti in uspele izvedene naloge zares prizadevnih članov ,,Save". Društvo, katerega začetki segajo v letu 1972, si je v teh nekaj letih svojega obstoja pridobilo zaupanje ne samo naših rojakov v tujini, tem- več vseh, ki kakor koli sodelujejo z društvom in nenazadnje tudi nemške oblasti priznavajo in cenijo prizadevanja društva in podpirajo njegovo dejavnost. Društvo je eno redkih naših društev, ki ima svoje prostore, kar mu seveda omogoča široko dejavnost, v samih prostorih, pa lahko naši rojaki prebirajo slovenske ča- sopise, revije, tednike, si izposodijo slovenske knjige, se sestajajo in prirejajo tudi družabne večere. Tudi program za leto 1980—81 obeta živahno dejavnost društva. Tako že v mesecu aprilu načrtujejo proslavo ob obletnici Can- karjevega rojstva, društveni šahovski turnir, v mesecu maju bodo pripravili proslavo Dneva mladosti m sprejem v pionirsko organizacijo, v mesecu juniju bodo člani društva sodelovali na 7. evropskem srečanju Slovencev v TUbingenu, v mesecu oktobru bodo izvedli svojo največjo in že tradicionalno prireditev Vinsko trgatev, v mesecu novembru bodo pripravili proslavo Dneva republike, sodelovali bodo na naj- različnejših športnih tekmovanjih v kegljanju, v šahu, pripravili tečaj slovenskega jezika za odrasle in še bi lahko naštevali. Po občnem zboru je bila proslavi Dneva žensk. V kulturnem programu so souelovali učenci slovenskega dopolnilnega pouka in mladi iz sosednjih društev ter pevska sekcija ,,Save". V nedeljo so se sestali člani upravnega od- bora ,,Sava" in delegacija koordinacijskega odbora za vprašanje naših delavcev začasno zaposlenih v tujini pri OK SZDL in se dogo- vorili o konkretnih nalogah nadaljnjega sodelo- vanja. Tako naj bi skupaj z Mariborom pripravili v mesecu maju srečanje naših rojakov iz tujine v Jugoslaviji, opremili folklorno skupino, ki jo želi društvo ,,Sava" ustanoviti, postopoma izpopolnili knjižnico društva, posebej pa je bil izpostavljen problem nedovoljnjega informiranja naših rojakov v tujini v zvezi z novo zakonodajo in preobrazbo določenih služb v domovini. Ugotovitev obeh strani, tako članov društva ,,Sava" kot predstavnikov ptujske občine pa je bila, da je sodelovanje uspešno in da postaja vez med domovino in ,,Savo" vedno bolj tesna in čvrsta in na takih osnovah je tudi nadaljnemu medsebojnemu sodelovanju zagotovljen uspeh. N. B. TEMELJNA ORGANIZACIJA GOSTINSTVO MlOiK\ BISER" Posebna skrb izobraževanju kadra v preteklem letuje temeljna organizacija dokaj dobro poslovala, na to kažejo tudi doseženi poslovni rezultati: celotni prihodek seje povečal za 26 odstotkov, porabljena sredstva za 22 odstotkov, dohodek za 31 odstotkov in čisti dohodek za 22 odstotkov; osebni dohodki pa so se v tem obdobju povečali za 25 odstotkov. Celotna planska predvidevanja so bila v letu 1979 presežena za 5 odstotkov, čisti dohodek za 3 odstotke in osebni dohodki za 4 odstotke. V tem obdobju seje povečala tudi produktivnost dela; skupno izplačani povprečni osebni dohodek paje v letu 1979 znašal 8330 dinarjev. Zanimiv je podatek iz poslovnega poročila, ki pove. daso stroški reprezentance, kilometrine in dnevnice dosegli le 33 odstotkov v primerjavi s planom. Planske naloge za leto 1980 so uokvirjene v resolucijska določila, ki načrtujejo 25-odstotno hitrejšo rast dohodka nad osebnimi dohodki, realno rast osebnih dohodkov za 18 odstotkov in 15-odstotno rast sredstev za skupno porabo. Celotni prihodek pa naj bi dosegel 113,652.712 dinarjev. Posebno skrb pa bo temeljna organizacija v letošnjem letu namenila izobraževanju zaposlenih. Po podatkih je bilo ob koncu leta 1979 za- poslenih 262 delavcev, od tega 1 delavec z visoko izobrazbo, en delavec z vi.šjo, 13 delavcev s srednjo, 12 delavcev z nišjo, 3 delavci z visoko kvalifikacijo, 169 delavcev s kvalifikacijo, 36 delavcev s polkvalifikacijo in 27 delavcev brez kvalifikacije. Struktura zaposlenih tako kaže. daje v temeljni organizaciji zaposleno okrog 60 odstotkov kvalificirane delovne sile. Zato so si v letošnji program zadali pomembno nalogo povečati število visokokvalificiranih delavcev z dodatnim izobraževanjem ob delu. To bo tudi kakovostno vplivalo na izboljšanje celotne ponudbe v gostinstvu in seveda na gospodarski rezultat temeljne organizacije. MG ORNAKRONIKA n /.^,?^ '^'^ ^^/^"^'"^^ ^0.. marca 1980 so miličniki postaje milice t tuj^ in oddelkov posredovali v štirih prometnih nesrečah. Zabeležili so eno hujso m tri lažje telesne poškodbe. Glavni vzroki nesreč so bili prehitra vožnja, vinjenost m izsiljevanje prednosti. Na vozilih je za okoli 50.000 din materin UP ikaHf ■' S KOLESOM PRED AVTO- MOBIL Do nezgode je prišlo v sredo 5. marca na Dornavski cesti pri Ptuju. Voznik osebnega avtomo- bila Mirko Čemivec iz Mezgove 65 je peljal iz Ptuja proti Dornavi. Pri odlagališču smeti je s stranske ceste pripeljal na prednostno ko- lesar Anton Vrabl iz Dornavske 24. Ker je zapri pot avtomobilu je prišlo do trčenja, pri katerem je Vrabl utrpel lažje poškodbe. Na vozilih je za okoli 6.000 din ma- terialne škode. POČILA ZRAČNICA V četrtek 6. marca je voznik motornega kolesa Janez Petek iz Polenc 33 peljal kolo z motorjem, iz Ptuja proti Zagrebški cesti. Na vozilu je sedel tudi Jože Petek, | prav tako iz Polenc. Ko sta se \ pripeljala prek dravskega mostu, je na zadnjem kolesu počila zrač- nica. Vozilo je zaneslo in oba sta padla po cestišču. Jože Petek je pri tem dobil hude poškodbe, mate- rialna škoda paje neznatna. VOZIL PREHITRO Do težje nesreče je prišlo v po- nedeljek 10. marca ob 20.10 v Stojncih-Voznik osebnega avto- mobila Vladimir Mileč iz Ljub- ljane je peljal iz Borla proti Ptuju. Pred Stojnci je na ravnem delu cestišča in verjetno tudi zaradi vinjenosti nekaj časa vozil po bankini in trčilv betonski propust ob cesti. Lažje sta bila poškodo- vana voznik Mileč in njegov so- potnik Lazar M. iz Maribora. Na vozilu je za okoli 40.000 din ma- terialne škode. -OM Urejanje v okviru možnosti Na /adnji skupščini enote za upravljanje in razpolaganje s stavbnim zemljiščem pri SKS Ptuj st) delegati najprej pregledali uresničevanje Nklepov s prejšnjega zasedanja skupščine, zatem pa se seznanili z uresničevanjem delc)vnega in finančnega programa enote za leto 1979, ki jc bil že potrjen na .sKup.ščini samoupravne komunalne skupnosti t) hči n C Ptuj. Tokrat so delegati sklepali tudi o programu urejanja nezazidanega stavbnega zemljišča v občini Ptuj za leto 1980 s finančnim načrtom za i/vcdbo^programa in financiranja strokovne službe. Ob tej prilqžno.sti so strokovni delavci enote delegate seznanili s spremembami, kijih je skozi javno razpravo, kije bila podaljšana do 10. januarja letos doživel osnutek programa urejanja nezazidanega stavbnega zemljišča v občini Ptuj. Sprejeti program ima zmanjšani načrt urejanja nezazidanega stavbnega zemljišča na območju krajevne skupnosti Budina — Brstj^e in Nji\cae ter dodan načrt urejanja območja krajevne skupnosti Majs- pcrk in Trubarjeve ulice v Ptuju; izpuščen paje načrt urejanja stavbne- ga zemljišča na območju Selške — Mejne — Draženske in Mariborske ceste. Tiik spremenjen program so namreč zahtevale dodatne potrebe in tudi sistemski pristop k urejanju družbenih zemljišč. Celoten pro- gram urejanja zemlji.šč je v letu 19"80 ocenjen na 50 milijonov dinarjev. Ob koncu zasedanja .so delegati skupščine enote sprejeli še akcijski ' program za zmanjševanje stroškov enote in izrazili prepričanje, da bo sprejeti program dela in finančni načrt enote v celoti uresničen, to pa bo tudi najboljši prispevek h ustalitvi nasploh. MG Ko objestnost preraste v vandalizem Objestnost je, lahko trdimo, značilnost mladih ljudi. Ce pa na objestnost vpliva še kaj, na primer alkohol, pa lahko kaj hitro preraste v dokaj nevarnejšo obliko — v vandalizem. Kako bi lahko sicer drugače imenovali, to, kar se je dogajalo v noči od sobote na nedeljo v Pobrežju in Vidmu. Nad posledicami neodgovornega obnašanja ,,vročekrvnežev" so se v nedeljo zgražali vsi mimoidoči. V dolžini približno enega kilo- metra so bili namreč na obeh straneh cestišča polomljeni smerniki, ki označujejo rob ceste. Pri pokopališču v Vidmu sta bila odtrgana in uni- čena oba prometna znaka z imenom kraja, STOP znak pa se je znašel na nekem spomeniku na pokopališču, za nameček pa je bilo polomljene še nekaj metrov lesene ograje. Le komu je bilo vse omenjeno tako na poti. Upamo, da bodo storilci kmalu znani in da bodo ob prestajanju zaslužene kazni svoje nepremišljeno in družbi škodljivo dejanje še kako obžalovali. JB Uničeni prometni znaki, polomljena ograja.... POGOVOR z LOJZETOM CENCEM Dosledno izvajanje obstoječih predpisov v Tedniku smo objavili že dva pogovora z Lojzetom Cencem, vodjem občinskih sodnikov za prekrške v Ptuju. V prvem pogovoru je tekla beseda o najpogostejših prekrških, ki jih obravnavajo ptujski sodniki za prekrške. V drugem pogovoru pa smo razglabljali o kaznovalni politiki sodnikov za prekrške. Do sedaj smo torej le ugotavljali takšne ali drugačne vzroke in posledice nastalih prekrškov. Zaradi neugodnega stanja na posameznih področjih, predvsem na področju prometne varnosti in javnega reda in miru je Lojze Cene predlagal povečanja aktivnosti predvsem na teh področjih: ,,Odlok o prometu v Ptuju bi se moral izvajati dosledneje. Predvsem, kar zadeva tiste odločbe, po katerih se mora začeti s poučevanjem kandidatov za voznike motornih vozil na že zgrajenem poligonu v Hajdošah. Tudi s počasnimi vozili (vprego, traktorjem in delovnimi stroji) ne bi smeh voziti ob prometnih konicah. Nujno bo treba urediti začasni parkirni prostor v mestu Ptuj, če želimo prometni režim Se nadalje razvijati. Zvezni zbor skupščine SFRJ je sprejel sklepe o varnosti prometa (Ur. list SFRJ 6/80) v katerih zadolžuje družbenopolitične skupnosti, družbenopolitične organizacije, šole, upravne organe in sodstvo, delovne organizacije in krajevne skupnosti, da se aktivno vključijo v razreševanje vseh tistih vprašanj, ki zadevajo njihovo pristojnost in odgovornost. Predvsem na področju cestnega, delno tudi železniškega prometa. Zato bo nujno potrebno, da vsi zavezanci in odgovorni za to področje v čim krajšem času sprejmejo svoje programe dela in takoj pristopijo k izvajanju. Da bi bila zagotovljena uspešnost aktivnosti na tem področju bo verjetno potrebno določiti koordinatorje dela." Kaj predlagr*e za izboljšanje stanja na področju javnega reda in miru? J ,,Da bi izboljšali stanje na področju javnega reda in miru, bo nujno bolj resno kot doslej izvajati določila javnega reda in miru, bo nujno bolj resno kot doslej izvajati določila zakona o prekrških zoper javni red in mir, po katerih ni dovoljeno točiti alkoholnih pijač vinjenim osebam, skupini v kateri je vinjena oseba in tudi ne mladoletnikom. Ta odločba tako rekoč ni izvajana, morda bi našli kak osamljen primer, v glavnem pa ne. Gostinsko osebje v družbenem in zasebnem sektorju nudi alkoholne pijače v neomejenih količinah, tako vinjenim skupinam, kot skupinam in celo mladoletnikom. Zoper take storilce je bilo podanih nekaj predlogov, vendar smo mnenja, da je učinkovitost nadzora nad takimi početji še mnogo prešibka." Leto stabilizacij, pravzaprav obdobje varčevanja je pred nami. Kako ste se sodniki za prekrške vključili v ta prizadevanja gospodarstva in naše družbe kot celote? ,,Da bi se tudi sodniki za prekrške vsaj dehio vključili v stabiliza- cijske ukrepe smo že uvedli poizkus obravnav na način, da omogočimo vabljenim obdolžencem in pričam prihod na zaslišanje v času, ki jim je glede na prometne razmere in glede na zaposlitev najustreznejši. Prihod na zaslišanje jim je omogočen tudi ob sredah v popoldanskem času. Seveda pa na tak način ne moremo obravnavati vseh specifičnih primerov kjer so npr. skupine obdolžencev ali kjer je potrebno soočanje." M. Ozmec Zlatipariž Ormaža V soboto. 1. marca 1980 sta v krogu svojih najdražjih v poročni dvorani skup.ščine občine Ormož proslavila svoj zlati jubilej in bila proglašena za zlatoporočenca FRANC in MARIJA JAUŠOVEC iz Cvetlične 20 v Ormožu. Franc je bil rojen septembra 1909 na Runču. Marija pa decembra 1906 v Lačavesi. poročila sta se 3. marca 1930 v Ormožu. Imata tri otroke (dva sina in hčerko), prav tako tri vnuke in že kar 4 pravnuke. Vsi, kiju poznajo jima k visokemu jubileju čestitajo. Besedilo in posnetek: Jože Sever Franc in Marija Jaušovec ob razglasitvi za zlatoporočenca RODILE SO: Branka Jozič, Nova vas 1 — Dejana; Dragica Toplak, Podvinci 75 — dečka; Ana Kodrič, Zabovci 43/b — dečka; Marija §tum- berger, Cirkulane 18 — Melito; Milena Hadler, Crtkova 2 — deklico; Danijela Zoreč, Za- grebška 71 — deklico in dečka; l.iljana Klemenčič, Mihovci 94 — Mitja; Alojzija Trop, Ziherlova Ploščad 6 — Mitja; Antonija Majcen, Savci 32 — dečka. UMRLI SO: Franc Novak, Stopno 16. roj. 1901, umri 6. marca 1980; Ana Voglar, Za- grebška 59, roj. 1893, umrla 8. marca 1980; Anton Krajnc, Senčak 15, roj. 1933, umri 7. marca 1980. TEDNIK izdaja zavod za časopisno m ra- dijsko dejavnost flADiO-TEDNIK 62 250 Ptuj, Vošnjakova 5, pošt- ni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestavljajo vsi no- vinarji zavoda, direktor in glavni urednik MIHAEL GOBEC, odgo- vorni urednik FRANC FIDER- SEK, tehnični urednik ŠTEFAN PUŠNIK. Uredništvo in uprava Radio-Tednik, telefon (062) 771- 261 in 771-226. Celoletna na- ročnina znaša 250 dinarjev, za tujino 350 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400-603-31023. Ti- ska CGP Večer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu je TEDNIK uvrščen med pro- izvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa pro- izvodov.