St. 36.
V Gorici, 7.septembra 1883.
Tedaj XIII.
^Sofia" izuaja vsak potok in velja
po polti prejeman,¦» ali v Goriri na dom
poiiljana:
Vbc lets.....i. i.-»o
Pol leta....... :'.2«»
Cetvit leta           .....! I"
Pri oznanilili in  t-.iU., tudi    i   ../•<>-
Sanicahli se placu^ v.a itavaduo rrsaUip-
uo vrsto:
8 kr. Lo se tiska I  kra?
6   v
3
Posiiinezne stovilke se dobivajo po 8 kr, v iot>akarni<ah v gasposlri ulici Mi/u ..tn'Ji krur". „a 8tar0m trgu i!i i- -nmiski ulici iei- v Trstu, via Ca-sema, :j.                       .
Moj'i.; naj so Magovoljno po&ttjajo iu-<>il:iistv.i ..Pof-o" v Horiciv Via Ascoli M, I., iirti-joiiimi, pa opmvniSfcvu „So8e« Via delta Croce 6h 4. II.:
tiokopisi bo »i« vrafiajo; dopisi naj se lilnjiovoljiio fraiikujojo. — Dolalcein in ihitgiiH lioprcuioAniiii bo iiaiotfniim ssui/.a, alvu so oglaso, pri opravniitvu,
-^
Veselje avstrijskih narodov.
Avstrijska vladajuca hiLa sine se ponaSati prod vsemi drugiuii vSadajoeuuL rodoviiiami, da vsi veseli dogodki, ki »e v nji pripetijo, ne Ohtajejo v hi§i, am-pak vzbujajo vesetje| in radost po vsej sirui Av-striji do iiajbornojiSe kofte, kamor dojde glaa o vese-lem dogodku. 0 torn more vsakdo prepricati sc tudi zdaj o sreinem porodu  prcsvitte cesari&ne Stefauije,
Prcteklo uedeljo 2. sept, zajulra ob 7. uri in pol zuglvdala j« v Lmkseuburgu luC sveta najmlajik nadvojvodinja uaSe ce^arske lu§«. Kakor blir>k razue-sla se je vest o srecnem porodu po celi Avstriji in povsod je vzbudila najsrfriejSo radost. V Gorici niso streljali b topovi, kakor je bilo piej nazuaujeuo, kcr prav zdaj jib mmajo \ ali vojaSka gudba je prehodila ob trek popoludue sviraje celo inesto, pu vseh cerk-vah so zvonili, in v»e Ijudnlvo je vedelo, kaj to po-mcui. Ob 6. uri bila je zahvalna pescm v cerkvi sv. Igoacija (ker velika «erkev je. bila zarad grofa Chamborda txwt opravljena), katefe 80 se udeie/.ilt tr&iSki namestmk, vsi uradi, oucirji m Vbi; polno ljudstva. Na Travniku bili so vojaki /. zastavo .n godlio ter m sstreljali ob iioloCeiiilv iusib. Tudi po dezeli so ta pri-godck sloveBiio obhajali, posebuo v Bolci in v Koiuuu, kakor nam nazoaojajo doticoa poroCila.
V sredo, 5. t, raM ob 1 uri popoludue krstili so uadvojvodiujo v Laksettburgu. i*r: tej piiliki zbralo se je bilo vt?e poltio najvi^e gospode: uadvojvod in iiadvojvodioj; mmistrov, zastoptukov zutiaojili vlad, duhovnov i» dvoruiii sluzabaikov v Lakseubui'gu. Kr-sttl je nadskef dunajski Gauglbaucr; botra ja bila presvitla uesarica^ otroku so dali imeua: Ehzabetu Marija Ileurieta Stefauija Gizela. Od v^eh krajev do-Sle so Ceatitke presvitlenm cesarju ter cesarcviiu in cesariSini o tej slavuosti ptiliki. Tudi na§ de^elui zbGr cestital je v imeuu cele de^ele. Slava!
Groi Chambordova zadnja slavnost na zemlji.
Tako velikauska pa ^aSostua slavnost, kakorSao je dozlvela Goriea zatlnje dni,   m se vrSila Se iiikoli
USTEK.
Zemljepis za II. in iti. razred srednjih M;
spisal in zaloiil J. Jesenko.
(Kooec)
Jesenkov azemljepis za II. in III. razred srednjih §ol" obsega 13 tiskanih poi v veliki osmerki. Tvarino jej je pisatelj razdelit tako, kakor to zahteva aedaoji ucai uaCrt, prvo polovico kujige je namrefi namenjena pouku v II. raziedu, druga pa oaenm v tre-tjem. Vsled tega naerta zaCenja kojiga s podrobnim popisom azijskib de^el in drzav: za tem prehaja na Afriko; tej sledi potaaki popis porazne izobrazbe in navpiCne razredbe uaSe zemljine, nje tekofie in sto-je6e vode, nje poduebue, 2ivalske in rastlinske raz-inere potem pa razue evropske driave. Zadoja Cetit knjige pa obravuuje Ameriko in Avstralijo. Kot je bil pisatelj pred 20 leti v n2cmijepisni zaeetnici41 odbral prveniu razredu srednjih Sol priinerao in potrebno zeraljepisao termiuologijo in uajhnenitniSe zemljepisae sploSne podatke, tako je isto storil v ffzemljepisu za I. razred," ki ga je lani prijavil. Se-danji „zemljepis za II. iu III. razred" pa dosledno nadaljuje zemljepisni pouk. Prav primerno je mladioi na tej stopinji dugeviiega razvitka, da se spisatelj nikjer ne spuSca v pretauke podrobnosti, ampak da je povsodi s spretno roko izkusenega uCitelja odbral knjigi najimenitni§o res zaoimivo tvarino.
Vsaka stran kojige tudi ka^e, da jo je sestavil ucitelj, ki ne pozna le uatanko zahtev iigucga uacrta,
v goriSki deMi, da bi mi pamtili. Kmalu po stnrti I ranjkega grofa ChambordatoriSH so nakuteri gosnodjo ki so bili vedno okolo ujojjd v Corico, da so pifglo-dali na Koatanjcvici prost*, kl je odmoujen franco- I skemu kralju po rojstvu zi poeitek po buriiciu lv). Ijonji, in da se dogovorijolz gori^kim i^upanom in drugirai oblastmi gleile pogfebnih slovosuosty.
Na Kostanjeviei zui2al m hodnik, ki pelje iz-prcd ec^rkve (pod kamonito llanotu) pod vso corkvijo pod glavni oltar tako, da grl zdaj lahko vsakdo stojc, kjer je bilo treba pi«j vedui priklouonemu biti. Pod velikim altarjem nahaja se olokan proctor pet metrov i Sirok in dobre tri metre doll V ta prostor prencsli I bo 4 trupla, ki so po&vala M altarjem D, M. kar- ' melske, ua dusni ob dolgemj hodniku, ki vede pod ccrkvijo do s«danje rakvi. Niilevo postavili so v trugi 6 kovme truplo Korola, IVaudj^kega kralja, njemu na deaui pofiiva ujegov »in, vojvAla anguliMiwki.'na lovi pa njegova sinulia, vojvodinjl Marija Torosdja. Na dosno plat opisane rakvi poatfdli so sestro ranjkegu Chamborda, knegiojo tnodensld, za njo so pripravili proHtor za ranjkega grufa, za ijun pa m k) i^ivcco gvo-liujo, njegovo BOprogo, ko unify. V sredi me.J ujimi je ozka pot, ob sudu loal sjomeuik, pod stropom kavdj za Iu6, pri vhodu pa Hmv\ vrata, ki bodo loeila doJgi hodnik od kraljcvtf rakvi. Hadaik in rakov so ua novo pobelili, ob atmndi, gorclo bo [^ ki so prostor vazsvetljevale, pri vlnuu 80 bili pa zcleni ven-ci in cyiio Httkno lepo razpetp in razobeScno. Vhod do fepodiijili prostorov je nov^ izpred eisrkve bIcoz oni zi.l, ki loci prostor pied cerljvijo od vita franciskan-ski'ga. Od novih viat peljej* stopnice v vrt od tarn pot do imciiovanega hoduikui
Cerkev na Kostanjeviei bila je vsa v 6rno preo-blefiena; juLua steua, v kateri so vhodna vrata, bila jezunajscrnim suknom pokrita, v ccrkvi napravljen je bil lep mrtvaSki oder, ob katerem je visela bela za-stava. Euako zalostno oblckc dobila je bila velika eer-kev. Vse stole, ki so sicar v tej cerkvi, iznesli so ven ali pa so jih prenesli pod galerije (ganke) in obnuli proti sredi cerkve.' Sted cerkve napravili so bili ua Stiri nadatropja visok mrtva$ki oder, na ka-terem je po6ivala ponarcjena truga, na nji kraljeva krona, nad ujo pa krasuo aebo na Stirih stebriCih. Oder bil je na v*o strani s ctnim suknom prepre^en; v najdolenjem delu imel je uasproti glavuim vratom po-
ampak podrobno pozaa tudi vsa podatke uajnovejsega zemljepisuega raziskavanja in statisticnega opazovanja. Tako se kujiga tudi satua priporoila po svojej prav novej tvaiini. Odvee bi bilo v tem kratkem listku, ki citateljem ue nameruje knjigo oeeniti, ampak jim le uazoauiti, nastevati vsetezanimive, prav nove podatke.
Knjigo bolj nataiiko pregleduj6 zasledili smo v dveh opombah (Htr. 117 in 120), da misli profesor Jeseuko prav pu sedaj valjavuem ufinem naerta v po-sebni knjigi, v III. delu tega zemljepisa prijaviti „do-movinoslovje" ali Bpatanki popis avstrijsko — ograke monarhije'1, kar ravuo ja namenjeno zemljepisuemu pouku v fietrtem razredu uasih gimuazij. U^e zarad tega. priporofiarno citateljem naSega lista to novo knjigo.
Beseda jej je povdodi gladka iu iehkoumevna, kar ravno je pri ufini kajigi prevelike va^uosti. Pisava lastnih iinen pa pri tajih ohranuje tuje obltke, pri laskih ta§ke, pri spanskih Spanske, pri iVaaeoskih fraueoske i. t d. Prav dosledno, ker tudi mi nepre-stano zahtevamo od tujih pisateljev, naj nam nikar no kvarijo in pa6ijo ilomacih imen, naj uam sloven-^ ska in sploh slovanska imena pi^ejo slovenski in slo-v&nski, Tudi uimamo najmaujSega razloga, da bi mi morali po sedauji uavadi pisati tuja imeua po neki spafieui namreC ucmSki obliku V poprejSnjih zemlje-pisuih knjigah je profesor J e s e n.k o lastuim imenom v oklepih pristavljal, kako se izgovarjajo, ta krat pa je konei knjigo pristavil dolg viaenik po abeduem redu, ki ka^e, kako naj se vsako tuje ime izrekuje. Brez najmanjSe to2ave najde sedaj vsak dotiSiio ime, J kako se izgovarja. Tudi neka posebna prednostt kterb s tem ofiitno povdarjamo,
Vaaaja obUU knjigi jq lepaf  tfsl? Ciafe ia Mx
dolgasto lepo izdelauo slinuubo, ki je bila namcnjoiia za pravo trugo. Z galerij viselo je Ciuo Biikno dalcC ua eerkav, obrobljtno s srebeniim robom, Stcno in stranski oltarji, kakor tudi presbitorij, stobti na ga-lerijah in okua, bill m, na pol ali scela pokriti s 6rnim suknom, da sc je v cerkvi malo videlo.
Popravdjali so ceste in ulicc, po katerih je ime! iti gprevod; od postaje do mosta iu v raestn na pri-tneruih krajih za»ajali so visoke droge, belkasto bar-vane, ki bo bili nami'iijeni, da bodo uosili na dan pogreba Lrne zastavo, Med tednom doSli bo iz Fro)i«-dorfa  grofovi vozovi In konji ter wutvaSki voz.
Zc v soboto videti jo bilo nekoliko Francozov, ki so bili prii5li, da ska^ejo Bvpjomu kralju, katorega so veduo kob takega ^astili, zadnjo W. Na veCer bilo jih je nao ve6; v nedeljo jib jo pa celi dan to-liko pribajalo, da so bili povsod videti, da so napol-nili vsu gostilnc in da m morali po privatnlh lu§ah staimvanja i^katt, Vsled tega postall m krfitnarji In Jri.sui gospodarji hiIiio dragi, tako da ubogi Fraucozi ho morali, kakor ho pripovodujo, tm m»ro plafiovatl, Piva pot, ko so dobiU Htanovanjd bila jim ja na Ko-Btanjevico, da ho pogledali, Kje bo poCivnl njih kralj. J'rihajali no v vedao vefiem Stevllu po nodi in po dnevi, a najveC prMlo jih je v ponedcljek zajntra iz Tr&ta in iz Itulijc, v»eh morcbiti do 2000. Med fran-coskimi priMici bila so najAlavniSe rodoviue zastopano, ki se trdo drM svojo vere, nwodnostt in kralja; a bilo jo tudi nizjega ljudstva, bihxje deputacija delav-cev iz Pariza, meSCanov, kupcev^in posestnikov iz razntti most. Ne le inozki, ampak tuX s5enske, gospo 21ahtnega stauu, 'jirlftle so vGorico, daWast^ ostan-ke svojfcga kralja.                                     \
V ponedejjek na vse zgoda bilo je vsVjivo po Gorici: Brancozov, raeScanov in ljudstva is^ele. Hi§e po vs^h ve6ih ulicah imeie so 2alosten KW, ^rno opravol\ Kmalu po fcesti uri zafieli so FrancoX vreti ua postaio, katero so napolniii; za ujimi Slo je drugega ljudstva iz velike radovednosti. Ob 7. uri in pol priz>izgal je hlapon, ki je pripeljal truplo grofa Chamborda. Prenesli so je v sobo za potnike I. raz-reda, ki je bila vsa &'uo preobleftena. Tudi glavni vhod na postajo bil je firno okiucaa in z grbi ranjkega. V omenjeai sobi ostalo je ttu^lo do 8. ure in pol. Tu so se godili najgiuljivej§i ptbori. Francozi so prihajali in odhajali; vsakdo je pokleknil k trugi,
ski knjigi primeren; t tetn aa knjiga biatveao lofii od nzeraljepisue zaeetuice," ki je imela nekaj tako gos-tega iu predrobnega tiska, da je prav v ofii bodel. Pri Solskej knjigi pa je ta vnaoja opravajako tmeni* tna • prcdrobne «rke onako po gostem kvarijo o& naSej udeiej se mladiui kot slaba svetloba po tema-enih bivaiiS&k. Ta novi zemljepis nima le gostega m razstavljenega tiska, ampak rabi tudi razliCne erko ter s temi lofii imenitniSe refii od manje iraenitnih.
Omeniti moramo tudi, da ta nova knjiga prva med slovenskimi uCnimi kujigami rabi povsodi one kraticc, ktereje ministerstvo za uk.in bof^jf b^
Sle in Soiske kujige nkazalo. Le Skoda, da minister ni ustanovil tudi primerne kratice za muiameter kajt, v zemljepisa pa6 ne bodemo mogU shajati le kilome-trom. Velikanskih Stevil pa se vsakdo ogdjal
Ker vsled zadnjega miaisterskega odloka te tnji-ge §e ue moremo vpeUati v nas gimnazq (zgodilo se bo pa to po kraujskih gimaazijih), pnporocamo jo tem bolj vsem Citateljem naSega lista, da bode apisa-teli vsaj nekoliko iztiaov pri nas wprodal. JCac je pred 20 ieti zafiel auplent d a 8 e u k o, ki je brt aam 'Ldi'naloiil nzemljepisao zaeetaico" (m med sloven-skimi suplenti nismo imeli in nimano nobenega, da bi nam tudi sam kako knjigo zalo^il), to je ff.^^U tudi profesor Jesenko noprestano nadaljeval. Le tako je bilo mogdee, da smo dobdi od njega u!e rata vrsta raznih knjig. Koliko tesfcve pa jo pn nas knji-gt^pfs na dan^lpravid, vedd le tisti, kr se a tisko-liuami pecajo. Zato bi moral vsak domafr razummk podpirati domaCe slovatvo, kupavati si domaiSa, sloven Bk? knjige,
jo je poljubil, je molil, jokal in Solznimi oLrai odha-jal, da je dal proator drugemu, ki je prav to ponav-ljal. Videlo se je, da Jim m za parado in asa zunanji kinc, ampak da jib je srce pripeljalo v Gorico. Vsak-do je vzel kaj iz aepa, nro, molek, ali kaj drugega, je piitnknil k tragi, poljubil in sbranil kot spomemk na grofa Chamborda, Siv gospod, nienda general Cha» ret, drzal je zraven truge zastavo, katero so imeli nekdaj p .pezevi zuavi (prostovoljci), in si je vedno oft brisal. Od velike zalosti padcl je v omedlefico, da so ga morali odoesti in uniivati, ali zastnve si pustil
iz rok,                                             t»:-,         v
Knezov iz oiletnake rodovine ni Dilo k pogrebu v Gorico; hoteli M», da bi imeli pri pogrebu ptvo inesto za cefirjevim zastopnikom; grofinia Chambord tega ni pu-tila, ztto so priuri izo:tUi. K pogreba so bili pnSli spciiski in italyioski aorodaiki iii wstop-niki nekateiib vW&rjev.                                      ,
Preavittegacesarja jezaatopal knea Thurn-Taws, ki je priiei % brzovlakom Se le v poncdeljek ob 9. mi.   Ko je priSel n& poaJajo, kmatu potcm zacel je sprevod pomikati se prott mestuvtem le redu: kriz; veterans** godba; oddelek veteranov; 24 ubogih, cr-bo obMenih; atargki is nbo-nice;  sirote z grada; zgpnlieni otroci; ghhonemi; voj.ki; vojaSka godba; ljudske mestae sole; itil. podporno druStvo; kat. j druSfcvo; meatna godba; usmiljeni bratie; oo. fraufii-Skani, kapucin!, jeroW;  dubovsW© (87);  senieniSki profesorji; prvootolni kapitul; knconodskof; truga; Inez ^bura-Taxia, zaatipnik eesarjev; knezi iz false : iurMnske: don Juan, vojvoda parmski,  nadvojvoda , toSkauski, don Karlos spanski, don Alfonso, don Jaime (sin don Karlov),  don Miguel;  voivoda Ludovik j b:varski; aamestaiii vojvodlnje modeoske, kiralja vir- \ temoerSkega, cesarice Marijane;  kraljeva (Cbambor- { dova) Eba; francoske deputacije\(&a 1000 gospodov) f z raznirai sesHvami; trliSki camcstnik; skrivni sve-tovalci In kamornlki; vojaSke oblasti; deLeloi odbor; 2up.m goriSki; oWinako stareSinstvo;  c, k. okrajno glavarstvo; c. k. okrolna aodnlja; ck-drzaviio pravd^ nirftvo; vodbtva gomkih srednjihSol in dr^atne de§ke iole; e. k. gosdarsko vodstvoj kopSijska zbornicaj odvetoi&ka kamora; me^nni.                                . j
Trogo so peljali na lepe-n irnem vozu 3 pan belih koni, crno pokritib; za mrtvaskim vozom peljali so na enem vozu intioco krrsoih vencev, katere so, poslala frencozka mesti in druSt?a pokojniku. Pred rartvp^kim vo2ora peljala sti se v drugcm vozu dva' grofov^ viSa slu^bnika, kateriheden (vojvoda Biacas) je nesel na za&ietasti blariai znamenja reda sr. Duha. Pred tern vozom jezdilje raladenift Cdega belega konja.
Od postije do velike cerkve delali so vojaki in veterani Spalir. 2a Spaliijem bilo je od postaje dovelike cerkve V^i, kolikorjihjemoglo stati. Vmestu bila sa oknacivio.nreprefena in Ijudstva polna. V ve-liko cerke^ priSefje sprevod ob 10. uri; v cerkev smeli s«^ le tisti, ki so imeli vstopuice. CerSvena sve-Cano"-' koniala je nekaj pred poldne; potem je smel fti vcakdo v cerkev do 4 in pot popolodne. Okolo mrtv^akega odra gorelo je brez §tevila iveC; najlepSe vcnce in nekatere zastave prinesli sd na oder; zasta-vo srra Jezosoyega so pa vedno dr^ali zraven odra. Francozi in Francozinje so ostali eel cas v cerkvi in so Mei€ molili pn ranjkem kralju. Ko so odnesli trngo iz cerkve, raxtrgali so vencu ter vzeli za spo-menik po eno alt re5 cvetlic.
0 5. uri zalel jc sprevod pomikati se na Ko-stanjevico v tisteoi redo, kakor predpoldne. Od velike cerkve do ce.'kve na Kostanjevici delali so vojaki in veterani Spalir. Na celi poti bilo je ljudstvo nasuto in natiaSeno. Vse biSe bile so 5rno okincane, mestne svetilnice imele so Lrneinbele trakovc ter so gorele. Francozi sTi so za svojim kraljem gologlavi celo pot, tnnogt so imeli v rokab rozni venec in so molili.
Ko so ua Kostanjevici vzdignili grofa z mrtvaS-kega voza in so ga nesli pred cerkev, pokleknili so okolo stoject Francozi in Francoiinje, kotikor jim je bilo zarad teSnjeve mogoCe, in so bridko jokali. Pred cerkvijo je nadSkof truplo Se enkrat blagoslovil, po-tem so je nesli grofovi Iovci v rakev pod cwkev, ka-mor je §!o zarad raalega prostora le malo oseb. Med tern so pred cerkvijo potrgali skoro vse vence, katere so bili pripeljali za ranjkim, da je vsakdo dobil kak spomenik.
Ko je od§el nadSkof s spremstvom iz rakvi, do-voljeii je bil prislop vsem, kolikor je prostor dopu-§cal. Tisti veiier, celo no5, drngo jutro in drugi dan so se Francozi gnetli v podzemeljskcm prostoru, da bi videli zadnje bivaliSCe svojega kralja. Za Francozi pnSli so domafiinci rakev gledat in bodijo eel teden do danes. Danes, pravijo, se rakev zapre in dohod ne bo veS sploSno dovoijen.                        .    .   v,
Govori se, da prihodnjo nedeljo, 16. t. m., pride 6000 aelavcev iz Pariza in drugih krajev francoskih obiskat grob rinjkega grofa Chamborda in molit za njegovo du§o. .               .
De^elni ztoor.
Cetrtaseja bila je 26. avgiista ob 5. uri popoludne. (Na§a ppomba v zadnji Stuvilki, da dezelni gbor ni imel pretekji tedea seje, izvirala je iz nejoa*
nega in dvonmnega odgovora nekega dezeloega po-slan^v katcrega srao o tern prasali.) Prebere in po-trdi se zopisnik preisnje, tretje seje v slovenskrm in italiianaksm je iku. Deielni glavar naznani. da mu je doSel teTrgrafi&ni odgovor in zahvala oa voswla, ka-tera je v zborovem imenu Brazil Njegovemu Velican* stvu o ptiliki slovesnega rojstuega doe presvitlega cesarja. Nisteie mnogo peticii. ki so dosle zbora po zidoji seii, ter obliubi, da jib izrott peticiiskerau odsekd. PoJaoec Dottori dobi beiedo, da sHvi na dezeloega gbvarja interpetaijo, ali je dezelnemn od-bora zuano, da v letosuiem porocilu, ki razkazuie vsote, kafei-e je dovolil Tisoki dezelni zbor od lets 18G2. do 1832. za c?r,te, mostove in drnge nameno, je navMlei znesek podpoi zi triiski okrai s 30.860 gl., kar je nepiaviloo, koi obscga r i v.ota tudi tistib 25.000 gl- ki so se dali za mos„ Le« Soco pri Pie-risu, ki p. ni v prid le tn&kemu, ampak tudi cer* vinj-inskemu okraiu, in &i m-sli dezelni odbor te §te-vilke popravit? De.^elii glavair obliubi, da odgovori na interpelrci^o *e v dacSnu oHiT ako bo mogoce.
Predno je pre>l *or na dnevni red, poprosi vite« Pa*er za bt»..edo iaod'^ovarj; b.ronu Locatelliju na ooe bc^ede, katere je bit i'.ustil v prejonji seji proti bivsemu de^elnenw odboru, Ce5 da ni zadosti nad^orov-I obcin v n»ih gospod. rjcm'i, da ni od niih zahteval o pravem f?su raLunov in prorrcuoov, da je vfrsih tiijal raLune za ;eL lei ob enem in da lo se vsled te^a nasli neredi v {,ospod?it.tvu nekatcrifi ob-{io, kakor n. pr. v Kokninu. Vile* Paier od^ovarja, da dezelnemn odboiu ri tiolznost, zahtevati od obcin raCune in pioralune v »jih preiresovanje in potrjenje, da td dolznost naklad. obt'inski red stireSinstvom; deMni odbor da itn.i ;Iede obcinskega premo^enjain njegovega oskrbovjiieie to nalogo, da skrbi za ne-prikraiSano obraoenie zakbdnega obcinskega premo-ienja. Kliabu teiuu, pavi dalje, je dezelni odbor iz-dal podak, kako se oSinsko preioozenje oskrbuje, ter je tirjal, da se mu piedlozijo rafinni in proraCuni, je lugal onim obciuam, u nim hotele sluSati, rer jim je kazni nakladal, kater? je tudi izlirjal. Vce to, pravi, je delal dezelni odbor tudi proti komtinski obCini, kakor se lahko vsakci* iz spisov prepri^a, katere je prinesel govornik seloj, tako da je Lotatcllijcvo oci-tinje naCelno uapacno, stvarno pa neutumeljeno.
Ko je zbor preJel na dnevni red, sc je najprvj potrdil racun za leto 1882. in prorafiun za 1. 1884. zaloga za ranjene in bolne vojake. PoroLeval jc o teiu poslanec Atidr. Koci.iancic, ki je v imenu finaucnega odseka stavil tiasvet za potrjenje, — potem da mij se sedanje meaeiae ppdpore od 4 in 5 gld. zoizoja na mesecne 3 gl. 50 jkr., naj se zaeasno aovc pod' pore ne pnvoljujejb ii naj se odboru nalozi, da o sedanjih podpirancib uitanCno poizve, ali so podporc potrebni in vredni, tet naj jo onim odvzame, ki so je ali ncpotrebni ali mvredni. Vsi nasveti se sprcj-mejo. Dr. Maurovich je prt-dlagal, naj se ustavi pod-pora voja§k;in vdovam; nasvet ni obveljal. Ta posla-nee in dr. Verzegnassi sta trdila, da dezelni odbor je prestbpii svoje meje \ gospodarjenji s tern zalogom, in sta piedlagala, naj s» mu zato izreCe nezaupnicu. Pajer in J. Tonkli sta jfdbor zagovarjala in sta za-precila, da se odboru ai'dala uezaupnica.
Dr. Al. Rojic je porofial o normalno-SoIskem za-logu, katerega racua z^ I. 1882. ia proiucun za, I. 1884. se brez ugovora pitrdi. Enako se zgodi z m-2un6m in proracunom go^pinskega zaloga, o katerem je porocal Kocijanci5.
Poslanec Gasser pococa v imenu dc^elnega od-bora c predlogu trzaSkega pomorskega urada, ki pri-poroiSa podporo iz dezehfcga zaloga za podaljlaujcr morskega nasipa na otoku Grado. PoroCevalec uasve-tuje podporo 1500 gl. Po^anec Maurovicb nasvetuje, naj se izro6i ta predlog p<iticijskemu odseku. Dottoti predlaga, naj se izrocyO pHicijskemu odseku vse tiste peticije, o katerih nainerata odbor danes poroCati. Na dr. RojCev predlog preftga se seja za kratek La»^ na to stavi dezelni glavar na glasovanje Dottorijev predlog, ki se sprejrae. Valid tega odpadc obravuava porocil o peticijali.            j
Gasser poro5a potem tot o nujni stvari v imenu dezelnega odbora o namestui§tvenem dopiau od 23, avgusta t. 1., s katerim se priporofia podpora sa skla-dovno cesto iz Stairegasela skoz Berginj v Logje, zato da se pripravi zasluzek ondaSojim ljudem, ki so po toSi veliko trpeli. Dopia se wrofii peticijskemu odseku v pretres.
Predno je bila seja sklenena, odgovoril je dezelni glavar ua Dottorijevo interpelacijo ter je rekel, da je interpelant sam veliko zakrivil, da se je vsa vsota 25.000 gl., ki so sc potrosili za most pri Pie-risu, vpisali na raCun tr2i§keg* okraja, ker, ko se je Ona vsota dovoljevalr, pokazal je g. interpelant v tej stvari tako delavnost, da je bib misliti, da most ko-risti le trziSkemu okraju. Ako bi se ona vsota za most razdelila po davkih, katere plaftujeta imenovana okraja, prisla bi veca polovica na cervinjanski in manj-§a na tr2i§ki okraj. Vsled tega bi se tudi koneCne vsote v porocilu dezelnega odbora premenile: v Cer-vinjanskem okraji na 35.000, v trftSkem na 17.000 gl.
Pet a seja bila je 5. septembra ob 5. uri popoludne. Prebere in potrdi se zapisnik 4. seje. De-folui glavar aazuani odgovora Sj. VeliCanstva pre-
svitlvga cesarja in ee^arskih visokostij cesarjeviCa Ku-dolfa in cesaricuie ^tefauije na srfina vosTila o priliki sreCuoga rojstva najmlaj^ie priucesinje v cesarski MSi. Dalje uaznaui, da je Nj. Vel. blagovolilo potrditi pu-stavo, s katero se daje de^elnemu zboru oblast, da more goriSkemu mestu v nekaterih slufiajih vsiliti do-klade za poplacauje dolga, ki ga je naredilo v zad-njih letib. Navaja mnogo peticij, ki se izrofiijo peti-cjjskema odseku. Igimc Kovacia in tovariSi stavijo do viadnega zastopnika peticijo, katero prinasamo na dru-gem mestu.
Dr. Abram porofia v imenu legaluega odseku o uautu postave za pogozdovanjc Krasa, ki se sprejme uepremejijena v drugem iti tretjem branji. Isti posla-Bec poioca v imenu dezelnega odbora o dveb uafirtib postav za razdeljeujcj obCinskih paSnikov v rifenber§ki zupauiji. Tudi ta uacrta se sprejmeta brez ugovora v 2. in 3. branji.
Kaskdnji predmet dnevnega reda bil je nafirt postave o cestni policiji, o katerem je porocal v od-boroveiu iuieuu Ivan Gasser. Postava bila je sprejeta z majhnimi izjemaini taka, .kakoriuo je bil odbor pri-pravil. Stavili w se sicer marsikateri nasveti in po-piav!;i, ki so pa vecmoma padli. Poslanec Del Torro stavil je nasvet, naj se doda §. 16. dototfb'a, da na skladovnih cestah se nc sme ogenj kuriti, z moznarji streljati, pUsisCa postavljati in tudi ne v taki bliztoi, da-bi se konji stra§ili. Dostavek je bil sprejet; ali oiaia je manjkalo, da iii eel §. po vodi splaval, ker treba je bilo prigovarjanja od dr. Touklija in de2el« u<!ga glavarja, da so postanci ustali, Neprimereo se nam je zdelo, da so se stavljali vsi nasveti le v ita!i« janskem jeziku in da se je slovenski tekst kakega uasveta navadno §e le takrat prebral, ko je bila o njeni debata ze sklenena in ko je bilo treba o njoin glasovati. Ko je pri naalednji toiki dnevnega reda dr.- Rojic v slovenskem jeziku stavil nasvet, naj se nekatere peticije «zroce legalnemu odseku, je g. dez. glavar predlog koj prestavil v italijanScino in nekoli-ko pojasnil. Ali bi ne bilo treba to tudi za slovenske poslance, posebno pri nasvetih ?
S'esta seja bila je danes ob 4 popoldne; po-rofiilo prinesemo prihodnjic.
Interpelacija
dezelnega poslanca Ignacija KovaLiLu in tovari-s(!v v seji 5. septembra t. 1. vladnemu naincstniku o napoinenji vseli sistt>movanih sluzeb pri c. k. okraj-ni sodoiji v Toliniuu ra'di hitrejega ukujizevanja zem-lyM se glasi:
V seji dne 20. julija 1882 je gospod viadni za-stopnik v odgovor na dotiCno interpelacijo, podano v st'jt due 27. junija istega leta po poslancih gg. «lr. Ton-kli-jtt in tovarisih, priobcil poro6ilo vis. c. kr. nadsod* nijskega predsednistva v Trstu da visoke vlade, — v katerem je med drugiui receno, da napreduje uknjt-zeuje v Tolminskem okraii pravi lorn a. Iz tega se posnema, da je visoka vlada zadovoljna, ako bodo dela osnovanja zemljiskih knjig tudi ,zanaprej tako napr'e-dovala, kakor so do zdaj. — Ce je visoka vlada s takira napredovanjem zadovoljna — oskrbovanci tol-minskega okraja pa prav gotovo niso in ne morejo biti zadovoljni; -r. kajti fie pojde delo ,tako naprej, kakor do zdaj, trcbalo bo v imenovanem okraji Se vsaj 10 let, da bo v vseh ob&iaah kon<5ano.
Osnovauje zemljiskih knjig sc je zacelo v Tolminskem okraji leU 1876 — torej se vrsi zdaj uze sedem let. V turn dolgem casu so doticne soduijske osebe, katerim je bilata naloga izroucna, dovele delo do tega, da so zdaj uze odprte zemljiSke knjige 19 ka-lastralnih obcin, za 3 obCine pa da so ze napravljene, pa §e ne odprte. Vse te obciae pa so n a ji b I i i j e sodnijskemu sede^u, — tako da so dotieui sodciki lahko predpoldne opravljali svoje koniisijske" obbode zastran zeuiljiSkih knjig, popoldue pa se peeali se svojimi uavadnimi sodiiijiskirat posli v uradn.
Zdaj pa ostaja §e 20 sania oddaljeuih ob-cin: od nekaterih je 45 kilometrov poti do sodnije. V teh §e ni delo zaeeto — in tarn bo treba doticne-inu sodniku ostajati cele tedrie ter izroCiti vsa sod* njiska opravila ostalema osebju. Drugade pojde osno-vanje zemljilkih knjig se s kasnejo pravilnostjo od rok, kakor do zdaj.
Kako pa stoji z osebjem pri Tolminskt c. k. okrajni sodniji:
Sistemovaua so sledeca mesta: eden sodnik, dva adjunkta, dva kancelista in eden knjigovodja. To-liko mest je ststemovanih za noruialno sluzbovanje. Zdaj pa, ko je k normtelnemu slu^bovanju priraslo tudi oshdvanje nbvih zemljiskih knjig, je navadno na-mesCea eden sodnik, eden adjunkt in sta namescena dva kancelista, kojih eden sluzbuje kot knjigovodja. In k tej neprili&nosti pridruzuje Se §e ta, da ni v Tolminu uze nad 2 leti stalno uauieScenega sodnika, ampak da je voditeljstvo sodnije izrofieu6 enenia adjuuktu.
Kedar se torej sodnik, ali voditelj sodnije bavi
zunaj sodnije z osnovanjem zemlji§kih knjig, je vse
soduijsko   poslovanje   civilno   in  ka-
zonsko izrocenoeuemu sam emu a d j u n-
| ktu in to v olviaji,  kateii gtejc pri 24.000 prebi-
valcev, blizo Stirikrat tolikif, kakor-BoISki in nad tri-krat toliko, kakor Cerkljanski, katera imata vsak svo-jega redno= naDpscendga sodiiika.
Prt-takih razmerah, pritakem pomanjkanji urad-nega osebja mora se hot6 ali uehote zanemarjati hudi naprava zemljiSkiH knjig, bodi navadno sodnijskii'poslo-vauje, katero je v ToluJioskem okraji zelo obsimo in tezavno.
Vsled tega pa trpe uajva2»i§i interest istega okraja in bodo trpcli, dokler ue popusti visoka viada nwlenkostuega, v torn oziru silno Skodljivega Sti'denja. Da SB tej vefiki nepriliiSuosti vsaj deloma v okoin pride, je neobhodno potrebuo, da se vse sistemovane slulbe pri c. k. okr. sodniji v Tulmiuu redno napol-nijo se sposobniroi uradniki, tako da m bo eden iz-ined sodnijskega osebja stalno bavil samo z osuova-ujem zendjiskib knjig, ostala dva pa da bodeta oskr-bovala drltga sodnijska opravila.
Glede na to, da je predseduiStvo Tr2a§ke nad-sodnije v svojem zgorej omenjencm poroLilu samo pri-znalo, da w okrajui sodniki zadostuo oblo^eni zlast-iiioti opravki;
gledfe oa filno potrebo, da se kakor hitro mo-goee uapravijo in odprejo zemlpke knjige za vse ob-cine celega okraja;
gled6 pa da pri sedanjem i-t-inji sodnijskega oso-bja tie sarao ni pricakovati tiaglega napredovauja do-ti6(iik del, ampak da morajo tclo zaosHjati navadna sodnijska opravila —
in  z ozirom na vse zgorej  razlozeno  rnzmere, vsojatuo si podpsiani  poslanei podati po zbornicuem ' predeedniStva sledeLa   vpraSanja gospoda   vladnemu zastopnikti:
L K»ko more visoka viada v tako vaSnem sod-nijski'in okraji kakotieu je Tolininski dopusrati, da osfija okrajua sodnija, katera je zrednimi in izredni-nii opravki oblozam, toliko let nedopolujena v svojem sistemovaiiem nraduern osebjt, ia da tako dolgo trajajo provizoriji v njenent vodstvu?
2. Ali tuisli visoka viada za to preskrbeti, da se v najkrajsi dobi dopolnijo pri c. kr. okrajui sod-niji v Tolminu vsa sistemovana mesta se sposobnimi uradniki? in ali namerava zapovedati, da se enemu izmtd sodnijskega osebja hmH opravila zastran na-prave z*»i»lji§kili knjig v izkljucljiv dclokrog, dokler na bode to delo- kon&mo za vse obciue V V (ioricf, data 5. ncptembra 1883. (Slede* podpisi vsch slovenskih dezeluib poslau-
cev.)
Dopisi.
V GOriCI, 3. sept. Na vabito cenjenc „So(5ett posvetov.nl s«tn so z gospodi darovatelji za K o c i a n-6i6cv spomenik pred diihovnimi vojami, po njih 31. avgusta ia §e pozoeje. Kar sem pri teh pogovorih in posvetovanjih izvedel, oaj tu objavim vsem, Ki Re za sveto stvar brigajo.
Gled6 spomeaika izrekle so se razlicne miali. Nekateri darovatelji mislijo, naj bi se postavil ranj-temu K. glavid spomeuik v^ivljenjepisu. Ta naj bi bil v Vefieruicah Druzbe sv. Mohora kratek in paimeren za priprosto tjtidstvo. Zraven tega naj bi m izdala bolj obsirtia knjiga, ki bi kazala Koc. k6t iiCeujaka. — Drugi meaijo, da bi se vdeiala spo-nuoska p 1 o11a v ujogovo rojsttio liibo. Ire-tjim se zdi primeruof da bi se uapravila Koc-eva u s-t a d o v a ; t. j. naj bi se primerna glavnica nabrala ter lzrofiila Sioveaski Matici, da bi vsako leto nagra-dila kak uf enjaiki spis. — Splaina 2elja je ta, da se postavt na grob pritneren, vendaf Be predrag k a m-ntt spomeuik; kakor tudi da se napravi d opr-sna podoba (alt kip) za semenisko koji2njico, kjer je Koc. tako rekoC ^ivel in umrl. Ta zadaja dva $.;jo-meoika in iivljenjepisni so vsem po godu in najla^ie izpeljivi.
SledojiC ¦ so darovatelji edini, da naj odbor ¦ koneCno dolofi kakovost spomenika in da naj nabiro nadaljuje. V odbor nesvetovali so nekateri gospodje 7, drugi 5 adov; obveljalo je poslednje gtevilo. V od-boraike so voljeni: moos. Kafol, dr. GabrievCiCi dr. GregorLic\ prof. Sessich. PreS. kapitulo? vikar mous. "Valussi se je naprosilf naj bi hotel odboru pristopiti. ObeSal je, da to stori, ko odlo^i svoj dosedanji posel kot itaLeliiik nadlkofije*
Ako ima kdo 3e kako drugo 2eljo, napro§en je, da blagovoli svojo misel razodeti imenovanemu od-bom,- kr bo zeljam darovateljev ttstrezal, kolikof bodo pripu§6ale okolBcine.         _____                   Bl.G.
Iz Brd, 30. avgusta. — ^upanstvo Smartno-Koj§5enskOj zdruieno adastito duhovL6ino, z btiskimi veterani io c. k. zendaimerjjo, obhajalo je prav slo-vesno rojstni dau presvitlega cesarja v vedeljo-19, t. ni. Na predveeer odmevalse je strel iz moznarjev v Smartuem in v Vederjanu. Drttgo jutro, ko se je za-Celo zoriti, razlegalo se je na daleC ubrano pritrko-vanje zvohov in veselo streljanje iz trdnih moznarjev.
Ob 9. uri zafinejo ee abirati veterani v Vederjan od, y§eb kr&jev, |>o*ebno i« doleujib #*& is Flejaneia
Biljane; iz Kojskega priSIa je veteranska godbaj in ieudarmerija. Ko ura 10 odbije,. stopi.. stareSiustvo u obtinske pisarne, veterani se uredijo in dd sprevod se poniice z godbo proti cerkvi. Stareaiastvo in zen-darmeiija sta 51a v cei'kcv, veterani so pa zuuaj o-stali, kjer jmi je med sv. maSo ujih-trobec dajal zna-raenja, da so vedeli, kak del ma§e je. Prod maSt) imeli so C. g. vikar Franc Mu/,etid pridigo, ki. je vwm se gala do srea. Popisali so celo ^ivljenje* iia§egu pre-svitlega cesarja, kako se je trudii v zaCetku svojega vladauja v Italiji, kake itubrote je nam podelil in da nas ima vse kot la&tut muuvc, zato naj mu bomo ved-no zvesti, kakor do zdaj. Pohvalili so tudi veterane, da so so seSli v vcliki'in Stevilu, kakor §e uobeukrat piej. Po koiicani sv. maSi bila je sahvalna posem, Te Deum, z asistenco te. gg, vikarja iz Gradncga in ka-plana iz Kojskega.
Po konciin? iilovesnosti poCakali so v^i dukov-SCino, da je priSIa iz cerkve; potem so sli skupno do ob^iuske pisaruice, kjer so veterani defilirali, med tern ko je godba veselo svirala. Veterani so ustavijo in obrnejo se proti obcinski pisami; 2upan stopi vih stoptuc ua hodnik, pozdravi dubnv§cino, veterane, godbo in c. k. ^eudaruierijo, zakvali se jim za njih trud in udanost do vladarja, ter drzi kratek govor, ki ga kouca s povabilom, naj vsi navzofii vskliknejo trikrat; Bog zivi Franca JuMa in vso habsburSko ro' doviuo, kar store vsi prav navduSeno m h polniin glu-rioin; godba je pa zagodla cesarsko hinnio.
Vetciauum komaudira poveljntk pocifck, duhov-§ciua odide v vikarijevo stauovanje, stare§instvo pa v obcinsko pisaruo k seji, ki je zacela s trikratnim: Zivio ( Veterani m med turn imeli svoje povelje (oz» nan do), poiem so dobili iz radodaniih doneskov ne-koliko krepcila, da so bill vsi zadovoljni. V njih dru2-bi bilo je vedno: ^ivio Frauc JoM I — Ali vsaka stvar ima svoje nasprotuike, na| bo cerkvena alt po-Httfiiia; tako tudi to vesulje tii bilo brez grenkobo. Ko so se delezuiki ptipravljali k obedu, morula je ziiinlaiintirija oditi na pomofr ^uudarmom, ki so bili pri§li iz Oorice, da bi zabranili pies v Kozani, ki so ga bili priredili nekateri predrzuezl proti iSupanovi prepovedi. 0 tern bo najbrie So govorjeiije,
Po koncanem obedu zberejo m veteran! in grb-do skupno k popoldauski slu^bt lio/.ji. lva ta konLa, zopet delilirajo, Kno uro potem xacela je veteranska veselica s plesoin, ki se je prav mirno in redno vrSila in je koucala ob deveti un in pol /vecor.
V Cerknem, 28. avgusta. — Zadeve, ujcmojoCe w t. obenim blngrom, razglasajo po vsej pravici Hsti; mi I i tega dovolihi tudi ti, draga „SocaM, dopisu, kale n li enkrat iz OerkljaiiHkega nekaj veselega poroca, gotovo z radostjo potrebni prostor.
Due 22. avgusta obliajali smo doverSitev novih zemljiskih knjig celega okraja. Z veseljem nazuanja-mo, da je zdaj tukaj delaveu posestnik oproScen ode-ru§kih ivk, in zagotovljen njegov realnt ali zemljiSki kredit.
r Omenjenega due se je podala sodnijska komisija v Sebrelje, kjer so se izdclane pole zcmljiSke knjige na ogled razpostavile, da je vsak pose»tnik imel pri-loziiost, v polah zaznamovano posL'stvo pregledati. Tukaj se je tudi zakiju&la vknjizba naSega okraja.
DoverSitcv je'bila slovestia In se je priceia se sveto ma§o, katcre se je udeleZila 2e imenovana ko-misija in mnogo ljudstva. Med maso je pela mladina; pela je v obCno zadovoljnost; radi tega vsa cast in hvala g. zupuiku, znanemu pospeSevatelju cerkvenega petja. Trud, pozrtovalnost, poterpdljivost, ki je po-trebna pri poduku, znaua je samo tisteinu, ki se z raladiuo vkvarja. Prijatelj cerkvenega petja, g. A. Harmelj, pokazal nam je pot, po katerej dosezerao na§ namen, HI« hoc isiguo vinces f pri m I a d i a i tedaj zaduimo, in na§a sveta stvar bode gotovo prodrla, kef temeljni kameu bode uepreinakljiv.
Sveta inasa se je koucala s cesarsko pesnijo, in kdor jo jc poslusal, je gotovo preverjen, da uamen g. povovodje ni bil, otroke samo melodijo nauCiti, ue-go pojasniti jim tudi namen in zapopadek pesui. Cas-titi gospod H. ki ljubi in UCi tnladiuo, vcepil je v nje srea ze v pervi mladosti prekrasuo geslo: „vse za vero, dom, cesarja."
0 poludne zbralo se je okolo 20 povabljenih gostov v farni hi§i. Med kositom so se vrstile napit-nice jedna za drugo ;na prvem mestu tnoram omeniti napitnico nafiega g. okrajueg* aodnika, kateri je v daljsem govoru oznacii in razlo2il va&iost zcmljiSke knjige. Da njegove besede niso bile stenam govorjene, in du so povabljeni posestniki njegov govor spogtljivo posluSali in sprejeli, dokazala nam je navdusenost pri kOncu govora. Dan 22. avgusta ostane gotovo celi obcini, posebno pa vsem navzoCim, nepozabljiv. Zabaya je trajala do vecera; med streljAnjem moznarjev in obiino radostjo so se gostjo razali.-   ;.
Omeniti moram, da so vrli Scbreljci osnovali „b r a 1 n o d r u S t v o,B v katerem kmet v nedeljo, ko se jc celi teden za telesno hrano trudii, tudi duS-no hrano dobi. Lc tako naprej ; kmalu boste ponos naSih hriboveev in majka Slava bode gledala z veseljem na Vas, svoje vtfe sinove. — Bog Vas 2ivi.
V Kopru, 3. septembra. — Petuajstletni defiek obesil je Vieraj v tukajSoji bolniSbicipriletnega moia I. B.- ia Eizane (rojeuegaiBilienbeii5aua^ Oba.sta bila popolnoma zblaznena.,iur vo<|stva ti«ga zavoda je, bjio pnailjiMio, zarad pomanjkanja prostora in oprave, oba v eno d.iby zapreti. Med tern ko je atre^aj M po vodo, vzel je decko spletenino raztrgane plahte, pri-peljal nioia do okna, torga obesil na 2elezje.
Tmli ta,  v Brkinih  v obfie spogtovani in omi-
i    tin*'/    itl Ai-ir<itii^t  /n. ,>;   /l.-.1.-._ •«,...„„*„;!_     _J    ¦_____
kouec atoril. — Ali bi ne bilo prav, da bi uaio go-sposke raznih vrst in stopini.resno na to, misliloi kako bi se dalo pomagati preveliki gmotni bedi, revficini in pomaiijkanju pasega Jjudstva ? Ljudstvo, ki strada in lakot trpi, ue more duSevno napredovati. Ako ho-Cemo, da pride narod k zav/?sti in da se povzdigne un ono stopinjo izobrasSenosti, na kateri so ljudje dvu-god, inora.se mu najprej materijaluo: 6 krompirjem pomagati. Po kruhu zalibog ne more Se rok stogovati, kcr previdi, da jc od njega Se — preoddaljon.
Politifini pregled.
NajvttinejSi dogodek, o katerem govorimo na prvem mestu, je sreitoi porod presvitlo cesa-riCine Stefanije v Laksenbargu blizu Duiiaju.
IkvaSko-ogrski prepir dospel jc v novo stanje. Kazburjejiost ua HrvaSkcm jc tolika, da odstopivfti ban PcjaCevifi ni u^al1 izpeljati mini-storskili sklcpov, da naj sc grbi z magyarskimi napisi zopet tje obesijo, od kodcr jib jo ljudstvo Hiloma odstrauilo, Vsled tega je odpotoval minister Tiszu zopetjia Dunaj in je doscgel, da ae je imenovalkot kraljcvi komisor, kateri sprcj-m« banovo ulogo, general konjice in vojaSki po-vcljnik v Xagrebu, baron Itumbcrg, kateri Bi je izbral kot pomoCuika in svetovalca lioyor-ja, Hrva&ka je v obscdncm stanji, Kaj pa sodaj? Na to vprasanje ve lc oni odgovor, ki jc nad zvezdami. Vendar vse kaze na to, da so llrva-tom ne bodo prav hudo godilo in da bo njih rcc konecno zmagala, ako bodo prcvidni, ker v pogodbi z Ogri imajo trdno zaslombo.
Vzncmirajo6a porocila dohajajo iz raznih okrajcv na HrvaSkcm. V Veliki Gorici so sc zbrali kmctje ter so hotoli grbe raz poste in zaiularmcrijskc kosarnc sneti, a zandarmerija se jc tcmu ustavljala ter med lime te streljala. Me-sar Arko je bil pri tej priliki usmrfien in veC njih jc bilo ranjenih. Sodnijska preiskava, ki se vrsi z jako ostrostjo, pokazala je, da vclja ves srd kinetov brezozirnemu in nepostenemu rav-nanju davkarskih in obcinskih uraduikov. Kmetje so morali davke piacati v drugic, kcr je nepo-fiten nradnik prvo vplacanc davke za se porabil in pete odnescl.
A tudi na Ogrskem niso nemiri sc pone-hali. Tako sc poro^a n. pr. iz Szigctvara 3. sept.: Vceraj zvefier zbraio se je ljudstvo v ve-likem stcvilu. Ob 11. uri po noci so razsajalci izpodili Me in napravili neizmemo Skodc; jeden njih jc ubit, stirje tesko ranjeni in mnogo za-prtih. Minzstcrstvo je poslalo tjc vojake, da na-redijo zopet mir. Sploh pa dohajajo od vseh stranij vesti, da je ljudstvo nad zide zclo raz-kaceno.
Velike politidne vazinosti je pogovor kneza Bismarka z nasim ministrom zunanjih zadev grC-fom Kalnofti-jem v Solnogradu. Kaj se jc tarn obravnavalo, to je seveda tajnost. Bismark od-peljal se je potem iz Solnograda v Gostinske toplicc. Tje je prisel tudi poveljnik Alzacije, general ManteulFelv Vse to in oster Clanek proti Franciji, katerega je Bismarkovo glasilo pred 14 dnevi brez pravega navideznega povoda pri-neslo, je jako pomenljivo. Tc^ko se varamo, ako trdimo, da se hitro blizamo francosko - neinSkej vojski, katera se zdi neizogibljiva. ¦ ; Ornogorski. knez mudtl se je do 1. t. m..v Carigradu; pogodil se je s sultanom o drndgor-skih-turskih mejah in jc neki prav zadovoljcn Carigrad zapustil.' Priporoial je baje svojega seta KarageorgeviSa sultanu kot prihodnjega guvet-nerja v Rumeliji, a na to da ni §c dobii od-govora.
P9 mMh poro^iliU umrlo je v Egipfo 04
po&ika kolere do 1. sept. 27.318 Ijndi na ko-leri. Y gorenjem Egiptn je amrio zadnje dni na koleri 50 Ijudi, v spodnjem noben.
Domafie stvari.
Milostljivi Skof trSaSki dr. Ivan Glavina biva od pretekle srede v Gorici, da posveti letoSnje novoraasnike goriSke, trza§ke in poreske. V fietrtek podelil jim je subdijakonat; joins, 8. sept., podeli jira dyakouat, ˇ nedeljo, 9. sept, pa presbiterat, t. jo pos?eti jih v maSoike. DotiCna slovesnost zacae se vsaki daa ©b 8. nri v soneniski kapelt in trpi dobro oro, Ida? ni imel §e prilike, da bi bi! videl te certain, Jako ginljive obrede, more si jih ogledati zdaj. V fietrtek popoMne obiskali so mil. Skof preL. g. de-kana ? Locaiku, esebnega prljatelja novega nadSkofa
NovomaSniki v goriSki nadSkofiji so lotos sledefii gospodje: Ban den Frame is Gorice, Ca-stelliz Franc iz Gorice (dobil je zdaj le subdijakonat, ker nima §e postavne starosti), Cargo Augel iz Kanata, Kokor.ar Janez iz HadejuSne, Ma ran Barban < Barbane* P i p a n Franc iz skerbine, P i r i h Jakop s Sentviikegore; — v trzalki Skofiji: GrSko-f \6 MatevtV ˇ poreski Skofiji: Cot el j Ivan. Iz tre-^jega lets ne bo nikdo posvecen, ker triaska vlada nofie dovoltti potrc^nega zagotovila (ti§titel).
Razglas. Z dovoljenjecn visokega dcielnega od-bora priredi podpisauo vodstvo tridnevni poduk o vi-naratvn in sieer dne 13, 14. in 15. septembra t. 1. PoduiSevalo se bo, kako ravnati z grozdjem in moStom in kako poteio z mladim vinom. Za prakticne razkaze bo tadi priskrbljeno, ker se bo v to sverho podelalo v mo§t ute dovolj zrelo grozdje iz domacega Solskega vinograda, kakor n. pr. rulaudec, portugalka, modri burgundec.
Vabljeni so k temu javaerau podukti vsi vino-rejei in prijatelji kmetijskega uapredka. Da se zarao-rejo brez zawnde celega dneva ndeleziti tega poduka posebno vioorejei iz okolice, bo pricenjal ob 7. uri ajutrej teoretifini poduk do 9. ure in od a—12. pa Bledi prakticno razkazovaoje.
K obilui vdek»2itvi vabi vodstvo slovenskega od* delka dezdue kmetijske Sole.
V Gorici, 2, sept. 1883.                F. PovSe.
Fred, gospod Stefan Kafol, do sedaj e*astni kanonik goriskega prvostolnega kapitla in nadSkofij-ski kancelar, inienovan je od JSTj. Vel. presvitlega ce-sarja pravi kanonik omenjenega kapitla.
Skusnji za slu^bo vercucite;ja na c. k. realki podvrgla sta se LL. gg. Alojzij Tonisig in Hilarij Zorn.
Zlato xoa^o bodo praznovali jutre, 8. sept., med drngjnii: prefi* kanonik Mercina in LL. gg. vi-karjaJutij Lapanja v Kredn in Anton Ukmarj pri Ma-rijacelji. Cestitamo zasluznim gospodom; Bog jih zivi Se^mnogo let
Listi pi§ejo u veliki zapuscini, katero bi bili dobili oo. frauftskaiii na Kostanjevici pa ranjkem grofa Charaborda. PraSali srao o tem na. pristojnem mestu, a reklo se nam je, da omenjeni samostan i»e v6 niL o taki zapo§Lini.|
Dr. Franc Eos, do zdaj snplent na c. k. gim-naziji goriskem, postal je profesor za zgodovino in zem-ljepis na c. k. 2enskem uCiteljisCi v Gorici. Cestitamo gospodu profesorju in zavodu.
GoriSka telegraficna postaja sprejela je od 29. avgusta do 4. septembra 783 telegramov, ki so Steli 15.148 besedtj ; odposlala je v istem fiasu 957 tclegramov s 53.005 besedami. Vseh telegramov biio je torej 1740, besed pa 68153. Goriska postaja je prejela za telegrame imeuovauih dkij 4686 gl. 6 kr. Bazen tell Slo je skoz Gorico tiste dni 470 telegramov, namenjenih drugam.
Iz goriSke okolice pripoveduje nekdo, da na nLedni okrogli mizi v Sirni dvorani gostilnice Ivana, Faganeli-ja v M i r n n, v oddelku „pri Grabci," dobii je razpoMene razne slovenske dasnike, kakor: SIo-venski Narod, Ljublj. Zvon, SIov. Gospodar-in da se je preprical o narodnem miSljenji gospodarjevem in njegovega sina.* (Kje imajo pa Soto, all so jo vrgli v Vipavo?) V drugem delu dopisa sc pa hadoje nad nekim napisom na hiSi kupcevalca z meSanim blagom in moko, kjer je nad slovenskim cudi italijanski napis.
Na mirenskem Gradu so veteran! iz Mima, BHj, Bupe, Pe& in drugih krajev 19. avgusta sloves-no praznovali god presvetlega cesarja. Navzoci so bili vitez Catinelli, baron Bianchi, 2upan Scaiettari, mao-gi odliCui gospodji? in polno vernega Ijndstva. Gospod 2upnik l*akezi6 imeii so blagoslov, katerega so se vsi udeiezllL Potetn so iiueli veteraui svojo veselico, pci kateri so peli ccsarsko pesem, sKvi§ko sinovi" in vefi drugih.
Djt Franc. Miklosic, sin alovenskega km eta ^ dobil je o" priliki svoje 70 lelnice, ki se je proslav-Ijala 2. t m. v Ljutomeru i,a Stajerskera, od kralja serbskega red sv. Save, od naucnega srbskega minis-tra pa prav lepo ^estiiko radi velikih ajegovih zaslng za slovansko jezikoslovje.
Vabilo k veselici, katero napravi Citaluica v Vipavi dne 8. septeuibra 1883. v svojih prostorih. Program: 1. Gj. Eisenhut: BUstaj rode% zbor. 2. V. Lismsky: „Tam gdje st;.jittf zbor. 3. J. Koeijan&c : jjOblaCkn*, zbor z bar. solo. 4. Gink mora biti, §alo-igra v enein dejanji. 5. Saljivi prizor. Pies. Zaietek to^no ob 71/* nti zvecer. Vstopniua 20 novt., sede3 20 novC, k plesu 50 novL. U. tej veseliu uljudno vabi eitahucm odbor.
Vabilo. Pod Nj, Vel uriiosUjivega cesarja Franca JoMa J. pokroviteljstvoiii stojeCe drustvo vojaikih veteranov, c. k. rudnika Wrije, vabi najnljudneje vsa t in slavna druStva veteranov na Prinwrikein k slo-vesnemu blagoslovljenju svoje druStvene zastave, ki se bode vrsiio dne 8. septembra 1883 na starem Solskeni trgu. K obilui udelezbi vabi prtjatelj»ko predseunistvo.
Vabilo k veselici, ktero napravijo sebreljski pevci dne 9. septeinbra v prostorih g. Andr. Rejca ua Ca§t veselemu dogodku v cesurskej lodoviti;. R a z-gied: 1. Pesem: Naglo brarje, zl. Stuac. 2, Nago-vor. 3. Peseua: Doutovina, uiili kraj, zl. Nedved. 4. Deklamacija. 5. Pesem: Jadransko inorje, zl. Hajdrih. 6. aOpro§ceui jetniktt» Saloigra v 1 dejaoji. 7. Cesar-ska pesem. 8. Sreckar.je. Vstopuina znaia 10 novcev. Zafotek ob 4. uri popoldne.  K obiini udele^itvi vabi
Odbor.
Obcinsko stare§instvo tolminsko tozi po zupanu J. Devetaku „ShcV zarad ^aljenja Lasti, &s da ffSoeaw je v svojem clanku wOkoltcaut tolmiu-ski 1" v Stev. 24. od 15. juuija t. I v s c in p r e b i-va 1 cein toltuinskega t rga brez izj eine pvipisovala slabe lastuosti in m&ljenje. Radovedui smo, kako dokaze stareSinstvo svojo trditev pred pos-tavo, logtko in slovensko slovnico in kako opravi6i tozbo pred — T o i m i w c i.
V Postojini in v Ljutomeru bili sti prc-teklo nedeljo velikanski stavnosti: prva v spouiiu Seststoletriega bivanja kranjsko dc^clc pod vladojoco rodovinohabsbursko, druga v cast najuCencjSentu slov-nifiarju, katerega svet pozna, Fr. Aliklosftu; a prostor nam danes ne dopuSC-a, da bi ob3irneje o ojjh go* vorili.___________
L i s fc n i c a uredni&fcva: Nar. b.: poL!,jite, borao vi-(Icli: — g. dop. iz nitsc drive: pride; — iz lioIsko g u: doticnt zupan pravil nam je pred 2 mesecemo, da jo zapove-dal svojemu tojniku, naj alovenski piSe; morebiti 8» Vaso date iz prejSujo dobc? ali pa je bil ukar, le bub v steno? — iz re»§ke okolice : morali smo spet odlozUr. — iz Brd in 2 BolSkcga: i,e jo stavljeno. a zmanjkal nam jo prostor: — g. dop. o vet. ppoveljniku*: prosimo imo vsaj za uredniStvo.
Oznanilo.
Dna 15. septembra bo v Dombergu navad-ni someoj za zivino in dmgo razlifino blago. Lupanstvo v Dornbergu. J. SlNIGOJ, 2upan.
lUe se praktikant za stacuno s papi-rjem. Prosilci naj se obrnejo na Seitz-evo pro-dajavnico v Gorici.
Ognja in tatvine varne
DENARNICE
ima WIESE & COMP., Kassimfabrik
Dunaj, Budapcsta, Praga.
Zaloga: Dunaj, II. Untere Donaustrasse,
gt. 25. Tovarna: Dunaj, II. Pappenheim-
gasse, §t 58.
j Sejm y Tominu
j za Zivino, poljske pridelke, gospodarsko in kme-
| tijsko orodje, stacunsko blago i. t. d. drzi se na
[ sv. Matevza dan 21.   septembra in na sv.   Ju-
| rija dan 23. aprilja vsako leto.
S                   2UPANSTVO V TOMINU
{                             1. sept. 1883.
stanovanjo se poizve   za] dobro   pri Antonu Fabijanu, via Ascoli, st. 8.
Va/naiiilo.
Podpisauo zupauistvo naznauja, da se bode na drazbi oddalo delo uovega pokopalisCa v Doleujem Cerovcm dne 15. septembra t. 1. ob 10. uri v Dole-i;jcm Cerovem. KUeua ceua je 1195 gold. 1 kr. Nactt in dofcicua pojusnila so v zupanijskej pisaruici ua ogled.,
Zupuustvo v Steverjauu due 2. semptembra 1883. Zupau FABBIS.
tIMeitMr: *
Me flaiie
(preše)
piosti. Grozdni mlini lujnuvi nam vsec.
nujnovt'jbi! sft.<tav», potro-buji'jo malo pro-.«ra, fcin-knjo dvakrat hitrcjn Ico preJHiijr' tinkavtiicc, bo luli-ko f,'«nijo, iiint'im in trdrn?, v vKidi vuliku.lliii /.a pona-rni.-/iiik(! in /a iiajv<-'r<! pn-htiMtiiikft kot pustibiiu vred-UOHti. i'oroAlvo. sprieevala ,o luUo U'. rian-joiiib tiskuv -luii'ah. Nai'u'ti in i-oiiiki po 'iltdji brvxplariio in poiitnilio
iy«lljc. Zgodnja narocila os
PH. 9IAYFABTII & Co.    'Du"""«
PratorHtniAHo (5(5. na v Frankfurtu a. M.
K3C3CDOCX3C XXXXZXZXn
pJoM Pallicb,|
ii
«strovani vsakem ^ tivzbe i
Izdajate^j in odgoronii uredaik; A, FABIJajsi, ~ Tiska; Hilaryanska uskaraa8 v Gorici.
Lj pronajaiec c. K. šolskih m vsakovrstnih dru- > rj gih knjig ter pisnih potrebščin v Gorici, m j I I Travniku h. št. G; priporoča svojo bogato za- !
logo za pisanje, risanje iu šolo potrebnih . . priprav ter sprejema naročila na knjige, iiu-*M! strovane liste in  časopise vsake stroke in v
rsakem jeziku z  zagotovilom  uatančne  pos-^s uvžbe in nizke cene. Veliko zalogo cerkvenih /*i tiskovin   iu   molitvenih  bukev   iz  Ljubljane i I I ptiporoča posebno častiti duhovščini.              I
W                                                                   \
<tte/«^^*""^»*—"%j»IMIII^»wi i** mm mm *¦«¦»» ».......> *¦— Ji _
Cudovite kapljice
Sv. Antona Padovanskega.
To .priprosto in naravno zdraviJo jo prava dobrodi>jnn pomoC in ni treba mno-gib bc*edi, da so dokazc njihova Cudovita nioc. Co so lo rabijo uokoliko dni, olajsajo in prezunejo prav kmalu najtrdovratniSo ie-lodcne bolcsti. Prav izvrstno vstrezajo zo-per homorojde. proti boleznim na jetrih in mi vranici, proti crevesnim boleznim in proti glistam, pri zenskih mesecnih nadleznostih, zoper beli tok, bojas^, zoper bitjc sreater cistijo pokvarjono kri One ne prcg2n;ajo sanio omenjenih balezni, ampak nas obvarujtijo tudi pred vsako bolcznijo.
Prodajojo  se v vsch glavnih  lukarnicnh na  svetu;   za naroLbe in pojil'atve   pa edino v lekarniei  Griatofolettl V Gorici, v Trstu v lekami 0. Zaaetti in G. B. Bovis   in v lekami Alia Madonna   v Korminu. Enu steklenica stane 30 norcev.
Ljudi in blago spravlja
AIERIKO
najbolje in najceneje
AMOLD RE1F, na Dunaji,
I. Kolowratring, Pestalozzigasse 1.