Razne stvari. Iz doma&h krajev. Č. gg. slov. tovarišem abiturijentom mariborske gimnazije iz 1. 1890 naznanjam, kot za slovenske tovariSe določeni sklicatelj, da se za letos dogovorjeni sestanek posebno radi dislokaciiskih razmer vrSiti ne more. — V Pragi 4. avgusta 1900. Dr. Ivan Žm av c. Maturanti mariborske gimnazije iz leta 1880 snidejo se v torek 21. avgusta 1.1. Ob polu deseti uri bo maSa zadušnica za pokojne tovariše v cerkvi sv. Alojzija; ob 10. uri zajutrek v gostilnici «pri Zamorcu*, ob polu 1. uri obed in ob polu 8. uri večerja v gostilnici «pri nadvojvodi Janezu*. TovariSi iz bližnjih letnikov so dobro došli. Shod sklicujejo: dunajska vseučiliška docenta dr. R. Frank in dr. M. Murko, in pa F. Ruhri, uradnik mestnega magistrata v Mariboru, kateremu naj se blagovolijo gostje prijaviti. Na Slomšekovo slavnost v Ponikvi so se poslali s Štajarskega sledeči brzojavi: M a r i b o r. Prevzvišenemu knezu in škofu Antonu Martinu Slomšeku, največjemu dobrotniku in milemu očetu Slovencev ob njegovi stoletnici »Slava!« in večen spomin. — Lavrencij Herg, stolni dekan. Maribor. Sveti Bog ohrani Slovencem pobožni duh Slomšekov. — Kanonik dr. Križanič. M a r i b o r. Duhovščina stolnega župnišča mariborskega, zadržana udeležiti se veleslavne svečanosti, kliče vsem čestilcem nepozabnega Slomšeka gromoviti «Živio»! Maribor. Obmejni Slovenci burno pozdravljajo slavnost, želeč, da ta slavnost združi vse Slovence za Slomšekov program. — Šentiljski narodnjaki. Maribor. Slomšekov duh Tzbujaj in krepi vse Slovence. — Bralno društvo Št. Ilj, Thaler, predsednik. Hoče. Hočki duhovniki želijo: SlomSekov duh prešinjaj slovenski rod! Iloče. Katoliško gospodarsko bralno društvo v Hočah kliče Slomšekovim slavilcem «Slava»! Marnberg. Marnberški Slovenci pozdravljajo Slomšekove čestilce in želijo obmejno slovensko Solo, da bi se mladina vnela za slovensko besedo materino. — Somrek. L j u t o m e r. Slava Tebi, ki si nam branil naši svetinii, ki sta nam sveti kot svetli oči. Kozje. Duh Slomšekov naj veje med brati Slovenci. Čestilcem njegovim pozdrav! — Za »Katoliško politično društvo za kozjanski okraj« Tomažič. Celje. Slava spominu neumrljivega Slomšeka kliče »Delavsko podporno društvo v Celju«. Gradec. Velikemu duhu Slomšekovemu se klanjamo do tal i slovenski naprednjaki. Slava njegovim slavilcem. Trbovlje. Slava Slomšekovemu spominu, slava vrlim čestilcem njegovim. — Katoliško delavsko društvo. Gornji Grad. Slava Slomšeku kot opevatelju savinjskih planin! — Savinjska podružnica «Slov. planinskega društva«. Št. Pavel. Slomšekovi nazori naj se uresničiio. Slava mu! Vitez Zitterer, Plesnik. Š o š t a n j. Spominu našega pastiria, učitelja, kličemo «Slava»! Za šoštanjsko čitalnico in podružnico sv. Cirila in Metoda. — Dor. Fran Mayer. Konjice. Naše katol. politično društvo srčno želi, da bi vsa slovenska društva delala v duhu Slomšekovem. — Načelnik Voh. Nasledki Slomšekove slavnosti v Marnbergu. Krojač Povoden ie štirim pomočnikom odpovedal službo, ker so bili na »stari poSti« in pri Slomšekovi slavovsti delavskega društva. Sploh so nemški velikaši delali na vse kriplje, da bi bilo malo udeležencev — a zaman. Šola na Muti se bo z drugim šolskim letom v dvorazrednico razširila. Slovenska šola naj raste! Imenovanje. Državni pravdnik Karl Ekl v Celju je imenovan viSjim deželnosodnim svetnikom, pravdniski namestnik dr. E. Bayer pravdnikom in dr. Ad. Božek iz Ljubna pravdniškim namestnikom v Celju. Deželnosodni svetnik Sokol pl. Reno je prestavljen iz Slov. Gradca k okrožnemu sodisču v Celju. Urarla je na Dobrni gospa Marija Kummer, mati gospe dr. Nemaničeve. Poročil se se je c. kr. učitelj v Karlavi pri Gradcu g. Cizel z gdč. Kristino Haderer. Načelnik okrajnega zastopa mariborskega, dr. Šmiderer, in njega namestnik Bankalari sta dobila potrjenje. Osebne vesti. Profesor na višji gimnaziji v Ljubljani, g. M. PleterSnik, je povodom umirovljenja odlikovan z vitežkim križcem Fran Josipovega reda. Načelnik okrajnega zastopa nekje v slovenskih krajih jako lepo skrbi za Slovence. Neki Slovenec se ie pogodil z Nemcem, da mu proda vino. Nemškutarski načelnik pa je šel k Nemcu, ter mu tako dolgo odsvetoval, da je Slovenec ostal na cedilu. To je skrb načelnika za gospodarski blagor svojega okraja! Železnica na Slatino. Vse predpriprave so malodane izgotovljene. Le zavolio kolodvorov na Mestinju, Slatini in Rogatcu še se bo natančneje določilo. V Ljutomer, dne 2. septembra! Ker leži mursko polje tako oddaljeno od druge slovenske domovine, da se našemu vrlemu ljudstvu ni mogoče bilo udeleževati Slomšekovih svečanosti in osobito ne prelepe narodne slavnosti na Ponikvi, bode se dne 2. septembra praznovala takova slavnost v večjem obsegu v Ljutomeru. Ta svečanost bo prava Ijudska svečanost. Vršila se bo v krasnem Seršenovem logu, na tistem prostoru, kjer se je vršil pred 30 leti znameniti prvi slovenski tabor. Slavnostni govor bode govoril učni prefekt, gosp. Anton Korošec iz Maribora; pevskih točk se bode udeležilo okoli 50 pevcev, svirala bode Andraševska godba, in, kar bode naše Poljance najboij zanimalo, nastopili bodo čili eeljski Sokoli z zastavo. Na svidenje torej v obilnem številu! Iz Sevnice. V Savi utonil je dne 25. pr. m. šolar, sin posestnika A. Gabriča na Žigerskemvrhu. Šolarji so se kopali; ko pa je šel Gabrič nekoliko bolj na globoko, ga je prijel krč in potopil se je. Cez poldrugo uro so dobili že mrtvega na suho. — Tisti dan pa je žena posestnika Antona Perca, četrt ure od Sevnice, gnala vola na vodo; ker pa slučajno ni pazila, da vol bode, se vol zakadi v njo in ji trebuh čisto razpara. Prihiteli so hitro duhovnik in tudi zdravniška pomoč. Dne 29. pr. m. v nedeljo so jo odpeljali v deželao bolnišnico v Brežice. Streljanje proti toči. Tekom poletja pridejo, tako poroča gsp. dr. Josip Vošnjak, na Spodnje Štajarsko ti-le strokovnjaki vinogradništva in meteorologije: ravnaleli centralnega meteorološkega zavoda, dr. Pernter z Dunaja, gornjeavstrijski deželni tajnik K. Tanzer, bavarski vladni svetnik H. Berman iz Monakovega in celo iz Tiflisa v Kavkazu pride ravnatelj carskih vinogradov, Jurij GogolJanovski. Neka londonska tvrdka, ki ima v Indiji nasade za čaj, katere večkrat pobije toča, pa pošlje tudi svojega zastopnika. Vsi ti gospodje se bodo poučevali o vspehih streljanja proti toči. Samomor. Ustrelil se je v Mariboru 49-letni postrešček Marko Leskovar, ker je zgubil službo vsled pijančevanja. Na Bizeljskem je nekdo spravil ponikljane krajcarje v promet. Ne ve še se, kdo ie to storil! Iz Zavrča. Res vsakovrstne nadloge tlačijo nas revue Haložane. Trtna uš nam uničuje vedno bolj in bolj naše vinograde, grozdna plesnoba nam žuga uničiti še to zadnje upanje, katero imamo do naSih novih nasadov. Ubogi kmetič nima skoro toliko, da bi svojo družino pošteno preživel, kje pa še bi vzel, da bi dačo in druge potrebščine poravnal. Posebno letos, ko nam je nekaterim kmetom uima skoro vso ozimino vzela, nimamo se pač ničesar dobrega nadjati. In ravno sedaj, ko ga skoro od nobene strani ni dobiti potrebnega denarja, dobili smo državno podporo, katero nam je poslanec č. g. J. ŽiCkar izprosil. Zato se mu občinski odbor, občine Turskivrh, prav iskreno zahvaliuje za vso njegovo skrb, katero je imel do nas, da nam je toliko potrebno podporo izprosil. Občina Turskivrh. Gornjigrad. Večkrat je bil po raznih časnikih že opisan protestantovski in nemški oskrbnik tukajšnje grajščine. No, mož je ostal isti, kakor je bil. V cerkev zaide malokdaj, čeravno prav blizu stanuje. Procesije se niti na Telovo ne udeleži. Dne 15. julija t. 1. je bila lepa nedelja z običajno procesijo, katere sta se izognila oče in sin. Zadnji je sedel blizu davkarije, s hrbtom obrnjen proti altarju in pokrit s klobukom med blagoslovom, med tem ko so vsi drugi klečali. Oče in mati tega mladeniča nameravala sta čast. g. dekana prositi radi tega oproščenja; ali sta to storila, se ne v6. Vemo pa, da se ljudje silno jezijo nad takim vedenjem oskrbnika in njegovega sina ter se vsak povprašuje, kako je mogoče, da je škofovemu uradniku, ki bi drugim moral dober zgled dajati, kaj takega dovoljeno. Žiče. Deželni potovalni učitelj, gospod Jelovšek, bode dne 2. septembra ob 3. uri popoldne predaval v gostilni Janeza Gosaka po domače «Kučej« o mlekarstvu in živinoreji. Gospodarji in gospodinje od blizo in daleč se k temu važnemu prednašanju prav uljudno vabijo. Ogenj uničil je pretekli torek dopoldne 7 poslopij v vasi Ostrožnem pri Celji. Zažgal je 31etni otrok, igraje se z vžigalicami. Celjska požarna bramba je bila na mestu, ko je bilo že prepozno. V Konjicah je strela udarila v hlev I. Wallanda. V hlevu je bilo nad 40 glav živine, katero so rešili, dočim je hlev pogorel. Spomenik dr. Kranjcu. Velenjski rodoljubi nameravajo dne 2. septembra t. 1. na rojstnem domu odkriti spominsko ploščo rodoljubnemu učenjaku dr. Kranjcu, ki je po ustavnem letu 1848, predaval na tačasni iakulteti graškega vseučilišča. Od čč. oo. frančiškanov v Mariboru smo dobili: Vsem našim dobrotnikom in častivcem prebl. device Marije! Oznanjujemo Vam veliko veselje. Cerkev Matere Milosti bode 11. avgusta posvečena in drugi dan 12. avgusta ob 3. popoldne čudodelna podoba Matere Milosti v svoje novo svetišče slovesno prenešena. K tej veliki slovesnosti vabimo vse naše dobrotnike in častilce Matere Božje. Posebno ljubi in dragi so nam preč. duhovniki lavantinske in sekovske škofije, ki so nas v tetn blaženem delu, ki je bilo veselje in tolažba našega življenja, tako mogočno podpirali. Duhovniške vesti. Preč. gosp. kanonik Jožef Pajek je imenovan stalnim profesorjem nravoslovja; č. g. dr. Fr. Kovačič profesoriem fundamentalne dogmatike in modroslovja na mariborskem bogoslovju. G. g. Fr. Zdolšek pri Sv. Juriju ob Taboru je imenovan knezoškofijskim duhovnim svetovalcem. Župnijo na Polenšaku je dobil ondotni provizor, čast. g. Fr. Valenko. Soupravlja župaijo v Trbovljah dekan vuzeniški, č. g. Henrik Verk. Č. g. vikarii v Konjicah Karol Kumer ie prestavljen v Tinje. Iz dragih krajev. Morski pes nogo odgriznil. Nedavno se je kopal v morju pri Voloski neki delavec iz kamenoloma v Preluki. Ker se je upal predaleč v morje, se mu je približal morski pes in mu odgriznil levo nogo. Ker so ga doma pogrešali, so šli iskat in res so ga našli mrtvega v vodi in popolnoma izkrvavljenega. Pokopali so ga na pokopaliSču v Voloski. Zanimiva dogodba iz vojne na Kitajskem. V luki Taku so se avstriiski vojaki bojevali skupno proti Kitajcem. Dve trdniavi so vzeli skupno, tretjo pa — čudi se, eitatelj! — vzel je en sam — avstrijski vojak. Ta vojak ni bil izvežban topničar, toda v svojem vojnem navdašeniu se je spravil na top, katerega so vzeli prej Kitajcem, pomeril ž niim na trdnjavo, — top se sproži, — granata zatuli v zraku in trešči v trdnjavo: v tistem trenotku pretrese zrak silen vrišč in hrup, iz trdnjave švigne ogenj izvali se črn in bel dim in ob enem se razprSi s silnim pokom vsa trdnjava. Kamenje, prst, Kitajci, vse to je frčalo nad dve sto metrov visoko v zrak. Kaj je bilo? Avstrijski vojak je ustrelil v zalogo smodnika v trdnjavi in to je povzročilo razrušitev. Veliko navdušenje je zavladalo v našem vojaštvu in tudi med Rusi, — vse ie hvalilo izvrstnega avstrijskega junaka, 0 poroki srbskega kralja z Drago Mašinovo se še poroča: Kralj je nosil uniformo generala s trakom Miloševega reda. Videti je bilo, da je srečen in zadovoljen. Nevesta je bila oblečena v kitajski svili z benečanskimi čipkami. Pajčolan je bil iz bruseljskih čipk. Nevesta je bila videti zelo resna. Za kraljem so stopali zastopnik carjev, Manzurov, z velikim kordonom takovskega reda, katerega mu je kralj podelil šele v nedeljo, predsednik skupšCine in zastopnik Francije, Marchand. Tem so sledile sestre in bratje neveste, dvorni maršal, dvorne dame itd. — Ko sta ženin in nevesta sedla, so se jima priklonili diplomati in pričel je poročni obred. Metropolit je začel z besedami: V zakon stopata kralj Aleksander in Draginja. Potem je menjal prstana. Ženin in nevesta sta prijela sveči, kateri sta potem izročila svedokoma. Po končanem obredu sta kralj in kraljica sedla na svoja sedeža, in metropolit ju je nagovoril z govorom, katerega je zaključil z blagoslovom. Kralj in kraljica sta poljubila razpelo Potem sta dva dijakona molila za carja Nikolaja II. Pevci so zapeli sklepno pesem. Potem se je vršilo čestitanje. Morilec naše cesarice. Državni pravdnik Navazza obiskal je Lucehenija ter ga vprašal: »Ali vam je znano, da je bil kralj Umberto umorjen v Monzi? Poznate Brescija?» Luccheni: >Ne! Veseli me pa zelo, da je kralj Umberto umorjen.« Drž. pravdnik se je zgrozil nad toliko pokvarjenostjo, na kar je Luccheni odvrnil: «To še ni vse. Brez dvoma pridejo še drugi na vrsto.» 0 zaroti je izjavil Luccheni, da ne more dati nobenih podatkov. Največji dohodek v Avstriji. — Iz poročila ministerstva financ je na Dunaju 138 oseb, ki so izkazali dohodkovr, ki presegajo 200.000 gld. V Pragi je takih gospodov samo 14, v Brnu 5, v Trstu 4 in v Gradcu 2. Poleg teh 138 bogatinov \e še 95 oseb, ki so skazali svoj dohodek v svoti nad 100.000 gl. Od teh je na Ceškem 42, na Moravskem 13, na Šleskem 5, v gornji Avstriji 9, v dolnji 7. Slovenska trobojnica vihra od 31. jul. letos na 2079 m. visokem Lovcu, nahajajočem se dobro uro hoda od sv. Višarij. Drog, na katerem visi zastava, je močan in blizu 6 metrov visok, zastava sama pa je dolga 3 metre. Da se v tužnem Korotanu visoko in daleč na okolu blesti slovenska trobojnica, katera edina bi po starodavnem pravu imela vihrati nad Koroško — je zasluga ziljske podružnice slov. plan. društva in njenega vrlega tajnika, g. Josipa Knafelca. Ogle, kralj-ponarejalec denarjev je te dni, ohromel in oropan govorice, zapustil ječo v New-Yorku. Ta mož je zadnji izmed »velikih mojstrov« v ponarejanju denarja v Ameriki, ki je še na življenju. Ogle je največji del svojega burnega življenja porabil v to, da je kot izdelovalec kurantnega denarja delal konkurenco stricu Samu. On je bil tisti ponarejalec, ki je ploSčo za papirni denar tako dobro posnel, da celo najboljSi izvedenci zakladnega urada niso znali razločevati njegovih ponarejenih od pravih državnih denarnih papirjev. Te plošče obstoje 8e sedaj, a vsi napori zakladnega urada, da bi jih dobili v pest, so brezvspešni. Že pred leti je bila ponujana ponarejalcu-umetniku visoka svota ter ob enem dosmrtna državna služba, ako bi izdal skrivaliSče teh plošč. A Ogle je ponosno in z zaničevanjem zavrnil vse take ponudbe. Danes životari Ogle le Se kot razvalina nekdanjega samega sebe in kmalo, kmalo ga njegova pot privede na Se mirnejSi kraj, nego so newyorSke ječe. Skriv- nost svojih plošc pa bržkone vzame seboj v grob. Polkovnik — novomašnik. Iz Madrida poročaio, da se je vršila v ondotni cerkvi srca Jezusovega nova maša, katero je bral bivši polkovnik generalnega štaba, Rafael Lacaze, ki je bil še pred par leti med najznamenitejšimi častniki španske armade, a je tikoma pred svojim imenovanjem generalom vstopil v semenišče. Storil je to iz obupa, ker mu je umrla žena. Pri novi maši je bilo večgeneralov in drugih višjih častnikov. Umor hčere braziljskega ministra. Pred tremi leti se je oženil poslanec Ireneo Machado, mlad, ugleden parlamentarec, z 181etno hčerko braziljskega zunanjega ministra Carvalha. Kmalu po poroki pa je začel poslanec razmerje z neko drugo žensko. Eleonora Carvalho je izjavila na to, da se vrne k očetu. Ker pa je med tem oče odložil ministerstvo in odpotoval v Evropo, je sklenila, da se loči šele, ko se oče povrne. 4. julija bi se moral oče vrniti. Machado je vprašal zvečer pred prihodom Carvalha svojo ženo, ali misli res vrniti se. Eleonora je dejala, da ne ostane več pri njem. Nato je pograbil poslanec revolver ter svojo ženo ustrelil. Teta žene je prihitela na pomoč, a poslanec je ustrelil tudi njo. — Morilca so zaprli. Društvene zadeve. V Mariboru zboruje včeraj in danes Zveza jugoslovanskih učiteljskih društev, ki stojijo večinoma v jungovskem taboru. Udeležencev je veliko iz vseh slovenskih pokrajin. — Včeraj ob 8. zvečer zbralo se je okolo 100 delegatov in delegatinj. Predsednik Jelenc otvori skupščino, pozdravi navzoče in si mej drugim ne more kaj, da omeni klerikalnega zmaja, kateremu je treba prav energično na rep stopiti. (?!) Danes pa je bilo po 10. uri dopoludne glavno zborovanje v veliki dvorani »Narodnega doma«. Udeležencev je okoli 300. Na zborovanje sta prišla tudi gg. dr. Tavčar in župan Ivan Hribar iz Ljubljane. Ker nam ne dostaje prostora in časa za današnjo Stevilko, bodemo več poročali v bodočih številkah. Slovensko društvo »Zvezda« na Dunaju nam je poslalo lepo slovensko razglednico, katero je društvo samo založilo. Vsem podpisanim dunajskim rodoljubkinjam in rodoljubom srčno odzravljamo. Bralno in pevsko društvo «Maribor» priredi v soboto, dne 11. avgusta 1900 ob 8. uri zvečer na vrtu «Narodaega doma» v Mariboru svoj VII. redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1.) Nagovor in poročilo predsednika; 2.) poročilo tajnika; 3.) poročilo blagajnika; 4.) poročilo računskih pregledovalcev; 5.) volitev novega odbora; 6.) imenovanje častnih članov; 7.) vpisovanje novih udov; 8.) različnosti. Za slučaj, da se k temu občnemu zboru ne zbere zadostno število članov, sklicuje se za isti dan in na isto mesto z ravno istimdnevnim redom na 9. uro zvečer drugi občni zbor, pri katerem je v smislu pravil sklepčno vsako Stevilo udov. ODBOR. Čitalnica v Slov. Bistrici priredi v nedeljo dne 26. avgusta veliko Slomšekovo slavnost. Slavna posojilnica postavila je v ta namen Sotor, tako da se bo vršila slovesnost ob vsakem vremenu. Svirala bode celjska narodna godba. Natančneji vzpored objavi se Bralno društvo pri Sv. Martinn v Rožni dolini priredi dne 12. t. m. ljudsko veselico v Stožirjevih prostorih v proslavo Slomšekove stoletnice. Vspored: 1. «Zvezna», moški zbor; 2. govor: Anton Martin Slomšek; 3. »Gluh mora biti»; burka v enem dejanji; 4. «Pogled v nedolžno oko»; moški čveterospev; 5. »Prvikrat pri fotografu>; burka v enem dejanji; 6. «Slovenec i Hrvat»; moški zbor. — Med prosto zabavo petje domačega pevskega zbora in Saljiva tombola; ker se vabila ne bodo razpošiljala, vabi tem potom odbor najuljudneje k obilni ndeležbi. Kmetijsko društvo v Frankolovem priredi v nedeljo 19. avgusta t. 1. po večer- nicah poučno zborovanje. Predaval bo potovalni učitelj gospod M. Jelovšek o živinoreji in mlekarstvu. Po zborovanju sledi prosta zabava s tombolo, katero je visoko c. kr. finančno ministerstvo dovolilo z odlokom z dne 5. maja 1900, §t. 26.452 za pripravo oerkvene oprave za župno cerkev sv. Jožefa na Frankolovem. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Centralna slovenska posojilnica s sedežem v Krškem je imela včeraj v Narodnem domu v Mariboru izvenredni občni zbor. Posvetovalo se je o tem, ali se preseli centralna posojilnica v Celje ali ne. Gosp. dr. Sernec se je izjavil proti, ker v Celju že itak opravlja ta posel slovenska celjska posojilnica. Obveznega sklepanja ni bikr Namesto g. učitelja Bezljaja se je izvolil v načelstvo župan krški dr. Romih. Bralno društvo v Studenicah priredi v sredo, 15. t. m. veliko slavnost povodom SlomSekove stoletnice. Velika skupščina družbe sv. Cirila in Metoda se je vršila v najlepšem redu. Družbino vodstvo, nadzorništvo in razsodiSče je bilo z nova potrjeno. Duhovniki in drugi stanovi so v lepem sporazumljenju in upati je, da bo družba s složnim delovanjem lahko mnogo, mnogo dobrega storila za obmejne Slovence. Dr. Stor predlaga, naj bo glavna skupščina v prihodnjem ietu v Mariboru. Predlog se navdušeno sprejme. Citalnica v Brežicah vabi na veliki koncert čitalniškega pevskega zbora s sodelovanjem slavne godbe c. kr. priv. meščanske garde Kostanjeviške dne 12. avgusta 1900 na vrtu Narodnega doma v prid cerkvenemu stavbinskemu društvu v Brežicah. Začetek ob 4. uri popoldne. Vstopnina 1 K, za kmete 40 vin. Z ozirom na blagi namen se preplačila hvaležno sprejmejo. Koncert se vrši ob vsakem vremenu. ODBOR.