Poltni urad »021 Celovec — Verlagspostamt »021 Klagenlurt Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenlurt Posamezni izvod 1.50 žil., mesečna naročnina 5 iitingov Letnik XXV. Štev. 51 (1485] PREJŠNJI TEDEN NA DUNAJU: Razgovor o odprtih vprašanjih SLOVENSKE NARODNOSTNE SKUPNOSTI NA KOROŠKEM Kakor smo kratko poročali že v zadnji številki našega lista, je bil v petek 18. 12. 1970 na Dunoju po treh in pol letih spet kontaktni razgovor med zvezno vlado in predstavniki manjšine. Razgovora pod predsedstvom zveznega kanclerja dr. Bruna Kreiskega so se udeležili zunanji minister dr. Rudolf Kirchschlager, vodja ustavne službe sekcijski šef dr. Edwin Lowenstein, koroški deželni glavar Hans Sima ter kot predstavnika slovenske narodnostne skupnosti predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dr. Franci Zwitter in predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Reginold Vospernik. V uvodnih besedah je zvezni je zapopadeno v ljudskem štetju, kancler dr. Kreisky povedal, da je Po teh uvodnih obljubah lin za-zvezna vlada delno ugodila zahte- gofovrtih je predal besedo zastop- Vam manjšine po finančni pomoči s tem, da tje v proračunu za leto 1971 predvidela v te namene vsoto nikoma koroških Slovencev, ki sta sporazumno iznašala zahteve slovenske narodnostne skupnosti. državne pogodbe, k'i terja prepoved organizacij, katerih dejavnost je usmerjena na to, da odvzame slovenskemu prebivalstvu njegov značaj in pravice kot manjšine. V tej zvezi ije predlagal tudi novo določilo v kazenskem zakonu, ki bi omogočilo učinkovitejše kazenske ukrepe proti takim In podobnim dejavnostim. Glede določil o uporabi slovenskega uradnega jezika dodatno k nemščini je dr. Zvvitter predlagal, naj bi že obstoječe odloke koroške deželne vlade ter odloke zveznih organov na osnovi sklepa ministrskega sveta z dne 776.000 šilingov, nadalje je na šol-sko-gradbenem področju zagotovljena gradnja poslopja za slovensko gimnazijo in končno bo usta- Dr. Franci Zvvitfer je izrazil svoje zadoščenje, da so v novem zveznem finančnem zakonu sredstva za slovensko narodnostno skupnost 8. 10. 1968 uradno objavili, ker so tozadevna določila državne po- i ... .. Od desne proti levi: kancler dr. Kreitky, .uuunj, minister ar. ..ircnscmuger (od laaujj, ar. LBbenstein, predsednik ZSO dr. Zwitler, predsednik NskS dr. Vospernik in deželni glavar Sima. novijena javna strokovna kmetijska šola za fante s slovenskim učnim jezikom. Posebno pa je poudaril, da zvezna vlada nima namena izvesti ugotavljanja manjšine niti se ne bo za to zavzemala. Kancler Kreisky je dejal, da je osebno mnenja, da bi tako ugotavljanje privedlo le do nemirov in onemogočilo reševanje odprtih vprašanj, ki' jih je treba reševati v miru. Kar država potrebuje, zvišana, hkrati pa je poudaril, da so prav tako narasle potrebe in verjetno tudi povečana sredstva ne bodo zadostovala za izvedbo vseh v svoječasmi prošnji omenjenih nalog. Ko je govoril o odprtih vprašanjih člena 7 državne pogodbe, je v očigted izzivalnega postavljanja nemško nacionalne organizacije »Karntner Heimatdienst” v njenem glasilu „Ruf der Heimat" opozoril kanclerja na določila § 5 člena 7 Ob „napisni akciji11 V noči od petka na soboto mi-nuiega tedna je bila v raznih krajih južne Koroške spet Izvedena akcija v zvezi s krajevnimi napisi. Neznani storilci so prepleskali nemška krajevna imena s črno barvo in trosili baje tudi letake, na katerih v obeh deželnih jezikih opozarjajo na neizpolnjena določila člena 7 državne pogodbe ter napovedujejo, da bodo podobne akcije nadaljevali tako dolgo, dokler ne bodo Izpolnjene vse obveznosti do manjšine. Kakor pri podobnih akcijah mezeča oktobra, tako je bilo dejanje Uradno tudi zdaj ožigosano kot ekstremizem, ki da ogroža mir v deželi ter onemogoča stvarno reševanje odprtih vprašanj. Tudi ml obsojamo sleherni ekstremizem. Vendar smo mnenja, da kot ekstremizem ni mogoče označiti zahtev po izpolnjevanju ustavnih in mednarodnih obveznosti. To nedvomno velja tudi za take In podobne akcije, v kolikor so izvedene s tem namenom. Bife bi tudi razumljive kot reokclja na Izzivajoče nemško-šovlnistične izpade v zadnjem času in kot izraz mladostne neučakanosti ob počasnem in zamudnem reševanju življenjskih vprašanj naše narodnostne skupnosti. Ob tej priložnosti znova poudarjamo, da take akcije ne smatramo za najbolj pripravno sredstvo boja za narodnostne pravice, zlasti ker ne koristijo mirnemu sožitju v deželi in ne prispevajo k razstrupitvi ozračja, kar pa je pogoj za sporazumno In znosno reševanje nacionalnih problemov, kot je to prišlo do izraza tudi pri razgovorih prejšnji teden no Dunaju. godbe po mnenju priznanih upravno pravnih strokovnjakov, kot n. pr. dr. Th. Veiifenja, -neposredno izvršna in torej ne potrebujejo posebne Izvedbene zakonodaje. Dr. Reginold Vospernik ije objasnil stališče koroških Slovencev do šolskega vprašanja in poudaril, da slovenska narodnostna skupnost smotra svoječasno dvojezično šolsko ureditev iz leta 1945 slej ko prej za najboljšo in najpravičnejšo ureditev, da pa so koroški Slovenci dovolj stvarni in politično dovolj zreti, da upoštevajo današnje zakonito stanje. Na podlagi desetletne Izkušnje pa predlagajo za njegovo učinkovitost, da oblast starše posebno opozori na možnost prijave otrok k dvojezičnemu pouku, v kolikor ne bi kazalo pregledati možnosti, da bi kakor pri vero-nauku bil splošno uveden dvojezični pouk z možnostjo odjave in s tem prijave k pouku z zgolj nemškim učnim jezikom. Ce to nii mogoče, naj bi zadostovala enkratna prijava otroka k dvojezičnemu pouku za vso šoloobvezno dobo do 14. leta, torej tudi za glavno šolo. Predvsem pa bi bilo treba predpise glede jezika veronauka prilagoditi pedagoškim načelom in intimnemu značaju religije, da ne bi prišlo do razdvojitve družine tudi pri molitvi. To bi se moralo upoštevati pri veronauku tako v ljudski šoli kot predvsem v glavni šoli, kjer po se-(Dalje na 9. strani) Zadovoljne praznike in veliko uspehov v novem letu vsem bralcem, naročnikom in sotrudnikom Lt od Uta 1970 Če na tem mestu — kakor je stara navada — ob koncu leta zapišemo nekaj misli, potem ne nameravamo razčlenjevati razvoja na "širokem mednarodnem pozorišču. V tem kratkem sestavku si hočemo iztekajoče se leto ogledati zgolj skozi prizmo dogodkov, ki so se nanašali na našo ožjo domovino in še posebej na položaj naše narodnostne skupnosti. Pri tem pa moramo ugotoviti, da je bilo „jubilejno koroško leto“ po eni strani veliko razočaranje, po drugi strani vendar tudi dovolj obetajoče. Nedvomno so dogodki okoli 50-letnice plebiscita spravili v nevarnost mnogo tistega, kar je bilo v zadnjih letih z velikimi napori in obojestranskimi žrtvami ustvarjenega na področju mirnega sožitja obeh narodov in dobrososedskega sodelovanja med sosednjima deželama. Omajana je bila predvsem vera v lepe besede spričo nelepih dejanj, ki so izzvala ogorčenje in zaskrbljenost ter privedla tudi do raznih sicer morda manj običajnih pojavov. Seveda je mogoče imeti različno mnenje o tem, ali so bile posamezne akcije vedno najbolj primerna oblika boja za enakopravnost ter časovno skladen izraz protesta zaradi neizpolnjevanja obljub in obveznosti. Toda v ozračju, ki je bilo stopnjevano vse do grožnje z „odločilnim bojem", je bila razumljiva tudi ta aktivnost, ki pa je v primeru, ko gre za življenjska vprašanja narodnostne manjšine, nikakor ni mogoče postavljati na isto raven z ekstremizmom tistih krogov, ki javno proglašajo politiko rodomora. Ampak po drugi strani je bilo leto 1970 tudi dovolj obetajoče, zlasti če hočemo posamezne pozitivne dogodke razumeti kot uvod v novo obdobje, kot začetek boljših oblik skupnega iskanja poti v bodočnost. Tukaj mislimo na dejstvo, da se je v koroškem deželnem zboru prvič po desetletjih spet oglasil slovenski poslanec ter opozoril na odprta vprašanja naše narodnostne skupnosti. Mislimo seveda tudi na zadnji razgovor z vlado na Dunaju, ki obeta, da se bo reševanje naših problemov po večletni prekinitvi končno le premaknilo za korak naprej. Mislimo pa predvsem na mogočno manifestacijo življenskje volje, ki smo jo koroški Slovenci izpričali na letošnjih proslavah stoletnice taborskega gibanja na Koroškem — in to v letu, ko so naši nasprotniki mislili, da je po petih desetletjih njihovega dela napočil trenutek dokončne „zmage v nemški noči". Leto 1970 je torej prineslo tudi nekaj obetajočih znamenj, zato s toliko večjim zaupanjem gledamo v bodočnost. Pri tem soglašamo z deželnim glavarjem in deželno vlado, da je kljub raznim nerazveseljivim dogodkom v zadnjem času treba nadaljevati z utrjevanjem miru v deželi in prijateljstva na meji. To politiko smo koroški Slovenci podpirali vedno in povsod. V duhu te politike hočemo obhajati bližnji praznik miru in v duhu te politike želimo nadaljevati naše delo tudi v novem letu! Vsi prisrčno vabljeni na tradicionalni ki bo v soboto 9. januarja Sodelovali bodo: Snnih%P°o.-tnm riuirTn^^iorn! aa Ai minmi/l m no 1971 s pričetkom ob 8. uri • Beat-ansambel „Bele vrane" iz Ljubljane „Naso knjiga- v Celovcu ter Pn večerni V|| XI ||\/rN\K I HI r\ zve^er v prostorih Delav- • Inštrumentalni ansambel „Orig. Rožanski fantje" blagajni. tlU« ULU V LliUltl I LLU ske zbornice v Celovcu • Baletni ansambel mariborske Opere Slovenska prosvetna zveza "■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■M Leta 2000 bo vladala lakota ČE NE BO USPELO ZAGOTOVITI PREHRANE ČLOVEŠTVA Tako imenovana .družba izobilja’ danes ni več geslo, marveč v Številnih industrijskih državah resničnost. Toda prav tako resničnost ali stvarnost današnjega sveta je dejstvo, da dnevno umira na tisoče ljudi od lakote. Strokovnjaki celo menijo, da bo okoli leta 2000 umrlo od gladu že blizu 9 milijonov ljudi na leto, če bo svetovno prebivalstvo Se naprej tako bliskovito naraščalo, ne da bi hkrati uspelo zagotoviti tudi potrebna živila za prehrano vseh Šestih milijard ljudi, kolikor jih bo po računih živelo na naSem planetu ob koncu tega stoletja. Svet in zlasti razvite, bogate dežele so dolgo časa brezbrižno opazovale ta razvoj, čeprav rti' manjkalo resnih opozoril. Sele zdaj kože, da je končno dozorelo spoznanje, da je treba nekaj ukreniti. Problema lakote ni mogoče rešiti z miloščino, pač pa s široko zasnovanimi in dobro organiziranimi gospodarskimi in socialnopolitičnimi ukrepi. Problem oskrbe zadostnih količin brane ni nov. Star je toliko kot človeštvo samo, vendar bolj kot kdajkoli prej izvirajo danes težave iz neenakomerne porazdelitve rastlinskih 'in živalskih živil, iz še vedno neizkoriščenih možnostih za proizvodnjo, da o zvišanju proizvodnje živil niti ne govorimo. Po ocenah svetovne organizacije za prehrano in kmetijstvo (FAO) je danes več kot polovica človeštva shirana in nedohrorvjena. To je velikokrat tako 'imenovana »skrita lakota’, ki v številkah o razpoložljivih kalorijah sploh ne pride do izraza. Te številke namreč ničesar ne povedo o sestavi prehrane, kar je prav tako bistvenega pomena. Del prebivalstva, ki trpi lakoto, je hkrati žrtev in vzrok. Pogoj za 'investicije, za modernizacijo kmetijstva, za izgradnjo sposobne 'industrije in mreže modernih prometnih zvez bi bil zbiranje kapitala. Toda z nedo-hranjenim prebivalstvom, ki ne more ničesar pogrešati, nima ničesar odveč, ampak je odvisno od tega, da mu vlada zagotovi velika sredstva za oblačila, za uvoz živil in zdravil ter za izgradnjo stanovanj, to seveda ni mogoče. To pomeni, da je takšen nevzdržen položaj mogoče 'izboljšati le z napori vseh dežel na svetu in zlasti še z napori bogatih, 'industrijsko razvitih dežel, skratka tistih z »družbo izobilja". Letni porast prebivalstva v deželah v razvoju znaša povprečno 3 odstotke, porast kmetijske proizvodnje pa komaj 2,5 odstotka. Če se bo to nadaljevalo, potem bo razlika med porastom prebivalstva in porastom kmetijske 'proizvodnje še večja. To pa pomeni lakoto 'rn smrt za nove 'in nove milijone ljudi In ravno v najbolj ogroženih deželah si le polagoma utira pot spoznanje, da je brez določenega ravnotežja med proizvodnjo živil in porastom števila prebivalstva boj proti lakoti pravzaprav boj z mlini na veter. Svetovno prebivalstvo narašča zdaj 'letno za 2 odstotka, proizvodnja živil pa le za 1 odstotek. Trenutno je na voljo prebivalstvu našega planeta — seveda pri enakomerni porazdelitvi, ki pa je ni — dnevno 2100 kalorij; leta 2000 bo na voljo le še 1340 kalorij, in to niti za smrt ni več preveč. To so povprečne številke, ki veljajo za naš planet in njegovo prebivalstvo kot celoto. Če obravnavamo industrijske dežele ločeno, potem je seveda podoba ugodnejša, namreč za bogati del sveta. In ravno ta okoliščina, lahko bi dejali izobilje, je največkrat vzrok za osupljivo brezbrižnost, ki jo kažejo te dežele do problemov dežel v razvoju. Zaradi tega morajo ljudje tako v bogatih kot v revnih deželah končno dojeti, kaj čaka prej ali pozneje ene in druge, če pri enih brezbrižnost in samozadovoljstvo, pri drugih pa neznanje, zastareli običaji in drugi vzroki onemogočijo, da bi se s skupnimi napori spopadli s to ne ravno novo svetovno krizo, ki se imenuje lakota. Da je lakoto mogoče uspešno premagati tn zagotoviti zodosfne količine živil, seveda s potrebnimi finončnimi sredstvi, vztrajnimi napori in sodobno agrotehniko, je dokazala FAO s svojimi poskusi in demonstracijskimi programi v Afriki, na Bližnjem vzhodu, v Latinski Ameriki lin v Aziji. Ti programi so pokazali na primer indijskemu 'kmetu, da z vodno regulacijo in uporabo umetnih gnojil lahko doseže letno kar tri žetve. Dokazali so tudi, da je pri pšen/ioi, koruzi 'in drugih kulturah mogoče kar za 50 do 100 odstotkov zvišati proizvodnjo. Toko so na primer v Mehiki kar za sedemkrat zvišali proizvodnjo pšenice. Seveda gre v teh primerih le za omejene površine ki služijo zgolj za dokaz, da je proizvodnjo živil mogoče povečati in tako zatreti vedno večjo lakoto. Za širšo uporabo te prakse pa nerazvite dežele potrebujejo velika finančna sredstva, mehanizacijo, umetna gnojila in strokovno znanje. Vse to upravičeno pričakujejo od razvitih dežel. Torej je čas, da se »družba izobilja" prebudi iz samozadovoljstva 'in brezbrižnosti m se resno loti reševanja tega svetovnega problema. To bo storila tudi v 'lastnem 'interesu, kajti sicer prej ali slej tudi njej sami ne bo prizaneseno. Z enotno evropsko valuto se hoče EGS rešiti odvisnosti od Amerike Med cilji, ki si jih je zasta- konvertibilna valuta, ki bi bi- kratkoročnih ukrepov na rav-vila Evropska gospodarska la konkurenčna dolarju; prava ni sedanjih možnosti in real- '' ustvaritev valuta in valutno tržišče, ki bi nih okvirov, bila neodvisna od dolarskega skupnost, je tudi enotne evropske valute, s katero bi se EGS in sploh Evropa standarda in monopola, rešila odvisnosti od Amerike in njenega kapitala, Seveda pa • • V • . • I • v se uslszaLthy ±šsai 3±? a nutno ima EGS se dovolj dru Splošen problem so avtark-tična valutna tržišča, ki bodo Pri tem gre za postopen raz- zelo težko in nerada privolila v opustitev svoje ortodoksne finančne politike v korist no- voj, za izvajanje zelo elastič- nih gospodarskih ukrepov. Za- vega programa in njegovih dol-- četi je treba s proračunsko ko- goročnih smotrov. Močno se gih prob emov, poleg ega pa 0rdinacjjo ;n sodelovanjem, s izraža nezaupanje v psihološko ,e tudi načrt o enotni evropski skupnim vodenjem ail 5inhro- tn pol,tlčno pripravljenost, da za uti ze sam a o 2ap^e en, n;Zacijo kreditne in davčne po- bi katera koli država članica a ga bo mogoče uresniceva i iltlbe ter poUtlke zaposlitve, mogla opustiti nacionalne tež- individualne zunanje- e postopno in na daljšo do o. jreya je p.ovecati zaupanje v nje in individualne rav žara i tega so snoza ci evropski sklad ter mu dodeliti trgovinske zveze, ki bi lahko eno ne evrops e va ute ze sami Vgv pristojnosti, preurediti in bile ogrožene z nepremišljenim predvideli razdobje od 10 do dg- $t evropske za£etk0m tesnega valutnega so- 15 let. To razdobje so razdelili bankg> k[ naj h[ skupnQ $ Ma_ de[0vanja. Prevladuje mnenje, v se em etap, i vse ujejo no- dom korigirala morebitne nega- da je končni izhod iz te faze ve smotre ter finančne m gospo tivne učinke valutne Integra- odvisen od volje in ocene teh ars e ukrepe in egracije. Pn cP pozneje pa bl v pogojih držav s stališča lastnih intere-tem so zelo pomembni vidiki doio^ne stabilnosti in valutne sov, da disciplinirano in načrt-prve etape, ki se ze ustvarjajo varnostl prevzela gotove po- no sprejmejo vse obveznosti in ~ u: We in dejavnosti nacionalnih tudi vsa tveganja. bank. na posvetovanja, ki bi morala koordinirati splošna gospodarska vprašanja in valutno politiko. Neodvisno od vseh težav pa Seveda je treba na ta razvoj ni spora glede končnega smotra ’ '' ' ' ■' ‘ in vsi so pripravljeni sprejeti gledati v daljni perspektivi s Osnovni element te evrop- strogim razlikovanjem splošnih program, ki bo instrument sta-ske perspektive je močna ev- smotrov, ki morajo dati ton in bilizacije in uveljavitve evrop-ropska valuta, sproščena ne- smer predstoječemu načrtu no- skega valutnega tržišča, kar je ve faze evropske integracije, pogoj neodvisne politike, ki bi od neposrednih smotrov in se rešila ameriške zaščite. prestanega menjavanja tečaja. S tem bi se ustvarila močna Pod vodstvom člana izvršnega sveta SR Slovenije Jožka štruklja je bilo v Gornji Radgoni posvetovanje predsednikov komisij za vprašanja mednarodnih odnosov skupščine SRS, CK ZKS in republiške konference SZDL s predsedniki občinskih skupščin In predstavniki občinskih družbenopolitičnih organizacij tistih slovenskih občin, ki mejijo na Avstrijo in Madžarsko. Razpravljali so o sodelovanju na gospodarskem, kulturnem in drugih področjih ter o položaju slovenske ZA HITREJŠE REŠE- VANJE odprtih manjšinskih vprašanj manjšine v sosednjih državah. Sekretariat IS za informacije je o tem posvetovanju objavil posebno sporočilo, v katerem je med drugim ugotovljeno: Udeleženci posvetovanja so v razpravi poudarili pomen in vlogo manjšin pri razvijanju dobrososedskih odnosov in njihov pomemben prispevek za razvoj vsestranskega sodelovanja med sosednjimi deželami. Ugotoviti so, da je slovenska manjšina v sosednjih deželah bila vedno pobudnik in aktiven udeleženec pozitivnih prizadevanj, za katere so se pri vseh svojih srečanjih zavzemali predstavniki Slovenije In Jugoslavije ter sosednjih držav in katerih namen je bU ustvariti prijateljsko in mimo sožitje med narodi in državami z različnimi družbenimi sistemi. V tej svoji tvorni vlogi je manjšina vedno uživala podporo matičnega naroda. Ne gre zanikati določenega napredka, ki je bil v takem vzdušju dosežen tudi glede urejanja položaja slovenske narodnostne manjšine na Koroškem. Prav tako pa je nesporno, da še vrsta mednarodnih določil ni realizirana. Zato je toliko bolj obžalovanja vredno dejstvo, da so v zadnjem času prišle do izraza sile, ki skušajo zaustaviti sicer pozitiven razvoj. Nacionalistične organizacije na Koroškem s svojimi napadi in grožnjami proti Slovencem želijo preprečiti miroljubno in prijateljsko sodelovanje med dvema državama in uničiti dosežke dosedanjih prizadevanj obeh držav. Udeleženci posvetovanja so menili, da je v interesu nadaljnjega vsestranskega sodelovanja s sosednjimi deželami potrebno, da politični dejavniki odločneje preprečujejo dejavnost tistih organizacij, ki z napadi na manjšino skušajo rušiti vse dosedanje dosežke prijateljskega sožitja, ter da se zavzemajo za hitrejše reševanje vseh odprtih vprašanj slovenske manjšine, ki izhajajo iz prevzetih mednarodnih obveznosti. V kmetijstvu in v prehrambenem gospodarstvu naše države igrata prireja mleka in mesa veliko vlogo. 70 odstotkov brutoproizvoda kmetijstva prihaja iz živalske proizvodnje; glavnino tega brutoproizvoda daje s 37 odstotki govedoreja. Lani je bila govedoreja na brutodonosu avstrijskega kmetijstva v vrednosti 27,8 milijarde šilingov udeležena z okroglo 12 milijardami šilingov, prašičereja s 6 milijardami šilingov, perutninarstvo pa s 1,9 milijarde. V primerjavi z letom 1968 se je s tem vrednost živalske proizvodnje povečala za 1146 milijonov šilingov ali za 6 odstotkov. Te ugotovitve v uvodu brošure »Avstrijska govedoreja 1969“ zadostujejo, da se tudi v našem listu pred novim letom nekoliko podrobneje bavimo s problematiko govedoreje. To je na mestu zaradi tega, ker na Koroškem dominira nad ostalimi panogami kmetijstva in ker večina govedorejcev še vedno ne ve, kje je v govedoreji v resnici nihovo mesto. Tržnogospodarsko gledano moramo po ugotovitvah brošure »Avstrijska govedoreja 1969“ postaviti v ospredje zanimanja pasemsko vprašanje. V odgovoru na to vprašanje je treba ugotoviti, da je pred desetimi leti, torej leta 1959, pripadalo 45,9 odstotka goved simodolski pasmi, 20 odstotkov rumeni pasmi, 14 odstotkov pincgavski in 14,1 odstotka sivorjavi pasmi. Deset let pozneje se je delež goved simodolske pasme povečal na 62,9 odstotka, delež goved sivorjave pasme pa na 15,6 odstotka. Povečal se je v obeh primerih na račun rumene in pincgavske pasme; delež prve je nazadoval na 6,9 odstotka, delež slednje pa na 10,5 odstotka. Na vprašanje vzrokov takega razvoja daje najboljši odgovor imenovana brošura. V praksi govedoreje gre namreč za dvoje, ■ za prirejo mleka in B za prirejo mesa. V tem pogledu je iz omenjene brošure mogoče povzeti, da se je mlečnost rodovniških krav simodolske pasme v povprečju 27.563 krav od 3242 kg mleka leta 1950 povečala na 4523 kg leta 1969, čeprav se je medtem število teh krav povečalo na 47.760. Istočasno je bilo lani ugotovljeno, da so na kontrolnih postajah bikci te pasme z enim letom starosti dosegli težo 453 kg, plemenski biki pa v povprečju 479 dni dnevni prirastek pičlo 1,2 kg. S tem se je simodolsko govedo očitno uvrstilo na prvo mesto med avstrijskimi govejimi pasmami. Pri mlečnosti s prvega mesta je izpodrinilo sivorjavo govedo, ki je v povprečju 26.285 rodovniških krav leta 1950 doseglo molznost 3367 kg mleka na kravo in leto. Lani je ta pasma pri 37.882 rodovniških kravah izkazovala povprečno molznost 4167 kg, torej za 356 kg manj kot simodolska pasma. Bikci sivorjave pasme so v kontroli z enim letom starosti dosegli težo 429 kg, za 24 kilogramov manj kot bikci simodolske pasme, čeprav je bilo slednjih pod kontrolo 462, sivorjavcev pa le 312. Podobno kot ta prirastek zaostaja tudi prirastek mladih plemenskih bikov sivorjave pasme za biki simodolske pasme. Rumena in pincgavska pasma zaostajata daleč za imenovanima pasmama. 15.689 rodovniških krav pincgavske pasme je leta 1950 doseglo povprečje 2779 kg mleka na leto. Do leta 1969 je število rodovniških krav te pasme nazadovalo za polovico, kljub temu ipa je 7605 krav dalo v povprečju le 3821 kg mleka, torej za 346 kg manj kot krave sivorjave pasme in za 702 kg manj kot krave simodolske pasme. V tem pogledu je pincgavsko govedo v zadnjih 20 letih na svojem tržnogospodarskem pomenu silno zgubilo. Zgubilo pa je tudi v pogledu na mesnost. 52 bikcev, ki so bili na kontrolnem pitanju, je z enim letom starosti doseglo težo 452 kg. To je sicer nekoliko več, kot so dosegli bikci sivorjave pasme, toda za 10 kg manj od dosežene teže bikcev simodolske pasme. V pasemski oceni molznost! in mesnosti še besedo o rumenem govedu, čeprav goved te pasme na Koroškem skoraj ni več. To je končno tudi prav, kajti v državnem merilu je delež rodovniških krav na skupnem številu krav te pasme zdrknil od 10.641 leta 1950 na 2293 leta 1969. Spričo tega tudi porast molznosti od 2741 na 4062 kg v zadnjih 20 letih ne daje nobene izpovedi, ki bi govorila za to pasmo. Isto velja glede mesnosti, ki se je pri kontrolnem pitanju izkazala za slabšo od mesnosti bikcev simodolske pasme. Ze pri dosedanjih primerjavah vidimo, da stopa ta pasma v naši živalski proizvodnji pod mejo rentabilnosti. Za to trditev še naslednji primer: najboljša krava rumene pasme je lani dala 7662 kg mleka, najboljša krava sivorjave pasme 9599 kg, najboljša krava simodolske pasme pa 10.491 kg. Po tem splošnem pregledu o razvoju in stanju govedoreje v naši državi poglejmo posebne značilnosti Koroške. Pri tem se nočemo več posebej ustavljati pri pasemskem vprašanju, marveč pri vprašanju, v kakšni smeri se razvija govedoreja na V govedoreji so Koroškem — na mleko ali na meso. Pri tem kar na začetku lahko ugotovimo da v koroški govedoreji dominira meso nad mlekom. V pogledu na mlečnost celokupnega števila kontroliranih krav smo namreč stali lani s 3574 kg mleka pred Solno-graško na predzadnjem mestu med avstrijskimi zveznimi deželami. Kakor na Solnograškem bo tudi pri nas razmeroma visok odstotek pincgavsbega goveda vzrok tej razmeroma nizki molznosti kontroliranih krav. Drugačno je vendar mesto koroške v prireji mesa. Pomen prireje mesa je že v državni govedoreji očividcn, 'posebej še, če upoštevamo njen razvoj v zadnjih 20 letih. Leta 1950 je bilo v naši državi prirejenih 294.501 klavno govedo, lani pa Knjižna zbirka Slovenske prosvetne zveze Kakor smo kratko poročati že v zadnji številki, je Slovenska prosvetna zveza začela razpošiljati svojo letošnjo knjižno zbirko, ki spet obsega pet knjig, in sicer tradicionalni Koroški koledar (za leto 1971) ter štiri knjige, ki jih je v svoji redni zbirki izdata Prešernova družba v Ljubljani. Izbor knjig je tudi tokrat tak, da bo zadovoljil najrazličnejše okuse ter bo starim In mladim bralcem posredoval mnogo zanimivega, poučnega in zabavnega čtiva. Zato spada knjižna zbirka SPZ v vsako slovensko družino. V naslednjem vam v 'kratkih potezah predstavljamo posamezne knjige letošnje zbirke, ki skupaj obsega daleč nad tisoč strani in kljub temu stane samo 50 šilingov. • KOROŠKI KOLEDAR 'Poleg kalendarija za leto 1971 vsebuje koledar vrsto prispevkov iz preteklosti in sedanje stvarnosti našega ljudstva, poleg tega pa še razne poučne in praktične spise ter leposlovne utrinke. S Kajuhovimi verzi in primernimi ilustracijami je opozorjeno na 30-letnico upora slovenskega naroda, ki se je bomo NOVA PESNIŠKA ZBIRKA: spominjali leta 1971; o doprinosu k zmagi nad fašizmom pa priča tudi opis partizanskih grobišč na Koroškem, ki ga je Karel Prusnik-Gašper pripravil najprej za naš list, zdaj pa pod naslovom „Kot žrtve ste padli v borbi’ za nas ...” še ponatisniti v 'koledarju. V besedi .in sliki je govora o veliki manifestaciji naše življenjske sile ob proslavi 100-letnice ljudskih taborov na Koroškem na Bistrici pri Pliberku. Črtomir Zorec pripoveduje o Slovencih v Kanlaski dolini, kranjski župan Slavko Zalokar piše o prijateljskem sodelovanju med občinama Andrej Kokot - URA VESTI Le dobro leto je od tedaj, ko se je nas domači pesnik Andrej Kokot predstavil javnosti s svojo prvo pesniško zbirko „Zemlja molči“. In spet so privreli na dan njegovi verzi, ki jih je tokrat povezal v zbirko z značilnim naslovom „Ura vesti". V tem razmeroma kratkem času med eno in drugo zbirko je napravil Andrej Kokot viden korak naprej; zdaj je njegova beseda že mnogo bolj samozavestna ter si odločno krči pot do primernega mesta v sodobnem slovenskem pesništvu. Njegova izpoved je ponosna, zlasti tedaj, ko pripoveduje o usodi svojega ljudstva: ve za neštete težave in nevarnosti, vendar ne pozna resignacije in obupa — je polna vere m zaupanja v življenjsko moč in v lepšo bodočnost. Pri tem pa je — zato tudi naslov zbirke — pesnik neizprosen v izpraševanju vesti, ne le svoje lastne, marveč tudi naše skupne in morda še v posebni meri vesti tistih, ki bi nas radi obsodili na smrt, ki bi nam hoteli ubiti narodno zavest in vzeti materino besedo. Poleg izpovedi osebnih občutij, misli in čustev so v Kokotovi pesmi torej izražena tudi širša hotenja. In tudi te pesmi so, kakor je v spremni besedi na platnicah zapisal znani kritik in kulturni delavec Mitja Mejak, nadvse iskrena izpoved pesnika, ki se z izjemnim naporom in v izjemnih razmerah hoče vzdigniti iz anonimnosti in sporočiti svojo misel širšemu občestvu. „V teh pesmih, ki govore o usodi domače slovenske besede, pa je tudi širša veljava Kokotove lirike; osebna bole- čina postane pomembna za čas in prostor, v katerem so pesmi nastale. Vztrajanje pri pesmi in pesniški usodi pomeni tudi vztrajanje pri dediščini očetov. S tako mislijo, ki se od osebnega občutja povzpne do splošne pomembnosti, so pesmi Andreja Kokota zanimiv in spodbuden prispevek k sodobnemu slovenskemu pesništvu." Besedo priznanja pa je treba izreči tudi o tehnični in grafični plati. To velja po eni strani akademskemu slikarju Milanu Batisti, ki je oskrbel zelo okusno, moderno in privlačno opremo, po drugi strani pa Založniški in tiskarski družbi Drava, ki je s to res lepo in kvalitetno izdelano knjigo spet obogatila svojo tiskarsko in založniško dejavnost. Železna Kapla-Bela in Kranj, Janko Černut pa se spominja pred leti umrlega našega rojaka in znanega narodnega delavca Rudolfa Mencina, medtem ko Tone Zorn prosveti malo za kulise germanizacijskih prizadevanj na Koroškem med obema svetovnima vojnama. Pod naslovom »Materinski jezik in ustvarjalna sila človeka" pripoveduje Katja Sturm-Schnabl o nepoznani koroški pesnici Amaliji Lužnik, dr. Janko Kotnik poroča o slovenski koroški pesmi v ruskem prevodu, Mitja Mejak pa posreduje zanimiv pregled sodobne slovenske književnosti. Potem so še zapiski o kmetijstvu in turizmu (Blaž Singer) in o najvažnejših predpisih o gozdovih (dr. Pavel Apovnik), medtem ko Janko Messner predstavlja koroškega pesnika 'in pisatelja Helmuta Scharfa s kratkim življenjepisom in prevodom njegove črtice »Nasip ob Savi”. Končno pa so z leposlovnimi prispevki zastopani še Andrej Kokot z izborom pesmi ter s proznimi teksti Nada Gaborovič, Janez Švajncer, Florijan Lipusch in Valentin Polenšek. Ni treba posebej omenjati, da je koledar bogato ilustriran; tozadevno le pripombo, da se je pri podpisu pod sliko na strani 69 vrinila neljuba pomota: to ni Bistrica na Zilji, marveč je Št. Jakob v Rožu. Sicer pa je Koroški koledar spet tak, da bo dobrodošel tako pri nas doma kakor tudi pri naših prijateljih izven naše ožje domovine. 0 Dr. Metod Mikuž: ZGODOVINA SLOVENSKEGA OSVOBODILNEGA BOJA To je — kakor pravi avtor v uvodu — pregled razvoja štiriletnega osvobodilnega baja. Knjiga je razdeljena na tri časovna obdobja: prvo sega od 27. aprila 1941 do (Nadaljevanj* na 4. strani) Stane Sever umrl Sredi deki za slovensko gledališče je povsem nenadoma umrl Stane Sever, dolgoletni gledališki igralec, eden najbolj znanih in priznanih slovenskih odrskih umetnikov. Umri je v trenutku, ko se je spustila zavesa na odru v Ribnici na Pohorju, kjer je bilo uprizorjeno Dostojevskega »Krotko dekle”. Svojo poslednjo vlogo je odigral v kraju, v katerem je pred mnogimi desetletji začel svojo umetniško pot. Stone Sever je v desetletjih svojega umetniškega delovanja odigral nešteto vlog, ustvaril je dolgo vrsto nepozabnih likov, ki bodo ostali kot izredni dosežki zapisani v zgodovini slovenskega gledališča in slovenskega filma. Z njegovim odhodom je nastala globoka vrzel, ki jo bo v slovenski igralski umetnosti dolgo čutiti in jo le težko premostiti. Za svoje umetniške dosežke je bil Stane Sever deležen številnih časti in odlikovanj; najvišja nagrada pa mu je nedvomno hvaležnost, s katero se ga bodo spominjali mnogi tisoči in desettisoči, ki jih |e bogato obdaril s svojim dolgoletnim delom in življenjem za slovensko gledališče. 2. KOROŠKI KULTURNI DNEVI V času od 28. do 30. decembra 1970 bodo v predavalnici 1 v pr- ven nadstropju Delavske zbornice v Celovcu 2. KOROŠKI KULTURNI DNEVI z glavno tematiko »Zgodovinska pot in današnji položaj koroških Slovencev” in z naslednjim sporedom: ■ Ponedeljek, 28.12. 8.30 OTVORITEV FRANCI ZV/ITTER: Pravna zaščita koroških Slovencev 11.30 Otvoritev razstave slik Gustava Januscha 15.00 JANKO PLETERSKI: Ob petdesetletnici plebiscita na Koroškem JANKO ZERZER: Vloga taborskega gibanja v oblikovanju narodne zavesti koroških Slovencev REGINALD VOSPERNIK: Vloga Janežiča in Mohorjeve družbe pri oblikovanju slovenskega kulturnega prostora ■ Torek, 29. 12. 8.30 ERICH PRUNČ: Windisch — slowenisch BREDA POGORELEC: Narečje ali knjižni jezik v drugi polovici 19. stoletja 15.00 BOGO GRAFENAUER: Teorije in praksa ljudskih štetij na Koroškem od srede 19. stoletja do danes FRAN ZVVITTER: Narodna zavest v novejši zgodovini koroških Slovencev ■ Sreda, 30. 12. 8.30 EMILIJAN CEVC: Likovna umetnost v stikališču treh narodov DRAGO DRUŠKOVIČ: Slovenci v prostoru med Alpami in Jadranom 15.00 MATJAŽ JERŠIČ: Vpliv odprtosti meja na čezmejne tokove treh sosednjih držav VLADIMIR KLEMENČIČ-PAVEL APOVNIK Prostorsko načrtovanje V času Koroških kulturnih dni bo v prostoru poleg predavalnice razstavljal svoje slike učitelj Gustav Janusch. Pripravljalni odbor Koledar gradiščanskih Hrvatov Kot 15’. knjiga Hrvaškega tiskarskega društva v Železnem je izšel koledar gradiščanskih Hrvatov „Gra-dišče-Kalendar“ za leto 1971, ki je hkrati tudi letopis Hrvaškega kulturnega društva na Gradiščanskem. Spet ga je uredil Ignac Horvat, ki je v zajetni knjigi skoraj 300 strani zbral celo vrsto prispevkov domačih in tujih avtorjev. Koledar posreduje več zanimivih spisov iz zgodovine in današnje stvarnosti hrvaškega življa na Gradiščanskem, prav tako pa opisuje tudi razne kraje gradiščanske dežele, ki bo prihodnje leto praznovala 50- letnico, odkar spada k Avstriji. Nadalje spoznamo vidne osebnosti hrvaškega pokolenja, ljudi, ki so se s svojimi sposobnostmi dvignili visoko v javnem žiivljenju, pa so kljub temu ostali zvesti svojemu narodu. Zvemo za razvoj hrvaške narodne in umetne pesmi na Gradiščanskem, beremo o kmeč- kem uporu, o Zrinjsko-Frankopanski zaroti pred 300 leti in o marsikaterem drugem zanimivem dogodku, kakor tudi o doživljajih in izkušnjah gradiščanskih Hrvatov v tujini, kamor so — kakor premnogi Slovenci — šli s trebuhom za kruhom, ker jim je ožja domovina le prečestokrat bila trda mačeha. V slikah, ki jih je v koledarju zelo veliko, se predstavljajo znani tambu-raški ansambli, vidimo pa tudi novi hrvaški Kulturni dom, ki so ga letos odprli v Železnem. Izredno bogat in pester je leposlovni del koledarja, kjer je urednik posebej mislil tudi na najmlajše bralce, na ljubitelje športa in na ugankarje, tako da prinaša koledar za vsakogar nekaj lepega, zanimivega in 'koristnega — za vsakega, ki se zanima za življenje in delo hrvaške narodnostne skupnosti na Gradiščanskem. 526.000, torej za okroglo 80 odstotkov več. Ob tem je bilo vendar lani s 361.800 glav prirejenih za 18 odstotkov manj klavnih telet kot leta 1950. V tonah tržne proizvodnje računano je bilo lani s 176.000 tonami prirejenega za 105 odstotkov več govejega in telečjega mesa kot leta 1950, brez upoštevanja telet pa celo za 145 odstotkov. Istočasno se je obseg zakolja govedi v isti primerjavi povečal od 294.166 na 472.865 glav, torej za dve tretjini. Iz tega sledi, da je višek klavnih goved v zadnjih 20 letih vidno narasel. Do leta 1965 je narasel na 47.297 goved, od tedaj naprej Pa na 54.657 goved leta 1969. V tem razvoju je zlasti zanimivo dvoje: B Delež izvoženih goved simodolske pasme se je v tem Času povečal od 84 na 92 odstotkov, medtem ko je delež ostalih pasem nazadoval; delež sivorjavega goveda od 3 na 2 odstotka, delež pinegavskega goveda od 6 na 3 in delež rumenega goveda od 7 na 3 odstotke. potrebne jasne odločitve H Delež Koroške se je v tem času držal pri približno 13 odstotkih, čeprav znaša 'koroški delež na številu živine v Avstriji le 8 odstotkov. Ob tem je zanimiv tudi koroški delež na izvozu plemenskih goved. Avstrijski izvoz le-teh je v zadnjih petih letih narasel za 122 odstotkov na 37.152, koroški pa za 244 odstotkov na2132 goved. Toda navzlic temu porastu je koroški izvoz plemenskih goved lani predstavljal le 27 odstotkov izvoza klavnih goved. Medtem ko je Koroška na avstrijskem izvozu klavnih goved udeležena s 13 odstotki, je na izvozu plemenskih goved v povprečju zadnjih petih le udeležena le s 5,5 odstotka. Koroška govedoreja je torej v izvozu osredotočena na izvoz klavnih goved. Prireja le-teh tako, kakor to želi inozemski kupec, to je v bistvu italijanski kupec, je za rentabilnost prireje mesa v koroški govedoreji odločilnega pomena. Po vseh teh primerjavah bi pravzaprav lahko že izluščili zrno problematike govedoreje na Koroškem, zlasti v pogledu na prirejo mesa. Ker pa bi s tem storili krivico dejanskim govedorejcem, hočemo le še nekoliko podrobneje osvetliti položaj, ki ga v avstrijskem izvozu plemenskih goved zavzema Koroška. Žal v tem pogledu brošura »Avstrijska govedoreja 1969“ ne pove vsega, kar bi 'koroškega govedorejca zanimalo. Iz nje je mogoče povzeti le to, da je v zadnjih petih letih koroški izvoz goved za pleme naraščal, od 619 leta 1955 na 1099 leta 1966 in na 1421 leta 1967. Med letom 1967 in 1968 je nekam stagniral, lani pa je poskočil na 2132 goved. Brošura vendar ne pove, od katere pasme je šlo iz Koroške največ plemenskih goved v izvoz. Na to vprašanje je mogoče dati odgovor le s pomočjo analize avstrijskega izvoza plemenske živiine. Le-ta pa kaže H da je izvoz plemenskih goved simodolske pasme v zadnjih petih letih narasel od 37 na 60 odstotkov celokupnega izvoza plemenskih goved, ■ delež ostalih pasem na celokupnem izvozu plemenskih goved pa je nazadoval, in sicer pri sivorjavi pasmi od 46 na 34 odstotkov in pri pinegavski od 9 na 5 odstotkov. O rumeni pasmi se ne izplača govoriti, ker na izvozu plemenske živine skoraj ni udeležena. V absolutnih številkah povedano se je izvoz plemenskih goved simodolske ali svetlolisaste pasme v zadnjih petih letih povečal od 6198 na 22.322 glav, izvoz plemenskih goved si-vorjave pasme pa od 7974 na 12.507 glav. Temu nasproti je bil izvoz plemenskih goved pinegavske pasme s 1735 leta 1969 še bolj minimalen kot leta 1965, ko je obsegal 1387 glav. Ob koncu te primerjave je treba še poudariti, da se inozemski kupci pri plemenski živini zanimajo skoraj izključno le za krave in telice. Od 37.152 izvoženih plemenskih goved v preteklem letu je bilo namreč le 146 bikov, toda 13.021 krav in 23.985 telic. Zaključek: na evropskem trgu se moremo z biki uveljavljati le v obliki pitanih bikcev, to pa zlasti bikcev simodolske pasme, ker je na izvozu klavne živine zastopana z 92 odstotki. Povzetek, ki sledi po teh primerjavah, se more glasiti samo takojle: Spričo tega, da prispeva živalska proizvodnja k odnosu avstrijskega kmetijstva 70 odstotkov, govedoreja pa 37 odstotkov, ni vseeno, v kakšni smeri in na osnovi katere pasme se razvijata prireja mleka in mesa. To tem manj, ko vemo, da je na deležu kmetijskega donosa iz živalske proizvodnje udeležena govedoreja s 60 odstotki. Današnja razprava pa nam pove še nekaj drugega. Čas, ko smo prisegali na tradicionalni pasmi, na marijadvorsko in pinegavsko, je za nami in se ne bo nikoli več povrnil. Doset-letje 1960—1969 kaže, da pripada — ne le v avstrijskem, marveč v evropskem merilu — bodočnost simodolskemu in sivorjavemu govedu, ker najbolj zadovoljujeta tako v pogledu na mlečnost kakor tudi na mesnost. In končno kaže razprava tudi naraščajoči pomen prireje mesa. To pa pomeni, | da je treba kravo s težo med 500 in 600 kg zamenjati s kravo v tezi med 600 in 700 kg, H da je treba teleta ženskega spola, ki nimajo rodovniškega izkaza in ki niso od krav v teži med 600 in 700 kg, prodati kot klavna teleta, H medtem ko je treba vse bikce omenjenih pasem privezati za prirejo mesa ali pa jih ponuditi pitališčem mladih bikcev. (bi) * 4; Razmišljanja ob praznikih ZVEZA SLOVENSKIH ORGANIZACIJ NA KOROŠKEM % 4- Kot vsako leto, bomo tudi posled- « nje dni leta 1970 preživeli v praz- 0 ničnem vzdušju. V teh dneh se bomo P-zbrali v družinskem krogu, obiskali Ij bomo sorodnike ali prijatelje, da 0 skupno z njimi proslavimo bližnje da je to obdobje predsta- spis‘ih obudil sPom,in na Prvo sve_ “ ' ” ----------"............. vil strnjeno in jasno, kronološko ,ov"° v v*W|ki1.meri na lasl’ Tudi bralci našega lista, ki tvori- slovenskega naroda narisali le mo veliko družino, bomo skusali vsak glavnih potezah. Pri tem je avtorju med narodi. V tem smislu se bomo tudi v novem letu oklenili svojega glasila ter mu s sodelovanjem in 'pri- pre9ied"°- tak° d° b° iunašk< bo| dobivanjem novih naročnikov poma- slovenskega človeka v pnvlacm pomagali izpolnjevati njegovo pomembno obliki spoznal tudi mlajši rod, ki poslanstvo. na doživetja, v celoti pa na preizkušnje in trpljenje ljudi, ki so odhajati na bojišče in v smrt ali pa tistih časov ni sodoživljal. V knjigi ?°ma Z° SVf' ,!ak° »e 9 9 knjiga v celoii oslra obsodba voj- Janko Kotnik 85-letnik Te dni je naš rojak dr. Janko Kotnik praznoval svoj 85-letni življenjski jubilej, h kateremu mu tudi po tej poti iskreno čestitamo! Janko Kotnik se je rodil 22. decembra 1885 v Dobrijah pri Ravnah na Koroškem. Po maturi, ki jo je napravil na celovški gimnaziji, je v Pragi in Gradcu študiral slavistiko in romanistiko, v romanskem jezikoslovju pa se je izpopolnjeval tudi v Parizu in Lausanni. Vojna leta vse do pomladi 1919 je preživel v Rusiji, kjer je bil najprej vojni ujetnik, pozneje jugoslovanski prostovoljec in za konec še pripadnik rdeče armade. Takrat je tudi dobro spoznal bogastvo ruskega govorjenega jezika. Ko se je vrnil iz Rusije, je nekaj časa urejal takratno glasilo koroških Slovencev „Mlr“; bil pa je tudi član jugoslovanske plebiscitne komisije. Potem je bil dolga leta gimnazijski profesor v Mariboru, od leta 1941 pa deluje v Ljubljani, kjer je na filozofski fakulteti vse do nedavnega predaval francosko književnost. Dr. Janko Kotnik pa ni znan le kot pedagog, marveč si je ustvaril ime tudi kot avtor številnih razprav in zlasti slovarjev. To njegovo delovanje je po vojni zabeležilo izreden razmah; v mnogih izdajah so izšli njegovi slovarji: slovensko-francoski, slovensko-ruski, slovensko-angleški, slovensko-italijanski, pri nemški založbi Langenscheidt pa njegov nemško-slovenski in siovensko-nemški žepni slovarček, ki je prav tako doživel že celo vrsto naklad. Prav tako je dr. Janko Kotnik veliko sodeloval pri raznih listih in revijah. Že kot srednješolec je v celovškem „Miru“ objavljal svoje izvirne leposlovne spise, posebno veliko pa je prevajal iz ruskega, češkega in francoskega jezika. Pozneje je objavljal kulturnozgodovinske spise v mariborskem Časopisu za zgodovino in narodopisje. K svojim slovarjem pa je izdal še razne druge spise, kot na primer knjižico francoskih pregovorov z razlago, seznam ruskih glagolov in samostalnikov itd., medtem ko je v Ramovševem zborniku objavil razlago podjunskega in mežiškega narečja. Kakor je dr. Kotnik po svoji upokojitvi (1961) še dolga leta honorarno predaval, tako je kljub lepi starosti ostal neutrudno delaven tudi zas vojo pisalno mizo — med slovarji in drugimi spisi. O tem priča med drugim njegov prispevek o ruskem prevodu slovenskih koroških narodnih pesmi, ki ga je objavil v letošnjem »Koroškem koledarju". O njegovi najtesnejši povezavi s koroškimi rojaki pa govori tudi to, da zdaj že .več Jet predseduje Klubu koroških Slovencev v Ljubljani. Dr. Janko Kotnik, še enkrat: naše iskrene čestitke k Vašemu jubileju! ne in vsega, kar je z njo -povezanega, torej tudi danes in vedno po vsebini aktualna, čeprav po miselnosti in pogledih na družbo današnjemu človeku že precej odmaknjena. Nedvomno pa spada Finž-garjeva »Prerokovana" še vedno med tista dela slovenske književnosti, po katerih vedno spet radi sežemo. 0 Leopold Suhodolčan: SLEDOVI MOLČEČIH \J V knjigi sta objavljena roman, po katerem je dobila naslov tudi knjiga, ter novela »Nočni vlak". Oba teksta obravnavata sodobnega človeka v današnjem svetu. Čeprav izgleda, da se zgodba dogaja na Slovenskem, bi se pravzaprav lahko dogajala tudi kjerkoli dru- CENJENIM BRALCEM (poročamo, da bo prihodnja številka Slovenskega vestnika zaradi praznikov Izšla šele v petek 8. januarja 1971. Kot vidno povezavo med listom In bralci prilagamo današnji številki tradicionalni stenski koledar s prošnjo, da tistu ohranite zvestobo tudi v novem letu ter ga pomagate krepiti s sodelovanjem in pridobivanjem naročnikov. Uredništvo Občni zbor SPD, Zarja4 v Železni Kapli Minulo nedeljo je Slovensko prosvetno društvo »Zarja" v Železni Kapli izvedlo svoj redni občni zbor. Veliko število članov društva in gostov, ki so se zbrali, je pričalo o zanimanju za kulturno prosvetno delo med prebivalstvom v Železni Kapli in okolici. Potrdilo o močni prosvetni razgibanosti v tem -kraju pa ni bila le številna udeležba na občnem zboru, ampak je to bilo razvidno predvsem tudi iz delovnega poročila, ki ga je poda! predsednik SPD »Zarja" Peter Kuhar. Navajal je, da je društvo priredilo vrsto samostojnih prireditev in to odrskih in pevskih; razen tega je društvo sodelovalo tudi pri raznih centralnih prireditvah, zlasti s svojim pevskim zborom. SPD »Zarja" pa je v svoji zadnji poslovni dobi izvedlo tudi vrsto gostovanj tako v lastni kot v skupni organizaciji s SPZ. Pri teh gostovanjih pride razumljivo najbolj do izraza redno sodelovanje s sosednim prosvetnim društvom na Jezerskem in v Kranju. Predsednik Peter Kuhar je nadalje poročal, da je v zadnji delovni dobi društvo proslavilo svojo 60-letnico, ki je bila mogočna manifestacija slovenske kulturne dejavnosti v Železni Kapli. Posebej je naglasil tudi delovanje pevškega zbora »France Pa-sterk - Lenart", katerega sestavljajo pevci iz Št. Vida v Podiuni in iz Železne Kaple in ki je v skupnih nastopih zabeležil vrsto lepih uspehov. V tem članku seveda ni možno naštevati vsake prireditve posebej, tu naj bo le povedano, kalko vsestransko deluje SPD »Zarja", ki poleg prosvetne dejavnosti goji tudi telesno kulturo, predvsem zimski šport, sai ie društvo že več let po vrsti priredilo uspele sankarske in smučarske tekme. SPD „Zaria“ goji kulturne stike tudi s sosedniimi društvi v bližnji in dalini Okolici doma na Koroškem. Zlasti je zaledno sodelovanje s prosvetnim društvom v Št. Vidu v Podjuni, s katerim sodeluie tako na pevskem kot na dramskem področju. Razen tega je društvo izvedlo še vrsto drugih prireditev, tako literarni nastop mariborskih pisateljev in pesnikov. eostovanie učiteljskega pevskega zbora iz Slovenije in z vso močjo je podprlo gostovanje celjskega gledališča v Železni Kapli, ki sta ga organizirali obe osrednji kulturni organizaciji. Zapisati pa še moramo, god, v kateremkoli delu današnjega sveta, kjer naraščanje blaainje ne oomeni le lažjeaa -in boljšega življenja, marveč tudi moralni razkroj in osiromašenie človekove srčne kulture in -nieqoveqa duhovnega sveta. Morda se bo komu celo zdelo, da je -pisatelieva beseda tu in tam preveč »odkrila”; ampak z zapiranjem oči pred stvarnostjo leta ne bo boljša. Sicer pa je Suhodolčan naoisal zelo privlačno zgodbo, ki se bere kot kriminalni roman. • DRUŽABNE IGRE V knjigi sta Rudi rn Božo Jan-huba zbrala dolgo vrsto iger, ki lahko človeku krajšajo čos, bistrijo možgane lin spodbujajo iznajdljivost. To so med drugim igre na šahovnici, z dominami, s kodkami ‘in s številkami, nadalje besedne igre, logične uganke, potegavščine, igre iznajdljivosti In spretnosti, ligre s škatlico vžigalic, igre gibanja in ravnotežja, ‘igre z žogo, taborniške igre in seveda igre s kartami. Skratka: opisane in s pravili predstavljene so najrazličnejše oblike družabnosti, zabave, spretnosti in iznajdljivosti toko da bo v knjigi našel svojega »konjička" lahko vsak, ki bo hotel preganjati dolgač. Predvsem pa bo knjiga dobrodošla tako mladim, starejšim in tudi nojsfa-rejšim. Knjižno zbirko SPZ lahko dobite pri krajevnih prosvetnih društvih ali pa v knjigami »Naša knjiga" v Celovcu, V/ulfengasse, kjer jo lahko naročite tudi po pošti. da sodeluje društvo tudi v okviru redne kulturne izmenjave med občinama Železna Kapla-Bela in Kranj, ko ob teh stikih predstavlja slovensko kulturo kapelske občine. SPD »Zarja" poleg svojega rednega dela predvsem skrbi tudi za prijavo slovenskih otrok k dvojezičnemu pouku. V tem oziru je kapelško društvo drugim lahko za zgled in vzpodbudo, kajti ta skrb je za ohranitev slovenskega življa najbolj potrebna. In tega se prosvetaši v Železni Kapli dobro zavedajo. Zato je predsednik Kuhar v svojem poročilu temu problemu posvetil posebno pozornost. Občni zbor je Petra Kuharja ponovno izvolil za predsednika ter mu tako znova zaupal vodstvo društva, medtem ko je za podpredsednika bil izvoljen pisatelj Florijan Lipusch, za tajnika pa učitelj Miha Travnik. Za še bolj uspešno delovanje društva je občni zbor sklenil, da bo za posamezna področja odslej imel posebne odseke. Tako bosta za pevsko dejavnost odgovorna Vladimir Prusnik in Jožko Wrulich, za dramsko režiser Jurij Pasterk in Franci Vavti, za športno pa Štern in Hanzi Jerlich. Slovensko prosvetno društvo »Bilka’’ v Bilčovsu Vabilo na igro v petih dejanjih „BELE VRTNICE" v nedeljo 27. decembra 1970 ob Vi3. uri popoldne in ob V28. uri zvečer v dvorani pri Miklavžu. Vse prijatelje in ljubitelje naših prireditev vabi odbor »Podjunska glasbeno-pevska skupnost” prisrčno vabi na VESELI POPOLDAN v soboto na praznik sv. Stefana 26. 12. 1970 ob 2. uri popoldan v gostilno Piantev v Goričah. Katoliško prosvetno društvo v Šmihelu priredi igro „ZA PRAVDO IN SRCE" na praznik sv. Štefana ob pol treh popoldne in v nedeljo 27. decembra ob pol osmih zvečer. Vsi prijatelji od blizu In daleč prisrčno vabljeni! Na občnem zboru sta bila navzoča tudi predsednik ZSO dr. Franci Zwitter mn predsednik SPZ Hanzej Weiss, ki sta zbranim tudi spregovorila. Prvi je navzoče seznanil o poteku razgovorov predstavnikov obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev pri kanclerju Rreiskem, medtem ko je drugi govoril o pomenu prosvetnega društva v današnjem času. Kulturni spored občnega zbora je izvedel društveni pevski zbor, ki je pod vodstvom Vladimira Prušnika zapel več pesmi. Predsednik SPZ pa je zavrtel še barvni film »Stara gorenjska ohcet", v katerem poje in igra Slovenski oktet. SPD »Zarja" v Železni Kapli želimo, da bi tudi v bodoče tako uspešno delovalo in izvajalo svoje kulturno poslanstvo. Vsem pevkam in pevcem ter prijateljem naše pesmi prijetne praznike in zadovoljno novo leto želijo pevovodje Slovenske prosvetne zveze in včlanjenih društev y 'J Ul a is sis m U /f\AsR Razgovor o odprtih vprašanjih (Nadaljevanje s 1. strani) doniji ureditvi tudi za prijavljene otroke ni mogoče poučevati1 veronauka v materinem jeziku. Končno je zahteval, da1 mora biti na pedagoški akademiji zagotovljena izobrazba učiteljiskega naraščaja za dvojezične šole, prav tako pa je treba tudi na šolii za otroške vrtnarice zagotoviti izobrazbo dvojezičnih vrtnaric s tem, da bi bil' prostovoljni pouk slovenščine dovoljen ob vsakem številu prijavljenih. To so bile glavne točke, ki sta jih iznašala predsednika osrednjih slovenskih organizacij, nakar je deželni glavar Sima obširno prikazal lastna prizadevanja za pomiritev v deželi in za dobrososedske odnose med Koroško in Slovenijo, kar oboje je v zadnjem času izpostavljeno težki krizi in napetosti. Koroška deželna vlada — je dejal deželni glavar — bo ne glede na razne pojave in dogodke v zadnjem času to svojo pomirjevalno politiko nadaljevala ter upa in pričakuje, da bo to dejstvo našlo tudi potrebno razumevanje in bodo emocijam slediti spet stvarni pogledi na problematiko. Na koncu razgovora je zvezni kancler dr. Kreisky repliciral zahteve slovenske narod- nostne skupnosti na Koroškem ter obljubil proučitev iznešenih predlogov. Glede prepovedi organizacije »Kamtner Heimatdienst" je bil mnenja, da prepovedi ne koristijo, da je proti zlorabi demokracije mogoče Ukrepati samo z demokratičnimi sredstvi. Ministru za pravosodje bo predlagal, da posebno nujno skrbi za kazensko-pravno ureditev, ki bo postavila hujskanje, ščuvanje in dejavnost proti jezikovnim, narodnostnim, verskim in drugim skupinam pod kazensko sankcijo. Glede iznesenih predlogov na šolskem področju je bil kancler mnenja, da so stvarni in jih bo posredoval ministrstvu za pouk v nadaljnje ukrepanje. Predlog, da bi za reševanje odprtih vprašanj ustanovili posebno komisijo, ki bi proučevala posamezna vprašanja1, je zvezni kancler odklonil, češ da je itak že preveč takih komisij, pač pa je obljubil, da bo redno vsaj enkrat na leto prišlo do razgovora med vlado in manjšino in da bodo k razgovorom pritegnjeni tudi drugi ministri, v katerih pristojnost spada reševanje konkretnih manjšinskih vprašanj. Prihodnji tak razgovor je predviden v maju prihodnjega teta. PRAVICE SLOVENCEV V ITALIJI pred poslansko zbornico v Rimu Prejšnji teden so v poslanski zbornici italijanskega parlamenta razpravljali in sklepali o osnutku zakona, ki se nanaša na „ukrepe ^a priznanje nacionalnih pravic in za zaščito slovenske nacionalne manjšine na področju debele Furlanije-Julijske krajine". Zakonski pred- Og je vložil na komunistični listi izvoljeni slovenski poslanec Albin Škerk, ki je ob tej Priložnosti tudi obširno orisal današnji položaj slovenske narodnostne skupnosti v Italiji ter podkrepil njene zahteve po enakopravnosti. SLOVENSKA MLADINA prireja tudi letos za svoje člane in prijatelje SMUČARSKI TEČAJ pri Lapšu v Sentjanških Rutah, in sicer v dneh od 2. do 5. februarja 1971. Na tečaj *o vabljeni vsi člani SM, v omejenem številu pa se tečaja lahko udeležijo tudi nevčlanjeni mladinci in mladinke. Na tečaju, ki bo pod strokovnim vodstvom, bo cena za prenočišče in polno oskrba znašala približno 80 šil. na osebo In dan. Potrebna je zadostna smučarska oprema. Za plačilo žičnice na Rutah bodo na razpolago vozovnice po znatno znižani ceni. V večernih urah se bomo pomenili o raznih aktualnih vprašanjih in tudi za dru-Šobnosf bo v zadostni meri poskrbljeno. Prijave za smučarski tečaj sprejemajo zastopniki SM najkasneje do 30. 12. 1970 pismeno ali ustmeno na naslov: Slovenska mladina, Gasometergasse 10/1, 9020 Celovec, tel. (0-42-22) 85-6-24 V svojem govoru je poslanec Škerk dejal, da je zakonski predlog Skupno delo tistih, ki so jim pri srcu pravice Slovencev. Opozoril je na ogromno škodo, ki jo je Slovencem prizadejal fašizem, ki je med obema vojnama »skušal na najbolj 'kriminalen iin živinski način uničiti Slovence v Italiji". Potem je poslanec Škerk opozoril na prispevek Slovencev v osvobodilnem boju in naglasil, da imajo tudi zaradi tega vso pravico, da zahtevajo in dosežejo, kar jim pripada. Ugotovil je, da 25 let po osvoboditvi in 22 let po izglasovanju republiške ustave Slovenci Furlanije-Julijske krajine še vedno čakajo na popravo ogromne škode, ki jim jo je povzročil fašizem. Treba je odpraviti fašistične zakone, ki še vedno obstajajo in kršijo pravice državljanov slovenskega jezika. Prav tako pa je treba sprejeti vsa tista določila, ki jih predvidevajo ustava, landonski sporazum in deželni statut, ki zagotavljajo normalni razvoj slovenške narodnostne skupnosti. Poslanec Škerk je med drugim tudi poudaril, da nepriznauje nacionalnih pravic Slovencev nudi dobro priložnost neofašistom, da ponovno napadajo etnično manjšino (kot se je zgodilo pred nedavnim v Trstu, kjer so neofašisti napadli in pretepli več slovenskih študentov — op. ured.). Svoj govor je zaključil s pozivom vsem političnim skupinam poslanske zbornice, ki se sklicujejo na odporniško gibanje, naj podpro njegov predlog in olajšajo parlamentarni postopek, „da se končno doseže pravica za prebivalstvo, ki je v preteklosti toliko pretrpelo". Govor poslanca Škerka so pogosto in zelo živčno prekinjali neofašistični poslanci, ki so potem tudi glasovali proti njegovemu predlogu, kateri pa je bil odobren od vseh ostalih strank in s katerim se je strinjala tudi vlada. NAGRADNA KRIŽANKA Kakor vsako leto za to priložnost, tako smo tudi letos za praznike pripravili križanko, ki bo ljubiteljem »trdih orehov’ gotovo napravila nekaj zabave in dela, ko se bodo lotili reševanja. Pri sestavljanju smo pazili, da križanka ni preveč težka; namenjena noj bi bila čim širšemu krogu bralcev, ne samo pravim »strokovnjakom’. Po starem običaju pa za križanko razpisujemo tudi nekaj lepih nagrad — slovenskih knjig, ki jih bomo potem z žrebanjem razdelili med tiste, ki nam bodo pravočasno poslali pravilne rešitve. Le-te je treba poslati na naslov: Slovenski vestnik, Gasometergasse 10, 9020 Klagenfurt - Celovec, in sicer najkasneje do 10. januarja 1971. Zdaj pa še veliko uspeha in zabave pri reševanju! [i 2 r i 5 L 6 7 8 9 10 Ti 1 1? ” L 1“ 15 1 16 17 16 19 20 21 TT 25“ 21 25 2T S TT 2T ss I* 30“ 31 r p 32“ 31 c 1 v J 35 36 gk L, 60 61 t ir 0 ur 65 IS, 67 68 r 50 5/] r 51 n* 56 ŠT _____ __ _____ .. . IM r JLi 58 Vodoravno: 1. značilna madžarska pokrajina; 6. štrajk; 12. prebivalec Istre; 14. afriška in azijska zver; 15. kozolec; 16. osebni zaimek, množ.; 18. naziv za turškega ministra; 19. rdeča poljska cvetlica; 20. glasen izraz veselja; 22. lanskega leta; 23. okrajšava za »osebni vlak"; 24. prebivalec našega planeta; 26. znak za kiloamper; 27. glavna telesna žila utripalnica; 29. nevesta kraljeviča Marka; 32. mik; 33. začetnici priljubljenega člana Slovenskega okteta; 34. veznik, tudi material za cestne obloge; 35. rusko moško ime (Hruščov); 37. valpet; 39. vezniik; 40. stara oblika klavirja; 42. znak za rubidij; 44. znana znamka avtomobilov; 47. glavno mesto Egipta; 48. gostija, svatovanje; 49. znana Bevkova povest za mladino; 51. okrajšava za radiotelevizijo; 52. nevarna padavina; 53. piščalka iz gline; 55. delaven; 57. pozlačen krožnik; 58. spaček. Navpično: 1. običajna poštna pošiljka; 2. temeljni zakon države; 3. stokanje; 4. večji kraj; 5. enaka samoglasnika; 6. povratni osebni zaimek; 7. tovariš (okrajšava); 8. klic, poziv; 9. posoda za rože; 10. maska; 11. tuje ime za Jadran; 13. pravilo, merilo; 14. zvita gozdna žival, tudi izraz za premetenega človeka; 17. najdaljša afriška reka; 20. sapica; 21. klica, cima; 24. mešanica plinov, nujno potrebna za življenje; 25. priprava za netenje; 28. organ vida; 30. kruti rimski cesar; 31. življenjska tekočina; 33. tuje žensko ime; 35. pomota, hiba; 36. atletska panoga; 37. barvilo; 38. značilna žival v vinogradu; 39. zgodovinski roman poljskega pisatelja Sienkiewicza; 41. bitnost; 43. kmetijsko orodje; 45. gozdni letni posek; 46. italijanska denarna enota, množ.; 48. večji list papirja; 50. stopnja v vojski; 52. značilen predstavnik svoje vrste; 54. predlog; 56. začetnici slovenskega pesnika — goriškega slavčka. S&obta knjiga - najlepsa datiHo % SLOVAR SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA, 1. knjiga (A-H), 848 str. polusnje 440.— 9 Hemyk Sienkievricz: Z OGNJEM IN MEČEM dve knjigi skupaj 896 str. pl. 333.— 9 Prežihov Voronc: SOLZICE, 128 str. barvne ilustracije, kart. 44.— # France Verbinc: SLOVAR TUJK, 772 str. platno 176.— • IZ RODA V ROD DUH IŠČE POT, izbor slov. umetne pesmi od začetkov do danes, 432 str.pl. 110,— 9 Ževart-Terčak: OD VSTAJE DO ZMAGE, 304 str. ilustr. pl. 100.— 0 Smtlijan Rozman: LOV ZA UKRADENIMI MILIJONI, 152 str. ilustr. br. 24.— • K. H. Poppe: KRUH IH LJUBEZEN, 306 str. kart. 63.— 9 Ivan Cankor: EROTIKA, faksimile prve izdaje, 132 str. usnje 72.— 0 France Bevk: POT V NEZNANO, 102 str. pl. 48.— 9 Or. France Prešeren: POEZIJE, faksimile rokopisa, kaseta 200.— % Simon Gregorčič: POEZIJE, faksimile rokopisa, kaseta 142.— 0 Karel Destovnik-Kajuh: PESMI, miniaturna izdaja, 64 str. usnlje 37.— Ljubiteljem dobre knjige zadovoljne božične praznike in uspešno novo leto KNJIGARNA »NAŠA KNJIGA’ CELOVEC WULFENGASSE K a Vesele božične praznike - srečno in uspešno leto 1971 želijo lastniki in sodelavci Podjunske trgovske družbe bratje Rutar & co. Dobrla vas S EMILIJAN IN MARA RUTAR disponent DOBRLA VAS A 9141 telefon (0 42 36) 292 VLADIMIR IN MARIJA RUTAR trgovina in gostilna ŽITARA VAS A 9133 telefon (0 42 37) 237 ŠTEFAN IN LJUDMILA SIENČNIK trgovsko in tronsiportno podjetje DOBRLA VAS A 9141 telefon (0 42 36) 219 A 9141 DOBRLA VAS telelon (0 42 36) 281 ANTON IN AGNES RUTAR n supermarket in penzion ob Klopinjskem jezeru A 9122 telefon (0 42 39) 272 Trgovina — Hotel — Kopališče FRAN C RUT AR DOBRLA VAS A 9141 telefon (0 42 36) 220 wunscht allen ihren **mm M Kunden und Freunden- KARNTNER ELEKTRIZITATS- AKTIENGESELLSCHAFT Gostilna ŠERCER Milka Mlinar ŠMIHEL NAD PLIBERKOM ZVESTIM GOSTOM OD BLIZU IN DALEČ VSE NAJBOLJŠE IN NAJLEPŠE OB BOŽIČNIH PRAZNIKIH IN V NOVEM LETU. Prihajajte v našo domačo gostilno tudi v prihodnjem letu — iadovoljni bostel Samopostrežna trgovina gostilna s tujskimi sobami JANKO OGRIS V BILČOVSU tel. (0-42-28) 24-14 Vsem cenjenim odjemalcem, gostom in prijateljem želi vesele praznike in srečno novo leto Za praznike mnogo zadovoljstva in obilo uspehov v novem letu želi DR. FRANCI Z W IT TER ODVETNIK Celovec, Bahnhofstrafje 38 Podjetje za električne instalacije vseh vrst in izdelavo modernih stikalnih naprav — molzne naprave AHa-Dahlia ING. T. SCHLAPPER STROKOVNA ELEKTROTRGOVINA JAKOB V ROŽU tel. (0-42-53) 216 2ELI VSEM ODJEMALCEM IN NAROČNIKOM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO Vesele božične praznike ter srečno in uspešno novo leto TISKARNA DRAVA Vsem cenjenim odjemalcem, znancem in prijateljem želi vesele praznike in srečno novo leto Gašper Ogris-Martič TRGOVINA V BILČOVSU tel. (0-42-28) 24-18 Stadtgarage FRANZ LIEGL ■ Wasch- und Schmiersfation ■ Autoreparaturen KLAGENFURT Volkermorkfer Ring 14 Telefon 85-1-08 Vsem odjemalcem in kupcem od tukaj in ix zamejstva prijetne božične praznike ter zadovoljno in uspehov polno novo leto. Zvestoba za zvestobo tudi v bodočel Maks Traun trgovina s s t r o 'j ii PLIBERK - BLEIBURG Štefan Breznik gostilna in kavama PLIBERK - BLEIBURG Vsem gostom in obiskovalcem naie gostilne in kavarne vse najboljše in najlepše za božič in novo leto! Ohranite nam zveitobo tudi v novem letu — potrudili se bomo, da boste zadovoljni. Družina Breznik Lesno podjetje žago in trgovina z lesom Štefan TRAMPUŠ NONČA VAS - PLIBERK želi vsem poslovnim prijateljem vesele božične praznike in uspehov polno novo leto 1971! Krischke ; rima? ček je stekel v drvarnico in preteklo je * nekaj minut, že se je vrnil s polnim na-m suhljadi. vanček je še majhen, komaj drugo leto hodi i jšolo lin vendar nihče ne zna napraviti tako tlakih tresk kot on. Tako pravi mama in ma nikdar ne laže. * adii zdaj se je mama nasmehnila, ko je za-lala Ivančka s polnim naročjem suhljadi. ; Ti si res priden fant!“ je rekla, jlvanček je bil spet srečen. Očistil si je suk-■•ič, poravnal hlače, si s prsti šel preko las, Krivnostno pogledal mamo in vprašal: | „Ali uganeš, 'kaj sem pisal dedku Mrazu?“ I Ivanček je začudeno pogledal. Mama se je H t obrnila v steno. Menda ni huda zavoljo jjsma? Huda? Zakaj? Pisal je brez napak in |ez pack. Dva dni se je trudil s pismom in jKvčiva je.napisal: j »Ljubi dedek Mraz! Prosim te, daj, da atek p bo več pil. In da bo mamo in mene imel id. Če boš imel bonbonov in čokolade od-*>č, ti bom prav hvaležen. A najbolj te pro-.. zaradi atka. Tvoj Ivanček.“ la j mami pove, kaj je pisal? Ne! Bolje bo, ; i molči. Morda bi bila žalostna. • jlvanček se je zagledali skozi okno in spet se ' ] -spomnil grde noči. Predramil se je iz sna ; videl je tisto dolgo roko, uh, kako je bila '*lga, in potem je zajokal. Morda je jokal figo. Morda tudi ne. Ampak tresel se je in getal kot šiba na vodi. Šele v maminem na-čju se je pomiril. »Sanjalo se ti je,“ je rekla mama. In Ivanček je mami verjel. Takrat je prvič del, da atdk mamo tepe. Potem jo je spet iel i«n nič več ni mogla mama govoriti o njah. Zdaj je Ivanček pisal dedku Mrazju. Pisal je voljo atka, ker ga ima rad. O, pa še kako ga ima rad! Vidrihovega Pepčka je pretepel, ker je rekel, da je njegov ata pijanec. Potem je za Kocmurjevo teto pljunil. In pljunil je zato, ker je grdo govorila o njem. O njegovem atku. Ivanček bo zmeraj držal z atkom. In tudi mama bo držala z njim. Ivanček je slišal, prav dobro je slišal, kako se je kregala s sosedo, ker ji je ta rekla, naj pusti atka, to šlevo. Ja, šleva mu je rekla! Njegovemu atku je rekla šleva! »Ivanček, pridi!" je zaklicala mama. »Večerja je na mizi." Postavila je predenj skodelico mleka in še kruha je nadrobila vanjo. Potem je tudi sebi nalila mleko in si odrezala kos kruha. »Za novo leto bomo jedli trije," je pomislil Ivanček. Ampak mami tega ne sme povedati. Ne sme! Presenečenje ji mora napraviti. »Boš še malo mleka?" Mleka? Saj res! Popil ga je in kruh je ostal J^Limsko oazalLj-a otlok Zima je zapel tu. Vse je pokrito s snegom. Otroci se sankajo na vaškem ktancu. Z radostnim krikom se spuščajo navzdol. Nekateri švigajo na smučkah sem in tja. Ta in oni tudi pade v sneg, a kaj zato! Hitro se zopet pobere in dirja dalje. Vsi so veseli. Pod klancem postavljajo sneženega moža. Naredili so že veliko kepo. To bo trup. Na tega postavijo drugo, manjšo kepo. To bo glava. Na glavo mu dajo star pisker. V roke pa dobi metlo. Za nos mu bo služil koren. Oči In usta so iz oglja. Že je sneženi mož gotov. Otroci vpijejo: »Naš snežak — je junak! Nos rumen — je koren. Sredi zime v noge bos, kdo je korenjaku kos!" na dnu. Preveč je mislil na atka in zato je pozabil na večerjo. Ampak za novo leto bo lepo. Peli bodo in se smejali. Peli bodo tako glasno, da jih bo slišala soseda, tista, ki je rekla, da je njegov atek šleva. Slišala jih bo tudi Kocmurjeva teta. In tudi Vidrihov Pepček jih bo slišal. Tudi on. »Ivanček, zdaj pa spat!" Ivanček je poljubil mamo na čelo, zlezel v posteljo in se zagledal v strop. Spet je mislil na atka. Koliko dni je še do dedka Mraza? Koliko? Ivanček je skrivaj štel pod odejo. Štel je na prste. Dedek Mraz ne bo mogel zavrniti njegove prošnje. Ne bo mogel, saj je tako lepo napisal pismo. Brez napak in brez pack. Zdaj Ivanček čaka! Vsak dan bo čakal! Vsak dan bo bolj nestrpen! Ob tem razmišljanju se je Ivanček spomnil, da bi lahko napisal še dvoje pisem. Seveda! Napisal bo dve novoletni voščilnici! Ena bo za mamo, a druga za atka. Voščilnici bo Ivanček okrasil z rdečimi srci, z rumenimi zvezdicami in modrimi spominčicami. Rdeča srca bo narisal zato, ker ima mamo in atka rad. Zlate zvezdice pomenijo srečo in zato ne smejo manjkati na voščilnici. Spominčice so mamine najljubše cvetice. Mama bo vesela in tudi atek bo vesel. Bral bo voščilnico in potem bo jokal. Solze bodo kapale na rumene zvezdice, ki pomenijo srečo. Kapale bodo na rdeča srca, ki pomenijo ljubezen. Kapale bodo na modre spominčice, ki so mamine najljubše cvetice. Ivanček bo skrivaj kukal izpod odeje in potem bo planil k atku. Tako tesno ga bo objel, da bo atku zmanjkalo zraka. Potem bo tudi atek objel Ivančka. In mamo, ki bo stala ob njima in se smehljala. Ivanček je zaspal. Zdaj se smehlja. Vsaj v snu je srečen. A zunaj sneži. Sneži v debelih kosmih. Ivančkov atek pa sedi v gostilni in pije. Ivančkov atek ne ve, da Ivanček čaka, da veruje in je poln sonca. Atek bo kriv, če bo Ivanček zaman čakal, zaman upal in veroval. Atek bo kriv, če bo sonce sreče v Ivančku ugasnilo. Ivanček se je obrnil v steno, a še vedno se smehlja. A Ivančkov atek pije in mama joče. Joče, čeprav tudi ona čaka in veruje. Še vedno čaka in veruje. Zunaj pa sneži, sneži... OTROŠKA KRIŽANKA Dragi mladi prijatelji! Tudi na vas smo mislili in vam za praznike spet pripravili nagradno križanko. Ne bo težka, kar lotite se je. Rešitve pa nam pošljite najkasneje do 10. januarja 1971, da jih bomo lahko upoštevali pri žrebanju, ko bomo med tiste, ki nam bodo pravočasno poslali pravilne rešitve, razdelili tri lepe slovenske knjige. Zdaj pa še veliko uspeha pri reševanju! 7” 7“ 7™ 7" 7“ T~ 1 9 1 10 H S a o M 1 ~ 1 nT~ w it JT S 1 u 1 I u fi M _ ~ m ir □ Vodoravno: 1. orodje za oranje; 4. velik trebuh, zlasti pri živalih; 8. glavno mesto sosednje države; 10. mlečni izdelek; 11. začet-miai slovenskega pesnika Ivana Minafija; 12. domačijo; 14. egiptovski bog; 15. star kovanec; 16. vrsta pesnitve; 18. zdravilo; 19, začetnici izumitelja dinamita, po katerem se imenujejo tudi posebne nagrade; 20. rastlinska bodica; 21. življenjska tekočina; 22. jermen iz usnja; 24. ognjenik na Siciliji; 25. posoda za rože, množina. Navpično: 1. in 7. naše voščilo; 2. lepilo; 3. pomet; 5. najvišja igralna karta; 6. kar si človeštvo najbolj vroče želi; 9. nevarna črevesna bolezen; 12. drug izraz za dolino; 13. rdeča poljska cvetlica; 17. okrajšava za »primer"; 19. površinska mera; 22. veznik; 23. začetnici našega lista. >NE SVETINA m i i v? Hillih, IIP 11,11 JI Ilpr ji ■Ih, 1IUI1 lill| PL iifil.f lil PRVA KNJIGA »Kristus, pomagajI Nemci me bodo ubili, če vam ne vpreči m vstopa v rudnik. In še nekaj! Delo boste vzeli >č ljudem. Vam je vseeno, ker se potepate po gozdo-p s vprašate ipa, kdo bo redil rudarske družine." i v. ga ni poslušal, samo poslal je po moža in mu I sede k postelji in čuva, da dedec ne bi počel osti, dokler bodo v rudniku. ili, je spodaj ob cesti zadrdrala strojnica nehote upogniti hrbte -in -pospešiti ko-eglo zatulil pes, ki je začutil prisot-iu pa se je prižgal reflektor ‘in tipal tb in do rudnika. 'e nestrpno pričakovati. ‘Perne je ključavnico. Vsi so ga obstopili z obema rokama zasukal ključ, cavnica ni odprla, potem pa čeljusti. Vrata so se cvileče >ad trohnobne teme. Zrinili ižgoli svetilke. Nekaj ko-fšek navpično v globino, n s strojnicama čuvala u, kjer so zadevali >pali. Sprememba okolja jih je za nekaj minut vznemirila. Betonska kamra, v kateri so bili, je bila podobna grobnici. Njihovo polglasno govorjenje je požiral rov, ki je padal v neznano. Tesnoben občutek je hromil njihovo voljo. »Dajmo, fantje, navzdol v luknjo! Tu ne bomo čakali sodnega dne," -jih je premaknil Perne, ko so stali okoli jaška In s curki svetlobe tipali v globino, ki ji ni bilo konca. Spiralaste železne lestvice so se izgubljale v temo. Nihče se ni zganil. Podzemlje je ubilo Pemčeve besede in tesnoba jim je še vedno jemala pogum. Niihče ni hotel biti prvi. »No, kaj bo? Ali se borno podelati pred to prekleto luknjo?" se je razburil Perne in se prerinil k vhodu. »Gremo, mineroi!" je dejal Tušar. Bogdan, eden od najmlajših, se je spustil prvi po ledenih lestvicah v globino. Rudar je opozarjal na prestope. Pod njimi je bilo sto petdeset metrov globine. Ko se je rudar že spustil nekaj metrov navzdol, ije dejal tragično, vendar tako, da nihče ni vedel, ali se šali ali misli resno: »Fantje zdravo! Živi se gremo pokopat." »Traparija, Ivan! Zapri kljun in prižgi karbidovko!” ga je po rudarsko zavrnil Tušar. Z zbadljivkami so preganjali tesnobo prvih metrov podzemlja, ki jim je že na začetku zbudilo spoštovanje. Globina jaška jih je požirala. Oledeneli klimi lestvic so biti spolzki in stopnje negotove. Spuščali so se počasi in se krčevito oprijemali železa. Nakovami čevlji so krušili led, ki je padal spodnjim na glave, po rokah in za vratove. Od sten je kapljala voda in jih močila. Duh po trohnobi je bit vedno močnejši. V ritem škrobljanja Okovank so se mešale kletvice. Vsak zase je imel dovolj opravka, kako se bo prilagodil okolju. »Hudič naj vzorne vse luknje tega sveta in vse tiste, ki silijo vanjel" je dejal Tušar, vendar mu ni nihče pritegnil. Bolele so jih roke in na lestvicah so se neugodno počutili. Le s težavo so lovili ravnotežje nad globino. Svetilke so imeli pripete na prsih. Ujeti v pramene migetajočih luoi so upali, da bo neskočnega spuščanja kmalu konec. (“ez čos _so se privadili teme, globine in majavega občutka. Od časa do časa so postali, počivali in umirjali drgetajoče mišice. Perne je vedel, da mora odvrniti misel od tesnobe, ki jo zbuja negotovost. Zato se je obešenjaško pos°|,|: »Fantje, ukinjam strogo tišino. Sedaj lahko vsakdo vpije po mili volji." Salve smeha so odmevale po podzemlju in pregnale tesnobo. Spet so se spuščati po galeriji lestvic. Čeprav mladi ‘m od neprestanih -pohodov utrjeni, so kmalu spoznali prekletstvo težnosti. Jermena nahrbtnikov so se zarezala v meso. V roke in noge so prijemali krči In globina je vlekla vase. Z vsakim metrom je postajalo topleje. Kapljalo n*i več, zrak pa je postal težak in plesnoben. Kmalu so se naveličali zbadanja in preklinjanja. Oblečeni za zimo m waz, v nemških plaščih, so se kopali v znoju. Grenkoba v ustih 'Jih je spomnila na žejo. Kar naprej so spraševali rudarja, -kdaj bodo tla pod nogami. Rudar, ki je vedel, da z vsakim metrom globine -raste njegova vrednost, ker je edini poznal rudnik, pa se je norčeval iz njih, da še za sol ne bi zaslužili, če bi bili knapi, -in bi jih po enem tednu sunili na cesto. Po enournem spuščanju so stali na trdnih tleh v prostoru, iiz katerega so vodili nešteti rovi naprej v podzemlje. Zmeta i so bremena po tleh in posedli. Perne je ukazal počitek. Rudar je povedal, da so šele sto metrov globoko pod zemljo v opuščenem delu rudnika in se bodo šele sedaj skušali privleči v glavni rudnik, ki -je oddaljen več kot dva kilometra. Perne je spodbujal rudarja, naj jim kaj pove o rudniku. Hotel je zaposliti ljudi, da ne bi mislili na povratek, kar je Ivan Potrč pe+iral, moralo 'je iti do zadnjega patrona. Postava se je tačas povsem zrušila na zemljo. Ležala je tam v Novo leto! Zvon iz line vpelje mesec prvi že, dan za dnem hitro mine — mlado leto krepko gre. Mraz svečana pritiskuje, za pečjo so vsi povsod, v nič svečana pride zmaga marec zove se gospod. Marca tudi čas poteče in april približa se, nova vigred je dejala, da bo s‘jalo sončece. V letih — ko tudi pri nas češče in češče prebiramo strani, ki so zato pisane, da bi prikazale abotnost slehernega človekovega početja in gnusobo človekovega životarjenja — se vselej spomnim na zasneženi dan v mauthausenskem taborišču. Leto Oh april, ta slabo vlada, da ga maj kar zapodi, cvet za cvetom z vej odpada, junij pa se veseli. Res preda cvetoči majnik šestemu" zdaj vso oblast, da bi vse pravilno vodil, dal rastlinam moč in rast. Zvesto trudi se, pošteno, časa tek ne zadrži; „Dobro jutro!" pravi julij »leta pol zaključi mi!" Žito žanjejo žanjice, voze vozijo domov, julij in avgust, ta brata, dala sta nam kruhek nov. Jabolka se nam smehljajo, v šolo deca spet hiti, saj september je v deželi — prišli so jesenski dni. Zemlja kroži okrog sonca dolgih vekov milijon ... „Hitro!“ pravi ji oktober, ker na vrsto pride on. Barval je naravo krasno, dozoreti pustil vse, zgubil se je tam v daljini, ko mu čas potekel je. Zamišljen ga nasleduje na Vse svete listopad. Kaj nam vse usoda kuje? Glej, smehlja se dan ti mlad! Tako se december začne, zadnji, kot „deseti brat". Dolge noči — hrepenenje, tema — lučf Leto gre spat. Zima je bila neusmiljena, sodra je šla do kože, da smo do kosti občutiti hladnočo; enkrat ob petih zjutraj smo začeli s prestopicava-njem po snegu, da smo potem pre-stopicali do večera; ati kosti se niso in se niso ogrele in neznansko nas je zeblo; celo siva jasnina, ki se je prikazala nad Donavo in nad bavarsko ravnico, se je prikazala zato, da je hladnočo še huje stisniia. Kriminalec in kapo Luc je postal pasji; s svojo dolginasto postavo se je ko stekla prikazen zaganjal po lagerbauju in preklal po ljudeh; mahal je po jetnikih z vsem, kar mu je prišlo pod roke: z deskami, z lopato, z rjasto žico; ati pa se je zaganjal v jetnike s škornji, da je progaste postave kacetarjev odnašalo po sktizasti ilovki. Bil je dan, ko je padalo pravično po vseh: po Poljakih, po zogorskih knapih 'in po češki inteligenoi. Potem, šlo je na poldne, so začeli ljudje odpovedovati. In ta dan sem videl, bilo je prvič, kako ubijejo človeka. Nekaj pod nami, na robu lager-baua, kjer so prekopavali ilovico Čehi, se je izluščila izmed kacetarjev siva progasta postava in se napotila po snegu po ravnici. Jetnik je stopal počasi; zagazil je v sneg, ko da bi zabrodil v vodo in se napotil s svojo počasno hojo proti stražarju, proti vojaku. Roke so mu visele ko spuščene s telesa, ko da bi jih ne potreboval več. Zastrmeli smo se v to premikajočo se postavo in vse nas je stisnilo; hodila je počasi in preudarjeno in ko da se Ije enkrat in za vselej odtočila. Nekaj metrov pred stražarjem, kakor smo lahko presodili, je postava postala, a samo za trenutek ■in ko da bi hotela stražarja spomniti na tisto, kar mu je storiti, zatem pa zavila v stran, na pravo, da bi prestopila prepovedano črto. Teh nekaj metrov od stražarja proč, to smo vedeti vsi, je bito prehojenih v tokšni razdalji — zaradi streljanja. Vojak se je prestopil, snel je puško z rome, jo spustil v roke, ko da bi jo potežkal, in se obrnil na pravo, da bi pričakal jetnika. Ta se je počasi bližal nevidni črti, da bi jo za vselej prestopil in da bi na- pravil konec trpljenju. Znenada, videli smo In slišali smo, je vojak repetiral, puška je bila še vedno obrnjena v zemljo. Progasta postava, ta je pot nadaljevala, ko da ni ničesar videla in ničesar slišala. Reber, po kateri so gomazele progaste 'kacetarske postave, je obstala, prenehalo je kopanje, ponehalo je pocviljevanje huntov, zaslišal sem kacetarja, kako je zadržal dih za mano. „Kaj zijate?1' so začeli vpiti ka-poti in začeli prigonjati. Ali cela reber je videla prizor, ki se je odigral pred njo kot na dlani. Vojak je dvignil puško, počakal, da je prišel jetnik vštric — videti smo, kako je pomeril — in ustrelil. Jetnikova postava nekaj metrov pred vojakom je prestala s hojo, ali samo za trenutek, ko da bi ji zastal korak, zatem je pot nadaljevala, znova je brodila. Vnovič je repetiralo, vnovič je merilo, vojak si je dva ali trikrat predal puško po ramenih, zatem je vnovič počilo. Jetnik je prav tako vnovič obstal zazibal se je naprej, ko da se bo vsak čas opotekel, a se je na kraju obdržal ter je samo pokleknil. Tako je nekaj časa klečal; znenada pa so se roke, ki so se dotaknile snega, oprle in zagledali smo, kako se je začelo telo dvigati. Zravnalo se je, se sklonilo naprej in začelo znova s hojo. Ati koraki poslej so se že opotekali. Tako je bito toliko časa, dokler ni tretjič počilo. Zdaj se je postava takoj nagnila naprej, kamor jo je ves čas vleklo, in padla; najprej na kolena, zatem na roke. Nekaj časa je mirovala, slišali smo repetiranje, zatem pa se zganila. Premaknile so se rake; najprej ena, zatem druga, zatem noge. Teto se je začelo vnovič premikati. Se je počilo in še je počilo in še je počilo. Vojak je repetiral in re- snegu, stegnjena, in mislili smo, da je končano. Ali znenada se je pričela dvigati od tal, čeprav se ni mogla nikamor več dvigniti, dokler ni vnovič obležala na snegu. Pač pa se je začela vleči naprej. Ves čas je streljalo in zatem je za vselej obležala. Prišel je esesovec, potegnil pištolo in potem je v tisto gmoto na snegu še on streljal. Ne vem, kako smo začeli vnovič s premetavanjem ilovke, ne vem, kaj smo si povedali, ostalo pa je za vselej v meni, da nam je bilo strašno hudo za človeka. Vsi na la-gerbau, vsi tam smo bili na vrsti, vsak dan in vsako uro, vendor strašno nam je bilo tesno za nekoga med nami. Lahko smo si dopovedovali, zakaj je lahko obupal, ati do konca se nikoli nismo mogti spaprijazniti z mislijo, da bi kdaj do kraja obupali. Življenje med tistimi počasnimi pokolji je še vedno bilo življenje, še vedno se ga je splačalo živeti, do samega konca, do zadnjega trenutka. AL JAMES Doživljaj v Mac se je zazrl v svetleče se grozde pisanih žarnic, ki so s pročelij hiš osvetljevale bogato okrašeno ulico v novoletni noči. Ob pogledu na razsvetljena okna, za katerimi je čutil svečano razpoloženje pred prihodom novega leta, se je v njem večala praznina, ki ga je morila. Bil je sam. In to samoto je hotel pregnati. Stopil je v bližnji bar. Pozdravil ga je kričeče rdeč, neokusen napis »Srečno novo leto!“ Nikoli bi ne mogel povedati, kdaj je opazil plavolasko. Morda šele po petem kozarčku ostre pijače ali pa takrat, ko je juxebox pričel igrati tisto sentimentalno melodijo. Delal se je, kot da pije, pri tem pa opazoval plavolasko na visokem stolu pred pultom. Tudi pri slabi razsvetljavi je opazil, da je njegov tip: dovršene polti, čutnih ustnic in prefinjenega obnašanja. Kljub oddaljenosti je videl, da plavolaski nič ne manjka. Mac je vzel svoj kozarec, se primaknil k njej in ji prižgal cigareto, ki jo je pravkar ponesla k ustom. Potem je vtaknil zlati vžigalnik v žep — zadržal si ga je po zadnjem vlomu v zlatarno — in se ji nasmehnil. Plavolaska ga je pogledala in mu vrnila nasmeh. »Boste še pili?" jo je vprašal in pokazal na njen prazni kozarec. Prikimala je. Počasi je dvignila čašo k ustom in še počasneje pričela piti. Zdaj jo je opazoval že odkrito. Res, vse na njej je bilo na svojem mestu. Počasi je kadila in ga motrila. Poklical je natakarja in naročil še pijače. »Dovolite mi,“ je pričel in se pri tem ozrl po lokalu, »kaj počne taka lepotica sama v času, ko se vsi veselijo prihoda novega leta?“ Počasi je vzdignila čašo in se nasmehnila: »Recimo, da nekoga čakam." Počasi se mu je približala, tako da je začutil njeno bližino. »In — te osebe še niste našli? ... jo je vprašal in se pri tem trudil, da bi bil videti čimbolj ravnodušen. Plavolaska se mu je še bolj približala, tako da se je skoraj naslonila nanj. je odgovorila nežno. »Zakaj mi to 1, J. tii la 4» »Oh, ne vem, pripovedujete?" Mac je naenkrat začutil, da potrebuje zraka. Hitro je izpraznil kozarec in si prižgal cigareto. Brez dvoma je lutka »kot šampanjec" in on je uspel______Za nekaj tre- nutkov je pomislil na Mabel, toda njena slika je hitro izginila, saj take, kot je Mabel, srečaš na vsakem koraku. Ta? Ta je povsem drugačna________ Prekinila je molk in mu pokazala svoj prazen kozarec: »Mislite, da bi mi še eden škodoval?" Mac je spet naročil pijačo. Šele ko je spet dvignila kozarec, je na njenem prstu opazil velik diamant: »Zdi se, da ste kljub temu našli to osebo ...“ »Morda," je odvrnila, se zagledala vanj in dodala: »Od vas bi želela samo majhno uslugo." Spustil je roko na njeno koleno: »Seveda, morate mi samo ukazati. Kakšna bo pa moja nagrada?..." jo je vprašal in se pričel smejati. Lepotica se mu je še bolj približr' in položila roko prek njegovih ramen. Nekaj trenutkov je potreboval, da se je zbral, taka drhtavica ga je preletela. j »V redu," mu je končno uspelo iztisniti iz sebe. Po- ,lfj( zorno ji je pomagal, da se je spustila s stola. Čez nekaj ib, trenutkov sta se znašla na ulici. J J Ustavil je prvi taksi. »In zdaj, kam greva?" jo je ite vprašal. ' „ »Želim, da mi najprej naredite tisto uslugo." i » »Seveda," ji je odgovoril. »Vse, kar želiš, lutkica!" » Prižgal je cigareto in ji ponudil. »Torej povej, kam !voj greva!" fr Še bolj se je privila k njemu: »K meni domov." »1 Mac je skoraj pogoltnil cigareto. i »1 Na plavolaskin namig sta se ustavila. Mac je od za-čudenja zažvižgal. Gotovo je ena tistih prvorazrednih lutkic, ki stanujejo v taki četrti. Medtem ko se je raz- *UC gledoval okrog sebe, se je približala vratom in pritisnila »T na gumb. Vrata so se tiho odprla. Ko sta vstopila, je i UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetinai^AI tudi njega neprestano skrbelo. Rudorjeve besede so se zopičile vanj. Začel je dvomiti. Rudar pa je pripovedoval: .Petsto let že rije človek v Idriji pod zemljo. Koplje m išče živo srebro. Tisoč delavcev se nas ije vsak dan spuščalo v rudnik, ko je zunaj sijolo sonce. Kopali smo Živo srebro Avstrijcem, Italijanom, sedaj Nemcem, le zase ga nismo nikoli kopali. Po petsto fon smo ga nagrebli na leto, da smo lahko životarili z družinami, nekateri so še stradati. Hudič naj vzame vse skupaj!" 'je dejal rudar in stegnil predse zgarane, koščene roke, na katerih so bili vidni sledovi žuljev. Pemčeva svetilka ga je obsvettjevola s strani m zoničtjive sence so se mu risale okoli ust in oči. Btlsk se je zagledal vanj in v njegovem izrazu prebral grenkobo davno nakopičenega nezadovoljstva. V očeh pa je odkril nekaj novega. Za grenkobo je bilo skrita želja po velikem, svetlem soncu. Toda lesketala se je zamolklo, da je bila komaj opazna. Rudor je nekajkrat zdkašljal, kot bi se telo branilo vsiljivega prahu, potem pa je nadaljeval s suhim, raskavim glasom: .Zato, fantje, je dobro in prav z veseljem grem, da razstrelimo črpalke. Naj voda zalije tisočkrat prekleto luknjo bede in 'krivice. Tu so pili človeku dušo od otroka do moža, dokler ga ni vzela zemlja. Naj jo zalije, tudi če ostanemo v tej prekleti jami!" se mu je iztrgalo iz ust. Njegove besede so težko padle v svetlobo oči, ki so gledole vonj. Vzdramile so potuhnjeni strah. Tomo se je oglasil: .Ivan, ti ne verjameš, da bomo prišli nazaj na svetlo?" .Nisem rekel, da ne," je skušal popraviti, 'kar mu {je ušlo. .Tišina," je reziko odrezal Perne in prekinil razgovor z glasom, ki ni poznal ugovora. .Zdaj se ne bomo meniti o tem. Akcijo bomo 'izvršili in 'se vrnili. To vam povem jaz, Perne. Kdor ne verjome, je še čas. Nikogar ne silim, da gre z nami noprej, lahko se vrne, če se boji. Ne bom mu zameril." Molčali so. Vsi so se javili prostovoljno, toda med seboj se niso dobro poznali. Perne je vstal 'in vsakega posebej premeril s svojim pogledom. Zavedal se je, da je kriza mimo in da so jo uspešno prebrodili. .To je vse. Dvignite se in gremo naprej!" je ukazal, tudi sam pripravljen na skrajnost. Molče so vstali in se oprtali. Rudar pa ijih je vodil dalje. Pemčeve besede so jih ohrabrile. Utonili so v temi novega rova. Hoja po vodoravnih rovih jim je bila v primerjavi s spuščanjem pravi sprehod. Šli so smelo naprej pod zemljo, pod speče Nemce. Bataljon Vojkove brigade, ki je imel nalogo zavarovati diverzantsko akcijo v idrijskem rudniku, se je ustavil na Čajnem vrhu nad Idrijo. Šele tu je kurir iz divizijskega štaba komandantu izročil povelje. Pismo je sprejel z veliko radovednostjo. Čudno se mu je zdelo, da je tako pozno dobil ipovelje. Komondant Grabar je bil nizek, čokat človek, s praznim obrozom, z oglato glavo, štrlečimi ličnicami 'in zvitimi očmi. V stari Jugoslaviji je bil aktivni oficir iin Hrastov prijatelj. Ta ga je povezal z gestapom 'in mu omogočil lahkoživo življenje, na katerega je bil navajen. Hrast je vedet, da je ponavadi že v sredi meseca potrošil vso plačo in da je bil zodolžen pni vseh znancih. Zočel je z izdajo utrdb Rupnikove linije in s sabotironjem pri pripravah za obrambo države. Ko pa se je začela vojna, se je potuhnil po nalogu šefov, ki so mu pripravili nove naloge. Že v stari Jugoslaviji je vzdrževal svojo zapito avtozH ž teto s surovostjo in kaznijo, zarodi tega je bil zelo osovrar9°' žen med vojaki. kcih Kljub slabemu slovesu ga je Hrast kmalu pririnil — prej do bataljonskega komandanta. Sprva se je pokaže .j zelo pogumnega v boju in širokopoteznega v načrtih. Pal sebnost v njegovi enoti je bila disciplina, ki se po metoda uveljavljanja ni dosti razlikovala od njegove nekdanj ank trot prakse. Toda bil je vojak od glave do peta in znal je kroti' , anarhistične popadke civilistov, ki so zdaj, ko se je bl|^a' žala zmago, privreli v vojsko in hoteli čim ceneje odnešT^ svojo kožo zdravo domov. Tako je opravičeval Hrost gove postopke, kadar je prišel navzkriž s komis ari'- Umaknil se je v Izbo in odprl pismo. Dab;l demonstrativno napasti postojanko v Idriji, z streljevati protiletalsko topništvo, prevara*' odvrnili pozornost od rudnika 'in zaščitili grupe. Slutil je nekaj podobnega, tak' so divizijski obveščevalci in brigad n nekom odšli. Čudil se je, da od m< operativni oficir v divirijskem šta. Ponavadi ga je o vsem obveščal« načrtu ni sodeloval in najbrž ni 1 dnevi sta se na diviziji sešla lir Major ga je opozoril, naj se je tožil v divizijskem štabu je, da komisar razmišlja mu naravnost ni posten-dola že nekaj časa tihe r ne zaupa. Mislil je, d upoštevonjem nekatr pa da ga bo vsOi obnašonje, si pa 24. december 1970 Šeme voščijo k novemu letu _____ix t i ., — Star pregovor pravi: Kakor ob vstopu v novo leto, tako vse leto. Ljudje se tega še dandanes držimo iin si skušamo pripraviti prehod iz starega v novo 'leto čim bolj veselo in živahno. O tem med drugim pričajo tudi različne navade in šege, ki so se vse do danes ohranile žive v raznih krajih, medtem ko so marsikje že precej pozabljene ali pa »obnovljene" v povsem moderni obliki, kakor to zahteva današnji turizem. Svojevrsten način »silvestrovanja”, ki temelji še na starem izročilu, poznajo v zgornji Bohinjski dolini, kjer zlasti starejši ljudje menijo, da »brez otepovcev v prihodnjem letu ne bo sreče". Toda kdo so »otepovci"? Pravijo jim tudi novoletne »šeme" ali »koledniki" — in s tem Ije vse povedano. Semljenje je od nekdaj fantovsko r novoletni noči spet pritisnila na gumb. V trenutku sta bila v dvigalu. Ko sta stopila iz dvigala, je segel z rokami proti njej, Joda zadržala ga je: »Ne še . .. Obljubil si mi, da mi ooš najprej storil uslugo." »Da, res je, obljubil sem ti...“ Pogledal je okrog Sebe in vprašal: „Pa ... kaj bi bilo? Morda pušča kakšna pipa? ...“ Nasmehnila se je in mu z roko pokazala, naj ji sledi. Na koncu hodnika je stopila k vratom, obrnila kljuko h takoj prižgala luč: »Tu notri torej______“ je komaj iz- stavila. Mac je vstopil in okamnel obstal. Človek, ki je le-v;-r!»»,_ na »igra : Oča si mora izprositi klobaso. Toda kako? Pri roki ima 'izgovorov. Tožiti začne, da ima zapravljivo »babo . Ona se seveda ne da; odgovarja, da je „on" pijanec in zato kriv revščine. Beseda da besedo, oba se razgrejeta, domači se pa zabavajo. Nazadnje gospodinja prinese klobaso, navadno prida še kakšno jajce, nalije žganja in spusti kakšen denar v posebno škatlico — hranilniček. Harmonikar nategne meh, otepovci zaplešejo, ne samo med seboj, ampak tudi z domačimi, posebno če so dekleta pri hiši. Tako hodijo od hiše do hiše, dokler ne obhodijo cele vasi. Potem se gredo najprej preobleč, nato pa Se..zbero v kaki gostoljubni, večji hiši. Tu si razdelijo klobase, in sicer tako, da dobijo oča, mat 'in godec po eno več kot ostali. Nekaj jih takoj skuhajo. Jajca dobi gospodinja za »ion", z denarjem, ki so ga nakrmit pa počastijo nojstarejšega fanta na vasi. Ko se navečerjajo, gredo po dekleta — vsak po svojo, če jo -ima, če je pa še nima, se je že prej domenil s katero v vasi. Začne se ples, ki se razvije v pravo novoletno veselje in traja prav do -jutra. OB NOVEM LETE Končan Je dan, prešla Je noč, spet mlado jutro vstaja__ iz prs kipi pozdrav mi vroč, sladak me up navdaja. Pozdravljen bodi mladi dan, z njim mlado, novo leto, tek starega je zdaj končan •n novo je začeto. V letu novem prvi dan koliko nad in upov geji v srcu vsak zemljan, koliko blagih čutov. Le sredi mojega srca je želja samo ena ___ in če izpolni se mi ta je sreča zadobljena. Da narod moj bi srečen bil in srečna domovina, to željo v srcu jaz gojim, to želja je edina. Alojzija Škvorc vtor? mu misli bliskovito delovale. bila ovra*g°v namestnik in štabni pisar, komisar pa je bil pri Vcih. Poslal je namestnika k enotam z naročilom, naj se ska pripravi za odhod, pisarja pa h kuharju, naj mu 're skodelico čaja. Ko je bil sam, je odprl torbo in pojil na mizo karto specialko za slučaj, če bi kdo vstopil, m je vzel iz bloka list papirja 'in mrzlično napisal s mirni črkami: »Nocoj vdor sabotažne skupine v rudnik." Irobno pisavo pa je opisal položaj bataljona, ko bo kradel in kod se bo z njim vračal. Zadovoljen sam s . jaj je naglo zganil papir, ga vtaknil v kuverto in napisal ^ "Tellov: Nemškemu štabu v Idriji. i * "-mo je vtaknil v žep. Obvestilo se mu 'je zdelo ena-poroči-lu o razporedu brigade ob napadu na -n je dostavil Hrastu, in smerem patrulj njego-fakrat ko so Nemci šli mimo njihovih polo-je tudi zaslugo, da seije z bataljonom obi-'i'1 na reko Idrijco, kjer-bi lahko presekal ški koloni. Računal je, da bo to nje->iljoTVSki karieri in da bodo s tem nje-itak ni nikoli dovolj, vsaj enkrat tičati kurirja, svojega človeka, ;, ko je vstopil komisar Perun. ie 'komisor pojavil v nepra-tnuta dragocena. Napravil Perun, da bi na kratko divizijskega štaba, joz dbo," je dejal Grabar ciolko. ' pisorja še po dru-oti, po kateri bi ni bilo prav ko- mandantu, ki je menil, da rti mogoče, da -bi jih Nemci čakali v zasedi. Vendar se je vdal Peronovim predlogom in Si mislil, da bo z njim to noč za vedno obračunal. Le to ga je grizlo, da ni mogel poslati poročila pred odhodom bataljona. Komisar mu je bi-l kar naprej za petami. Sele ko se je bataljon spuščal proti Idriji, je poklical kurirja in mu stisnil v roke pismo ter mu zašepetal v uho naročilo. Umiril se je šele, ko je kurir zaostal za kolono in se izgubil v temi. Potem je zajahal konja in poiskal komisarja. Perun ga je začuden pogledal v zadovoljni obraz. Se bolj je bil presenečen, ko je začel hvaliti njegov predlog o umiku. Menrl je, da je tako resnično manjša možnost za zasede in presenečenje. Perun je bil vesel, da je Grabar popustil -in skoraj žal mu je bilo, ker se je večkrat sprl z nji-m. Grabar je ponavadi popuščal in Perunov sum, da nekaj z njim ni v redu, se je znova razblinit. Le za zaletavega in trmastega vojaka ga je imel. Priznal mu je olajševalno okolnost, da tudi pri njem nazadnje zmaga -razum. Njegov osebni odpor do tega človeka je premagala komandantova -prijaznost, čeprav je sumil, da ije igrana, ker je do drugih večkrat pokazal podcenjevanje in prezir. Vsi so cenili njegovo hrabrost 'in neverjetno mirnost pred sovražnikom, kar je tudi Perun nehote občudoval. Zato Perun ni mogel nastopiti kor naravnost proti njemu. Višji so ga hvaliti in od Hrasta je dobival vso podporo. Stvar je prepustil času. Po -razgovoru s -komisarjem je Grabar pognal konja ob koloni in se ustavil šele no čelu, tik za predhodnico. Sam pri sebi je mislil: »Grinfa študentovska, kmalu bo imel dovolj sumov ta komunistični kaplon." Samemu sebi je očital, da ga še ni spravil s -poti. Zginiti bi moral že, ko je prvikrat zasumil. Noročil je kurirju, ki je brl tudi gestapovec in odrejen za njegovo varstvo in streljanje funkcionarjev, naj mu v prvem nočnem spopodu oli pri umiku pošlje kroglo v hrbet. Ta usrane do še m _________ , Komisar je ostal živ čeprav se * tikal za njegovim hrbtom. Trdno se je odločil, da se ga^o rh-n°C^e’^ ' 00 SQm 1X5 opravil 1 «j*n, potem pa naj zbira podatke o njegovi preteklosti in sedan^sti Ne sme vec odlašati. Hrast ga je resno posvaril in kritiziral njegovo neodločnost v zveri r ° nevarnih ljudi. Z ma Ko se je Poljak Tomo nekajkrat oglasil pri Peronu nekdo hotel znebiti. Po neuspelem 'SjZ s°e ” hZ Ettirfes, t “doiža s™e9°- *• i££ ten. dvak.al ponoči napadli, 9a »i bilo v bolehen dati-ovno je pred tem sodeloval v vseh akcijah :iCL’L"^n™La.T0_mO.i’ °W£e- bi ™ « St Kmalu potem, ko je sabotažna grupa vdrla v rudnik L zosedel odrejene položaje na pobočju. Nihče v hiši'6dX jet ikuriLpo lrivnih s,ezah speii| i*«* Idriji. Lu to ^e,e-^d0,jeni od koliko na robu, kjer se ,e ze večkrat oglasil, je potrkal z dogovor- 8 _ Štev. 51 (1485) mrnrnM 24. december 1970 i2 ukveno žd(6 ix njxo-(X Ltbfr 1971 Otroci med zimskimi počitnicami Dan pred silvestrovanjem. Povsod je čutiti, da je zadnji dan leta tik pred durmi. Na cestah je vrvež, v trgovinah in uradih pa delajo s polno paro, da hi opravili vse tisto, kar je se potrebno opraviti. Ne več lagodno in preudarno, ampak marsikaj že z naglico, v pričakovanju praznika nestrpno in utrujeno. Kako pa je doma? Po vseh pravilih in nasvetih bi moralo biti doma vse v redu. Okna očiščena, zavese oprane, stanovanje blesteče pospravljeno, v shrambi pecivo, v hladilniku zaloga mesa, zelenjave in pijač ter v omarah preudarno nakupljena in skrbno spravljena darila. Pa je res povsod tudi tako? Najbrž ne. In kaj zdaj? Se bo podrl svet ali je še kakšna rešilna bilkaI Svet se ne bo podrl in rešilna bilka je. Pa ne samo bilka, ampak prav trdno in močno drevo, katerega se varno oprijemljejo vsi tisti, ki od nobenega dne v letu ne pričakujejo nič posebnega in tudi od novega leta ne. Pričakujejo pač tisto, kar so pripravili in to jim je dovolj. Če so spekli potico, bo pač na mizi potica. Posladkali se bodo z njo in to bo vse. In če je ne bo, kar ne bo nič čudnega, se bodo pač zadovoljili z zavitkom slaščic, ki jih bodo zadnji hip kupili v slaščičarni. Če so imeli čas lepo pospraviti in urediti stanovanje, bo seveda prijetneje, če pa ni bilo časa za to, je praznovanje tako tudi kljub umazanim oknom in ne povsem snežno belim zavesam prav prijetno. Zaradi umazanih oken in kakega praška v stanovanju se tako navadno razburjajo samo ženske in če se ne bi razburjale vsled tega, bi prav nihče niti ne opazil, da okna niso pravkar pomita in da zavese niso pravkar sveže zlikane in obešene. In če v omari ni dragocenih daril za moža, ženo, otrokef Nič zato! Saj niso dragocena darila tisto kar nas veže in združuje. Če so, je seveda dobro, saj je to znak blagostanja pri hiši. Če pa jih ni je to pač samo znak, da ni ostalo denarja zanje in to prav gotovo vsi natančno vedo in razumejo. Mati v otrokovih očeh zato ne bo prav nič manj dobra mati in mož ne bo izgubil ženine naklonjenosti, če se ne bo mogel izkazati z dragocenim darilom. Družina je tako tesna skupnost ljudi, da se med seboj prav dobro poznamo in vemo, kaj lahko pričakujemo drug od drugega. Če nas kdo vseeno preseneti, je to lepo. Enkratna pozornost pa ne more bistveno prispevati k medsebojnemu razumevanju, če ga sicer ni, in — nepozornost na en sam dan v letu ne more podreti nečesa kar se je gradilo vse dni v letu, kar je raslo leta in leta. Ni torej prav nobenega razloga za slabo voljo, če ni doma vse tako, kot bi po najzahtevnejših merilih moralo biti in če bomo voščili srečno novo leto svojim najbližjim tako rekoč praznih rok. Za naše najbližje — ženo, moža, starše, otroke — nismo nikoli praznih rok. Predvsem pa zanje nikoli nismo praznih src. In to je tisto, kar je tako dragoceno vse dni v letu. To je tisto, kar bo prineslo praznično vzdušje v naš dom, četudi se bomo šele kasno Kolikor starši ne bodo pomagali otroku organizirati zimskih šolskih počitnic, mu bo kaj kmalu postalo dolgčas. Z naveličanim obrazom se bo sprehajal po hiši ali si poiskal zabavo na cesti. Takšne počitnice kajpada prav malo koristijo fizični in psihični rekreaciji učenca, ki so ji namenjene. Predvsem velja to za mestne otroke, ki imajo manj razvite delovne navade kot podeželski in ki se v trenutku, ko se začnejo počitnice, ne vedo več kam dati. Prekinitev pouka je še posebej potrebna učencem prvih in zadnjih razredov, v katerih je tempo pouka hitrejši in napornejši. Pa vendar ne smejo starši med počitnicami oprostiti teh učencev vseh dolžnosti. Skupno z njimi nalj sestovijo urnik dela, pri tem pa naj kajpak ne pozabijo na prosti čas, namenjen igri In zabavi. S tem da se vključi v domače življenje, bo otrok spoznal vsakodnevne obveznosti staršev, jih bolje vrednotil in obenem občutil potrebo po tem, da bi staršem pri teh opravilih pomagal. Med počitnicami se starši in otroci zbližajo, odnosi med njimi se poglobijo. Zato morajo starši čim bolje izrabiti te dragocene trenutke družinskega življenja, za katere je med šolskim letom premalo časa. Vsak dan počitnic morajo starši razdeliti na več delov. V prvega sodijo učenje, izdelovanje domačih nalog, čilanje šolske literature. Sledijo naj domača opravila. Manjši otroci naj pomagajo materi pni lažjem delu, kupovanju, pospravljanju garderobe in igrač. Izkoristite počitnice in naučite otroke, da si bodo sami očistiti oblačila, snažili čevlje, oprali nogavice, zlikali robce in naredili red v svaji omarici za knjige in šolske reči. Starejši otroci lahko v marsičem zamenjajo starše. Pomivanje in brisanje posode je dandanes prav tako moško opravilo kot žensko. Kajpak ne smejo starši preobremeniti otrok z delom, potem se ne bodo mogli veseliti snega in zime — letnega časa, ki jim nudi nič koliko možnosti za zdravo zabavo. Vsak dan morajo otroci prebiti nekaj ur v snegu, v družbi z vrstniki. Nedelje in praznike naj starši izkoristijo za daljše sprehode. Z otroki noj obiščejo tudi bližnja turistična središča. Vsaj enkrat tedensko morajo dovoliti otrokom, da povabijo na dom prijatelje in z njimi ob južini, igri ali ob gledanju televizijskega programa prebijejo prijeten popoldan. Med 'počitnicami naj starši obiskujejo z otroki tudi gledališke in filmske predstave. Nekaj punčev Četrt kilograma sladkorja, 1 I rdečega vina, malo ruma, sok dveh limon, limonina lupinica, nekaj klinčkov; 1 I močnega ruskega čaja. Naitete surovine dobro imeiamo, nazadnje prilijemo vroč čaj in hitro segrejemo, da je pijača zelo vroča in takoj serviramo. Ne smemo pozabiti podeželskih otrok. Njihovi počitniški problem so drugačni. Res je, da imajo otroci, ki žive na deželi, med šolskim letom mnogo več priložnosti, da se naužijejo svežega zraka — običajno že na poti v šolo in nazaj, pa tudi pni domačem delu, ki ga večina njih pomaga opravljati — toda prav kmečki starši pogosto kratijo otrokom pravico do počitnic, češ »zdaj se ni treba učiti, mi boš pa lahko malo več po-moga'1, saj vidiš, koliko dela je doma." Za- pomnimo si: počitnice so namenjene počiti in razvedrilu otrok. Res je, da starši na d želi mnogokrat nimajo priložnosti niti čas da bi hodili skupno z otroki na izlete ali j1 spremljali k gledališkim in til ruskim predst vam. Zato pa ne smejo prikrajšati otrok i to, kar je njihova pravica: da se razgiba na sankah ali smučeh. Za to imajo še nepj merno več priložnosti kot mestni otroci. N jim dovole brati knjige lin obiskati kako fill sko predstavo. V glavnem pa velja tudi ; kmečke otroke: dan je treba pravilno pravično razdeliti na več delov, tako da I otrok dobro vedel, kdaj je čas za manji opravila in kdaj za zabavo. Če bodo znali starši — tako v mestih k na podeželju — pravilno organizirati zir ske počitnice, bo otrokom prijetno. Odpoj se bodo, istočasno jxr se bodo tudi priprl vili na drugi, težji del šolskega leta. Skuhamo 1 liter ruskega čaja z limonino in pomarančno lupinico. Posebej zavremo 1 I rdečega vina s sladkorjem. Oboje zmeiamo in dodamo sok dveh limon in dveh pomoranč. Za otroke pa vzamemo namesto vina poljuben sadni sok. V prazničnih dneh Pol litra belega vina zavremo • pol stroka vanilje in približno 5 cm dolgim koičkom cimeta. Posebej dobro stepemo S rumenjake in jih nato primeiamo zavreti tekočini, ki smo Jo odstavili na rob Štedilnika. Vse ie nekoliko mešamo in nato precedimo v kozarce. Pol litra žganja, četrt kilograma sladkorja in sok 1 limone zavremo. Nato prilijemo 2 litra svežega vrelega čaja in dobro premeiamo. Pijačo precedimo v kozarce in damo v vsak kozarec ie rezino limone. na Silvestrovo popoldne morda utrujeni vračali domov. V tem primeru sicer najbrž ne bomo mogli v hrupni družbi veselo rajati vso noč in z duhovitimi šalami zabavati številnih gostov. Bomo pa lahko z iskreno mislijo segli v roke svojim domačim in jim želeli: Srečno novo leto! Kupili ste jelko in ji nadeli okraske, sveče in vato. Prav tako ste za novoletne praznike okrasili stanovanje s smrekovimi vejicami, najmlajšim družinskim članom pa ste nakupili ■igrače, ki so si jih najbolj želeli. Lepo — toda v teh dneh je treba biti še posebej previden, če so v stanovanju majhni otroci. H Sveče so najlepši okras jelke, toda že večkrat so povzročile požar. Nismo jih dobro pritrdili v drobne svečnike ali pa so bile preveč nagnjene — in nesreča je bila neizbežna. Če imate majhne otroke, se raje odpovejte svečam, da bi jih po nepotrebnem ne prestrašili! ■ Praskalice so sicer nene- varne, ker ne povzročajo ognja, vendar nikdar ne dovolite orokom, da bi jih sami prižigali. Storite to raje sami ali bodite tedaj v sobi. H Na jelko ne obešajte vnetljivih predmetov: navadne bele vate in okraskov, ki zaradi toplote jx>čijo. V trgovinah boste dobili negorljive laske, ki so še lepši, pa boste brez skrbi. | V prazničnih dneh je povsod po stanovanju dovolj steklenih kozarcev, zlomljive porcelanske posode, nožev in izvijačev za steklenice. Pazite, da se vsega tega ne polastijo otroci. Laže je preprečiti kot ilečiti! H V zadnjih letih je moč kupici tudi električne svečke za drevesca. Niso tako lepe. tr. jetne in rople“ kot nr. j-.O voščene, zato pa so tudi mi nevarne. Vendar moramo t žiti na napeljavo; žic ne srt mo imeti na deh, vtikala l morajo biti daleč od otrošij rok. S Malčkom ste kupili igj če, ki so si jih najbolj žel Pa ste jih dobro pregledi preden so prišle otrokom v ! ke? Predmeti, namenjeni uti 'kom ne smejo imeti ostrih nazobčanih robov in delčk Iki jih je moč stlačiti v u Lutke in kosmate živalce ir! jo dostikrat slabo pritrjene H Preden jih podarite otrok* jnišijte steklene oči ali pa nadomestite s šivanimi. UKANA _____Tone Svetina: UKANA — Tone Svetino: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetino: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetit jenim znamenjem. Gospodar mu je nevoljen prišel odipret. V hiši so že spoli. Oddol mu ije pismo in naročil, noj ga takoj odnese. Mož je obljubil, da ga bo oddal kakor vedno. Povabil ije kurirja v izbo na kozarček, ta pa je odklonil. To jx>t se mu je mudilo. Gospodar je obstal na pragu in tehtal zalepljeno pismo. Zanimalo ga je, 'kaj je v njem, da bi najraje odprl pismo. Nujno! Vedno nujno! Vse je nujno v tej prekleti vojni! On naj nosi pa glavo naprodaj! Jezen ije bil na župnika, ki ga je vpletel v kurirsko zvezo. Stopil je v vežo in Si oblekel plašč. Sp>odaj na cesti je nekajkrat zadrdrala strojnica, potem pa je vse utihnilo. Kurir se je visoko v pobočju, pol ure od ceste, ustavil pri dobri partizanski družini'. Domači sin je bil pri njih v bataljonu. Hitro se je najedel in dobil še čutarico žganja za bolnike ter nekoj za njihovega fanta. K bataljonu se ije priklatil, ko je bil ta že na paložojih. Imel je pripravljen izgovor, da je šel za komandanta, 'ki je bil prehlajen, 'po žganje. Vendar ga ni nihče pogrešil 'in ne vprašal, kod je hodil. Poiskal je komandonta. Odpel je čutarico In mu provedal, da je vse v redu oddal. Grabor je bil zadovoljen. 'Potrepljal ije kurirja po plečih in ga pohvalil: „Ti si zlata vreden človek. Danes delaš kot ura, up>am, da si tudi pri minometalcih dobro opravil." Kurir je samo p>okimal in se vdano nasmehnil. Bil je bledoličen fant, nekaj čez dvajset let star, z mrkim pogle-dom, največkrat uprtim v tla, in redkobeseden. Nemci so mu ubili brata partizana. Ob neki izdoji so ga zajeli kot terenskega obveščevalca. V zap>oru je klonil in vse izdal. Kurirske posle je dobro oprovljol, naročila zahrbtnega ubijanja |Xi mu niso šla od rok. Nekoj se je upiralo in 'lomilo v njem. Grabor ga je neprestano psoval, zato mu je pohvala za hip posvetila v težko duševno razpoloženje. in dal Grabar je nagnil čutarico, nekajkrat potegnil še kurirju, ki je dvakrat potegnil in vrnil. »Sedaj boš šel z menoj! Odigrati morava konec! Ubil boš vsakega, ki se bo upiral, in tistega, ki ti go pokažem! Najprej pa bova likvidirala Peruna. Razumeš? Če sedaj odpoveš, ti bo šla glava." »Razumem," je dejal kurir in snel z rame puško. Sla sta na položaj mitraljezcev k posadki minometal-cev. Pod nogami je škripal srež, na nebu so ise lesketale zvezde, v mestu pa so nemirno utripale 'luči in se vžigale rakete. Nevarnost je ležala v zraku in Grabar je bil prepričan, da so spričo hrupa in svetlobe Nemci že krenili v napad. Prišla sta k minometom. Bližala se je ura, ko bo treba demonstrativno napasti mesto, da bi zamotili Nemce in odvrnili njihovo pozornost od podzemlja. Borci pri minometih so že usmerjali cevi na |x>stajanke protiletalskih to-fx>v in samo čakali na povelja. Ko je komandant zapovedal, naj zočno, ni vžgal noben minomet. Komandant se je razjezil in poklical po kurirju komisarja. Ni dolgo čakal, ko se je Perun pokazal med drevjem. »Poglej, komisar! Prekleti saboterji! Pokvarjene minomete imajol' je preklinjal ves besen, skoraj na glas, čeprav je bilo nevarno, da izda položaje. Odpel je tok s pištolo in grozil fantom, da jih bo postrelil. Vodnika in dva merilca f>a je dol zvezati. Predlagal je komisarju, da sami takoj obročungjo z njimi in jih, kakor hitro se bo začel napad, postrele. Peruna 'je mrzlo streslo po hrbtu. Vendar je takoj nasprotoval ustrelitvi in tudi temu, da bi fante zvezali, preden se ne ve, kdo je resnični krivec. Todo Grabar ga ni poslušal. Z žico so jim zvezoli roke na hrbtu in jim zamašili usta. Odpeljali so jih tn zastražili. S komisarjem sta stopila na položaje, da bi se z4 niia, kaj ukreniti. Grabar je bil razburjen in zaskrblj! Vprašal je Peruna za svet. Če bi napadli samo z mitrah in potegni'!'! nase ogenj protiletalskih topov, bi to pov/ čilo mnogo žrtev. Bil je tudi mnenja, da jim lahko Ne* udarijo za hrbet. Če bi Nemci napadli, obstaja še neV nost, da odsekajo vrnitev tudi sabotažni skupini. Diviziji povelje je proglasil za neumnost, ki bo tistim v rudrt bolj škodilo kot koristilo. 'Perun ga je ofx»zoval, kako je gledal v tla in razlp svaje mdsli. Niti enkrat ni dvignil glave, ko je govoril. Za va z minometi mu je bila sumljivo, vendar pa je bili' komandantovih mislih nekaj razuma. Komisarju ie tesno. Upiralo se mu je, da ne bi izpolnili pov je molčal. Hotel je pridobiti na času. Zato je vsi člani štaba skupno odločijo. Grabar pa je ostro odsekal: »To bova odločila midva, Perur ali si za to, da nas topništvo razbii in odidemo!’ Perunu so tekle najtežje n sfva. Bito je mraz, da se je dih čelo stopile potne kaplje. C o1 njal na drevo, 'bliskal z očr' odgovor. Iz teme se je uti prišel kurir s puško v rok gledala. Mraz mu je 1 imata nekaj med seb in skušal nekaj ukrr »No, kako mi' šonje. S