V Ljubljani, dne 25. junija 1924.
Izhaja vsako sredo ob 6 zjutraj. — Cena 38 Din za celo leto. — Za inozemstvo 60 Din. — Posamezna itevilka 1 Din. — V inieratnem dela vsaka drobna vrstica ali nie prostor 10 Din.
Spili in dopisi se poiiljajo Uredništvu Domoljuba, naročnina, reklamacije in inserati pa Upravniitvu Domoljuba, Ljubljana, Kopitarjeva ulica.
Kdor z mečem okrog hodi...
Italijanski fušizem si je sam zadrgnil vrat ter še ujel v lastne mreže nasilja, v katerih bo — če ne takoj — vendar gotovo poginil.	... ,
Fašizem je organizacija revolverjev, nožev in bomb v rokah zrelih in nezrelih zločincev. To organizacijo so ustvarili italijanski velekapitalisti in prostozidarji z namenom, da velekapitalistična manjšina s silo in močjo dobi in obdrži v rokah neomejeno vlado nad italijanskim ljudstvom. Taka vlada ima potem nalogo zatreti vsak odpor proti odernštvu velekapitalistov, težo davčnih bremen naložiti siromašnemu ljudstvu, velekapitalistom pa čim bolj olajšati ter vso notranjo in zlasti zunanjo politiko tako voditi, (ia bodo v prvi vrsti prišli na svoj račun velebanke in industrijski velekoncerni.
Da pa se ti nameni fašizma pred ljudstvom zakrijejo, so fašistovski voditelji oznanjali, da fašizem hoče ustvariti in braniti močno Italijo in vse kulturne pridobitve italijanskega ljudstva.
In fašizem je svojo nalogo izborno reševal. Z noži, revolverji, bombami, požigi. Sledil je zločin za zločinom, umor za umorom, požig za požigom — brez kazni, brez zasledovanja. Tako se je s silo zatrl v ljudstvu vsak odpor proti velekapitalističnim pijavkam, delavske organizacije so se zdrobile pod silnim pritiskom fašistovskega mlinskega kamna, ljudske stranke, ki so stale na stališču neomejene in vsestranske pravičnosti, so se do skrajnosti zatrle — sledil je pri volitvah zadnji nasilni fašistovski napor in zgodilo se je: Italija, ki v večini smrtno sovraži fašizem, je izvolila nad dvotretjinsko fašistosko večino.
Toda vsako nasilje je samo sebi najhujši sovražnik. Vsaka organizacija, ki ji je edino sredstvo nož in revolver in ki posveča zločin, končno sama vase porine svoj nož in sama sebi nastavi revolver. Kdor z mečem °krog hodi, z mečem pogine, je rekel Kristus. In zdi se, da se bodo tudi na fašizmu »apolnile te besede.
v. Zgodilo se je v zadnjih tednih, da so fašisti umorili socialističnega poslanca Matte-otlJa. Zakaj? Matteoti je hotel v parlamentu
Poštnina plačana v gotovini«
razkrinkati vlado, kako je v zvezi z nekimi inozemskimi velekapitalisti hotela učiniti velikansko korupcijo, ki pa bi prinesla posameznim fasistovskm voditeljem ogromno dobičke. Ta govor je bilo treba preprečiti, in preprečili so ga z umorom. A kar je pri tem najhujše, je to: umor so naročili oziroma izvedli visoki uradniki iz italijanskih ministrstev, najožji in najzaupnejši prijatelji nekronanega kralja Italije — Mussolini-ja. In ko je v parlamentu poslanec Chiesa ponovno zaklical, da je Mussolini sam kriv tega umora, je Mussolini molčal.
Vsa italijanska vest, ki je fašistovski noži in revolverji in bombe niso mogli zatreti kakor so zatrli razne organizacije, se jo enodušno dvignila proti zločinu, ki ga je naročila in izvedla vlada, tista vlada, ki je poklicana, da varuje in spoštuje in branj zakone.
Po tem enodušnem izbruhu italijanske vesti, kateremu se je pridružila vsa evropska javnost, se je fašizem zmajal v svojih najglobljih temeljih. Umor poslanca Matteoti ja fj;a je razgalil do golega: pokazalo se je, da fašizem ni narodna organizacija, ki naj ustvarja in varuje veliko Italijo, temveč dobro organizirana razbojniška banda, ki z revolverji in noži strahuje večino italijanskega ljudstva zato, da velekapitalisti in posamezni fašistovski poglavarji laže ropajo iz ljudskih žepov in državnih blagajn.
Fašizem se bo skušal rešiti in oprati, zato mora vlada pod pritiskom javnosti zapirati najvišje javne dostojanstvenike, ki so udeleženi pri umoru, Mussolini sam mora gledati, kako vlačijo njegove najožje prijatelje, s katerimi se je vsak dan posvetoval, v zapore. Pred ogorčeno italijansko vestjo je vsemogočni in strašni Mussolini brez moči. Mussolini postaja žrtev lastnih naukov in lastnih načel.
Fašistovska zgodba je velik nauk za nas. Tudi pri nas se je stvorila čisto po fa-šistovskih pravilih organizacija revolverjev, nožev, bomb in požigov. Ta organizacija — Orjuna — stvorjena in plačana od velebank in velekapitalistov ter podpirana od velekapitalisti čne liberalne stranke, ima namen z nasiljem, četudi proti državnim zakonom, kakor se je izrazil njih glavni vodja, zatreti v ljudstvu vsak odpor proti izkoriščanju in izmozgavanja ljudstva od strani kapitalistov in banje. Ta namen ca skrivam nod krinko
jugoslovanskega edinstva, katero da hočejo! braniti do konca. Cisto točna fotografija italijanskega fašizma le s to bistveno napako, da Orjunašem manjka Mussolinija.
Kdor z mečem okrog hodi, pod mečem, pogine. Kar se je zgodilo in moralo zgoditi italijanskim fašistom, to se bo brezdvomno zgodilo jugoslovanskim fašistom. Fašisti bodo šli, ljudska volja bo pa ostala.
Zato naše vztrajnosti ne omaja niti milijon orjunskih uniform. Zakaj narava ima svoje zakone in svoj tek, kdor se jim zoper« stavlja, bo zmlet pod njih težo. Italijanski fašizem je zgled.
Sijajne zmage SLS. pri občinskih volitvah.
NA KRANJSKEM.
V naslednjem objavljamo izide občinskih volitev v 12 občinah, ki so se vršile« nedeljo v krauj.sketn iu kamniškem okraju. SLS je dobila absolutno večino v devetih občinah, JDS, ki si je upala pod pravim imenom nastopiti samo v Tržiču in Kamniku, pa je dobila absolutno večino samo v Kamniku. SLS ni samo izgubila nobene občine, pač pa je pridobila Radomlje, ki je demokrati z naporom skrajnih sil niso mogli obdržati. Sploh so se podeželske občine dobro držale, nekatere kakor Križe pri Tržiču in Mengeš tako sijajno, da bo JDSarje še dolgo bolela glava. Slava zavednim volivcem!
Tržič. JDS 246 glasov (12), SLS 117i (5), socialisti 132 (6), gospodarsko-obrtna (SLS) 39 (2).
Šenčur pri Kranju. Spodnja (šenčur-ska) lista SLS 79 glasov (5 odb.), zgornja (visoška) lista SLS 59 glasov (3 odb.), kmečki fantje (SLS) 44 glasov (2 odb.), komunisti 89 glasov (6 odb.), gospodarska lista 137 glasov (9 odb.).
Cerklje: SLS 315 (19), KmeČka-delav-ska stranka 51 (3), Nova ljudska stranka (SLS) 48 (3).
Velesovo. SLS 4 odb., stara ljudska' stranka 4 odb., gospodarska stranka 1 odbornika.
Križe pri Tržiču. Obrtniki SLS odb. delavska zveza (SLS) 5 odb., kmetje iz Kri-žev SLS 3 odb., združeni žu pijani SLS 3 odb,
V
skupaj SLS 273 glasov in 18 odbornikov, napredni blok 105 glasov in 7 odbornikov.
Stara Loka. SLS 413 glasov (18 odb.), Gospodarska stranka 182 glasov (7 odb.).
Sora (pri Medvodah). SLS 55 glasov (5 odb.), združeni nasprohiiki 34 glasov (2 odbornika).
Selca. SLS 379 (18), Stranka kmetov, delavcev in obrtnikov 141 (7).
Kamnik. JDS 237 glasov (16 odb.), SLS 148 glasov (9 odb.), kamniška okoliška lista 27 glasov (2 odb.).
Mengeš. Napredno gospodarska 62 (4), Obrtno delavska 40 (2), SLS 98 (6), lista malih posestnikov in delavcev (SLS) 76 (5).
Vodice. Gospodarska lista (Šinkovturn) SLS 71 (5), Skupina malih posestnikov in delavcev (večina SLS) (5), Kmetijska delavska 46 (3), SLS 184 (12).
Radomlje. SLS 58 (4), JDS 47 (3).
Lahovče. Lista gospodarjev 3 odbornike, skupina malih kmetov 4 odbornike. Obe listi sta SLS.
NA ŠTAJERSKEM.
Pretekli petek in soboto so se vršile občinske volitve v sodnih okrajih Šmarje in Laško. V okraju Šmarje je SLS dosegla naravnost sijajno zmago. Na novo je pridobila občine trg Lemberg, Ponikvo ob j. ž. in Zibiko, kjer so imeli doslej nasprotniki absolutno večino. Od 15 občin v šmar-skem okraju ima SLS absolutno večino v 12 občinah. Slivnica pri Celju in Sv. Peter na Medvedovem selu sta še ostali v nasprotnih rokah. Pred tremi leti je imela SLS absolutno večino v devetih občinah. Mariborski »Tabor« prinaša čisto napačne številke o izidu volitev. Gotovo bosta tudi »Jutro« in »Slovenski narod-; prinesla tako poročilo, ker se nasprotniki boje na dan s pravimi številkami.
Okraj Šmarje.
Ponikva ob j. ž.: SLS 131 (16), SKS 69 (9), socialistčna lista je bila razveljavljena radi pomanjkanja podpisov. (L. 1921: SLS 9 odb., SKS 8, socialisti 7.)
Sladka gora: SLS vseh 17 odbornikov na dveh svojih listah (zgornja in spodnja). — L. 1921: SLS 10 odb., SKS 6.
Šmarje (trg): SLS 23 (1), JDS 48 (4), gospodarska lista (trgovci itd.) 52 (4).
Šmarje okolica: SLS 212 (20), združena napredna lista 55 (5). — L. 1921: SLS 16 odb., SKS 6, JDS 1, g. Skala 1.
Trg Lemberg: SLS 4, združeni nasprotniki 3 odbornike. — L. 1921: samo združena lista SKS in JDS.
Žusem: SLS 121 (12), SKS in JDS 49 (5). — L. 1921: SLS 102 (9), SKS 87 (7).
Sv. Enia ob Sctli: Samo lista SLS.
Nezbiše: SLS vseh 7 odbornikov. — L. 1921 je bila vložena samo lista Radi-čevcev.
Roginska gorica: SLS vseh 9 odbornikov.
Slivnica pri Celja: SLS 51 (6), gospodarska kmetska stranka 96 (11). — Leta 1921: SLS 81 (6), SKS 128 (10).
Sv. Štefan pri Žnsmu: Samo lisla SLS. 3-Tabor« laže, da je to napredna lista. — L. 1921: SLS 84 (8), SKS 63 (8).
Tinsko: Samo lista SLS.
Sv. Vid pri Grobelnem: Samo lista SLS. L. 1921: Kompromisna lista, na kateri je bilo polovico naših, polovico nasprotnikov.
Ziliika: SLS 37 (6), SKS 13 (3). — L. 1921: SLS 43 (7), SKS 54 (9).
Sv. Peter na Medvedovem selu: SLS 4 odbornike, JDS 2, SKS 3. — L. 1921: SlS 7 odbornikov, SKS 9 odbornikov.
Okraj Laško.
Trg Laško: SLS 39 (3), gospodarska stranka 47 (4), JDS 131 (10). — L. 1921: SLS 36 (4), JDS 111 (12).
Sv. Krištof pri Laškem: SLS 500 (19), združeni nasprotniki 168 (6). — L. 1921: SLS 404 (20), nasprohiiki 76 (4).
Marija Gradec: Vseh 25 odbornikov
SLS.
Sv. Lenart nad Laškim: SLS 80 (5), SKS 55 (4). — L. 1921: SLS 75 (9), SKS 54 (7).
V ostalih občinah laškega okraja (Trbovlje, Dol pri Hrastniku, Loka pri Zidanem inostu) se volitve še niso vršile.
Voiilcem novomeškega okraja.
POSVETU
__st«!
Francija. Ker je bil Doumerguc, dosedanji predsednik senata, 13. t. m. izvoljen za predsednika republike, zato si jo francoski senat v četrtek 19. t. m. izvolil novega predsednika v osebi Justin Ger-main de Selvesa in sicer s 151 proti 134 glasovom. 76 letni J. G. de Sclves je bil žo ponovnokrat minister, ia senatorja pa jo bil izvoljen že i. 1909. Po stroki je juribt. V zadnjem času se je pečal zelo veliko z zunanjo politiko >n kot tak odkrito zastopa politiko bivše Poincarejeve vlade. De Sel-ves je bil izvoljen kot kandidat desnice; njegova izvolitev je levičarje zelo presenetila. Kandidat združene republikanske levice je bil Bienvenufe-Martin. — Herriot je sestavil vlado, v kateri zavzema sam poleg predsedstva še zunanje ministrstvo. V novi vladi je vojni minister general Nollet, ki je odločen francoski nacionalist. Vse kaže, da bo morala Nemčija, ki se je že veselila novega francoskega političnega kurza, rada ali nerada izpolniti vse svoje obveze mirovnih pogodb. Iz izjave, ki jo je podala nova vlada, je razvidno, da namerava po-milostiti politične zločince, da bo opustila v oje poslaništvo pri Vatikanu, da hoče znižati troške za vojaštvo in da vzpostavi redne stike s sovjetsko Rusijo. — V soboto 21. t. m. je odpotoval Herriot v London na politične razgovore z Makdonaldom.
Italija. 10. t. m. se je zgodil v laškem Rimu najgrši politični zločin, kakršnega ne bi nikdar pričakovali v državi, ki se ponaša z dvatisočletno kulturo. Pri belem dnevu (ob 4. popoldne.) in sredi velemesta so fašistični veljaki zgrabili poslanca ljudskega zastopnika Matteottija, ga vrgli v avtomobil in odpeljali ter na neznanem kraju nečloveško usmrtili. Matteotti je bil tajnik socialistične stranke in eden prvih njenih delavcev, ki se ni strašil z vso odločnostjo nastopiti proti fašističnemu režimu. Ker mu fašisti drugače niso bili kos, so se odločili nekateri izmed njih, da se ga izne-bijo na ta barbarski način. Kot glavni krivci «o bili doslej aretirani Amerigo Dumini, visok fašist, funkcionar v tiskovnem uradu ministrskega predsednika. V njegovem kov-čegu so našli okrvavljeno bodalo, okrvavljene in raztrgane Matteottijive hlače in dr. obtežilne predmete. Z Duminijem vred sta bila aretirana še druga dva odličnjaka fa-šistovske stranke: Filippeli, ravnatelj glavnega fašist, glasila Corriere Italiano (zdaj že ustavljeno!) in Cesare Rosi, vodja tiskovnega urada v ministrskem predsedstvu, intimen Mussolinijev prijatelj, kateremu se je pa posrečilo, da je pobegnil. Zato jc bil poveljnik rimske varnostne straže general de Bono odstavljen, na njegovo mesto pa je prišel dosedanji tržaški prefekt Crispo Moncada. Poleg navedenih je bilo aretiranih še veliko število drugih imenitnih oseb, ki pripadajo fašistovski stranki. Značilno je tudi, da je bilo v notranjem ministrstvu, ki ga je vodil do zadnjih dni sam Mussolini, vse osobje s podtajnikom Finžijem vred, Matteottijev umor je Mussolinijev ugled m (Dalje glel na naslednji strani epoclnj!)
Da sem l^of rožica, lilija, Sa vedno se smejem vesela, to je zasluga najboljšega, slovečega mila —
..Gazela"
Samo par dni nas še loči od občinskih volitev. Povdarjamo še enkrat: V Trebnjem je naša skrinjica druga, (samostojna lista je razveljavljena) v Ajdovcu p r -^ va in druga, v Zagradcu druga, v vseh drugih občinah je pa naša skrinjica prva. — Možje in fantje! Vsi do zadnjega na volišče! Nobena druga skrb Vas ne sme zadržati, da bi ostali doma. Vplivajte na omahljivce. V nedeljo 29. junija bomo glasno povedali našo zahtevo: Hočemo avtonomijo Slovenije z lastno zakonodajo in lastnimi financami! Vsi na fronto za zmago SLS.
2X
NE DRUŽITE SE Z IZDAJALCI IN POVSOD ODKLANJAJTE NJIHOVE ČASOPISE: DOMOVINO, JUTRO, SLOVENSKI NAROD.
d Zadnji Domoljub je bil konfisci-ran. Med konfisciranimi odstavki so bili Štirje dopisi. Par ur po konfiscirani izdaji jc izšla nova izredna izdaja, tako da so bili naročniki pravočasno postrežem.
Domoljubov podlistek »Kaznovani uboj« jo izšel kot celotna povest v ravnokar natisnjenem 2. snopiču »Domoljubovec knjižnice. Dobiva se v prodajalni KTD (11. Ničman) zn ceno G Din, po jiošfi 50 par več. Kdor naroči 3kupaj 10 izvodov, dobi en izvod za nameček. Preprodajalci dobe poseben popust po dogovoru. Ker je cena tej mični, pa zolo poučni povesti tako nizka, je upanje upravičeno, da si to knjižico omisli vsaka naša hiša in vsako naše društvo.
d Vzgoja brezverskega časopisja ali bomba na cerkev. Iz Horjula se poroča: Pri r.as so na praznik sv. Rešnjega Telesa naši samostojneži in drugi »naprednjakk pokadili svojo pravo kulturo, ki zasluži, da o njej izve tudi širša javnost. Tistih par samostojnežev, ki so še za ime v Horjulu, se je ka-priciralo ter uradno javili orožnikom, da bodo pri procesiji nosili zastavo samostojneži ali pa bo tekla kri. Orožniki so sporočili ta čeden sklep g. župniku. Točno, kakor se je glasila napoved, so prišli napredni za-stavonosci ter hoteli odvzeti fantom, ki so bili določeni, da jo bodo nosili. Ti so zavrnili nasilneže, naj se obrnejo na primerno pot — k g. župniku. Bojno razpoloženi napredni prišleci pa so se takoj spustili v akcijo ie r prav po rokomavharsko dejansko napadli mirne fante, ki so čakali, da se otvori procesija. Na ta svoj divjaški nastop so dobili primeren odgovor v obliki zaušnic, ki so jih tako ugrele, da so se takoj hrabro umaknili v bližnjo gostilno, da si tam ohlade svoje prevroče napredne glave. Da bi svojemu ogorčenju radi prislužene »zmage« dali duška, so se zbrali pred gostilno pri »Muhk vsi napredni somišljeniki in so mimoidočo procesijo proklinjali in ostali nalašč pokriti tudi, ko je šel g. župnik mimo z Najsvetejšim. Pečat vsem izzivanjem je pritisnil med procesijo član »napredne« družbe s tem, da je vrgel pred cerkev bombo, vsled katere je popokalo nekaj šip. Vsa ta čedna družba je tudi še po procesiji izzivala naše vaščane, ki so se vračali iz cerkve.
d Prepozno kosanje. Trbovljčani se dosledno izogibljejo tistih obrtnikov, trgovcev in gostilničarjev, ki so Orjunci ali vsaj z Orjunci drže. Sedaj pa ti ljudje vzdihujejo in zatrjujejo, da niso bili nikdar Orjunci in vabijo delavce, naj se vendar ne izogibajo njihovih delavnic, prodajaln in gostiln. Toda delavci hladnokrvho hodijo mimo njih in se jim smehljajo. Dobra šola, ki jo povsod priporočamo!
d Pcšteiijakoviči. Ko so bili Orjunci v Trbovljah, so kupovali od Bošnjakov in
njegove stranke na zunaj in na znotraj zelo pretresel. Francoska in belgijska zbornica ter vladna angleška delavska stranka so sklenile rezohecije, v katerih ostro obsojajo Metteottijevo umorstvo. Trupla umorjenega Matteottija še vedno niso našli.
branjevk. Primerilo se pa je, da v par slučajih niso plačali.
d Umrl jo 20. t. m. v bolnici usmiljenih bratov v Kandiji dekan z Breznice č. g. Jožef Lavrič, v 64 letu starosti.
d Avto v reki, Iz Banjaluke se je 9. t. m. peljal avto s štirimi osebami; med njimi je bil neki okrajni glavar. Ob nekem ovinku ob reki Vrbasu je avto zavozil v Vrbas. Okrajni glavar in šofer sta ntonila, druga dva potnika sta bila težko ranjena.
d Slovenski krotilec zverin. Na Dunaju kroti i u prodaja najrazličnejše živali neki Čuješ, doma iz Šmarja pri Jelšah. Z živalmi se bavi že 16 let in sedaj ima okrog sebe ves živalski svet od tigrov, krokodilov pa doli do mačk in miši. Po licu in telesu je poln praks in brazgotin od zverin, ki jih je ukrotil in dresiral. Po živali se vozi daleč naokrog po svetu, da lahko ustre-že vsakemu kupcu, pa nuj si bo to kak cirkus, zverinjak, šola, učenjak ali pa stara gospa, ki si želi lepo mačico ali pa kanarčka. Čuješ prodaja leve po 50, leoparde po 18, gorile pa 40, krokodile po 5 milijonov avstrijskih kron ter pri tem lepo zasluži. S svojo trgovino pa ima zvezan tudi hotel za živali. Gospod, ki gre na |x>tovanje, mu lahko da svoje pse, ptiče, mačke itd, v oskrbo in stanovanje. Zanimivi šmarski rojak liočo spisati tudi svoje spomine pod naslovom: Veselo in žalostno iz življenja zverinskega krotilca.
d Tovarna vagonov v Subotici bo svoj obrat ustavila. 1000 delavcev je že odpustila, ostaJih 2090 čaka na enako usodo. Vzrok je v tem, ker vlada kljub pogodbi ne pošilja vagonov v popravo in ker ogromnih svot, ki jih je dolžna, še ni poravnala.
d Dva utopljenca. V velikem ba-jarju v Kosezah je utonil delavec v opekarni Stavbne družbo ljubljansko 24 letni Alojzij Grobelšek, doma iz Pilštajna na Štajerskem. Pokojni je zašel med kopanjem v nevarno močvirje in se je vedno bolj pogrezal v blatno dno. Ko so ga potegnili iz vode, so poklicali zdravnika dr. Travnerja, ki se je skoro celo uro trudil in oživljal utopljenca, toda bilo je že prekasno. — Drugi utopljenec pa jc bil žrtev zloglasne »Špice«, kjer se odcepi od Ljubjanice Grobarjev prekop. Tam so silno nevarni vrtinci, ki so že zahtevali več žrtev in kjer je polcija že večkrat prepovedala kopanje in je prostor označila tudi v listih in z napisi za skrajno nevaren. Domačini to nevarno mesto dobro poznajo in se ga previdno ogibajo. Na praznik okoli četrte ure pop. pa se je kopal v bližini redov 4. csk. 2. konj. polka Božo Bimovič, doma iz Srbije, ki jo bil dodeljen razmejitveni komisiji za Italijo. Mož je zašel v vrtinec, prijel ga je krč in izginil je v valovih, še predno bi mu kdo pomagal.
d Čaruga obsojen na smrt. Zloglasni morilec in razbojnik, ki jo dolgo časa
strašil po Hrvatskem in Slavoniji, je bil v soboto s tremi tovariši obsojen na smrt. Drugi so dobili po več let ječo.
MED BRATI IN SESTRAMI.
Pogovor dr. Besednjaka z M tissoli-nijem. Dne 5. t. m. jo sprejel ministrski predsednik Mussolini dr. Besednjaka v posebni avdijenci, kateri je prisostvoval tudi podminister Accrbo. Ko je poslanec Besednjak začel naštevati razne pritožbe slovenskega prebivalstva, je Mussolini predagal sledečo praktično rajSitcv. V liim se skliče posebna konferenca za obravnavanje vseh pritožb in zahtev naše narodne manjšine v Julijski Krajini. Slovenci in Hrvati naj sestavijo natančna in izčrpna poročila o razmerah v njihovih krajih, zložijo naj posebne referate, v katerih raztolmačijo vse svoje željo in stavijo vladi konkretne predloge. V poštev pridejo predvsem razmere v šoli, razmere na sodnijah, davki, občinske zadeve in razmere v uradih. Zastopniki slovanske manjšine bodo imeli priliko povedati vse, kar jih teži in raztolniačiti vladi iz oči v oči svoje želje. Konferenci bo predsedoval načelnik vlade, povabljeni bodo vsi pristojni ministri, tako minister za šolstvo, justični minister, finančni minister itd. Razpravam bodo prisostvovali tudi prefokti prizadetih pokrajin. Poslanec Besednjak jo omenil, da ima naš narod nekatero želje tudi glede splošne vladinc politike. — »Zato sem pa jaz tukaj,« je odvrnil ministrski predsednik. Na sestanku želi načelnik vlade razpravljati z zastopniki slovenskcga-hrvatskoga ljudstva o vseh njihovih pritožbah in potem bo videl, ka j se da ukreniti.
f Vida Ferluga. Dne 18. t. m. je umrla 29 letna operna pevka gospa Vida Ferluga-Tonasi, hči ranjkega nad učitelja na Opčinah Štipc Ferluga in sestra dr. Karla Ferluge, odvetnika v Ilirski Bistrici. Pokoj niča je dovršila konserva-torij v Pesaru in nato z velikim uspehom pela na prvih ital. odrih.
Delavska zbornica v Celovcu. Dne .19. t. m. so v Celovcu na slovesen način otvorili novo krasno zgradbo koroške delavsko zbornico. Otvoritve sc je udeležil tudi zvezni predsednik dr. Hainisch.
Napad na slovensko prireditev na Glinjah. Na binkoštni ponedeljek je priredilo v Glinjah Društvo slovenskih dilo-tantov v Borovljah veseloigro »Karlova teta«. Na prireditev je prišlo tudi več nemških narodnih zagrizencev, ki so zasedli galerijo po obeh straneh odra. Ko se je pričela predstava, so začeli pljuvati na oder in občinstvo v dvorani; med občinstvo so vrgli tudi gotove smrdljive reči. Niti kulturnih slovenskih prireditev torej nemški zagrizenei ne puste prj miru.
uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuiiiiiiuiuuiiiiiiiiiummui^
5 Najvarneje nalagate denar v pupilarno S g	varnem zavodu	§
1 Hranilnici kmečkih 1 | občin v Ljubljani, §
| Dunajska cesta 32. (Hiša Zadružne Zveze). S
^llllilllllllDil!lllllllllllllll(illlllllUII!!!!ii!!lll!!llllllllllHIIIIIIIIII!llllliiil!llll^
3*
VOJAŠKE ZADEVE.
— Starejšim vojnim obvezancem ni treba prisegati. Kakor znano, je nastalo veliko razburjenje povsod, ker je bilo po občinah razglašeno, da morajo ob priliki rekrutovanja vsi vojaški obvezanci do 50. leta priseči rekrutni komisiji. Zupani iz Slov. goric so naprosili poslance Jugoslov. kluba, naj skušajo preprečili to nepotrebno sekaturo naših ljudi. Poslanci so svoječasno intervenirali v vojnem mini-slistvu proti lej nesmiselni naredbi. Te dni jc dobil poslauec Fr. Ž e b o t iz vojnega ministrstva pismeni odgovor, da v Sloveniji in na Hrvatskem starim vojnim obvezancein ni treba hoditi nanovo k prisegi. To velja za celo področje IV. (zagrebške) arinije. Občine so o tem že obveščene po okrajnih glavarstvih in vojnih okrugih.
Pritožbo zoper odločbo naborne komisije. Ob priliki nabora določi naborna komisija potrjenemu mladeniču rok (polni, skrajšan), ki ga bo moral odslužiti in tudi stroko vojske pri kateri bo služil. Kdor misli, da se mu je s to odločbo zgodila krivica, n. pr. kdor je dobil polni rok, dasi ima pravico do skrajšanega ali pa še celo do oprostitve, ima pravico proti tej odločbi vložili pritožbo. Pritožbo je nasloviti na poveljstvo divizijske oblasti iti jo je vložiti pri županstvu, ki jo mora (letos) najkasneje do L oktobra poslati poveljstvu pristojnega vojnega okrožja. Pritožbo je treba kolkovati, o čemer smo »e svoječasno poročali.
Občinski spiski. Vsako leto prejmejo županstva od pristojnega vojnega ikrožja »občinske spiske« t. j. sezname vseh vojnih obvezancev. Iz teh spiskov ji natančno razvidno, h kateri četi je p • amezjii vojaški obvezanec prideljen iu kje hi se r-- oral javiti v slučaju mobilizacij-. Vsak vojni obvezanec je vp.sa,n občinskem spisku svoje domovinsko ob* občine. Županstvo mora posamezne vojaške obvezane«; obvestiti o njihovem »razporedu«. V interesu vsakega posameznika pu je, da se sam pobriga m vpraša pri županstvu, kam je prideljen.
Spiski dajalcev živine in komore. Kakor jo iz obcinskov spiskov razvidno, kam je posamezni vojaški obvezanec pri-dcl.it n, tako je iz »spiskov dajalcev živim- in komore« razvidno, koliko živine, jpreme in voz bi moral dati vsak posa-aacz:;i posestnik. Tudi te spiske prejmejo županstva vsako leto od vojnega okrož-ia, kar morajo javno razglasiti, da vsak-:lo lahko zve, kakšne obveznosti ima za slučaj mobilizacije.
BOLEČINE? V obrazu? V udih? Poskusite pravi Fellerjev Elzailuidl Vi se boste čudilil Do-brodejen pri drgnenju celega telesa in kot ko-jmtlikum za kožo, zobe in negovanje usti Veliko mofnejSi in boljši kakor francosko žganje ter čez 25 let priljubljeni S pakovanjem in poštnino 3 dvojnate ali 1 špecijalna steklenica 24 dinarjev; 36 dvojnatih ali 12 špecijalnih steklenic 214 dinarjev z 10 % doplačila razpošilja: lekarnar EUGEN V. FELLER, STUBICA DONJA, Elza ___ trg štev. 16, Hrvatsko.
SuheGOBE
semensko REPO in rdečo DETELJO kupi FRAN
POGAČNIK, Ljubljana, Dunajska cesta 36.
41
fW-^	^
POLlTlCni • 2RPISKI
_^_^
p Občinske volitve v občini šmiliel-Stopire bodo v nedeljo 3. avgusta. Naša stranka bo imela drugo skrinjico. Prva skrinjica je orjunska.
d Popravek. Pod naslovom sNašim zaupnikom novomeškega okraja« v zadnji številki Domoljuba, se mora glasiti tretji stavek pravilno: V vseh ostalih občinah je naša skrinjica prva, v Ajdovcu prva in d r u g a.
p V občini Trebnje bo naša lista druga, ne pa tretja, kakor smo v zadnjih številkah povdarjali. Lista samostojne stranke je namreč od okr. glavarstva razveljavljena. — Prva skrinjica bo liberalna (orjunska), druga SLS.
p Pri občinskih volitvah na Štajerskem istotako zmaguje na celi črti SLS. Liberalci-iškarioti si nikjer ne upajo nastopiti pod lastnim imenom.
p Srbsko poročilo o občinskih volitvah v ljubljanski okolici. Belgrajski vladni list v Sloveniji občinske volitve. Vendar še vsi v Sloveniji občinske volitve. Vendar so vsi izidi niso znani. V ljubljanski okolici so sedaj znani izidi v 33 občinah. V teh občinah je dobila SLS 320 odbornikov, SKS 50, SDS 20. komunisti 29, socialisti 34, gospodarske stranke 15, ostalo . kupine, ki so zastopale samo krajevne interese, pa 05 odbornikov. Z ozirom na to je dobila SLS 57 odstotkov, ostale skupine 43 odstotkov. V kamniškem okrožju je v 50 občinah vložena samo SLS lista. Istotako je dobila SLS na Štajerskem večino. More se sedaj z gotovostjo trditi, tla bo izšla SLS iz sedanjih volitev mnogo močnejša kot prej.; Domovina, Kmetijski list, Jutro, Slovenski Narod bi radi naredili liberalne in samostojne zmage in katastrofalne- poraze klerikalcev. Toda cifre so cifre in pri teh tudi liberalna laž nič ne zaleže.
p Shodi SLS. Poslanec Sušnik je imel v nedeljo 22. t. m. sijajen shod v S v. Križu pri Kostanjevici. Nasprotniki so se poskrili. Poslanec jih jc pozval, naj se pokažejo, pa delati znajo le v temi in skrivaj. Naše ljudstvo pa jim bo javno povedalo pri volitvah, da naj se za zmeraj skrijejo. — Na Mirni sta govorila isti dan posl. Stanovnik in urednik Krek. V Železnikih je poročal tajnik Gabrov-šek.
o S silo. Radikalna in liberalna stranka sta organizirali svoje orjunce in srnao-ce, da z revolverji in palicami vcepljata navdušenje za centralizem v trde jugoslovanske buče. Pretekli teden so radikalni banditi napadli srbskega zemljoradnišlcega poslanca Moskovljeviča, ko je hotel imeti shod v Ralji. Ko ga ne bi rešil okrajni glavar, bi ga banditi ubili. Poslanec se je pritožil pri kralju.
p Radič >,razgovara« z boljševiki, ki ga seveda pridno vlečejo kot so ga Angleži, potem mu bodo pa namignili, da lahko gre. Tako se mu je zgodilo v Angliji in Avstriji in v tretjič gre rado. Ali v hrvatski seljački stranki, v kateri je dovolj inteligentnih ljudi in korajžnega človeka, ki bi si upal po-
vedati, da je Radič prav taka nesreča za hrvatski narod, kot so radikalne veličine in duševno propali voditelji iškariotske li-beraine stranke.
p Nevzdržen položaj. Pašič si nc upa do 20. oktobra vzdržati vlade, ki ima proti sebi veliko večino narodne skupščine. Poleg tega uganjajo srnaoci in orjunci vedno večja nasilja nad opozicijo. Zato misli vlada, da bi bile edini izhod iz tega položaja volitve, ki bi jih seveda vodil Pašič. Ministrski svet je sklenil, da gre Pašič na Bled ter predlaga kralju ta izhod. Z Bleda pa so došla poročila, ki se ne strinjajo z mnenjem vlade in je zato Pašič svoje potovanje na Bled odložil.
p Narodni dnevnik, ki je bil skupno glasilo radikalov, samostojnežev in narodnih socialjstov, je prenehal izhajati. Zgodilo se je to na pritisk slovenskih iskan-jotov, ki bi radi spravili vse svobodomiselne stranke pod en klobuk. Seveda je to nemogoče, dokler bo nad liberalci gospodaril dr. Žerjav, ki ga velik del liberalcev ne more videti.
llemol, predsednik nove francoske vlade, ki se hoče z Nemčijo pobotati in se približati Rusiji. Nova vlada je precejšnje .jamstvo, da se bo v Evropi ohranil mir.
Popolnoma varno naložite svoj denar pri
Vzajemni posojilnic/
v Ljubljani -- r. z. z o. z.
ki se je PRESELILA iz hiše Uršulinskega samostana na Kongresnem trgu poleg nunske cerkve v lastno novo palačo no MIKLOŠIČEVI cesti poleg hotela «UNION«. — Hranilne vloge se obrestujejo
najboljše
z ozirom na višino zneska in odpovedni čas
Varnost za hranilne vloge je zelo dobra, ker poseduje Vzajemna posojilnica večino delnic stavbn delniške družbe hotela »Union« v Ljubljani. — Vrhutega je njena last nova lepa palača ob Milu -šičevi cesti, več mestnih hiš, stavbišč in zemlje v tu- in inozemstvu. — Denar sc naloži lahko tti po poštnih položnicah.
u Slavnost blagoslovljenja novega orlovsko-dru-Stvenesa prapora v Komendi Be vrši po sledečem sporedu. 1. Ob tri četrt na 9. zbirališče v Mostah; od tam odkorakamo z godbo v Komendo. 2. ob pol 10. uozdrav udeležencem pri Gasilnem domu; nato sprevod v cerkev. 3. Ob 10. uri slavnostni cerkveni ffovor in blagoslovitev zastave (vlč. g. vseuč prof. dr Gr. Rozman), nato slovesna sv. maša. 4. i o sv. maši defilacija pred praporom pri Društvenem dolini. 5. Popoldan ob četrt na 3. pete litanije v cerkvi. 0. Ob 3. slovesno zabijanje spominskih žebljev na telovadtšču; slavnostni govor, potem javna telovadba. Sodeluje si. Mengeška godba. 7. Po telovadbi veliki srečolov, pelje, godba itd. na vrtu g. MejaCa. — Slavnost se vrši ob vsakem vremenu. Orli, Orlice, narodne nošo, društva z zastavami na veselo svidenje v lepi Komendi na praznik sv. Petra in Pavla
n Orlovski odsek pri Sv. Heleni priredi 6. julija 1924 ob pol Štirih popoldne na vrtu g. Zupančiča v Kamnici (pri Dolskem, žel. post. Laze) javni telovadni nastop. Pestri spored novih izbranih točk članov, članic in naraščaja, upamo, da bo slehernemu ugajal. Zato prijatelji orlovske mladine: Na svidenje! Bog živil
a Izobraževalno društvo v Dražgošah priredi )<). t. ni., na dan sv. Petra, predstavo »Krivoprisei-viik*. — Vabi met
n Vrtec iu Angeljček. Izšla je štev. 7. in 8. iopet z zanimivo pripoveduno iu poučno vsebino. Dobe se šo vso številke 1. 1024. Naročnina za Vrtec in Angeljček je 15 Din. Uprava jo v Ljubljani, Sv. Petra cesta 80.
n Rakovnik. Žrebanje srečk se preloži od 29. junija na C. julija ob štirih popoldne. Vršilo se bo ob lepem vremenu pri lurški votlini, ob slanam vremenu pa na hodniku srednjega dvorišča. Srečke se prodajajo do žrebanja.
a Nova Štifta pri Gornjem grada. Cenjenim ibiskovalcom tukajšnje božje poti se naznanja, da se bode vršilo dne 29. t. m., to je na praznil; sv. Petra in Pavla blagoslavljenjo in obešanje dveh novih zvonov in sicer malega in velikega. Teden pozneje, to je v nedeljo dne 6. iulija se vrši slovesnost pri podružnici v Stangrebu. Častilci Malini, vabite se v obilnem številu.
n Udruženjo vojnih invalidov, vdov in sirot Kraljevine SHS podružnica v Ljubljani naznanja vsem svojim Članom in članicam, da so uradne ure vsak dan izvzemši nedelj in praznikov od 9. do 14. ure.
BEGUNJE PRI CERKNICI.
v Orlovski tabor, ki se je vršil 15. t. m. na iCožljeku, jo uspel zelo dobro. Lepa četa Orlov in Orlie .Je prikorakala v vas z razvitimi zastavami in logaško godbo na čelu, ki je neumorno svirala ves čas. Pri pripravah za prireditev je sodelovala vsa župnija z mlaji, venci, dobitki, kruhom in pecivom. Pokazalo se je, kako je orlovstvo vsem ljubo iu drago, kako zna ceniti njegov pomen. Bog ja tudi dal svoj blagoslov, posebno v obliki lepega vremena, na čemur je bilo največ ležeče. Prireditev se je dovršila v splošno zadovoljnost. — Našim nasprotnikom je pa bila trn v peti. Ker je prejšnje dni deževalo, so vzdihovali, da bi vsaj v nedeljo tudi. Pa njihove hudobne želje gc niso izpolnile. Svojo jezo so stresli nad našimi mlaji, kojih so tri »podrezali in podrli en slavolok ter pri tem Poteptali in pomazali slovensko zastavo. Stoletja smo se borili zanjo, naši rojaki onstran •lavornlka so v smrtnem boju zanjo padli, J1''i nas jo pa gotovi ljudje poteptajo v cestno blato! Vse se je zgražalo, tujci in domačini, nad takim prosiaškim dejanjem liberalne »kulture«. Zadevo ima v rokah orožništvo. Opravičeno je primerjal slava, jvovornik p. ''ampa te ljudi z nekdanjimi janičarji in Poturleamt, ki so tudi nastopali proti lastnini jojnkom in uničevali slovenstvo. Slediti hočemo govorulkovemu pozivu in zvesti ostati katoliški veri in slovenski zastavi. K temu "as rfijfe tudi orlovstvo.
itMtilS
irdh
RIBNICA
Saj sem rekel pred časom in v Domoljubu tudi obljubil, da pridem še enkrat v Ribnico in se oglasim tudi v »baru«. Sedaj sem bil pa res tam in šele sedaj sem prav izvedel, kaj so dali nekako pred Veliko nočjo ribniški mogotci klicati pred cerkvijo. V »baru« so mi postregli s tistim oklicem, ki so ga dali tiskanega raznesti po vseh hišah, in ki se glasi: »Naznanilo. Posojilnica v Ribnici, registro-vana zadruga z omejeno zavezo, je sklenila na svojem občnem zboru dne 25. marca 1924 v svrho, da razbremeni trško-obeiuako gospodarstvo, prevzeti zgradbo Meščanske šole v Ribnici popolnoma na svoj račun. To se daje na znanje iu ob enem se javnosti sporoča, da bode stala cela stavba predvideno nekaj manj kakor dva milijona dinarjev (po starem so bere osem milijonov kron) in ne več! To naznaniti so čuti Posojilnica dolžna, ker trosijo po dolini brozvostni ljudje govorico, da stane stavba že do sedaj preko štir in pol milijone dinarjev, kar jo zlobna laž. Proti vsakemu, ki bi te lažnjive govorice razširjal v škodo ugledu Posojilnice, se bode vložila ovadba na oblast, da ga zadone pravična kazen. Načclstvo.« — Sedaj mi je pa vse jasno. V »baru« sem izvedel, da bo šola res stala težke milijone, in iz oklica ne vidi, da so hoteli te milijone natovoriti trgu in občini, in to nepostavno. Ob tem oklicu so namreč ribniški liberalci mislili, da bodo občinske volitve, zato so se s tem oklicem hoteli izmuzniti iz blata, kamor sta jih potunkala Poljanee in Bukovčan. Ta dva mlada možakarja st« namreč začela na svojo pest zidati večmilijonsko stavbo za meščansko Šolo, no da bi vprašala davkoplačevalce, čo so voljni te milijone tudi plačati. Davkoplačevalci pa so rekli nakl Ker bi volilci pri volitvah rekli, da takim razsipuežem tujega denarja ne dajo svojih glasov, so pa za pesek v oči sklenili, da vse ogromne milijone plača liberalna Posojilnica. S tem so hoteli volile« preslepiti, da bi jim vendar za-npali svoje glasove. To pa bl bila m ljudi usodna zmota. Kako pa naj liberalna posojilnica pogreši in Se obrestuie te ogromno milijone! Zato je prav gotovo, da bi liberalci, čo bi kdaj prišli v občini do večine, to milijone, ki jih bo mnogo, zvalili na davkoplačevalce. Potem pa, tržani in občani, kar eulice v roke in po svetn, zakaj stotisožev pa posameznik res ne zmorol Zato si desetkrat premislite, kam boste 10. avgusta vrgli svojo krogljieo! Danes gre za vaš žop, ki ga nekateri no mislijo samo izprazniti, ampak popolnoma odtrgati, da nc boste imeli nikdar več kaj vanj spraviti. Pri predstoječih volitvah bodo liberalci vse moči napeli, da rešijo svoje nov-ee, davkoplačevalcem pa naložijo bremena, ki žugajo streti vse njih denarno gospodarstvo. Kdor je juho skuhal, naj jo še sne! To povejte vsem volil-eem, tudi tistim, ki so doslej liberalcem še kaj zaupali! Volite vsi slovensko ljadsko stranko, da se obvarujete »roteče nesreče! Vam bom že še kakšno povedal, saj se jih v ribniškem »baru« in »parlamentu« veliko izve.
IZ LITIJSKE OBČINE.
Na sv. Petra ln Pavla dan, to je v ne-deljo 29. janija se vrše v Litiji v občinski pisarni od 8. ure zjutraj do 5. ure popoldne občinske volitve. Za te volitve se potegujejo kar tri stranke in sicer:
Prva je lista litijske gospode pod naslovom gospodarska lista. Na tej listi so bleste znana imena naših zagrizenih liberalcev, ki skoraj vsi odobravajo početje Orjune v Trbovljah. Značilno za njih jo to, da se ne upajo nastopiti pod pravim imenom liberalne stranke, ampak so si morali izposoditi ime gospodarske stranke, da bi na način še koga nevedneža ujeli. Torej v prvo skrinjico nobeden zaveden kmet in delavce ne bode spustil krogljice.
Druga Skrinjica predstavlja slovensko ljudsko stranko. Nosilec liste je sedanji župan Hiuko Lcbinger, zatem so pa odborniki tako razvrščeni po vaseh, da dobi vsaka vas svojega zastopnika v občinskem odboru. Te može so po prosti volji na sestankih izvolili volilci, tako da sc brez vsega lahko reče, da je ta lista res izraz prave ljudske volje. Zato
je izven dvoma, da bode pretežna večina naših zavednih volivcev volila listo Slov. ljad-
ske stranke ter spustili krogljice v drugo Skrinjico.
Četrta lista jc Usta delavcev, oziroma preko delavcev bi se rad urinil v občinski odbor vodja tukajšnjega konzuma, ki pa vse prej čuti, kot delavsko. Ker pa z resnico nI dobil dovolj podpisov, se je tndi on poslužil pri nabiranju podpisov zvijač in prevar, da je zamogel listo napolniti Res radovedni smo, koliko razredno zavednih delavcev bode volilo socijalne demokrate.
Ko je sedanji občinski odbor pod župn-novanjem Hinko Lebinger-ja pred tremi leti prevzel občinsko gospodarstvo, je bilo še 140 tisoč kron dolga, ki je pa ž«? ves poplačan, poleg tega ima šc občina preko 200.000 kron v blagajni gotovega denarja. Pri vsem tem je treba pripomniti, da je občinska doklada na direktne davke v primeri z drugimi občinami naravnost malenkostna, znaša 100 odstotkov, tako da cela litijska občina prispeva potom davkov komaj 440.000 kron v občinsko blagajno, vse drugo, približno 500.000 kron se bode pa dobilo potom občinske doklade n« vino. Ta doklada pa najmanj tare našega kmeta, ker kdor ima dosti denarja za vino, pa naj še prispeva pri vinu za doklade. Dalje so vsa občinska pota v redu posuta, kanalt izpeljani, sploh, kolikor dopušča današnji položaj, je za vse v polnem redu poskrbljeno.
Zato pa, Mor je za pošteno ln pravično občinsko gospodarstvo, kakršno je bilo v teh treh letih, bode volil listo Slovenske ljudske stranke, ki je postavila za odbornike po ljudf-ski volji res najboljše može iz naše občine, katerim sc lahko mirne vesti tudi za naprej zaupa občinsko gospodarstvo.
Da bode naša zmaga sijajnejša in čast-nejša, vsi do zadnjega na volišče za listo Slovensko ljudsko stranke, ki je brani-toljica pravic slovenskega ljudstva, ter spustite vašo krogljieo v drugo Skrinjico,
IZ LITIJE.
V naši občini se bodo vršile volitve 29. junija. Imamo šttri skrinjice. Prva je skrinjica Žerjavovik orjnncev, ki groze, da bodo poiigali naše va9i, kakor je dejal eden v Litiji. Da naših vasi ne bodo požigali, za to bomo že sami skrbeli. Da pa pri na« tudi drugače ne bodo imeli nobene besede, zato bomo skrbeli 29. junija, ko bo njihova skrinjica ostala prazna. Mi bomo volili v drugo ali tret-j o skrinjico. Na obeh listah so naši možje. Druga je lista SLS, tretja pa Kmetske zveze. V ti dve bodo zavedni slovenski kmetje in tudi delavci metali svoje kroglice. Kajti mi se hočemo izogibati tudi četrte, socialistične, ker vemo, da ti voditelji rdeče liste skrbe v prvi vrsti za razdore v ljudskih vrstah. Volivci, v nedeljo 29. t. m. vsi s drugo ali tretjo, pa z nobeno drugo!
ST. JURIJ POD KUMOM.
25. aprila smo pokopali najstarejšega moža v fari: Marko Glavača, 85letnega moža. Bil jo odločno krščanskega prepričanja in življenja, krstili boter okoli 50 otrok. — Na Vneboliod je bil na podružnici Rtiče blagoslov dveh jeklenih zvonov. Majhna soseska, a s požrtvovalnostjo je šlo. Vsa čast Rtičanom. — Volitve bodo v naši občini 5. julija. Od nekdaj je bila občina odločno na strani SLS. Nekaj nezadovoljnczev pa je sestavilo z veliko mujo svojo listo pod imenom »Gospodarska stranka«. Namen nekaterih »birtov in furmanov« na tej usti je tudi odpraviti občinsko trošarino na vino. Ali po-
Dobro in poceni
sc kupuje v manufakturni trgovini
A. & E, SKABERNE - Ljubljana, Mestni trg ifc
51
mislite, da ima občina od tega davka, ki ga plačajo pravzaprav le pivci, lepe dohodke. Samo od trošarine enega leta ie obflna /.gradila dva prepotrebna betonska mostova v Sklenilrovcu, ki sta stala 50.800 K. Kmetje ln delavci, pokažimo tudi pri občinskih volitvah, da smo vsi s Slovensko ljudsko stranko za avtonomijo občin in Slovenije; na trgajte edinosti. V soboto 5. julija vsi na volišče, oddajte svoje krogljice v drugo skrinjico, ki je naša, - volite SLS.
MORAVČE.
Na dan s». Petra, 29. i. in. sc bodo vršile pri aas občinske volitve. Vložene so tri kandidatne liste. Najbolj se je mudilo samostojnim in Ilalijev konj je moral tisti dan prcecj trpeti, ko so oče Bali peljali listo v Kamnik. Samostojni pač vcdo; da imajo te malo pristašev, zato so se potrudili, da imajo prvo skrinjico, češ morda se bo le kdo zmotil, da mu bo prehitro kroglica ušla. Pa nc bo mnogo pomagalo! Potem je vložilu listo Slovenska ljudska stranka in bo torej imela drugo skrinjico. Vselej pravijo, je ta kokoš v Moravčah dobro ■esla, upamo, da bo sedaj še boljše. Saj imamo na listi samo može, ki jim je res pri srcu blagor občine. Torej inožje in iantje, vrzite krogliee vsi v drugo skrinjico! Saj veste, da za kmete in delavce dela resnično le naŽa stranka. — Ker so se pa samostojni med seboj sprli, je pa znani vrhpoljski kovač vložil svojo listo, in sicer kakor Čujemo, pod Imenom Žerjavov« stranke. Tukaj pa upamo, da bo vsakdo pokazal, da ne mara Žcrjavovega or-jsnskega jarma.
SMARCA PRI KAMNIKU.
Pri nas smo poslali telo napredni. Za občinsko volitve imamo vložene kar štiri kandidatne liste. Eno so sestavili demokratje delavci, drugo demokratje kinetje, tretjo demokratje obrtniki, katere vse tri imajo en program in .edini glavni namen, t. j. pobiti in spraviti v manjšino SLS, ter »postaviti v Smorci 2orjav«vo orjunaško gospod-stio. /adnja lista je pa SLS, katero so sestavili pošteni krščanski možje, in ima namen delati v korist občine ter na programu SLS. Ker pa imamo od Žerjav ovc orjunske stranke relo slabe izkušnje, npamo, da ne bode niti enega delavca, kmeta ali obrtnika krščanskega mišljenja, ki bi še volil zgoraj cmenjene liste.
PREVOJE.	V^J
Občinske volitve se pri nas vršijo aa dan 'sv. Petra in Pavla, v nedeljo dno 29. t. m. Volivci, v nedeljo 29. junija vsi na velišče »a zmago kmetske delavske io obrtne zveze. Vrzite v tretjo skrinjico! Tako si izberete občinski odbor, ki bo nesebično aastopal vaše kmetske, delavsko in obrtniške koristi, obenem pa boste manilestirali za avtonomijo Slovenijo! Ne pojdite na limaniee listi, katera nosi •aslov Gospodarska, pravilno pa jo Samostojna, ker s tem vas hočejo preslepiti; poglejte jih po bMvi. Molje, kmetje, delavci in obrtniki, 29. junija vsi na volišče, naša skrinjica je tretja!
TREBNJE.
Zadnji dopis iz Trebnjega v »Domoljubu« moramo nekoliko popraviti. Dopisnik gotovo še ne vi vedel, da pri občinskih volitvah nc bo treh skrinjic, ampak le dve: Slovenska ljudska stranka in liberalna. Samostojna je razveljavljena. — Na liberalni listi je 26 kandidatov iz vasi Trebnje, 14 ia vasi Stari trg, 5 iz Hudenjega, peteri ostali pa so prav bližnji sosedje Trebnjega, druge vasi od cele velike občine ni nobene zastopane. Kmečkih posestnikov iu osebenjekov je menda 7, drugi pa so sami uradniki, uslnžbenei sodnije, davkarije, šole in železnice, nekaj tr ,'ovcev in obrtnikov. Od teh jc 19 tujcev. — Samostojni so izdali geBlo: ne iti volit in pravijo, da bodo šteli svoje glasove po številu odsotnih. — Možje in Iantje: Vsi na volišče! Skrinjica naše stranke je sedaj DRUGA in nc tretja.
PODZEMELJ.
Na volišču bosta dve skrinjici: prva Smukova, druga naša SLS. Pri naši skrinjici bo sedel g. Mi Štelanič iz Podzemlja, njegov namestnik bo g. M. Peidirc s Krasiuca. Vsak, kdor hoče sebi in občini res dobro, naj spusti krogljico v drugo skrinjico (SI£). A zmaga bo le tedaj naša, ako boste prišli vsi naši volivci volit. Delavnik bo tisti dan. žetev ae bo začela, to je res; ali eno uro boš pač žrtvoval zato, da ti bo potem tri leta boljše, nego ti je bilo doslej. Možje, nikar no reeimo: saj je vseeno, *li gram ali »e grem. S takim govorjenjem bi jasli1
no pokazali, da nismo še politično zreli in zato tudi nevredni narodne avtonomije. — Kdor kaj misli, ta jc žc izpregledal!
ŠMARTNO PRI LITIJI.
Dne 29. junija, na praznik sv. Petra in Pavla bodo pri uhs občinske volitve. Imamo štiri liste: 1. SLS za podobčino Sv. Peter in Pavel, 2. SLS za podobčini Šmartno in Libergu, 8. Delavska zveza (brezbarvna), 4. Liberalna, skrita pod ligovo pero, na katerem je zapisano: »Lista za pravično občinsko gospodarstvo«. Nositclj te liste je voditelj liberalcev, sokolov ia najvnetejši pristaš Orjune. Več mož iz te liste izjavlja, da so bili prcslep-Ijeni za podpis. Le težko so skovali liberalci svojo listo in gotovo bi je tudi ne, če bi pokazali pravo barvo. Največ zaslug iu zaslužku ima pri liberalni listi neki tukajšnji »lultinžinir«, ki jc po lastni izjavi dobil za agitacijo več tisočakov iu tudi i rožnim vencem hodil po kmetskih hišah. Volivci, strnite svoje vrste in volite može Slovenske ljudske stranke, katera edina brani pravice slovenskega ljudstva. Krogljice spustite v prvo ali drugo skrinjico, v četrto jo bodo zagnali samo zavestni ali nezavestni škodljivci slovenskega ljudstva — za poštenega kmeta, delavca, obrtnika in trgovca nI mesta med njimi. Vsi na volišče, da vnovič povda-rimo zahtevo po avtonomiji! Naj no bo nobenega izdajalca med nami! Prof s sužnji Žerjava, ki kažejo dan za dnem, kakšno je ujihovG »pravično gospodarstvo«.
PODZEMELJ.
Dne 2. julij* imamo občinsko volitve na Mlakah v hiši Jožeta Kralja. Zakaj na Mlakah, jo koj jasno: radi tegu hi namreč mnogi volivci, ker hi jim bila pot na Mlake predolga, izostali od volitev. Kdor je to naredil, naj ve, dn bode kljub temu prišli volit tudi oddaljeni volivci iu hodo -- dotie-nernu v zahval« — spustili kroglico v našo skrinjico! Kakor je znano, g. župan ni dovolil prepisati volivni imenik. Vendar smo zvedeli za pomoto pri imenu g. Jakljcviča. Mesto pravilnega imena: Miko Jakijevič, Krasinc 13, jo zapisano: Miko Jaklič, Krasinc 18, vsled čet ar bi izgubil g. Jaklje-vie volivno pravico. Kako se je vrinila ta pomota? Kdor kaj spiše, mora pač spis pregledati in napake popraviti, preden ga odda! Tako tudi župan volivni imenik, preden ga je odposlal.. (Da je namreč znal zu pravilni priimek g. Jakljcviča, o tem imamo dokaze.) - Cujtc šo: po Uerkvišču in drugod so te«g|i nasi nasprotniki, d« bo občina, ako zmaga pri »Hfokib volitvah I i »ta SLS, prisiljena zidali orlov-P,1L v	i<d"r '« verjame, ta jc tepec!
F, ,°J>f",sk,1 "dbor mma »Ploh nobene pravice take sklepe delati in bi bil tak sklep neveljaven,
M	jI'" ui oWinsk» ""'eva. Drugič: ako
' J"* °r. rBS Mcl P"siliti ot>fino k >i-
danju orlovskega doma, bi ta sklop koj rajtveliavila pokrajinska vlada, ako bi le nekaj občanov nro e-
Se.Pn tVM;'S,i'	EE to zt
nU ri i 7 ?	"am *Ui' r!4k»i s,! 'ako poga-
n;a za župansko čast mož, ki venda* za blago? ob-
*mc m ka, pnda storil. Ako vidi, da pri volivcU. nima zaupanja, čemu so sili na površje! Mar res
nana kot T'"10 "nail° «">ožne*a možaTa 71 pana kot jc on sam? Da nimamo tudi vsni toliko poštenega, skrbnega in delavnega, pravičnega ta ljubeznivega kot je on? O, imamo' takih mo!" n
"i""1*0-' ~ T> G. KSthelje " 1kli^. 1 voljan »apustiti občini svojo hišo s pri-tiklmami ako dobi občina drugega župana. Kakšno
raru^žn 6|< < ugodnosti bi s tfm oK dobi^ smo žc enkrat omenili. - Nekdo iz Metlike jc
Ii.its J T '"> doi,m «a «™š in gra-dašk, g. župan sam« za dva tisoč kron. Kdor ie pameten, ta mora izpregledati.	1
PREDOSLJE.
Dopisniku zadnje »Domovine« bi svetoval, da si kupi druga očala, ako sc mu skozi te v dvoje vidi na svoji kandidatni listi. Trdi namreč, da so vložili »Kmečko-delavsko listo«, ki da je pravična vsem slojem. Da mu podprem to trditev, ga opomnim, da bi bila lista še bolj pravična, ko bi nosila naslov: »Kuiečko-profesor-mešetar-birtovska lista, ker to so trdna mesta, katera dopisnik omenja za »trdna mesta«, da bodo gotovo izvoljena. Da p a pozablja delavec pri tem, jc razvidno na njihovi listi, ker prvi delavec zastopa »že« 18. mesto, ki sploh v poštev ne pride. Ker je pa delavca tudi treba v občinskem odboru, zato jc pa poskrbela lista SLS, du bosta dva gotovo zastopana. Ako pa dopisnik tega ne verjame, se bo prepričal pri prvi
občinski seji, čeprav jih dopisnik vidi samo na m> Jostnih mestih namestnikov. Ker se pa čudi i obračajo hrbet posestniki in delavci — ampak T naši listi — so bo prepričal na dan volitve ko ho videl na svoji listi črtanih kar celih 14 podpisn, Da vam pa nc bo treba iskati prič, ko sem S»i mimogrede okoli vaših kandidatov, pa toliko: tel« obžalujem, da ni bilo dotičnega faktorja, ki j« pfpj podpiso nabiral, zraven. Sam bi bc lahko prenri žal, da ni dobro ljudi loviti za Btvar, ki je ijia navadna prevara. No zdi se mi čudno, da s« mu :e vsedlo na Hm toliko naših pristašev, ki so ob spregledu kar trumoina svojevoljno zapuščali va5o listo. Do nedelje bodo spregledali še tisti prevaran-čl, okoli katerih ni hodil — občinski sluga. V nedeljo vsakdo na volišče! Krogljice vrzite v l>R(!(;o skrinjico.
ŠKOCIJAN PRI MOKRONOGU.
Na dan sv. Alojzija so naši zvonovi litžuo peli in nazuanjevaii. da spremljamo k večnemu počitku enega najstarejših fckocijanecv, Franc Oitdavana. Pokojnik je bil naš vrl somišljenik, mož poštenjak stare korenine, kakršnih je sedaj zelo mulo. Jij| je posestnik in dolgo dolgo vrsto let župni tf!. kvenik iu ključar, ter splošno priljubljen in dalce naokoli znan in spoštovan. V ftkocijanu jn bil (;u dovan markantna oseba. Vedno poln zdravega humorja in dovtipa, zraven pa blagega srca in krc-menitega značaja. Vsied svojega veselega tempera-monta ni smel (udovan pri nobeni svečanosti manjkal. ;Bilo ni godu, svatuvščine, nc semnja, da tja ne bili bi vabili ga.« Kamor je Oudovnn prišel, povsod so ga bili veccli. ker je vse izvrstna zabaval in kratkočasil. Pokojni nudučitelj Lavrif in fndovan, to sta bila dva f-aljivca, dn mu jib ni bilo para. — Zadnja leta je revež veliko a čudovito vdan« trpel na ncordravljivi bolezni na raku, za k:-.r jo tudi najlir.e podlegel. Lepo previden iii z Bo.-roi.-i spravljen jc na veke zalisnil trudne ofi, 84 let star. Upamo, da ga je usmiljeni Bog bogato nagradil z nebeško valuto. Saj se je polovico svojega življenja žrtvoval ket cerkvenik za čast božjo. Bodi Tttu i.hranjeu blag spomin, duši njegovi pa večni mir in pokoj.
IZ SV. KRIŽA PRI KOSTANJEVICI.
Kdo jc kriv, da jc okrajna (zdaj pravzaprav držat na) cesta skori občino Sv. Križ v prav kl<-bom stanju? Liberalci trdijo: občina. Kako pa je v resnici? Okrujno cesto oskrbuje okrajni cestni odbor za sodni okraj Kostanjevica. Ta ima svojega načelnika in za vsako občino posebnega odbornika V Sv. Križu jc ta odbornik liberalni trgovce Jožel Kodrič. Ou je prejel od načelnika za občino Sv. Križ za leto 1923 sledeče vsote: 1. 15.000 Din n navažanje gramoza. Ta gramoz (pravzaprav polovico blata, drugo pa neprimerno veliko lapornatn kose, acstelčenc) so navažali Kodričevi prijatelji: Jožel Barhič, Janez Burja, Martin Punlar, Ivan "iu Aloji Kcrin po 100 Din vožnja iz Dola. Vozili so pa tako, da so neksteii napravili 8—9 voženj na dan in tako služili en voznik na dan do 800 Din, Kontrole, koliko je peljal, ni bila nikake, in ko je dež izpral blato iz kupov, katerih jih je še sedaj več ncrazTutih. dasi so zraven taki grabni, da ni mni voziti, so hc kupi tako zmanjšali, da jih jc komaj po pol metra namesto po en meter. Na veliki državni cesti pa je stal en meter dobrega gramoza iz Oiehovca na mesto postavljen 75 Din, sej.in iz peščene jame cclo lo 62 in pol Din. 2. Za rnH-pavanje in razvnianje gramoza 1586 50 Din M delavce. 3. Za navažanje gramoza Francetu Kodrič 1125 Din. 4. Joželu Kodriču za razno 420 Din. 5. Francetu Kcrin za navažanje proti šutni 2055 i>i«. Vsega skupaj 20.187.511 Din. Vsa cestna naklada za ves kostanjoviški okraj je znašala v letu 1P23 glasom Uradnega lista 1112.378 Din. Od (c«a je šlo za ccsto v občini Sv. Križ 20.187.50 Diu in poleg tega Še za most na Brodu 46.2.13.38 Din, torej skupaj za Sv. Križ 66.420.80 Din. do bi bil libe-ralcc Kodrič kaj spreten, bi bil z denarjem, ki g« je dobil, lahko veliko uaredil; ker je pa podpiral le svoje prijatelje, da. so dobro zaslužili, jc p« P»{ cesta taka, kakršna je. In ta spretni trgovec K"-drič je nosilec »Gospodarske liste«, ki hoče zboli; šavati občinsko gospodarstvo! Gorje občini, k« b' imela tako gospodarstvo!
J&B.---------
sc imenuje lina rujava kotenina, izdelana iz nal" boljžcga ameriškega bombaža. — Po trikratne';1
pranju postane snežno bela. V zalogi Prl A. & E. SKABERNE - Llubljana; Mestni Ud
BOHINJSKA BISTRICA.
Drogi »Domoljub« I Danes ti poč!jemo dopis ii kraja, kjer obstoji pregovor, da v Bohinju vsaka druStvena evetka pozebe. Dne 15. junija se je videlo, da ta pregovor ne velja za Bohinj vet. Prireditev jeseniške orlovske srenje na Boh. Bistrici i(! pokazala, da tukajšnji orlovski odsek krepko deluje in ima čimdalje več članov med mladino iu iimdalje več prijateljev med ijudstvom, ker sc vidi blagodejen vpliv poštene izobrazbe pri mladini. Ne moč sile, ampak moč ideje, ta naj nas druži in vodi tako jc br. Rozman, predsednik tukajšnjega orlovskega odseka pozdravil doSle goste pri sprejemu na postaji. Nato se je razvil po vasi Bistrica, katera je bila okrašena z zastavami, krasen sprevod, gotovo do sedaj največji, kar jih je videl Bohinj na Bistrici. Na čelu sprevoda konjeniki, da-lie godba jeseniškega delavskega druStva, potem Orli in Orlice in ostali gostje. Popoldne je pre-uvitli g. knezoškof, kateri se je nahajal ta dan pri lirmovanju v tukajšnji župniji, osebno posetil javno telovadbo, kater« sc je vršila na »Rebru« nad Bistrico. Prosvitli je stopil med telovadce na tclova-dišču ter je izrazil veselje nad to lepo prireditvijo ter je budil navzoče, da kot Orli vstrajajo na zavrtani poti in naj dalje streme sa vzvišenimi idejami, katere ima (Irlovstvo. Br. Miha Krek iz Ljubljane jc v jedrnatem govoru razložil velik pomen •rlovstva za vzgojo krščanske mladine. Kljub temu, da je šel nekoliko dež, je prireditev sijajno uspela. — Društveni dom se pridno gradi tcT bo kmalu lahko »tvorjen. Dom bo lepa stavba ter bo lahko eivžil vzgoji in izobrazbi vse poštene mladine iu bo ognjišče in zavetišče vsega našega kulturnega, ^>spc,darskcga in političnega delovanja v bohinjski ielini. — Na praznik Sv. Petra in Pavla se vrže pri nas občinske volitve. Nasprotniki si zelo prizadevajo dobiti vpliv na občinsko gospodarstvo, postavili so proti naši listi kar štiri kandidatne liste. Da je naših liberalcev sama baharija, vidimo sedaj. ka še kandidatne liste niso mogli sestaviti brez radikalov in narodnih socialistov. Gotovo se slabo počutijo, da so kar tri stranke pod en klobuk spravili. Kakor čujemo, se s to demokratsko-radikalijo veže tudi samostojna lista. Seveda Rusov, ki so pri državnazborskih volitvah demokratom pomagali, ni več pri nas, zato pa samostojne vabijo, ki bodo seveda ie naprej ostali poslušni bratci demokratov. Tako so samostojneži ponovno pokazali, da ne pomenijo prav nič več in so le privesek in rezerva demokratov, ki naj na deželi liberalcem lovi kmete skupaj. Oboji pa nimajo za seboj ne kmetov in ne delavcev, ki ne verjamejo ne prvim in ne drugim. Tudi naši samostojni niso nrav nič »samostojni« ker vodijo jih liberalci. Pričakovali smo, da bodo ti ljudje prišli na dan s kako »gospodarsko« listo, ker so vedno pripovedovali, da ne gredo pod nobenim strankarskim imenom, prej vedno trobijo samo »gospodarsko«, na kandidatno listo pa zapišejo SKS. Kje so vaše besede? Ce, bi bili vi res politiki tako nasprotni, bi pred par leti niti svoje stranke ae bili ustanavljali. Tista vaša »gospodarska« gesla, ki jih povsod razglašate, so Ie pesek r oči, da bi pri volitvah lažje koga »potegnili«. Mi ne iščemo nikakih »gospodarskih« naslovov, ampak gremo kot vedno v volitve pod zastavo Slovenske ljudske stranke. Naši kandidatje, katerih prvi jo sedanji župan MavriČ, no možje, ki se jim gospodarstvo občine lahko mirno zaupa. Ljudem, ki iščejo samo volivnih kroglic •a svoje namene, pa ml nc gremo na limanice ter kroglic 29. junija v drugo, tretjo, četrto in peto skrinjico n c bomo oddali. Kdor je zato, da ostane ®U insko gospodarstvo v rokah pravih mož, bo spustil svojo krogljico v PRVO skrinjico, ter volil »Mo Slovenske ljudske stranke. SLS je in ostane liri nas, pa tudi v celi Sloveniji zaščifnica vseh de-kunih stanov. Zato pa je vsak naš somišljenik dolžan ped svojo častjo, da sc volitve udeleži in odda krogljico v prvo skrinjico, za katero bo sedel kot Predstavnik Jakob Rozman (Šimnovc) iz Bistrice.
HOMEC.
Zadnja številka »Kmetijskega lista« nam jc prinesla tudi notico iz Homca. Dopisnik sc nekako zadeva ob nekega pestopaškega Županskega kandidata. Ker pa mi poznamo v naši občini samo dva, smo v velki zadregi in ne vemo, kateri bo pravi? Menda fcc samostojen! Dalje očita g. župniku, da je pri zadnjih volitvah delal nepošteno. Vprašamo vas sn-•no, zakaj niste že takrat storili potrebnih korakov, kuj? _ Seveda, ker niste mogli dobiti niti najmanj-wga pogreška. Dopisnik samostojnega kmetskega "sta vprašuje lažnjivega kljukca. kdaj se mu je sa-
njalo, da grozimo delavcem, da bodo frčali iz Stare-tove tovarne, če ne bodo volili gospodarske delavske liste. Nato vam odgovarjamo, da je prvi to govoril proti delavcem v Proscrjah v tovarni Boldinov Lojze. Ostalo vam pa navedemo na vaše morebitne želje. Priče so vam na razpolago. Torej, kdo ostane zdaj lažnivi kljukcc? Gotovo je, da marsikateri član vaše večerne družbe pri Jakcu. Ker pa omenja tudi program svoje liste, moramo poseči v preteklost, ko sto še javno razvijali svoj protidelavski program. Ali se morda ne spominjate več, kaj jc govoril g. Mrmolja ravno v Homcu? Gotovo vam bodo ti spomini neljubi, kajti rekel je, da mora dobiti kmet delavca popolnoma v svoje roke, ter da morate doseči to, da bo delal delavec 12 ur na dan, češ, mi kmetje delamo od jutra do noči. Seveda skušate te stvari popolnoma zakriti, kajti danes so vam potrebni — no delavci, pač pa njihove kroglice, da bi potem zagospodovali v občini v imenu »stare pravde« ter dajali uživati vaščanom srednjeveško sladkosti. Delavci! ali so vam dali prečitati »Kmetijski list« tudi takrat, ko je pisal o trboveljskih dogodkih? Ali je imel Ic eno pomilovalno besedo r.a nesrečne delavske žrtve? Ne, niti eno! In tako laži-delavsko listo naj bi še kak zaveden delavec volil? Odprite oči! Mar bodete volili pomagače »Orjuna-šev«, da vas potem nekega dne začnejo pretepati in pobijati. Pravite tudi, da vaša lista nima političnega ozadja, zatorej vam obudimo spomin, ko ste pred tednom izjavljali, da vam je samo za stranko. Poleg tega ste pa dobili tudi nalog od vodstva SKS, da na vsak način oslabite SLS. Celo stvar pa potrjuje dejstvo, da ste imeli svojo listo vloženo že 14 dni pred časom vložitve.
Vaš dopisnik trdi, da ae marate postopaškega župana, mi pa pravimo, da ne maramo za župana, ki jc ljudem med vojno preiskoval, kje imajo skrit živež, kamor se jc pripeljal z avtomobilom v spremstvu komisije ia Ljubljane in je hotel pred par leti pognati po svetu celo delavsko družino samo za to, da bi potegnil mastno mešetarijo. Zatorej pokažimo 29., da mi niti najmanj ne maramo za take delavske prijatelje, ter vrzlmo kroglice v p r v o skrinjico, katera je Slovenske ljudsko stranke.
BEGUNJE PRI RADOLJICI.
Pa so jo vseeno postavili svojo kandidatno liste samostojneži po dolgem iskanju. Mil« so prosili volivce — našo odločile pristaše — —kot nabirajo pogorelci milodarov in poskusili bodo svojo srečo. Ime so si pa dali drugo: gospodarska stranka. Ni ji usojeno, da bi gospodarila v naši občini. Tako bomo iineli 29. junija tri skrinjice-Zavedni volivci bodo metali Urogljicc v drugo skrinjico, ki jc SLS .— Kmalu bi bila pogorela 18. junija Bohinčeva hiša v Hcgunjah. Blizu poda so ženske spravljale pepel, ki jo bil preveč živ tako, da je začel goreti zraven stoječi »od. K sreči jo ogenj zapazil sosed Žagar, ki ga jo tudi pogasil.
8ENT JERNEJ NA DOLENJSKEM.
Občinske volitve se vodno bolj bližajo. Vse ugiblje kaj bo in kako bo. Vse je edino, da Valetova samostojno-konmnistična zmes ne bo ničesar opravila. Gotovo je sicer, da bodo vsi predobro nam znani samostojneži glasovali — a teh je malo — za liberalno-ko-munistlčno zmes. Vemo pa tudi da komunisti iz prepričanja ne bodo dali tej zmesi svojih krogljic. V Trbovljah so liberalci streljali na komnniste, pri nas pa naj bi šli Kkupaj roko ob roki!? To sploh ni verjetno in je skoraj nemogoče. Nosilec komunistov-sko-samostojne mešanice, oziroma njih liste je znani Žagar Stanko Kušijan, drugi pa je »komiinist«(?) ključavničar Pirkovič iz St. Jerneja, nato pa sledijo še znaui Pire, Stroji nov ata tudi in drugi. Vse pa zastopa kmet in delavec ter ogleda Vale. Čudimo se le komunistu Pirkoviču, dafpri vsej svoji naravni razburjenosti more prenašati še bratstvo z kapitalisti. Li ni škoda živcev? Vsi ti bodo lovili svoje kaline v drugo skrinjico. Vsi ti tudi agitirajo, češ da so »klerikalci« krivi, da se še ni izvedla agrarna reforma, Vprašamo vas: Kdaj in kateri »klerikalec« je vendar to povzročil? Ali ni baš kapitalistična liberalna vlada preprefla pravične razdelitve veleposestev? SLS pa je bila in ostane še vedno za pravično agrarno reformo. Ze doslej se je drugod pri volitvah skazalo, kako močna da je SLS, povsod zmaguje. Isto mora biti tudi pri nas. Zato bomo pa šli 14. julija vsi na volišče in skrbeli, da druga
skrinjica ostane prazna. Pomesti hočemo 8 vsemi strankami, ki hočejo brezversko šolo, pogubni centralizem in-ki izmozgavajo Slovenijo ter ji hočejo odvzeti vso prostost. Zato se pa tudi morebitnega najhujšega dela na polju ne bomo ustrašili, eno ali dve uri se bo že vsak odtrgal, šel na volišče za edino pravo ljudsko SLS.
LESCE NA GORENJSKEM.
Gledali smo nemarnost liberalnega občinskega odbora in sklenili končno te ljudi v občini nadzorovati. Zato smo postavili svojo listo, ki ima na volišču prvo skrinjico. Vsakdo, ki jc sit liberalizma in orjunaštva, bo volil s Slovenska ljudsko stranko. Pokazati hočemo svetu, da je tudi v Lescah dosti mož, ki vidijo kako je liberalizem zastarel in nazadnjaški. Kakšno je sedaj gospodarstvo v občini, vsi veste. Za zgled samo to-le: Nabili so tablice z napisom: »Avto — pozor«, toda avtomobili drve skozi vas, ker vedo, da ga ni, ki bi jih naznanil. Iu še teh tablic niso dali v delo domačemu obrtniku, ampak drugemu — svojemu somišljeniku. Volilci v Iicscah, dobro premislite, komu zaupate svoje gl%-sove.
TRATA V POLJANSKI DOLINI.
Volivci, možje in fantje! Dne 26. junija vsi na volišče! Skrinjica SLS je prva, v ujo bo vsak zaveden volivec vrgel svojo krogljico iu s tem pokazal, da v občini Trata še vlada stara možatost, ki obseja sedanjo nasilno orjunsko politiko. Nikdo naj se ne da zbegati od nasprotnikov po lažeh, katere trosijo zadnjo čase okrog. Liberalnim jbirtom« posebno ni všeč občinsko gospodarstvo; zakaj ne, Vam ne bo težko uganiti, če pomislite, da se v naši občini plačuje na vino precejšnja doklada, na zemljiški davek pa najmanjša od vseh občin našega okraja. Gostilničarji in Sokoli sc seveda zvijajo in kriče, ker namesto 25 kron zaslužijo le 15 kron pri litru. No, sile jim Še vedno ne bo, kaj? In vendar zato ni pri nas nič dražje viuo kot v sosednjih občinah, kjer bo liberalni odbori doklade tako porazdelili, da najbolj kmeta žulijo. Ali ni bolj pametno, da sc gostilničarjem odščipne malo čezmernega dobička, kot pa da obremenjujeta delavec in kmet, ki itak komaj dihata. Zato pa, volivci, zavedajte se, kje jo Vaš« mesto, in ne spletajte si sami biča, ki bi ga potem liberalni priganjači vihteli nad vašim hrbtom. Vsakdo naj se zaveda, da bo njegov žep mnogo težje občutil liberalno gospodarstvo v občini, kot pa izgubo pol »šihta« ali pa par ar del« na polju.
Sploh se pa zadnje čase «uti, da veje po naši dolini svež veter, ki obeta boljše vreme. Pametnim ljudem so se izboljšali telesni čuti id so opazili, da imajo pekove žemljc hud duh po Orjuni in da je orjunašho vino kislo postalo vsled razočaraao na-kremženih obrazov tistih, ki so mislili, da boda svet uarobe obrnili, pa bo Ic svet nje obrnil. Govori se, da jc neki mesar že spoznal slab vpliv nečistega ozračja in je zato izstopil iz Orjunc. Kaj se hoče, naših odjemalcev ni k njemu, liberalni junaki na imajo sicer velik apetit, toda Ic bolj po »klerikalnih« dvonožcih kot pa po pristni govedini, zato se pa ista pokvari in smola je tu, zato pa rajši i Bogom »Naši OrjuuaŠi«. Le tako naprej in zrak be kmalu čist, rnvnatje sc po geslu: »Svoji k svojim!« — Na dan volitev pa vsi kot en mož na volišče volit SLS iu s tem preprečite, da bi Vas mogli kdaj, tisti, ki jih vi redite h svojimi žnlji, strahova« V/ »napredno« orjunsko skrinjico pa vtaknite figo!
GORJE.
Na praznik sv. Potra, 29. t. m. bomo imeli ob-j činske volitve. Pri nas so postavljene tri kandidat-, ne liste, in sicer SLS, soc. dem. strank« in SKS. Oglejmo si torej te liste, da bomo vedeli na dan' volitve komu oddati svoj gla«. Naša občina voli 28 odbornikov. Prva lista jc SLS. Na tej listi so zasto-, pani vsi stanovi. Prvih 7 zastopa 7 podobčin, 8. in 9. sta delavca, 10. obrtnik in nadalje so zastopane . v'»e vasi; mod temi vidimo zopet kmete, delavce inJ obrtnike. 0» je SI.fi res prava zastopnica ljudstva,, vidimo, kako skrbno je sestavila kandidatno listo. Da so na tej listi res sami možje poštenjaki, da jim' lahko z mirnim srcem izročimo vodstvo občin« v,.
Največja izbira
vsakovrstnega sukna in hlačevinc za moške obleK^j A. & E. SKABERNE — Liubljana, Mestni trtf 1«?
6V
roke, nam jamči že ime nosilca liste sedanjega Zupana Jožeta Zajca ia4 takoj za njim ime bivšega poverjenika kmetijstva g. Jakoba Jan. Kaj pa druga, socialistična lista? Ne bomo se preveč bavili z »jo, ker že ime nosilca liste pove, kakšna jc. Nosilec liste in bodoči gorjanski župan, kakor so socialisti že danes prepričani, da bo, je znani evangelist Prešern, ki svoj čas, ob priliki razlage Lu-trovega evangelija in o tajenju Boga kot stvarnika ni znal odgovoriti nekemu našemu možu na dve vprašanji, prvič: odkod je kokoš, odgovor: iz jajca; in odkod je jajce, odgovor: lahko noč, moram takoj na vlak. Kaj pa tretja lista samostojnih, ki sc niso pod lastnim imenom upali nastopiti, ampak so se prelevili v gospodarsko. Tej listi nimamo pripomniti nič drugega, kot da se na njej bli-sčijo imena orjunašev, ki so in še odobravajo umor nedolžnih delavcev v Trbovljah. Torej na dan volitev vsi na volišče iu spustimo kroglico v skrinjico Slu i enske ljudske stranke, ki bo prva. Pokažimo, da hočomo ostati sami svoji, zvesti stranki, ki nas je vedno in nas še sedaj brani, in to je edina Slovenska ljudska stranka. Pokažimo tudi, da hočemo ostati zvesti svoji veri, da hočemo versko šolo in tudi ne županove poroke. Pokažimo pa tudi, da nočemo, da bi nas orjunci streljali kot divjačino, kot so to storili v Trbovljah.
KBASNJA.
Na pravnik sv. Petra in Pavla imamo pri nas občinsko volitve. Krštinovcr, .štrukelj in Golovec, tista troperesna deteljica, ki je tako neumno in smešno sleparila z občinsko desko, hočejo ljudem vtepsti misel, da so samo oni za koristi občino. Kako koristna j> bila troperesna dctcijica za občino, najbolje uči preteklost. Lo poglejmo to slavno trojico pri njcucm delu za občinski blagor. 1. Dokler je irojiererina deteljica imela neomejeno komando nad občiuo, občinski lov sploh ni šel na javno dražbo, da bi domači ljudje zanjo kuj vedeli, ampak lor so jo enostavno podaljšal za sramotno nizko ceni- .r'elc, ko je troperesna dctcijica izgubila svoj', politiino moč in komando v občini, jo šel lov s■:■ dražbo. Sedaj vprašamo: ali je tro-poresna deteljica kaj storila, da bi občina dobivala kolikor mogoče veliko najemMiuo ou lova. še! Niti toliko se ni potrudila, da bi šla k dražbi. Se s prstom ni ganila. Pač pa sta to storila sedanji žapan 1'rankar in Jožef Per, posestnik s Korona. Por jc bil celo grdo žaljen ua dražbi, samo zato, ker se jo drznil proti liberalni gospodi lov dražili. 2. Zlasti značilen je za ljubezen tropercsiio deteljice do občine Usti prikriti, uprav tihotapski način, kako se jc štrukelj hotel polastiti občinsko poti, ki drži mimo njegovo hišo proti vasi Ko-rcno, četudi je zapisana v občinski mapi. Kaj ne, prikrajšati o Urino za njeno pot in občane spravljati povrhu še v občutno škodo, to se pravi delati xa koristi občine!? Kaj pa je občiua? Mar no ljudje v občini? škodo delati ljudem se vendar ne reče občini koristiti, ampak škoditi. 3. Troperesna dctcijica jo siluo občutljiva, čo ljudje to in ono govore, kako so jo med vojsko delalo pri podporah in apiovizacijL Seveda, troperesna deteljica ni bila tako neumna, da bi »i bila pustila gledati na prste. Menda je bil član aprovizaeij-skega odbora Indi župnik, toda troperesna deteljica »a ni nikdar obvestila, če jo kdaj prišlo kaj za občino. Najsi bo tako ali tako, res je to dvoje: Prvič, večkrat jo v sosednje občino prišlo kaj za aprovizacijo, v Krašno ni prišlo nič, prav nič, saj javno ne. Drugič, kancelist Štrukelj in učitelj Gr-mek, ki nc sejeta ne žanjeta, sta imela med vojsko toliko kuretine, da jih pet gruntarjev v Krajnem-brdu toliko nimajo. Čudno je, da so jima je »ku-retni stalež« po vojski kmalu »znižal«. Troperesna deteljica sedaj na vso moč agitira zase, da zmaga. Pa ne bol Preteklost njena jo preveč omajana, sedanjost njena jo pa očitno orjun.?ka. Obenem pa tako lažniva, da se kar kadi. N. pr. laž da jo »farškaf gospoda naredila že tlako, pa so jo liberalci odpravili jo taka, da se ji na glas krohofajo celo krave Nejčeta, priznanega prijatelja trope-resne deteljice. Zato pa troperesna deteljica ne bo zmagala.
MIRNA.
Vso stranke so živahno na delu za občinsko volitve. Posebno se trudijo demokrati, da bi se prikopali do kakega odločilnega vpliva v občini in občino prav po orjnna,ko komandirali. Kakor pa vse kaže, ne bodo volili or^unske stranko niti vsi tisti, i S° 1™,fl4i I10''pisali njihovo listo. Velika veČina bo volila SLS, to je pr v o skrinjico. — Naši Orjunci (Dalje glej v naslednjem stolpcu spodaj!)
Kako izvedemo volilne poizkuse.
V tem lotu je bil v Sloveniji, posebno pri žitnih rastlinah, izvedenih veliko število preizkusov gnojenja z umetnimi gnojili. Zaradi tega je potrebno opozoriti kmetovalce, kako naj postopajo pri določitvi uspehov tega gnojenja, da dobijo po-rabne podatke o učinku posameznih umetnih gnojil. Preizkusne parcelo imajo po večini površino od 100 četvornili metrov vsaka ter se v glavnem delijo v gnojene parcele in v negnojene. Te slednje služijo za primerjanje učinka in za izraču-nanje gmotnega uspeha gnojenja z umetnimi gnojili. Vsaka parcela je bila ob gnojenju natančno izmerjena in zakoličena. Ko je žito dozorelo, ga požanjemo na vsaki parceli posebej, zvežerao ga v snope, zaznamujemo tako, da jo vsaka poznejša pomota izključena in ga posušimo. Ko je suho, ga natančno stehtamo, potem omla-timo, zrnje očistimo plev in čistega stehtamo. Tako dobimo pridelek zrnja na gnojeni oziroma negnojeni parceli. Odštev-ši težo zrnja od teže snopja, dobimo pridelek slame. Če primerjamo pridelek zrnja in slame gnojene parcele z onim negnojene, nam postane jasen učinek umetnih gnojil. Nadalje si lahko izračunamo dobiček, ki smo ga dosegli pri tem gnojenju, če ocenimo večji pridelek po dnevnih cenah in odštejemo stroške za umetna gnojila. Taki preizkusi so zelo poučni in naši kmetovalci bi jih morali napravljati še v večji meri, kajti ravno potom njih se lahko prepričajo, koliko uspeha imajo umetna gnojila na posameznih posestvih in v koliko se izplača njih uporaba. Vendar treba pri teh preizkusih vsakemu preiskuše-valcu polagati na srce, da mora vsa navedena dela izvesti z največjo skrbnostjo, natančnostjo in ob svojem času, kajti le tedaj se bo lahko zanesel na pridobljene podatke.
Gospodarska obvestila.
CENE.
g Zanimanje Romunije m nase suho sadje. Številne romunske firme se v zadnjem času živahno zanimajo za naše suho sadje, osobito za češnje, hruške in češplje. Na našega generalnega konzula se obračajo razni romunski uvozniki, da dobe naslove naših izvoznikov. Vodstvo našega konzulata v Bukarešti daje dragevolje vsa potrebna pojasnila.
so po arctaciji troperesne deteljice precej poparjeni. Poštenjaki ne gredo več v Bulčevo gostilno in stari Bule ima dovolj časa razmišljati, kako jo bilo med vojno nevarno za življenje, da je moral iz strahu zlesti v podrestni kanal, kljub temu, da je malo prej zatrjeval in sc pridušal, češ, »jaz bom prinesel glavo kralja Petra v »rukzaku«. Vso to se je godilo seveda na fronti in še živijo ljudje, ki so vse to videli in slišali. Zdaj je Bule vnet Orjunaš. Sam Bog ve, kaj bi reklo vodstvo Orjune, če izvo za tako govorjenje Bulca med vojno. Pa ne da bi mu še dalo kako odlikovanje rdečega zmaja.
DENAR.
g Falzifikati 100 dinarskih bankovcev. Po časopisnih poročilih so v Vojvodini v obtoku ponarejeni 100 dinarski bankovci, ki so pa tako slabo izdelani, da se pri količkaj paznem ogledovanju spoznajo. Sled ponarejevalcev vodi na Ogrsko.
ŽIVINA.
g Cene živini. Zagreb, dne 18. junija. Na današnji sejm so prignali srednje število živine. Povpraševanje je bilo neobičajno veliko. Občutil se je zelo nepovoljno znižani tečaj dinarja, zaradi česar so tujci navalili na naše blago, kar je imelo za posledico močno povišanje cen teletom, a porasle so nekoliko cene tudi volom in mladi živini. Za kg žive težo so bile nastopne cene: voli I. vrste 13.5 do 15.5, II. vrste 9.5 do 13, III. vrste 8.5 do 9.5, junico 14 do 15.5, teleta L vrste 15 do 16.5, II. vrste 13 do 14.5, svinje, domače, pitane 16.5 do 20, nepitane 16.5 do 18, prasci do 1 lota 16.5 do 18, preko 1 leta 16.5 do 19, srem-ske svinje 21.5 do 22 Din. Krma: detelja 75 do 125, lucerna 80 do 130, seno I. vrste 75 do 100, II. vrste 60 do 75, otava 80 do 130, slama 60 do 95 Din za 100 kg. — Maribor, dne 20. junija. Prignali so 231 svinj. Povprečne cene so bile: prasci, 5—6 tednov stari, 137.50 do 225 Din; 7 do 9 tednov 250 do 300; 3 do 4 mesece 650 do 700; 5 do 7 mesecev 750 do 950; 8 do 10 mesecev 1050 do 1200; 1 leto stari 1500 do 1875 Din za komad. Kilogram žive teže 15 do 17.50, mrtve 20 do 23.75 Din.
RAZNO.
g Finančni minister o letošnji letini, Pred odhodom v inozemstvo je finančni minister dr. Stojadinovič dni uredniku »Politike«; nekoliko izjav, med drugimi tudi to, da se letos povsod v državi pričakuje obilna žetev. Sladkorne pese je letos posejane toliko, da je nastalo vprašanje, dali bodo mogle domače tvomice sladkorja predelati vso količino. Po ministrovi izjavi se pričakuje, da bo v letu 1924.—25. domača proizvodnja ne le krila vso domačo potrebo, temveč da bo na razpolago šo okrog 1000 vagonov sladkorja za izvoz. Zelo važen izvozni predmet je postal v zadnjem času tudi tobak. Od letine 1922 se je moglo izvoziti le 500 tisoč kilogramov, žetev 1923 pa obeta desetkrat večji izvoz, to je 5 milijonov kilogramov, od česar finančni minister pričakuje 400 do 500 milijonov Din. Zanimanje inozemstva za nas tobak je vedno večje. Od vprašanja pr<> daje tobaka je odvisno, da-li bomo mogli še povečati pridelek tobaka.
ledno najnovejše
volneno blago za ženske obleke ln bluze A. & E. SKABERNE - LJubljana, Mestni tri 10-
Sovraštvo in ljubezen.
Onstran je bila njegova bolna žena «finia Popoldne, ko je prišel domov njen fiin ie bila po dolgih tednih zopet enkrat srečna. Jančka, ki je prišel z njim, je posula z nekim naročilom v sosednjo vas. Bil ji je prenemiren in tudi je hotela svojega Henrika sama zase imeti.
Bila je vedno tako sama. Kvečjemu, da je prišel njen oče iz vasi in jo obiskal. Njen mož lo je malokrat videl, in če je bil tu, je bil slabe volje. In otrok, Magdalena, ni'mogla pri mizi sedeti. Njeno zdravo telo ie hotelo ven k otoku ali igri.
Tako je bila tiha žena, vedno sama sebi prepuščena. Tedaj so prišle žalostne misli. 5?iti bolan, vedno bolan, nobenega upanja imeti na popolno ozdravitev, brez moči gledati, kako možu polagoma polji premoženje iz ro1' in se otrokom potaplja dom, to je bila njena usoda.
Toda mučenice ne jadikujejo in če jih kdo vpraša po njih usodi, se smehljajo. Pa je tudi v najžalostnejšem življenju nekaj ljubkega in svetlega.
Henrik! Tako nežno je visel na njej, «ake tri dni ji je pisal. In kadar je v tihi noči v svoji globoki zapuščenosti trpela in čula, takrat je tudi njena ostrašena duša iskala doma. Skozi noč je šlo njeno hrepenenje dol čez gore, tja čez šumeče gozdove in spavajoče vasi, do velikega blestečega mesta ob široki, globoki reki, tja, kjer svetle luči skozi ?.elo noč ne ugasnejo, kjer valovi življenje na ccstah in trgih, in tam, kjer vendar v svoji samotni sobici spi truden deček, katerega misel je njegova mati. Oh gorkem, čistem srcu tega otroka so se ustavile in utihnile bolečine in hrepenenja gospe Ane, — zakaj tam je bil njen dom.
In danes se ji je ta dom pomaknil zopet^ bliže, danes je pravzaprav tudi ona prišla domov. Bilo je tako lepo v teh dveh urah, kakor bi zunaj sijalo zlato solnce in bi bile blede astre na vrtu žareče vrtnice. 0 svojih skrbeh in svojem trpljenju mu je malo pripovedovala, skoro čisto nič. Ni si hotela te srečne ure, na katero jc tako dolgo čakala, z ničemer kaliti. Tudi je ni nič bolelo, bila je popolnoma zdrava in srečna.
Toda potem se je vrnil Janček. Danes se je zelo požuril. Tedaj je ona sama Hern nku prigovarjala, naj gre nekoliko z Jankom venkaj: ona da hoče počivati.
Tako je bila zopet sama. Toda tiho sniehijanje na njenem obrazu je ostalo.
Prišla je Lena in prinesla svetilko. V veliki hitrici je poljubila mater in je kmalu zopet šla ven.
Bilo je tako tiho. Slišalo se je, kako je svetilka prasketala. Pes je prišel ves zmr-zel s polja in je danes potrpel celo z mačko, samo da je mogel dobiti na peči poleg nje prostorček v nemotenem miru.
Ura je bila sedem. Tedaj so se škri-paje odprla zunaj na dvorišču vratica in težek negotov korak, ki se je vlekel čez dvorišče. Gotovo je bil to njen mož. Po-slulinila je. Koraki so se izgubili, ni še stopil v hišo.
Šele čez slabo četrt ure je stopil v njeno sobo. Obesil je kapo na žebelj in jo je negotovo pogledal.
:ri(je je Henrik?«
. Šel je malo k oskrbniku.« Tako. K oskrbniku? Ali tja spada? Kaj? Kaj? Semkaj spada! Oskrbnik jc gotovo — imenitnejši — kakor — kakor jaz — kaj?«
Žena se je obrnila proč.
»Takoj zopet pride!'
Tako? Takoj pride! — Mislim — mislim, da je tako prav.«
Tedaj so se že odprla vrata in Henrik je prišel. Janček ga je spremljal. Kakov liitro ie videl, da je gospodar v sobi, je rajši ostal zunaj.
»Dober večer, oče!«
»No, torej prideš končno?« Da, bil sem nekoliko pri oskrbniku, ker tebe še ni bilo tukaj.«
»Ker mene — ker mene ni bilo tukaj? Bom moral najbrž še enkrat oditi, — kaj?«
i Prosim te, Herman.«
Sin se je potrto in ustrašeno vsedel k mizi.
Oče je stopil predenj in položil roke na njegovo ramo in ga narahlo stresel. Potem je dejal z raskavim. glasom: »No, ali si žo slišal veliko novico, da srno — da smo — toliko kot bankerotni?«
: ()če!»
.Herman, prosim te — Kaj je tukaj treba vpiti? V par mesecih bodo vedele vse stare ženske — tedaj bodo vrabci žvižgali —.<"
Deček je uprl oči v očeta — prestrašeno in brezumno.
»Oče! Kaj praviš! To vendar ni res!«
Skočil je pokonci, oklenil se očetovih rok in usta so se mu skremžila k ihtečemu jokanju.
Naglič je globoko sklonil glavo.
Pravo
iRes je, — saj pravim, -— da se ne da nič več narediti —.«
»Oče, ali moramo potem proč iz našo hiše?«
Mož se je takoj zavedel.
»Da,. je rekel in glas mu je postal težak, — »tukaj gre z nami h koncu.".
Tedaj ga je deček pustil in je. začel bridko jokati.
Bolna žena v naslonjaču ga je nepremično gledala. Počasi iz najglobljih virov sta privreli dve solzi iz njenih velikih oči. Veljali sla njenemu otroku, ki je slišal obsodbo svoje usode, ki ga je pregnala iz njegovega doma in kateri sedaj ni hotel verjeti, ter se je med nedolžnimi solzami in prošnjami zastonj proti njej boril.
Zunaj je bila noč. Krog in krog po nebu je visel venec svetlejših oblakov. Toda nad Bukovjem je grozil črn oblak — temen, raztrgan. Deževne kaplje so polzele iz oblaka in so zadevale Bukovje, kot bi neki mračen duh stal s škropilnikom tam gori in govoril grozne besede: besede pogina.
Temna postava se je hitro lovila čez dvorišče. Hropenje se je slišalo iz njenih ust. Padla je. Skočila je pokoncu. Odpah-nila je hišna vrata in potem sobna vrata:
• Jezes, gori — v skednu gori!'
Gori — gori! Presunljiv klic iz ust žene, ki se je dvignila in kakor mrtva padla nazaj.«
Gori?! Gori?!- Jecljajoče otroško jokanje.
iGorik glasno, grozno moško smejanje.
(Dalje sledi.)
RZENA* KAVA.
Z**' »lirTA <f d DVOjHO hr a r
$|SLADNAl l L. S M h
>ADRJA<
TVORNICA ŽITNE KAVE, VELPPRA7.ARN.4 ZHNAT6 KAVE. OLINCE PRI LJUBLJANI.
Kot pomoč v trgovini in gospodinjstvu (pri 3 otrokih) IŠČEM poSteno in pridno DEKLE Zahteva se 6 razr. ljudske šole. JOS. ANDLOVIC, Kolezijska ulica št. 13 (TRNOVO) — Ljubljana.
tSčščSlS	S Si S iS a '
HBUBDHA«I	•	~~1
" n"
TRADE MARK C
iciiiofo- milo i
,Jelen"
je bilo, je in bo vedno ostalo najboljše.
Pri nakupu pazite na ime „$ClliCll(" in na znamko „JCl€n"!
w

□DDHnESint7CERflD


yOLDRUGO TONO SRBBKNINE JE NA PRODAJ.
Tona je 1000 leg, torej 1500 kilogramov. Kje? Na Angleškem. Lord l)ualey sc je poročil in so je preselil na Francosko. Hoče prodati del umetnin, nahajajočih so v njegovem gradu. Prodaja krasen sfaroangleški porcelan, 25.000 zvezkov broječo knjižnico In pa največji zaklad srebrnine, ki ga svet pozna. Koliko mora biti ta zaklad vreden, Ki lahko mislimo, saj je 1500 kilogramov težak. Čudno je, da lord prodaja. Je neizmerno bogat in so'odkrili ravno sedaj na njegovem posestvu nenavadno bogata skladišča premoga.
BRATCI MED SKISOJ.
Nemški komunisti so obiskali svoje Turke brate. Tedaj so zvedeli marsikaj zanimivega. Prav dobra je tale dogodbica. Lenin, glavar Rusije, je letos umrl. Komunisti bo hoteli zvedeti, koga bi ljudstvo najrajši imelo za njegovega naslednika. Sklenili so, tla bodo vprašali prvega moškega, ki ga bo dotični odbor srečal. Bil je to neki zid. Rek-Ji so mu: >Koga bi ti rad, da bi bil na Leninovem mestu?«' — »Vas vse skupaj!« jo re-kel zid. Namreč: jaz bi najnajrajši videl, da l)i bili vi vsi skupaj z Leninom vred v grobu.
1 KANI ZRAK.
V nekem londonskem muzeju kažejo kos muselina, z roko tkanega; lako fin je, da ima pol kilograma dolgost 185 kilometrov. Če položimo muselin na travo in če pade rosa nanj, ga ne vidiš več. Zato mu pravijo domačini v svojem slikovitem jeziku >tkani zrak«. Sicer so napredli na Angleškem tudi že predivo, kojega pol kilograma ima dolžino 270 kilometrov, a to je na stroj predeno in ne na roko tkano. Indijske ženske imajo to tkanino posebno za pajčolane.
5000 LET STARA KNJIŽNICA.
Sveto pismo nam pripoveduje o babilonskih mestih. Tam je bil doma tudi Abraham in tam je tudi mesto Kadiš. Angleži so v tem mestu kopali in so dobili par tisoč šolskih tabel v 20 sobah. Na tablah je napisana v prvi vrsti slovnica. To je torej knjižnica. Knjig, kakor jih imamo mi, v Babiloniji niso imeli, temveč table in tablice iz žgane opeke. Pisali so pa nanje z majhnimi držali, pisava je bila oglata in ostra in se imenuje klinasta pisava. Omenjena knjižnica je stara 5000 let.
DRAGI KAMNI.
Na otoku Ceylonu v Indiji so odkrili veliko skladišče dragih kamnov, zlasti sa-hrov. Nekateri kamni so do 10 dok težki
V^ES??13300 an8leških funtov, po naše 4,600.000 kron.
Va enea < uamn°,s?6.u° « PoPoino
u °skI,bo v ,hUi-	takoj Karol
NOVAK, kamnoseški mo .ter, St. Vid n. LJubljana
u školjeloško povsko okrožje. V nedeljo G. julij« t. 1. praznuje Žnbnica pri Skofji loki 25 letnico župnije. Ob tej priliki bo lani pevfcka prireditev Škofjeloškega okrožja v tem lo redu: Ob a. popoldne slovosi.o Iitanije. Ob 4. popoldne pevski koncorl okrožnih zborov. Spored polja: a) pri li-tanijah: 1. Marija mati ljubljena, eno- iu dvaglflsno [io Ceciliji; 2. Premrl, Obhajilna iz »Brezmadežna : i!. 73 dvoglasno; 3. Zahvalna iz Cec. enoglasno; 4 Povsod lloga, enoglasno iz Cec. gl. b) pri koncertu poje vsak zbor dve poljubni pesmi. Vsi zbori pa znpojo skupno: 1. Foerster: Povec, 2. Lahar-nar: Mladosti ni, 3. Saltnor: Nazaj v planinski raj.
»Vzajemne zavarovalnice« v Liubljanl!
S 1. julijem t. 1. bo «Vzajemna zavarovalnica« vpeljala vplačilo zapadle zavarovalnine pri poverjenikih ozir. zastopnikih. Vsak zavarovanec bo od krajevnega poverjenika obveščen, kdaj ima zavarovalnino pri njem vplačati. Ko zavarovanec zavarovalnino poverjeniku plača, izroči mu isti potrdilo, da je zavarovalnino prejel. Sedanje direktno vplačevanje zavarovalnine po pošti po poštni položnici bo tedaj s 1. julijem prenehalo. — Ako slučajno nc dobi zavarovanec pravočasno obvestila od poverjenika, naj sc pa potrudi k njemu.
Izjava. Jaz podpisani Andrej Mlimir, posestnik ua Selu, obžalujem, da sem se dal zapeljati in sem podpisal vlogo na okr. glavarstvo v Logatcu, v kateri sem očital g. županu Francu Primožiču v fcireh, da je kot bivSi župan v Zireh poneveril občini 2000 K, da ni neomadeževanega imena in ugleda, tla s lemi lastnostmi nikakor ne sodi na županski Moleč občine Žiri ter da mu volilci ne zaupajo valed dokazane poneverbe.
Izjavljam, da nimam prav nobenega povoda dvomiti o osebni časti in poštenju g. župana Primožiča in vsled tega preklicujem vse gori navedeno žalitve kot popolnoma »cvtemeljene.
Zavezujem se plačati vse stroške pravde, ki jo je g. župnn v tej zadevi naperil proti meni, kakor tudi objave lega preklica v »Domovini« in »Domo-ljubiu ter pred cerkvijo v Žireh. Končno se zahvaljujem g. županu, da jo odstopil od tožbe. — V Logatcu, dne 6. maja 1024. — Andrej Mli:iar s. r.
Reja KRAV sc izplača le, če so
Vsestranske skušnje pa so pokazale, da so najboljše mleltarice tiste, ki jim redno polagaš

ki so priznano najbolj redilno in zato najcenejše krrmio za živino in prašiče. Prvovrstne, kemično preizkušene lanenc tropine dobiš najccneje naravnost iz tovarne
ZaferEt in m, BrsloE pri sSranfra.
UOT* Oddajajo se v vrečah po 50 kg. It Najbolj«! Šivalni »Iroji ln kolesa
firitfvnpr za	in obrtno
$1118£lll>l rabo vedno v zalogi edino pri JOSlp
S.fUbljftnil. ob vodi bllzu f're5"n°vega spomenika.
Islotam potrebščine za Stvllie, krojaCe, Čevljarje tn sedlarje. Galanterija In vse drobno blaijo.

F. Faldioo si«
mizarstvo la zaloja pohištva
Priporoča omare z ladelci in tudi visoke iz mehkega in trdega lesa, postelje, mo-droce, žimnice, žičnike, stole, mize, sploh vso hišno opravo dobite le v
v LJubljani, Sv. Petra cesta 17
po najnižjih cenah.
BES «fv 3	Ba BE
-»!gawKiwi».a«WBu JMJJU iM.'mTinn;
3t premij?
Ab3oiv.tna sigurnost ia državno jamstvo.
Pri žrebanju 7 razredne loterije, ki so bila zavrSena prod nekaj dnovi, je pripadlo
v 5 dneh 1 glavnih dobitkov
na srečke, prodane od našega zavoda in sicer:
Din	500-000 -	na	sreSko St.		23390
Din	1G0090'—	n	n	»;	91792
Din	60 000'—	u	ii	n	22752
Din	50000'—	»	a	ii	16388
Din	30-000'-	n	n	ii	44657
Din	20000 —	i»	n	ii	85176
Din	10000'—	a	u	ii	60391
Cena srečk za vsako izbiro:
Cela srefiha 80 Din * Polovica MAH
Cotrhna srečfte 2Q Din
Liato dobitkov brez odlašanja tako) po vsakem žrebanju I Hitra in točna postrežba! - Naročila iz cele državo nasloviti na uradno Glavno koleUturo državo« razredno loterije:
Bančno ftomaesdlino društvo
(Oddelek razredne loterije)
Praradovičova ul. l Zagreb Oajra iW i
Telefon 17-03 In 20-26.	PoStnl predal: 380.
^Pazite na razliko'
med kožnimi potplati in Palma Kaučuk pet-»lati in petamL Prednosti proti kožnimi potplati so večja trajnost in vzdržljivost čevljev, elastična in ugodna hoja, ter nizka cena.
w Zahtevajte edino le »Palma*.,
Izjava. Z ozirom na zgornji preklic izjavljam resnici na ljubo, da nisem bil zapeljan od članov krajevnega.odbora SLS v /ireli niti od drugih somišljenikov SLS. — Zlri-Dobračeva, 17. VI. 1924. - Andrej Mlinar.
na občni zbor
OSREDNJE VINARSKE ZADRUGE za
Jugoslavijo r. z. z o. e. v Ljubljnni, ki s« bo vršil dne 30. junija 1924 ob t8. «ri v
prostorih poslovodstva I. del. konsumnega društva, Kongresni trg 2, s sledečim dnevnim redom:
1. Poročilo načelstva. — 2. Poročilo nadzorstva. — 3. Odobritev račun, zaključka za leto 1923. — 4. Dopolnilne volitve nadzorstva. — 5, Slučajnosti.
V slučaju nesklepčnosti sc vrši pol ure kasneje nov občni zbor, ki je sklepčen pri vsaki udeležbi.	_3570
RESNA ŽENITNA PONUDBA.
Mladenič 33 let, obrtnik lesne stroke, s 300.000 K premoženja, želi znanja v svrho ženitve z mladenko mirnega značaja ali mlajšo vdovo brez ctrok, ki bi imela primerno posestvo, če mogoče t žago ali kaj stičnega y lesni stroki. Prosi sc samo resne ponudbe pod šifro »RESNOST« na upravo »Domoljuba«. Tajnost zajamčena. — Na anonimna pisma se ne ozira.
Semensko AJDO
•■> rdečo DETELJO Ima oddati FRAN POGAČNIK, Ljubljana, Dunajska cesta Itev. 36,
Sprejme se pristavnik-majer
srednje starosti, oženjen, brez otrok, kateri ima veselje do živinoreje, poljedelstva in vrtnarstva, Zena bi bila za pomočnico in prevzame oskrbo Prašičev. Vstop 1. ali najkasneje 15. julija t. L naca prav dol >ra, po dogovoru. Predstaviti se je: JftSARNA HOTELA «SLON« — LJUBLJANA.
s
K Najboljši dalmatinski cement	si
S znamka „TITAN" se dobi	-| najceneje in najbolje samo pri
1
m
ANTON K ALAN |
Kolodvor Slfofja Loha «
BnBIHBEUBHUMUMHHHMHH""
Ako hočeš tako) obleči
ter imeti moderno narejeno razno perilo in pa
oblekce iz dobrega blaga in domačega izdelka, dobiš v veliki in krasni izbiri po jako nizkih cenah: Moške pisane in bele Brajce . od 60 Din naprej moške spodnje hlače .... „ 32 „ „
inoSkc zgornje hlače, cajgaste „ 65 „ „ deške zgornje hlače, cajgaste . „ 35 „ „ oblekce za dečke od 3 let naprej „ 70 „ ,, otroške oblekce, male, perilne „ 25 „ „ bele oblekce za deklice ... „ 60 „ tf batist in etamin bluze...... ,, 60 „ „
ženske predpasnike, visoke . . „45 „ „ Dalje se dibijo ženska vrhnja in spodnja krila, moderčki, srajce, otroške majce, vsakovrstne kravate, nogavice, naglavne rute, razno blago za vsakdanje in pražnje obleke pri tvrdki
F. m I. GORIČAR, »Pri Ivanki«
UUBLJANA, Sv. Petra cesta štev. 29.
Prepričajte se, da kupite tu lako poceni kot nikjer drugjel	3584
»PEUGEOT-KOLESA«
ki so bila že pred vojsko pri vseh večjih kolesarskih dirkah v Sloveniji zmagovita, so zopet
pokazala svojo kakovost na 200 km dolgi dirki Zagreb—Zidani most—Celje—Ljubljana, kjer je bil Kosmatin na »Peugeot« kolesu samo vsled slučajnega defekta drugi. — Kolesa po najnižji ceni pri glavni zalogi:
O. ŽUŽEK, Ljubljana, Sodna ulica št, 11.
KUPI se večja količina
ozir. jelkovih
po možnosti SUHO blago. — Ponudbe z navedbo cene na upravo «Domol;uba« pod «HLODI 3503«.
ki bi želeli svoje pridelke točiti na velesejmu, ki bo v Ljubljani meseca avgusta, dobe za to na razpolago PAVILJON OSREDNJE VINARSKE ZADRUGE za Jugoslavijo v Ljubljani, Kongresni trg št. 2, kamor je nemudoma poslati cv. ponudbe.
Različno USNJE in PODPLATI, usnje za konjsko opremo, gonilna in šivalna jermena, dokolenice
(gamaše), KOPITA različne oblike in velikosti iz gabrovega in bukovega lesa, čevljarske potrebščine in orodje. Nudim veliko izbiro, vse najboljše kakovosti in po najnižjih cenah. — Po sejmih ne hodim z blagom, ker to blago le podraži. — KUPUJEM vsake vrste SUROVE KOŽE. — Se priporočam FRANC ERJAVEC, trgovina z usnjem in kožami, NOVO MESTO — v staroznani prejšnji Recelj-novi hiši.
Pozor:
Modna in manufakturna trgovina nudi vse spomladanske potrebščine za MOŠKE, ŽENSKE, KROJAČE in ŠIVILJE, razne VENCE in CVETLICE, OPREME za neveste in novorojenčke. — Velika izbira ženskih RUT in NOGAVIC.
„pod m»ofi
LJUBLJANA, Stari trg št. 3.
novi obleki
namreč v rjavo-modro-beli etiketi je sedaj v prometu davno preizkušeni in priljubljeni »^Pravi : FRANCKOV : kavni pridatek« v zabojčkih'.
V varstvo proti ponaredbam se na tej novi etiketi posebno iztičejo glavna obeležja, namreč: ime »Franck« in »kavni mlinček«, — »Pravi s FRANCK t z mlinčkom« je kavi tako potreben, kakor začimba juhi. —
WUUMHM,HIUIMmMHCCIl«MinH«Ma>BHai
Natcenefše strešno Kritje!
ZDRUŽENE OPEKARNE D. D. LJUBLJANA
MIKLOŠIČEVA CESTA 13
nreje VIDIC-KNEZ tovarne na Viču in Brdu nudijo v poljubni množini, takoj dobavno, najboljše preizkušene modele strešnikov, z eno ali dvema za režama, kakor tudi bobrovcev (biber) in
m zidno opeko
Na željo se poilje tako) popis In ponudba!
CROBATH
Zahtevajte pri trgovcih n» deželi ia kupujte manu-fakturno blago od staro FRANC d. Z 0. Z. KRANJ lota 1SSS nstanovlj. tvrdke Na debelo in drobno. — Prepričajte se pred nakupom.
Priporoča se Ivrdka
R.HIKLAUC,Ljubljana
Llsggrleva al. ■ Malem nI. ■ Pred »oliio
pri uakupu
snlinenega in modnega blaga za moške obleke.
Zahtevajte cenik ali vzorčno knjigo.
n—i 111'
labrikal GraJke tovarne vagonov, 30 PS, 260 tor, za luč in pogon, garantirano zmožen za obrat, kompl. z vsemi potrebičinanu, ohranjen kot nov, se za priložnostno ceno 90 milj. avstr. kron odda. Ccnj. pismene ponudbe na ING. ED. BERGER, GRAZ, Mondelstrasse 30, AVSTRIJA. 3355
MODROCE
dobro napravljene vseh vrst: Vrhni airik modroc 100 Din, spodnji (iedermodroc) 425 Din, mreže za postelje 175 Din, žima od 35 Din dalje, afrik 5 Din dobite tudi izgotovljen modrocc in te Vam napravi po izbiri blaga in po meri takoj najcencje špecijalna aaloga lapetnlSkili Izdelkov
=: RUDOLF SEVER «=
LJUBLJANA, Oosposvelska c. 6,
rebe. ZAL03A
In Izkorlatlte ugo dno priliko kadar graite v Celje In nakupite al v vale trgov. R.Stermeekl
SUKNA
In kamgarna ze molke ter volne za lenike oblake, platna, ceilra, hlača-vjne In druge manufakturne
VELIKANSKA. Cena Sudovlto nizke tar al ridltaga ogromno denarja prihranita. Trgovci en grot-cena. Canlk zaatonjl
NAJBOLJŠA JE IN OSTANE
»PEKLENSKA KOSA«
Dobi se po vseh večjih trgovinah ali pa pri
F. S. ŠKRABAR
saraoprociaja ..Peklenskih kos« « VI5NJAGORA.
rzVONOLrVAHNa
,2VONOGLA^ Trr MARIBOft
W _HITRA POSTREŽBA, PRVOVRSTNA IZVRŠITEV, NIZKE CENE
račun pri ■	vh.t
Zastonj Vam VSi^S^t da
toda po izredno nizkih cenah ga dobite pri tvrdki
»DANICA«, Majzelj & Rajšelj
Ljubljana, Turjaški trg 1 (bivša Preskrbovalnica). Velika zaloga sukna, hlačevine, žameta, konte-nine, tiskovine, etamina, blaga za žimnicc, odef, pletov, nogavic, kravat, naglavnih rut, srajc, ovratnikov, jopic, nahrbtnikov, ter najrazličnejšega dragega blaga. • Istotam zaloga USNJA vseh vrst. VSAK NAJ SI OGLEDA! — KROJAČI in preprodajalci poseben popust.	2175
MERAKL1
barve. Črnila, iahe. Kil. emalle. -CopICe in zajamčeno čisti flmeZ najboljše kakovosti nudi
IlEDiC-ZANKL m
Maribor Ljubljana Novi Sad
podružnica centrala	skladišče
Tovarne
Ljubljana - Medvode.
ZOPER SLABOKRVNOST
SLABO PREBAVO in OSLABELOST vsake Vr«U
priporočajo zdravniki najbolj »AROMATIčNft ŽELEZNATO TINKTURO«, ki jo izdeluje lekaZ »Pri angelu varhu« na Vrhniki. — Je izvrstne«« okusa, ne kvari zob in jo vživajo odrastli in L otroci z najboljšim uspehom. 1 steklenica (pol titr«) stane 20 Din. Razpošilja se vsaka količina, prj. poročljivo pa je zaradi cenejše poštnine naročiti vsaj 3 steklenice naenkrat. Zahvale na razpolatfol Pišite na lekarnarja HOČEVAR-JA na VRHNIKI I
llnvapnip!) zc'° dobro "doča, z lepim Sta. IVUVuI/IIIUm novanjem, se odda v najem. Po. nudbe na upravo lista pod »Kovačnica it. 3433,,
Satan!
Najnovejši aparat za klepanje ia brušenje KOS, naročite takoj pri
IVAN SAVNIK, KRANJ.
Cena za 1 komad 60 Dia. Trgovci znaten popusti
Hiil, podgan«, slanic« In Siurki
morajo poginiti, kko uporabljate naša preizkušena sredstva: proti mišim in podganam Din 730, na &6urko 10 Din, za stenico 10 Din, /a molje o l)in, proti mritasn 3 in 7 60 Din, mast proti n*em 3 Diu, mast proti u&em v obloki 71M' Din, proti mravljam 7'50 Din. Keier za «*isrenjo madežev 7 Din. Pošilja po poveet ja. ,Artes', kom. laboratorij* ML Jftnker, Zagreb, Petrin Jaka ulioa 8 Ul.
€t
»SALONIT
AZBESTNI ŠKRILJ nadkriljuj« strešno
opeko z bog svoje trpeinosti, fe izredno ahek in elastičen, kljubuje vodi, mrazu, vročini, vlagi in vremenskim nezgodam.
Sestoji iz prvovrstnega Portland cementa našega lastnega proizvoda in najboljšega azbesta iz prvovrstnih svetovnih rudnikov.
Hko uporabljata Salonit, prUteditt danar in čat. Vsak poedini varčen gospodar, kateremu je ležeče na tem, da pokrije svojo stavbo trpežno in lično, si bo osvojil za pokrivanje svojih poslopij edino SALONIT.
SALONIT je neizgorljiv in nepremočljiv. Ako Salonit uporab., prihranite na stroških. Lažji je kot vsak drug proizvod sedanjosti. Obvaruje pred vlago, ognjem in strelo. Nimate nikakih vzdrževalnih stroškov. Izborno izolira vsako zračno izpremeinbo. Trpežen in vzdržljiv proti najsiln. viharju.
Vzorce, cenike, kataloge, navodila in proračune pošiljamo brezplačno.
CnfeBSftM d. d. za cemenl 99*PSIY Portland, Ljubljana.
Zastopniki in zaloge v vseh veljih krajih.
Zadružna gospodarska banka d. d.
Telefon št. 57. Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 Telefon št. 57.
v lastni palači (vis h vis hotela „Union").
Kapital In rezerve skupno nad K 60,000.000
Podružnice: Celje, Djakovo, Maribor. Novi Sad, Sarajevo, Sombor, Split, žtbenik. Ekspozitura; Bled.
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. Pooblaščeni prodajalec srečk Državne razredne loterije.
fedaf« konzorcij »Domoljub««.	Odgovorni urednik Anton Sušnik v LJubljani.	* ,Ti,k. Jugoslovani. tkkarM-