; TCJTOTassr*,
Domovina
NO. 179
A-11/1E RIE/1 IH— HO 1W1E
AMERICAN IH SPIRIT FOREIGN IN LANGCiAGG ONLY
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOVGNIAN
HORNING N€WSPAP€R

CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, NOVEMBER 20, 1975
LETO LXXVU.—VOL. LXXVH
Madrid prijel vet znanih komunistov
Ko si nova vlada princa Juana Carloso utrjuje položaj, je dala zapreti šest znanih levičarjev, pripadnikov Komunistične partije.
MADRID, Šp. — Princ Juan Carlos postopno pripravlja svoj režim, ki bo brez dvoma precej različen od sedanjega, ko bo dobil svojo končno obliko. Princ je previden, ker mora računati s politično stvarnostjo, predvsem z močjo pristašev starega režima. Značilno je njegovo priznanje pravice rabe pokrajinskih jezikov, baskovskega, ka-talanskega in galičanskega. Ko jim prinava obstoj in jih vključuje v kulturno skupnost Španije, omejuje dejansko njihovo uporabo. Kastiljščina je namreč uradno potrjena kot edini splošni uradni jezik v vseh delih Španije.
Komunisti so v dogovoru s drugimi tajnimi političnimi skupinami in strankami javno zahtevali izpustitev vseh političnih jetnikov in svobodo političnega delovanja. Režim je med tem dah prijeti 6 znanih levičarjev, članov tajne Komunistične partije Španije. Skupno naj bi bilo prijetih do 40 političnih‘aktivistov različnih levičarskih skupin. Komunistični partijski veteran Simon Sanchez Montero je bil prijet v bolnišnici, kamor je prišel na obisk svoje žene, ki je bila nedavno operirana.
V	zadnjem mesecu so prijeli skupno preko 120 oseb, osumljenih podtalnega političnega delovanja. Skoraj vsi so pripadniki skrajnih levičarskih skupin. Od preteklega avgusta, ko je stopil v veljavo posebni zakon proti teroristom, so prijeli blizu 500 ljudi.
V	okviru novega zakona ima policija pravico preiskav stanovanj brez predhodnega sodnij-skega dovoljenja in ima prijete lahko zaprte do 10 dni, predno jih mora izročiti sodišču.
GEN. FRANCISCO FRANCO E VČERAJ UMRL, ŠPANIJI
VLADA KRALJ JUAN CARLOS
j
NOVI GROBOV!
Anna Suban
Zadeta od srčne kapi je umrla na svojem domu na 260 E. 260 St. 75 let stara Anna Suban, roj. Hauptmann v Št. Vidu pri Stični v Sloveniji, od koder je prišla v ZDA leta 1921, vdova po leta 1961 umrlem možu Franku, mati Virginie Pausic, stara mati Cynthie in Joan, sestra Mary Morell, pok. Therese Kausek in Frances Martinjak. Pred svojo upokojitvijo je bila 19 let zaposlena pri Lincoln Electric Co. Pokojna je bila članica ADZ št. 8, SNPJ št. 812 in Kluba slovenskih upokojencev za Holmes Avenue okrožje. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v soboto, 22. nov., ob 8.15, v cerkev Marije Vne-bovzete ob 9., nato na Kalvarijo. Družina bo hvaležna za darove Slovenskemu starostnemu domu na Neff Road v spomin pokojne. Na mrtvaški oder bo položena nocoj ob sedmih. ------------o----
Pivo cenejše od mleka
v Milwaukeeju
MILWAUKEE, Wis. — To mesto je središče pivovarništva v baši deželi, država Wisconsin pa je središče mlekarstva. Zato je posebno zanimivo dejstvo, da je po zadnji podražitvi mleka postalo to dražje od piva.
Vremenski prerok
Delno oblačno, naj višja temperatura 66 F (19 C).
Gen. Francisco Franco, nekdaj najmlajši general v španski vojski, zmagovalec v državljanski vojni in nato skozi 36 let neomejen vladar Španije, je včeraj po dolgi, težki bolezni umrl v 83. letu starosti. K večnemu počitku ga bodo položili z vsemi državnimi častmi v nedeljo med njegove nekdanje soborce v Dolini padlih.
Vodstvo španije je po zakonu, ki ga je predložil že pred leti gen. Franco, prešlo v roke princa Juana Carlosa, ki je postal s Francovo smrtjo kralj Španije Juan Carlos !. Novi kralj je vnuk .zadnjega španskega kralja Alfonza.
---------o----------
Sovjelija pozvala Sirijo k podaljšanju dogovora o premirju
Razgovore o tem bo vodil glavni tajnik ZN Waldheim, ki je danes na poti na Srednji vzhod.
ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Sovjetska zveza je pozvala Sirijo, naj podaljša sedanji dogovor o premirju na Golanskem višavju in namestitvi čet ZN j tam za njegovo varovanje. Mos-jkva bi 1’ajše videla, da pogajanja j za podaljšanje tega dogovora j vodi glavni tajnik ZN Kurt | Waldheim kot ameriški državni tajnik Kissinger.
Waldheim se je v torek razgo-varjal o položaju na Srednjem vzhodu s Kissingerjem, ki je priletel sem iz Washingtona. Danes je odletel na Srednji vzhod, kjer bo v naslednjih dneh govoril z voditelji Sirije, Jordanije, Libanona, Izraela in Egipta.
Sedanji dogovor o premirju na Golanskemi všavju velja le do 30. novembra, če ne bo pravi-časno podaljšan, bo napetost tam porastla, ko se bosta obe strani hoteli zavarovati pred presenečenji.
Glavni tajnik se je o položaju na Srednjem vzhodu razgovap-jal v ponedeljek s sovjetskim poslanikom pri ZN J. Malikom, ki je ta mesec tudi predsednik Varnostnega sveta, varuha premirja na Srednjem vzhodu.
Odbor Doma se moti v zahtevi Kissingerju
WASHINGTON, D.C. — Zastopnik državnega tajništva W. G. Hyland je dejal novinarjem, da se je Domov odbor za preiskovanje obveščevalnih služb, ki mu načeluje kongresnik Pike, zmotil, ko' zahteva od Kissingerja. TL dokumenti niso več v njegovih rokah, odkar je prenehal biti predsednikov svetovalec za narodno varnost in s tem odgovoren za delo Narodnega varnostnega odbora.
Ko je Domov odbor zahteva! od Kissingerja dokumente, je ta izročitev odklonil z utemeljitvijo, da mu je tako naročil predsednik ZDA.
ZDA verna dežela
Več oboroženih kot kadilcev
Washington, D.C. — V ZDA je več nosilcev orožja kot kadil-cigaret, je s povpraševa-
SENAT IZGLASOVAL ZA OBRAMBO 90.7 BILIJONOV
Senat je v torek odobril 90.7 bilijonov dolarjev za narodno obrambo, 7 bilijonov manj, kot je vlada predložila, pa 564 milijonov več kot Predstavniški dom. Senat je potrdil s 95:2 glasovom novega obrambnega tajnika D. Rumsfelda, ki je sprejel omejeni proračun za narodno
obrambo.	1	'	~
V Senatu izglasovan prora-WASHINGTON, D.C. —- V to- čunski predlog za narodno o-rek je Senat odklonil predlog hrambo je sedaj pred konferen-znižanja obrambnega proračuna Co zastopnikov obeh zbornic, za 564 milijonov dolarjev potem,' ker je Predstavniški dom odo-ko je bil od obrambnega tajni- bril v isti namen pol bilijona štva predloženi proračun že v manj in so tudi sicer v predlogu Senatnem odboru zmanjšan za nekatere razlike. Pričakujejo, 7 bilijonov, ter izglasoval skupno da bodo zastopniki Senata in za narodno obrambo v tekočem Doma pristali na proračun okoli finančnem letu 90.7 bilijonov 9.4 bilijonov, dolarjev. Predno je Senat izgla-j Proračun za narodno obrambo soval proračun za narodno o- letos je za 8% večji od onega hrambo, je potrdil Donalda H. Jani in tega stvarno presega tudi Rumsfelda, nekdanjonga kon-jv kupni moči, ker je inflacija grešnika iz države Illinois in do- | popustila in računajo, da je se-sedanjega načelnika predsedni- daj okoki 6.6% in da bo postop-kovega glavnega stana v Beli !no še dalje popuščala.
hiši-	j	____o_____
Novi obrambni tajnik je star	J *	, *
43 let in je najmlajši, kar jih je | £iCLCiTlJ€Z V(2Stl bilo kdaj na tem važnem polo- WASfrTivfnTO\r n r — Demo-
iz Clevelanda in okolice
cev
njem, ki je zajelo mnogo gospodinjstev, ugotovil raziskovalec javnega mnenja Louis Harris. Senatnemu odboru je poročal,
PRINCETON, N.J. — Gallupovo povpraševanje je dognalo, da nekako 40% odraslih ljudi v naši deželi redno vsaj enkrat na teden gre v cerkev ali sinagogo.
Samo 6% odraslih je izjavilo, j da ima strelno orožje 47 odstot-da ne pripada nobeni verski kot gospodinjstev. Po Harriso-dokumente skupnosti, oziroma ne čuti pred- vih podatkih zahteva večina nosti do nje.	j Amerikancev strožje nadzorstvo
Obisk božje službe je soraz- ' nad orožjem. Štiri petine vpra-merno večji kot v večini ostalih ‘šanih je za obvezno prijavo vseh krščanskih dežel, število odra- j pištol, pušk in podobnega oro-slih, ki nimajo nobene vezi, ne žja.
uradne ne pripadnostne, z ver- J Po obeh septembrskih posku-skimi skupinami, je sorazmeno; sih atentata na predsednika dosti manjše kot v drugih kr-1 Forda, v Sacramentu in San ščanskih deželah. Tako je treba 1 Franciscu je začel novo razpra-ZDA smatrati za eno najbolj Ivo o strožjem nadzorstvu nad o-
vernih dežel krščanskega sveta, rožjem.
žaju. Odobren je bil s 95: 2 glasovoma. Senatorja J. A. Helms in R. Stone nista glasovala proti potrditvi Rumsfelda, ampak sta s svojima glasovama protestirala proti odslovitvi J. Schlesin-gerja, ki ga je predsednik Ford 2. novembra zamenjal z Rums-feldom.
Novi obrambni tajnikt proračun sprejel
Med tem ko je bivši obrambni tajnik Schlesinger protestiral proti zmanjšanju sredstev za narodno obrambo ter zmanjšanje označil za “enostransko in samovoljno”, kar so mu prenekateri v Kongresu zamerili, je novi obrambni tajnik Rumsfeld sprejel sklep Kongresa. Proračun je bil izglasovan z 87:7 glasovom po tridnevni precej mirni in običajni razpravi. Tekom te je bilo sprejeto dopolnilo, ki določa, da naj bo oporišče za lovce medcelinskih raket v Severni Dakoti, stavljeno v rezervo z izjemo radarja, ki je sposoben odkriti bližanje medcelinskih raket na velike daljave.
4 bilijone za obešČevalne službe
Tekom razprave o proračunu narodne obrambe je prišlo na dan, da je v njem skritih okoli 4 bilijone dolarjev za potrebe obveščevalnih služb, med njimi CIA.
Proslava srebrnega jubileja Slovenske radio ure v Chicagu 25. oktobra 1975
Slavje SLOVENSKEGA DNEVA v Chicagu, se je pričelo s proklamacijo župana Richarda J. Daley-ja v njegovem uradu ob prisotnosti slovenskega zastopstva. “Gospodična” dneva, Mirica Leskovar, je prejela uradni dokument in župan se je zadržal z delegacijo v prijaznem razgovoru. Poleg slovenskih radijskih plesalcev so bili navzoči Ludvik in Corinne Leskovar, slavljenca 25-letnice radijskih oddaj, alderman Marzullo, ki je sponzoriral slovensko resolucijo v mestnem svetu, dalje so-urednik
čikaške Tribune, Fred Orehek in voditelj večine v mestni zbornici alderman Mihael Bilandič.
Obe veliki sveto-štefanski dvorani sta bili prepolni rojakov od blizu in od daleč, ki so navdušeno prisostvovali prvemu nastopu nove radijske plesalne skupine, odličnemu petju solista Eddija Kenika ter drugih točk kulturnega programa tega večera. Poleg župana je tudi guverner Walker podpisal proglas o proslavi 25-letnice ter 57 letnici slovenske neodvisnosti z osebnimi čestitkami.
WASHINGTON, D.C., kratski klub predstavniškega doma je odklonil s 172:98 podporo predlogu ustavnega dopolnila, ki bi prepovedovalo prevažanje šolarjev z busi za dosego integracije.
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Ford je odložil pomoč New Yorku, dokler država New York ne odobri načrta za rešitev mesta iz aedanje stiske. Ford je odklonil predlog Domovega bančnega odbora za 3 bilijone dolarjev pomoči New Yorku za dobo 5 let. Odložitev pomoči pomeni povečanje pritiska na mesto in državo New York, da si pomagata sama iz stiske, v katero sta zašla po lastni krivdi.
WASHINGTON, D.C. — Tu zaseda ameriška katoliška škofovska konferenca. Njen predsednik nadškof Joseph L. Bernardin iz Cincinnatija v Ohiu je v uvodnem govoru opozoril na stanje obnove v smislu določil drugege vatikanskega vesoljnega cerkvenega zbora. Te v nekaterih škofijah izvajajo s preveliko vnemo, drugod pa se za nje komaj kaj brigajo.
PITTSBURGH, Pa. — Včeraj je onesnaženje zraka nad mestom doseglo 249 na merilu, ki seže do 300, in 30 podjetij je moralo omejiti obrate, ko je bilo ozračje tako umazano, da je predstavljalo resno nevarnost za zdravje ljudi.
DENVER, Colo. — Tu je padlo včeraj pet palcev snega, še veliko več ga je dobila Nebraska, pa tudi Kansas in New Mexico, Snežni zameti so divjali v Iowi in v Južni Dakoti, v Montani imajo snega ponekod več čevljev na debelo.
WASHINGTON, D.C.— Gradnja novih hiš je v oktobru porastla za 15% napram oni v septembru in je dosegla v zadnjih 16 mesecih najvišjo raven — 1,458,000 hiš letno.
KAIRO, Egipt. — Včeraj je prispela v Egipt sovjetska trgovinska delegacija na razgovore o novi ureditvi plačevanja egiptskih dolgov Sovjetski zvezi. To vprašanje je delni vzrok trenj in sporov med obema državama.
LONDON, Vel. Brit. — V sredi mesta je v znani restavraciji eksplodirala bomba, položena od Irske republikanske armade, pri čemer sta bili 2 osebi mrtvi, 17 pa ranjenih.
NEW YORK, N.Y. — Nekdanji voditelj bojevitih “Črnih panterjev” Eldridge Cleaver, ki
Zahvalni dnevi pri Sv. Vidu—
Fara sv. Vida prireja za ta konec tedna, v petek, soboto in nedeljo, svoje “Zahvalne dneve”, na katere prav lepo vabi svoje farane in faranke in druge naše ljudi iz bližnje in daljne okolice. Pridite, poveselite se na tej veliki farni prireditvi in podprite s svojo udeležbo župnijo sv. Vida! Za razpored poglejte v današnji oglas!
Zahvalni festival
pri Mariji Vnebovzeti—
Fara Marije Vnebovzete v Collinwoodu ima v nedeljo svoj vsakoletni “Zahvalni festival*’, na katerem bo prijetno in veselo kot prejšnja leta. Vsi lepo vabljeni! Oglas o tej farni prireditvi bo objavljen v jutrišnji izdaji našega lista.
Bazar v Newburgu—
Slovenski narodni dom na 80. cesti v Newburgu priredi velik bazar ob Zahvalnem dnevu, na katerega vabi vse okoličane, pa tudi druge slovenske ljudi.
Poročna obletnica—
Včeraj sta praznovala 63-let-nico poroke poznana in spoštovana zakonca dr. Frank J. Kern in njegova življenjska družica ga. Agnes, 124 E. 201 St. Euclid, Ohio. Dr. Kern je dopolnil že 89 let, njegova ženka pa že 87. K visoki poročni obletnici iskreno čestitamo z željo, da bi se slavljenca še dolgo veselila skupnega življenja. Bog ju živi! Grdinovi koledarji—
Priljubljeni Grdinovi koledarji za leto 1976 so že na razpcv lago. Brezplačno jih lahko dobite v obeh Grdinovih pogrebnih zavodih, v Grdinovi trgovini s pohištvom na Waterloo Rd. ali pa v Grdinovem kegljišču na 6017 St. Clair Avenue. Dobi ga lahko vsaka družina. Več v današnjem Grdinovem oglasu.
Seja—
Klub slovenskih upokojencev - newbursko okrožje 'ima svojo sejo prihodnjo sredo, 26. novembra ob enih popoldne v Slovenskem narodnem domu na 80. cesti. Vse članstvo vabljeno!
Azija prvič v zgodovini brez bolnih na kozah
ŽENEVA, šv. — Svetovna zdravstvena organizacija je objavila, da se je sedaj zgodilo prvič v znani zgodovini Azije, da tam nikjer ne razsajajo koze.
Pri podrobnem in načrtnem pregledu vseh vasi v Bangladešu niso odkril niti ep ega slučaja te bolezni.
je pred 7 leti pobegnil pred sodbo na tuje, se je včeraj vrnil prostovoljno v ZDA in bil prepeljan v Kalifornijo, kjer bo moral znova pred sodišče. Za vrnitev domov se je odločil, ker se je “počutil kot riba izven vode” v tujini, kot je to sam dejal.
LIZBONA, Port. — Položaj na Portugalskem se znova zaostruje, ko so šli komunisti in drugi levičarji na ceste v Lizboni, socialisti, ljudski demokrati in drugi podporniki vlade pa demonstrirajo po mestih v srednjem in severnem delu dežele. Predsednik republike Gomes je dejal, da “položaj zahteva močnejše zastopstvo komunistov v vladi”. LONDON, Vel. Brit — Vlada je v prestolnem govoru ob odprtju novega zasedanje parlamenta napovedala podelitev samouprave Škotski in Wale-su.
mEmsm Domovina
/»• I I/I <- » X— I iO Al I
SX17 St. Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation
nfeUabad daily except Wed., Sat, Sun., and holidays, 1st week of Juts Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
ddružeos države:
$23.00 na leto; $n.50 ta pol leta; $7.00 ea 3 mesece danado in dežele izven Združenih držav: sid.OO na leto; $12.50 za pol leta, $7.50 za 3 mesece Petkova izdaja $7.00 na leto
s uBg GRIPTION RATES-
ttuted States
*23.00 per year, $11.50 for S months; $7.00 for 3 months Janada and Foreign Countries:
$25.00 per year; $12.50 for 6 months; $7.50 for 3 months Friday Edition $7.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
<18	No. 179 Thursday, Nov. 120, 1975
Partija se začela zanimati za zdomce, ko jim Cerkev pomaga že dolgo
Usoda Slovencev, ki so zapustili svojo domovino in šli po svetu “s trebuhom za kruhom”, je končno začela zani-. mati tudi ljubljanski komunistični režim. Tako sedaj v. Ljubljani proučujejo stanje zdomcev z raznih vidikov, pri čemer pa se ne drže načela stvarnosti in nepristranosti. To je sprožilo odpor in kritiko.
V	sklopu tega zanimanja za zdomce je Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo izvedel obširno raziskavo z naslovom “Slovenski delavci v Zvezni republiki Nemčiji, sociološki vidiki emigracije, vključevanje v imigrantsko družbo ter vračanje v domovino”.
Na podlagi prve obdelave podatkov sta vodja te raziskave Niko Toš in raziskovalni svetnik Inštituta Stane Saksida pedala razne izjave, ki jih je v obliki intervjuja objavilo ljubljansko “Delo”.
V	sklopu tega intervjuja je bilo postavljeno vprašanje, “Ali lahko govorimo o vplivu cerkve na naše zdomce?”, na katero je Toš odgovoril:
“Podatki, ki bi dopuščali poglobljeno, dokončno oceno tega vidika, so še v obdelavi, lahko po vseeno trdimo, da Cerkev nima prevladujočega vpliva. Lahko bi celo trdili, da je njen vpliv na zdomce majhen, kar pa verjetno izhaja iz socialnih in individualnih karakteristik ter populacije, saj gre v glavnem za mlade ljudi. Cerkev ne dosega tiste stopnje povezave z njimi, kot jo sicer opazimo v domačih okoljih. Seveda pa to ne pomeni, da v določenih primerih in področjih Cerkev ne deluje izrazito močno.”
Toševe trditve so bile objavljene v “Delu” dne 16. avgusta. 27. septembra pa je isti dnevnik med pismi bralcev objavil odgovor nekega Janeza Čuka iz Muenchena, ki je med drugim trdil:
“Kar zadeva vpliv Cerkve, sem se začudil tako pavšalnim ocenam vloge in vpliva Cerkve med našimi delavci. Morda vse to izvira iz dejstva, da ta del raziskave analitično še ni obdelan, toda zakaj potem taka trditev? Res je, da Cerkev v tujini ne dosega tiste stopnje povezanosti kot v domačem okolju, vendar moramo priznati, da so verske ustanove v tujini tako rekoč prve ustanove, na katere se obrne naš človek, če je v zadregi. Prav tako je Cerkev bila prva, ki se je začela zanimati za “tuje” delavce, za naše ljudi.
Ker Nemčija ne pozna ločitve države od Cerkve, je Cerkev v dotoku “tuje” delovne sile odkrila svojo socialno odgovornost in nalogo. Že pred leti je z lepaki: “Zahtevali smo delovno silo. a prisn so ljudje” spreminjala in oblikovala zavest domačinom v odnosu do prišlecev. Poleg tega je pri svojih administracijah uvedla socialno, prevajalno, svetovalno in druge službe. Namen Cerkve torej ni bil imeti vpliv, tpmveč pomagati.
Zdi se mi, da bi Cerkev v tukajšnjih okvirih lahko storila še marsikaj za zbiranje naših ljudi in ohranjanje slovenstva. Seveda to zahteva popolno in osebno angažiranost, kar je velik napor.
Znano je, da je večina slovenskih duhovnikov organizirala tečaje slovenščine za otroke, zbira ljudi h kulturnim m zabavnim prireditvam. Večina naših ljudi prihaja iz o-kolja, kjer je stik z duhovnikom zelo naraven in pozitiven, kar je opaziti tudi v njihovem odnosu v tujini. In slednjič je našim ljudem vseeno, kdo jih zbira. Važno je, da so skupaj, da se lahko spoznavajo, pogovore, povesele, da se nekdo zanje zanima.
Znan je tudi primer mladega slovenskega duhovnika, ki je s svojo zavzetostjo zbral otroke, pripravil teren in pripravil pogoje za slovensko šolo ali dodaten slovenski pouk, a je zaradi nerazumevanja in premajhnega zanimanja političnih ter družbenih organizacij iz domovine resigniran opustil zamišljeno in pripravljeno idejo.
Zdi se mi, da nam manjka povezanosti in medsebojnega sodelovanja. Ne bi smelo biti važno, od kod prihaja zamisel. Prednost oaj bi imela skupna želja pomaganja, ohranjanja našega človeka v njegovi zreli in zdravi samoniklosti.”
Hote ali nehote je Janez Čuk v svojem odgovoru pokazal na jedro problema: namreč, da se veliko napora za ohranjevanje narodne zavesti med našimi delavci po zahodnih državah izgubi v prazno prav zaradi pomanjkanja zanimanja domovine. Kako si partijci sploh upajo kritično presojati delo Cerkve na tem področju, ko so bili, in so še v neštetih primerih, prav slovenski duhovniki s podporo nemške Cerkve edini, ki se zanimajo za težko usodo in borilo za narodno ohranitev slovenskih zdomcev.
In v kolikor se je partija začela za ta del slovenskega naroda zanimati, dela to le'zaradi tega, da bi zdomske delavce iztrgala vplivu Cerkve. Koliko je bilo že v partijskem časopisju, tudi v “Delu”, pisanja o tem, da je treba
storiti vse, da se te delavce znova spravi pod vpliv in kontrolo raznih partijskih organov, češ da zapadajo “politični protijugoslovanski propagandi,” ki naj bi jo vodili med njimi tudi duhovniki. Kaj morda ni omenjeni sociološki študij tudi del te ofenzive?
In s tem delom partija, namesto da bi pomagala pri o-hranjanju narodne zavesti, le še otežuje delo onih, ki jim je narodnost resnično mar in ne kot komunističnemu režimu, pri katerem prevladujejo v prvi vrsti le lastni interesi. In tem interesom se mora podrediti vse, tudi narodna u-soda tistih, ki so zaradi zgrešenega komunističnega gospodarstva morali za kruhom v tujino.


BESEDA IZ NARODA


Veliki farni dnevi pri Sv. Vidu
Odbor MZA za I. 1875-76
Društvo laš im št. 50 ADZ vabi na letno sejo
GARFIELD HEGHTS, O. -Vse članstvo Društva Naš dom št. 50 ADZ vabim na letno sejo v nedeljo, 23. nov., ob dveh popoldne v Slovenski narodni dom na 5050 Stanley Ave. na Maple Heights.
Letna seja je važna, na njej so podana poročila o preteklem delu, o njih se razpravlja in sestavlja. predloge za delo v prihodnjem poslovnem letu. Na njej volimo društveni odbor. Važno je, da pridemo na to sejo vsi, ki le moremo. Vem, da je težko prihajati redno na seje, ko imamo vedno dovolj dela in
_	T-, • ^	v	.	i skrbi, toda enkrat na leto se pa
Cleveland, O. — Pri fari sv. ali pa pečene piske: oboje seve-, v	.
,	v’ .	. , ,	.	,	7	,	, ,C	J., ,, ze lahko odtrgamo m pridemo
Vida smo ze nekaj tednov vsi v da bogato obloženo z najboljši-j _	i j	i
„.	,	.	,	,,,	.....	. ,x Po seji bodo na razpolago o-
zivahmh pripravah za veliko mi domačimi prikuhami. JNa ,	“
jesensko župnijsko prireditev, voljo bo tudi vsake vrste pijača j p ;	.	..,
Ko to pišemo, so ze vse glavne kot tudi vsak cas kava s peci-	Jennie Pu -el ' ta'
priprave za njo končane; gre sa- vom po najbolj izbranem okusu. ]	_	8 y» J-
mo še za posameznosti. Saj smo Priznanih slovenskih bobov bo) pa že na samem pragu te naše pa žal tudi letos zmanjkalo. Naj redne vsežupnijske prireditve, jih nacvro naše v tem tako Skuki od leta do leta zajema bolj šene žene še toliko, vse gre takoj široki objem.	;v kup. če boste pohiteli, pa se
Velika vidovska letošnja vse- jih boste gotovo tudi letos lahko župnijska prireditev se začne najedli in še s seboj domov jih jutri, v petek, 21. nov. zvečer, boste lahko nekaj odnesli, ko bo vsem na voljo večerja. 'Ves čas naših župnijskih dni Postregli bomo s pečenimi riba- bo tako za mlade kakor tudi za mi in pa s sarmo, to je z znano vse druge dovolj zabave. Sploš-srbsko narodno jedjo, ki se je po no veselje bo tiste dni vladalo letu 1918 razširila po vsem jugo- na vsem zabavišču. Zlasti lepe-slovanskem prostoru in še daleč ga domačega petja ne bo zmanj-prek njega, tako da jo imajo kalo. Godbe vsake vrste po želji danes že na vseh mednarodnih in razpoloženju bo dovolj vse-jedilnikih. Konča pa se ta naša povsod. Kratko; Karkoli bo po-tako prisrčno domača župnijska želelo vaše srce, vse vam bo na prireditev v nedeljo 23. novem- voljo. Samo pridite, pridite od bra zvečer z velikim žrebanjem, blizu in daleč! Kakor doma se ko bo prvi srečni izžrebanec do- boste počutili. Več ko nas bo,
■bil $1000. drugi $500, tretji, če- bolj bomo veseli in bolj zado-trti, peti, šesti in sedmi pa po voljni.
$100. Kar čedni zneski, ki bi jih i Pri tem pa boste storili nekaj bil vsak vesel! Samo poskusiti dobrega: podprli boste namreč je treba! Ni pa nujno, da bi mo- vidovsko župnijsko skupnost, ki ral biti vsak, kdor bo kupil sreč- je zaenkrat še vedno trdno os-ke, navzoč pri samem žrebanju, rednjeslovenska v tej deželi. Sv.
In tudi srečk je še kar nekaj na Vid noče samo še dolgo dolgo ži-voljo: vsaka po $1. -, kdor pa jih veti, marveč hoče še naprej vzame za $5, pa dobi zanje šest krepko rasti in se razvijati. To srečk.	pa je gotovo tudi vaša volja in
V soboto in nedeljo bo na vo- vaša velika želja. Na svidenje Ijo dovolj domačih okusnih je- torej, rojaki in rojakinje, od dil. Za kosilo v nedeljo, za ka- vsepovsod! Sv. Vid se veseli tero vlada posebno zanimanje, vašega obiska, bo na izbiro ali goveja pečenka	Stari Vidovec
-o-----------
ZEMLJI
Čudovito je stopati bos po rosni travi in si pustiti umiti trudne noge od zemlje solza in misliti Nanj, ki je dal zemlji moč, da more reči kot mati: Na, otrok vzemi!
Zemlja — odprla si svoje prgišče in zdaj razpostavljaš kot slikar svoje bogastvo: sadove in barvo, polnost in obilje, srečo in vonjave sladke brozge svojih sadov. Kako lepo je sprejemati iz tvojih rok veliki pehar božje dobrote.
Poletje je padlo s svojo težo v jesen. Zlati so žarki na nebu, na bakrenem zvoniku in v naših očeh. Ponujajo se nam, kot se ponuja otrok v naročje.
Lepo je obstati sredi opojnega sadovnjaka in tehtati težo zrelih jabolk, v katere se zasajajo mladi zobje naših otrok. Slast in neizmerna sreča napolnjujeta njih oči, kot bi nekje daleč odprl Stvarnik velike line svojega božjega zvonika in bi zaigrali vsi njegovi zvonovi naj lepšo hvalnico zemlji, soustvarjalki, pomočnici...,
Marjan Jakopič
Mtefjsk! sestanek Slovenske šale sv» ¥ida
CLEVELAND, O. — Preteklo pravljenost pomagati pri reše-nedeljo popoldne so se v knjiž- vanju problemov in iskanju no-nici farne šole sv. Vida zbrali vih poti, da bo mogla Slovenila skupni sestanek učiteljski ska šola še dolgo uspešno delo-zbor in starši otrok Slovenske vati v naši sredi, šole, da bi skupno prerešetali j p0 končani debati je vsaka probleme in našli novih poti za skupina podala poročilo o svo-uspesno delovanje šole v bodo-.jjfr idejah in predlogih. Vse te ee. Sestanka se je udeležil tudi ■ predloge bo treba dobro premi-
ravnatelj šole č. g. Jože Bož-nar. 'Sestanek je vodila ga. Milena Stropnik.
Upraviteljica šole gdč. Angela Bolha jev svojem poročilu staršem razložila namen Slovenske šole, ki je naučiti otroke brati in pisati slovensko ter jim ob odkrivanju narodnostne in verske tradicije vzbujati narodno zavest, da bi bili sposobni pred tujci dostojno predstavljati svoj narod. Za uspešno delovanje potrebuje šola' pomoč in sodelovanje staršev. In kaj naj narede starši, da bo šola uspeš-
sliti in nato poiskati način, kako jih dejansko tudi uresničiti. Če bo ostalo samo pri predlogih in idejah, potem roditeljski sestanek ne bo prinesel zabeljenega uspeha.
Preveč je bilo predlogov, da bi jih tukaj navajal. V glavnem so se vsi strinjali v tem, da morajo starši doma dopolnjevati delo šole s tem, da vzpodbujajo svoje otroke, naj z njimi govore slovensko, da berejo slovenske knjige in časopise, poslušajo slovenske radio od-
na? Predvsem naj z otroki go-; a'aje in slovenske plošče. Starši vore slovensko, berejo naj z učiteljski zbor morajo med njimi slovenske knjige in čašo- seboj sodelovati, šola mora u-pise, molijo naj z njimi po slo- čencem, ki so bolj šibki v zna-vensko ter obiskujejo slovenske i n.iu slovenskega jezika, nuditi prireditve in poslušajo sloven-' posebno pomoč, ske radijske oddaje. Starši se | Po končanem sestanku so se merajo zavedati, da so si naio- vsi udeleženci še dolgo pogovar-
žili veliko breme in dolžnost, ko so vpisali svoje otroke v Slovensko šolo. Družina je temelj slovenske vzgoje.
Po nagovoru gdč. upraviteljice so udeleženci sestanka, ki so bili razdeljeni v osem skupin, začeli premlevati probleme šole, staršev in otrok in iskati novih poti za uspešnejše delovanje šole v bodoče. Vsaka skupina zase je debatirala izmenjavala misli in predloge. Razveseljivo je, da so starši pokazali toliko zanimanja za šolo in pri-
jali med seboj pri skodelici kave in koščku peciva. To je bil gotovo prvi uspeh sestanka. Želimo, da. bi temu sledili mnogi v dobrobit šole, otrok, staršev in vseh Slovencev.
M. Odar
Catholic Mission Aid - CMA — Misijonska znamkarska akcija - MZA ima za leto 1975/76 sledeči odbor:
Ožji odbor: duhovni vodja Rev. Charles A. Wolbang, C.M.. predsednica Marica Lavrisha. podpredsednik Ing. Joseph Zelle, tajnik Mathew Teka-vec, zapisnikarica Mary Celestina, 4935 Gleeten Rd., Cleveland, Ohio 44143, te!.. 381-5298, blagajničarka Ivica Tominec;
nadzorni odbor:	Vida	Švajger,
Lojze Petelin, Štefan Marolt; odborniki:	Rudi Knez, Frank
Kuhel, Anica Knez, Agnes Leskovec, Mary Strancar, Ivanka Tominec; namestnika:	Ivanka Pograjce,
Vinko Rozman.
ISKRICE
Treba si je zapomniti tole: če hoče vlada kaj dati, mora naj- uveljavi ali vsaj ohrani naša pe-
ZVM-OVA PLOŠČA SLOVENSKIH PESMI
Washington, D.C. — Med poročili o razmerah v Saudovi Arabiji je televizijski poročevalec nedavno poudaril, da je to edinstvena dežela, edinstvena zato, ker ima preveč denarja.
Gornje je gotovo pretirano. Tudi dvomim, da je med nami kdo, ki bi se mogel pohvaliti, ali da bi celo potožil, da ima preveč denarja. Gotovo pa so ljudje, morda celo med nami, ki premorejo toliko, da si lahko privoščijo domala vse, kar jim zemeljsko življenje more nuditi. Če ne vedno v resnici, vsaj na videz.
V zadregi, kaj podariti za rojstni dan nekomu, ki ima vse in še več, kar potrebuje, sem nedavno poklonil slovensko ploščo “ZVON”. Ni Slovenec, in v resnici dvomim, da je sploh vedel kaj več o Slovencih kot to, da jim je dom nekje v Evropi; še bolj dvomim, da je celo vedel, da Slovenci niso isto kot Poljaki ali čehoslovaki - naziv Čeho-slovak se med nami nemalokdaj sliši, čeprav je nespameten in je bil Beneš menda edini, ki je trdil, da je po rodu Čehoslovak, kajti vsi drugi so ali Čehi ali Slovaki. Posebno sem bil zato vesel, ko sem v odgovor na moje darilo dobil zahvalo in istočasno pohvalo, češ da ne bi mogel zbrati lepšega darila kot ZVON-ovo ploščo.
Ko bomo za božič spet obdarovali svojce in prijatelje, bo ZVON-ova plošča sila primerno darilo. Domala vsak, če plošče še nima, je bo vesel. Plošča je na razpolago pri vodji slovenske pevske skupine ZVON in jo lahko dobite, za ceno $5.00, če pišete na
Z, V O N 62 May Street, Fairfield, Conn. 06430
Vabilu, da ploščo kupite, bi bilo primerno dodati še skromno slovensko misel: Naši rojaki v Ameriki, ki si prizadevajo, da se
prej vzeti.
sem, ' zaslužijo, da jim damo
JOUn S. COLEMAN, priznanje, oporo in podporo. Ko ameriški podjetnik. ^ si nabavimo ZVON-ovo ploščo,
nedvomno v naše lastno zadovoljstvo in zadovoljstvo naših obdarovancev, bomo ZVON-u tudi istočasno dali priznanje, oporo in podporo. Ob njej bomo zaživeli lepoto in mistiko slovenske pesmi, njeno domačnost in tajinstveno moč, ki so jo ZVON-ovci na ovitku plošče takole opisali:
“Pesem, občuteno zapeta in pesem razposajena, je vedno bila del slovenske narave. Slovenska pesem je spremila v svet slehernega Slovenca, ko je odhajal iz pretesnega mu doma in še bolj, ko mu je beg pred nasiljem narekoval pot v širni svet. Slovenska pesem, tudi domotožno zapeta, ga spominja na rodove, ki so odšli, na rod tisoč let pred našim. Slovenska pesem živi v družinah, v cerkvi, zbori jo prepevajo; v slovenski pesmi se zrcali slovenska duša, s pesmijo se naš človek veseli življenja in spet s pesmijo se poslavlja, ko življenje zastane”. , Iskrenemu vabilu in priporočilu čitateljem, ki se v treh besedah bere “KUPITE PLOŠČO ZVON”, naj dodam še poziv pevski skupini ZVON, da nadaljuje in izda še druge plošče slovenskih pesmi. Ljubitelji sloveske pesmi bomo ZVON-u hvaležni in njegovih plošč veseli.
Cyril J. Mejač
IZ NAŠIH VRST
Maywood, 111. — Spoštovani! Oprostite moji zamudi. Bil sem mesec dni od doma in tako sem čisto pozabil, da je čas za obnovitev naročnine.
Z Ameriško Domovno sem ze-io zadovoljen. V njej je mnogo zanimivih člankov, kot uvodnik od 31. oktobra t.L, kjer je opisano, kako so selili uboge Slovence. Tudi jaz, moja žena in hčerka smo bili take žrtve. Šli smo od Hodoša preko Janers-derfa v Avstrijo. Doživeli smo tudi smrtni slučaj v madžarskem gozdu.
Jaz sem bil dvakratna žrtev. Komaj so me izpustili iz Teharskega taborišča, so me dva meseca nato že izselili. Res žalostni so spomini na tiste čase!
Prilagam ček za obnovo enoletne naročnine in dar za tiskovni sklad.
Mnogo uspeha in sreče pri izdajanju Ameriške Domovine.
Vaš vdani
Edjvard Bizjak *
Willard, Wis. — Spoštovano uredništvo! Moja naročnina bo zapadla sredi novembra. Zopet jo pošiljam, morda zadnjikrat.
Stara sem že 92 let. Ne morem več veliko brati, oči so že. slabe in vse drugo je opešano.
Lepo pozdravljam vse skupaj in Vam želim vse dobro! Vaša dolgoletna naročnica
Mary G rego rich *
Painesville, O. — Spoštovani! S priloženim čekom obnavljava naročnino za prihodnje leto in prilagava dar listu.
Obenem pošiljava tri' fotograr-fije iz dobe našega potovanja iz Avstrije v Ameriko. Eh posnetek je pred samostansko cerkvijo v okolici Solnograda, julija leta 1949, nato v Bremenhafenu
pred vkrcanjem na ladjo. Sredi med nami stoji blagopokojni kranjski dekan č. g. Matija Šker-bec.
Tudi nekaj drugih, ki so bili takrat z nama, se je že odselilo v večnost, nekaj nas je pa še tu, hvala Bogu!
Gotovo bo g. urednik Vinko Lipovec prepoznal znane obraze. Morda spravite te fotografije v Vaši kartoteki, ker bi jih bilo škoda zavreči.
Prejmite vsi v uredništvu in upravi iskrene pozdrave!
Julka in Jože Klammer
North Chicago, 111. — Spoštovani! Prav lepa hvala za prijazno obvestilo o poteku moje naročnine.
Z Ameriško Domovino sem več kot zadovoljna, posebno nam starim je zelo potrebna.
Naj dobri Bog povrne ves Vaš trud!
Agnes Ivahetich
*
Barberton, O. — Spoštovani! Tukaj pošiljam naročnino za A-meriško Domovino, s katero sem zelo zadovoljna.
Lepo pozdravljam vse skupaj, posebno pa Mary Debevec!
Vaša zvesta naročnica
Mary Zakrajšek
Evropska cesta smrti
Več analiz je pokazalo, da tujci, začasno zaposleni v ZR Nemčiji, ne poznajo zahodno-nemških prometnih predpisov in pravil o vedenju v tamkajšnjem metu.
avtomobilskem pro-
Zanimivo je na primer, da pridejo Nemci — ob upoštevanju številčnega razmerja — zaradi vožnje pod vplivom alkohola dvakrat pogosteje pred sodišče (29.7 odstotka) kakor tuji delavci (13.9 odstotka). Zaradi brezobzirne ali lahkomiselne vožnje se domačini zagovarjajo pred sodniki trikrat pogosteje kot tujci.
Zdomci, ki v ZRN vozijo avto, pa so “nepoboljšljivi” v tem smislu, da ne upoštevajo prednosti — preprosto zato, ker ne poznajo veljavnih predpisov. Prav tako pobegnejo s kraja nesreče pogosteje kakor Nemci, in sicer zato, ker ne govorijo dovolj dobro nemško in se boje, da ne bodo mogli pojasniti.
Zadnje čase se čedalje pogosteje dogaja, da umre pri prometnih nesrečah tudi po osem turških državljanov, in sicei-predvsem zato, ker utrujeni se-dijo za krmilom in ker niso vajeni dolge vožnje v prometu’ gneči. Prav zato je dobila vzdevek “cesta smrti” najdaljša evropska prometna žila E-5, ki Pe Ije iz Belgije preko Aachna, Frankfurta, Nuernberga, Muenchena, Salzburga, Ljubljane Zagreba in Beograda do Aten in Istanbula.
Akcija, v katero so se vključila vsa množična občila, ima dva cilja: seznaniti tuje delavce s pravili o ‘lepem vedenju’ med avtomobilsko vožnjo, hkrati Pa jih naučiti tisto, česar ne zna' jo, začenši pri tem, kakšen profil ima avtomobilski plašč, Pa vse do tega, kdaj in kako nagi0 je mogoče kje voziti.
Zakaj so me obsodili na smrt?
Paterson, N.J. — Opisal sem, plomati Italiji sovražnih držav kako smo skušali pomagati roja- sem namreč javno priznaval, da
kom, ki so jih Nemci preselili v Srbijo in na Hrvaško.
Malo pred veliko nočjo leta 1942. so pa Nemci v Beogradu zaprli več vodilnih Slovencev, katerih večina je končala v Dachau, in so iskali tudi mene. K sreči sem bil takrat v Sloveniji in me niso dobili.
Ker se v Srbijo nisem več upal, sem se začel posvečati delu za internirance po italijanskih taboriščih, kamor so začenjali Italijani na debelo pošiljati naše ljudi. Naša pisarna na Rakovniku je bila zdaj še bolj zaposlena.
Največ sem hodil v taborišča v Gonarsu, Monigo pri Trevisu in v Fraschette v Srednji Italiji. Za otok Rab mi pa Italijani nikakor niso hoteli dati dovoljenja, češ da je to zasedeno ozemlje. Sem par krat prosil apostolskega nuncija pri italijanski vladi za posredovanje, pa tudi on ni uspel.
Italijanom postal sumljiv.
Zelo pogosto sem potoval tudi v Rim, kamor sem nosil poročila škofa dr. Rozmana za sve-
sem imel zveze z njim, kar sem skušal pri zasliševanju kar moč tajiti.
Ko se je sv. Oče na nosilnici vračal iz cerkve, me je Mons. Moscatello popeljal čisto k nosilnici in sv. Očetu povedal/ da sem jaz tisti, ki ga je rešil iz ječe. Dal mi je svoj blagoslov. Ko sem ga prejemal in se križal, sem se čutil tako srečnega, da bi bil pripravljen iti še enkrat v ječo samo za tisto doživetje, pa ni bilo treba.
Na smrt obsojen!
' Nisem bil še en teden doma, ko sta prišla k meni dva italijanska tajna policista in mi povedala, da so me partizani obsodili na smrt. Ko sem bil še v ječi, so Italijani naredili ofenzivo v Iškem Vintgarju in zaplenili arhiv vodstva “Osvobodilne fronte”. V njem je bil tudi seznam oseb, ki so jih obsodili na smrt in jih je treba pospraviti. Med njimi da je tudi moje ime, sta mi rekla, nato pa vprašala, če bi želel imeti policijsko varstvo, pa sem se zahvalil, ker bi s tem še bolj opozarjal na
tega Očeta, da jim ni bilo treba ‘Sebe. Ker sem bil veliko na poiti skozi italijansko cenzuro, Paitovanju, sem upal, da komuni-tudi pošto za dr. Kreka in druge ’stom pač ne bo labko najti me, naše ljudi v Londonu, ki sem jo \ZSliq ni(;j nisem bil kaj posebno oddajal jugoslovanskemu posla-L skrbeh zaradi tega; ništvu v Vatikanu. Za vsako j Nikakor pa nisem mogel dou-potovanje sem moral dobiti od	zakaj so me obsodili na
italijanske policije v Ljubljani smrb Le kaj sem jim storil? posebno' dovoljenje. Čez nekaj ,pakQ v Srbiji kot po italijanskih mesecev so pa Italijani ugoto- -ahoriščih sem pomagal vsem vili, da oddaja londonski radijo brez razjike političnega mišlje-
najnovejše novice iz Slovenije;
nja. Saj za to se takrat še bri-
vsaKe tri ali štiri dni za tem, ko gak nismo. Da je le bil kdo Slo-jaz pridem v Rim. Postal sem veneC; pa smo mu nudili pomoč, jim sumljiv in začeli so mi sle- £e je ,bb v g^ski.
diti.
Pa še nekaj je vrglo na mene
Nekoč sem celo samo zato potoval v Rim, da sem nesel proš-
slabo luč. Nekaj internirancev |nj0 gkofa Rožmana na Mus-iz gonarskega taborišča je ušlo. go^n-a za pomilostitev Toneta Pod barako ob ograji so izko-; rpomšiča; tajnika slovenske kopali rov ven na koruzno polje munistične partije, ki so ga Ita-in jo brez sledu popihali. Med ]jjarb obsodili na smrt. Nihče mi
njimi je bil tudi neki dijak iz Device Marije v Polju, ki je bil nastavljen v pisarni in sva vsa-kikrat, ko sem prišel, precej govorila, ker je sprejemal pakete, ki sem jih prinašal. Italijani so me zato osumili, da sem bil kaj udeležen pri tistem pobegu, in so me na Mali Šmaren 1. 1942. aretirali, ko sem se pripeljal na železniško postajo v Rim.
Rimska jpča in rešitev iz nje.
Presedel sem tih mesece v samici v zloglasni ječi Regina coeli v Rimu. Očitali so mi marsikaj, dokazati pa le niso mogli. Ko so me 6. decembra izpustili, so mi rekli, naj se sv. Očetu Piju XII. lepo zahvalim, ker na njegovo posredovanje odhajam
ni povrnil stroškov za tisto potovanje, Salezijanska družba, na Slovenskem ga je krila. Komunisti me pa za plačilo obsodijo na smrt! Nikakor mi ni šlo v glavb, kako je to mogoče.
Danes, ko gledam na tiste čase iz večje razdalje, pa to dobro razumem. Ločiti je namreč treba med komunistično propagando in njihovimi resničnimi nameni. Takrat tega še nismo videli tako jasno kot danes.
Komunisti s6 ustanovili “Osvobodilno fronto” in na ves glas vpili, da se borijo proti okupatorjem za svobodo slovenskega naroda. Resnica pa je bila, da so hoteli s to propagando preslepiti narod, da bi jim verjel,
na svobodo. Na mojo pripombo, jjm siecjii in s tem pomagal priti da itak nisem ničesar kriv, so na objast. Njihov resnični boj dejali, da sem prvi jetnik, ki pa nj veljal okupatorjem, mar-
grem iz tistega dela ječe na svobodo, ker od tam je pot ali pred vojaško sodišče ali na Liparske otoke.
Zunaj sem zvedel, da je bil
več vernim in zavednim Slovencem, ki niso hoteli tuliti z njimi.
Med narodom so hoteli veljati, kot da samo oni delujejo pro-jti okupatorju in narodu poma-
škof dr. Gregorij Rožman medjgaj0_ Hoteli so imeti monopol tem v Rimu in da je sv. Očeta za g ^ega razloga so vsakega, naprosil za posredovanje.	|ki je narodu res pomagal, sma-
Na praznik Brezmadežne je tra]i za svojega konkurenta in bila v cerkvi sv. Petra v Rimu sovražnika in so se ga hoteli velika slovesnost: sv. Oče je po- znebiti. To je bil vzrok, da so svetil človeški rod Marijinemu padli ing- Rmer, Ivo Peršuh, dr. brezmadežnemu Srcu. Mons. Ehrlich in drugi, in samo zaradi Moscatello, vršilec dolžnosti ju- tega so tudi mene obsodili na goslovanskega poslanika pri Va- smrt,.
tikanu, mi je poslal vstopnico. | Naj bo moj sveti angel varuh Zelo sem je bil vesel. Ko sem‘iepo zahvaljen, da jim takrat pa prišel v cerkev, sem se pa kar jnjsem padel v roke! naravnost prestrašil in se obota-	Rev. dr. Fr. Blatnik, SDB
vljal iti na prostor, za kamor je	------—-—
veljala. Bila je namreč tribuna Smrt zaradi ljubezni za diplomate, registrirane pri Zaradi nesrečne ljubezni je Vatikanu. Mons. Moscatello je : umrla 15-letna angleška dijaki-videl mojo zadrego, mi prišel | nja Yvonne Bend. Potem ko ji nasproti in me postavil poleg' je fant obrnil hrbet, je omahni-sebe, na mojo levico pa britan- ! la v globoko nezavest, naslednji skega poslanika Osborna, s ka- S dan pa je umrla.
' terim sva se dobro poznala, ker sva se večkrat dobila v čakalnici vatikanskega državnega tajnika kardinala Maglioneja.
Nič kaj prida nisem bil zbran med slovesnostjo. Upravičeno
Patolog dr. Briggs je ugotovil, da je dekletu,, “zaradi silne čustvene vzburkanosti” odpovedalo srce.
Psihiater Seymour Williams, pri katerem se je Yvonne zdra-
sem se namreč bal, da bom mo- j vila, je rekel: “Naj je bilo tako
ral, kakor hitro pridem iz cerkve, oziroma s trga'sv. Petra, zopet nazaj v ječo. Sedeč med di-
ali drugače, dejstvo je, da obj-staja nekaj, čemur pravimo smrt zaradi strtega srca.”
Odpošiljanje pošie zo Božič
Poštna uprava priporoča, da naj ljudje začnejo čimprej odpošiljati božične pošiljke. S tem je pošti olajšano delo, da se pošta v zadnjih dnevih ne prena-kopiči, na drugi strani pa je za zgodnje pošiljke večja sigurnost, da bodo pravočasno dostavljene naslovljencu.
Za nekatere zelo oddaljene kraje, na primer v. Aziji in Afriki, je že sedaj precej pozno za pošiljanje paketov, pri čemer seveda pridejo najbolj v poštev ameriški vojaki, ki so nastanjeni v vseh delih sveta.
Poštna uprava svetuje sledeče datume za odpošiljanje paketov in tudi druge pošte, da bodo pravočasno do Božiča dosegli naslovljenca:
jake in drugo osebje v Belgiji, Danski, Angliji, Finski, Franciji, Nemčiji, Grčiji, Italiji, Nor-
in v Španiji — po navadni pošti.
Po tem datumu bo še tudi možno dostaviti pošto ' (Space Available Mail) ameriškim vojakom v Antarktiki, Avstraliji,
Indoneziji, Japonski, Koreji, ,	,,	„	, ..
Novi Zelandiji, Okinawi, Filipi- ve"skf °ltarna ™asna knRga le
nih, Taiwan (Formosa) in v Tajski.
25. novembra: S tem datumom
RIMSKI MI5AL
SLOVENSKA OLTARNA MAŠNA KNJIGA
Tudi po svetu raztreseni slo- župniji, venski ljudje smo vedeli, kako j Slovenska oltarna mašna knji-skrbno se doma pripravljajo na ga je nekaj izrednega. Njen izid izdajo slovenske oltarne mašne pomeni za naš narod zgodovin-knjige ali kratko na slovensko ski dogodek prve vrste. Gre izdajo Rimskega misala. Brž ko 'namreč za prvo slovensko oltarje bil po zadnjem cerkvenem no mašno knjigo “v naši cerkveni zboru čas za to, so slovenski1 zgodovini. S hem je postal naš škofje poverili to veliko in od- narod v katoliški Cerkvi v vsa-govorno delo posebni slovenski kem pogledu popolnoma enako-škofovski liturgični komisiji, ki praven. Bogu naša prav posebna je pritegnila k temu delu še ve- zahvala za to! Narod, ki je kos
liko vrsto sodelavcev. Tajco so potem najbolj kvalificirani možje leta dolgo delali na slovenski oltarni mašni knjigi. Ko pa je bilo to delo opravljeno in besedilo po domačih škofih dokonč-
temu, je visoko kulturen narod!
In na ameriških tleh je bila zadnjo nedeljo, 16. novembra tl., nova slovenska oltarna mašna knjiga prvič, da tako rečemo, uradno uporabljena, pri slovenski sv. maši ob pol sedmih zju-
no odobreno, je Slovenska škofovska konferenca za bogoslužje traj ter nato še pri obeh nasled-
20. november: Za ameriške vo- vse Jupaj Predložila v odobre- njih slovenskih mašah tega dne
nje Kongregaciji za bogoslužje jv tej cerkvi. Udeleženci pri teh v Rimu. Ta ga je odobrila, na- svetih, mašah smo prvič molili kar je šla slovenska oltarna skladno z novo slovensko oltarno
veški, Nizozemski, Portugalski ma®na knR§a v 'dSlv-
Tisti, ki so imeli opravka s to stvarjo, so nam napovedovali izid slovenskega rimskega misala za letošnji advent. Vse je šlo po sreči. Njihova napoved se je dobesedno izpolnila. Slo-
mašno knjigo. Ta nam je bila namreč prinesla med drugim tudi v mašnih tekstih nekaj jezikovnih izboljšav, ki jih mora biti vsak samo vesel. Naj tu navedemo samo tri.
POSESTVO JE PRODANO
Mill’s trgovina s čevlji je primorana prodati vse čevlje v trgovini. Vsi vrst čevlji in hišne copate morajo biti prodani za vsako ceno. Vsi čevlji, rubber boots moški preje po $15, $20, $25 se dobijo za $4.99, $7.99 in $10.99.
Ne zamudite te prilike, pridite k nam in dobite vaš delež prihrankov, predno zapremo trgovino za vselej.
MILLS SHOE STORE
6311 St. Clair Ave.
navadno nedeljo
Osrednji del mašne Slave se po novem glasi: “Gospod Bog, izšla, kakor je bilo napovedano, nebeški Kralj, Bog Oče vsemo-v pravem času. Pretekli teden gočni, Gospod edinoi'ojeni Sin, je namreč prišel že prvi izvod Jezus Kristus, Gospod Bog, Jag-je še možno poslati po navadni tega mogočnega dela tudi k nam nje božje, Sin Očetov, Ti (doslej: (Surface Mail and Space ^ Cleveland mednjo nedeljo, Ki) odjemljes grehe stveta us-Available Mail) pakete vojakom!16' novembra 1975, to je na 33. mili se nas. n (doslei: Ki) od-v Kanadi, Grenlandiji, Labradorju in na Azorih.
27. novembra: S tem datumom	.	,
bodo še pravočasno prejeli pa- slovenskih sv. masah v cle-jnas!”
kete po zračni pošti ameriški velandski vidovski slovenski. Tudi pri: Svet, svet, svet smo vojaki v Belgiji, Danski, Angliji,	~	~~	~ (zadnjo nedeljo pri Sv. Vidu mo-
Finski, Franciji, Nemčiji, Grčiji, za odpošiljanje paketov po na- Uh ze po novem, vsekakor v lep-Italiji,’Norveški’, Nizozemski, naj vadni pošti na Havaje in Alasko. j šem jeziku in v vsebinsko po-
Portugalskem in v Španiji, j Za Ameriko priporoča poštna ; polnejši obliki: “Svet, svet, svet
Prav tako tudi samo po zračni uprava, da naj bodo paketi si ti, Gospod, Bog vsega stvar-pošti v raznih krajih Azije. |odposlani do 10 decembra, vo-'stva (Doslej: Bog nebesnih čet). 30. november: Je zadnji čas za; ščilne karte pa do 15. decembra. Polna so nebesa itd.
mili se nas, Ti (doslej: Ki) v letošnjem jemlješ grehe sveta, sprejmi jcerkvenem letu, so slovenski našo prošnjo, Ti (doslej: Ki) se-' rimski misal že prvič uporabili diš na desnici Očetovi, usmili se pri slovenskih sv. masah v clevelandski vidovski slovenski
Prošnja molitev pred prejemom sv. obhajila se sedaj glasi: “Gospod, nisem vreden, da prideš k meni (Doslej: da greš pod mojo streho), ampak reci le besedo in ozdravljena bo moja duša.
Tako smo skladno z besedilom v Slovenski oltarni mašni knjigi prvič molili pri slovenskih sv. mašah v nedeljo, 16. nov. 1975 v cerkvi sv. Vida v Clevelandu. Ali niso te spremembe lepe: jezikovno prijetnejše, vsebinsko pa bolj skladne in popolnejše z izvirnim latinskim besedilom. Prav nič se nam ne bo težko privaditi tem spremembam. Veseli smo jih. Ponosni smo na svoj jezik, ki v njem moremo tako tako lepo izražati svoje verske misli in osebna dušna čustva. Svojim škofom doma smo hva-ležni za tako lep dar. Vemo, kaj ! j ih je vse to stalo odnosno v ka-Jkšnih hudih časih živi doma slo-| venska Cerkev, pa vendar takš-|no veledelo, takšna čudovita žrtev, kakor jo je zmožen samo najbolj zvest narod Bogu in sebi.
J. S.
mir. Četudi je preje kritizirala podelitev Nobelove nagrade Saharovu kot politično motivirano, se je sedaj postavila v obrambo človekovih pravic.
Strankino glasilo Italijanske Komunistične partije označuje izglasovanje resolucije proti sionizmu v glavni skupščini Združenih narodov za smaroto ZN n vseh, ki so za njo glasovali.
1 Italijanska partija prijema Sevjeie radi Saharova in sionizma
MILAN, It. — Italijanska Komunistična partija je obsodila Sovjetsko zvezo, ker je odklonila A. Saharo\oi vizo za potovanje v Oslo, kamor je želel iti sprejet Nobelovo nagrado za
Tudi v ioskvi izgubili stpanje na dogovor SALT
MOSKVA, ZSSR. — Sovjetska zveza je prišla slično kot ZDA do zaključka, da bo treba s pogajanji za dosego sporazuma o omejitvi jedrskega strateškega orožja, ki so jih začeli pred leti, še dalje čakati. Razgovori so obtičali in sovjetski voditelji ne vidijo možnosti, da bi jih mogli uspešno končati pred kongresom Komunistične partije Sovjetske zveze, ki je določen za prihodnji februar.
Ameriški državni tajnik Kissinger je pretekli teden dejal, da ZDA ne bodo stavile novega predloga, ampak bodo čakale na Sovjetskq zvezo, da jim pošlje spreminjevalne predloge, ko je njihov predlog od preteklega septembra odklonila.
Vladi v Moskvi in Washingto-nu se zavedata važnosti razgovorov in sporazuma, zato nočeta hiteti, se ne prenagliti z mislijo, da bo pogajanja mogoče resno uspešno nadaljevati po predsedniških volitvah v ZDA in po



in	V
; Uv ‘v	‘

ali
i
Sliki na levi in desni predstavljata isto figuro, razstavljeno v Stron-govem muzeju v Rochestru, N.C. Slika na lei'i je posneta s posebnim aparatom za radiografijo, slika na desni pa z o-bičajnim foto-aparato'm. Radiografski p o s netek, tehnika, ki jo je razvil Eastman Kodak, omogoča notranji pregled lutk in odkritje morebitnih poškodb.
V Strongovem muzeju lutk v Rochestru imajo okoli 27,000 lutk različne velikosti, vrste in starosti. Nekatere iz prejšnjih stoletij je treba pregledati zaradi njihove trdnosti.
Gornja slika predstavlja lutko ob toaletni mizici. ^
Srednja slika predstavlja elegantno francosko dvorno damo na levi, posneto na, običajnem fotoaparatu, na desni pa radiografsko.
Spodnja slika kaze mlado plavalko, katere telo je izdelano iz pluto-vine, kot kaže slika na levi, udje pa so leseni. Lutka je iz 19. stoletja.
končanem kongresu Komunistične partije v Sovjetski zvezi.
Carst Memorials
Kraška kamnoseška obrt
EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-N1CA NAGROBNIH SPOMENIKOV ''*25 Waterloo Hti.	4R1-12J7
MALI OGLASI
FOJI RENT
off Lake Shore Blvd. on E. 146 St. 4 rooms suite, down, $115 per month. No pets. Couples only. Call 729-1155.
(182)
House for Sale
Double, south of St. Clair, four rooms up and four rooms down. Fenced in yard, single garage and basement and attic. Gas, storm doors and windows. $13,000. Call 361-3898 after 5:30 P-m.	(180)
HARMONIKO KUPIM
na knofe, mlad moški, v dobrem ali ne tako dobrem stanju. Kličite 943-4050
(13,14,20 nov.
V NAJEM
tri sobe, neopremljene. Blizu sv. Vida. Kličite 432-0579.
(13,14,20,21 nov)
SOBA SE ODDA
s kuhinjskimi priviligiji poštenemu upokojencu ali zaposlenemu samcu v Collinwoodski naselbini. Kličite 481-8607.
_____________________(181)
EUCLID — HIŠA NAPRODAJ
Blizu Tracy in E. 236 St. okolici, 4 spalnice, IVa kopalnice, velika sprejemna soba, jedilna soba, karpetirano, ognjišče, dve garaži. Blizu šol, cerkve in trans-portacije. $39,500 Kličite 256-8004 po 5. uri.
—(180)
Help Wanted — Female
HELP WANTED — FEMALE WOMAN
short hours 10 AM to 2 PM. Waitress — make sandwiches— experienced. 881-5033. No calls at noon.
& (180)
november 20, 1975
m
JANEZ JALEN:
BOBRI
Pi’va knjiga
SAM
^ooooooooocoooooooaooopo&oaoooocooocoocopoooooia....
Košata Jelka je pričela ko j gel vsaj videti Jezerno Rožo, ko
i Ave. Tel.: 881-7931 | Blagajnik, Andrew Kavcnik j Zapisnikarica Cecilia Subel j Nadzorni odbor: Victor Vokač, Jennie Vidmar, John Skrabec
Veselični odbor: Frances Okorn, Anna Zalar.
Gospodarski Odbor: Michael Vidmar
Nove člane in članice se sprejema vseh starosti kadar stopijo v pokoj.
Seje se vršijo vsak tretji četrtek ob 2 uri popoldan, v spodnji dvorani SND, na St. Clair Ave.
prve dni plesti mrežo, v katero naj bi se ujel Ostrorogi Jelen. Pa ji ni šlo tako po čislih, kakor si je bila zamislila. Jezer na Roža ji kar nič ni hotela zaupati. Še srečavati se ni marala z njo. Če je le mogla, se je izognila bratovi ženi. O, Jezerno samo bi se morebiti le posrečilo Jelki preslepiti. Pa jo je svarila njena mati. Bela Ovca, jasnovidna vračinja. In pa — ko bi Neokretni Karp res tako neokreten ne bil.
Košata Jelka je stala na mostišču Tršatega Tura in se držala za ograjo. Po jezeru pa so se prepeljavali drevaki; eden sem, drugi tj^. Nejevoljna sama nase in da se malo razgleda okrog novega bivališča, je Košata odšla po pristojnem mostu navzdol in odveslala na jezero. Morda ji tam zunaj pride prava
si je ne znaš ovsojiti?”
“Mrhm!” je zarenčal Karp in ko j prijel za vržen mu trnek: “Prav ti si mi vse zmedla.”
“Jaz —?” se je narejeno začudila Košata.
“Ti, ti,” je revsnil Neokretni! “Treba ti je bilo priti iz vaših' odljudenih hrbov na naše lepo jezero. Kaj te noben kožar ni maral? Hrhm!”
Jelka je požrla žalitev in se naredila nevedna: “Ne razumem, zakaj se huduješ name.”
Karp je položil veslo prek drevaka in se z obema rokama oprl obenj. Jezno je oponesel Košati: “Zvodila si Urnega Sulca.”
Jelka je hinavsko priliznjeno pogledala Neokretnega: “Je res škoda, da se ni moj oče, Sivi Volk, najprej zglasil na kolišču slovitega Brkatega Soma, kakor
KLUB SLOV. UPOKOJENCEV NA WATERLOO RD.
Predsednik Louis Jartz Podpredsednik Frank Videmsek Tajnica-blagajničarka Cecelia M. Wolf, 1799 Skyline Dr., 44143 Phone 261-0436.
Zapisnikarica Ursula Branisel Nadzorniki Mary Dolšak, Joseph Mrhar. L. Makuc Družabni odbor Mary Dolšak, Chrmn., Anna Žele, Alma Lazar Zastopniki, federacije: L. Jartz, L. Dular, J. Krhar and L. Makuc. Zastopnik za SDD: Frank Koss Seje so vsak drugi četrtek v mesecu ob 2. popoldne v SDD na Waterloo Rd.
nadzorni odbor: Josephine Platnar, Frances" Žagar, Mary Šuštaršič. — Seje vsak prvi četrtek v mesecu, ob 2. uri popoldne, v Slovene Center!
Samostojna društva
SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA V CLEVELANDU
Starosta Janez Varšek, tajnica in blagajničarka Zalka Sršen, 1024 Brandt Rd., Geneva, Ohio 44041 načelnik Milan Rihtar vaditeljski zbor: Milan Rihtar, Janez Varšek, Meta Rihtar, Pavli Sršen. Telovadne ure vsak četrtek od 6. - 10. zvečer v telovadnici pri Sv. Vidu.
misel, kako naj prizadene Ostro- J sem bila nasvetovala jaz. Da rogemu čim največ bridkosti. isem prej poznala tebe kakor pa Košata Jelka je zavozila proti!Urnega Sulca, kdo ve, če —." prelivu med obema prvima oto-'Košata je obmolknila in se de-koma. Dopoldansko sonce je si-j lala, kakor da si ne upa svoje jalo na jezero. Mlado zelenje'misli izreči do konca, se je ogledovalo v njem in beli | Neokretni se je nemirno pre-oblaki Voda
KLUB UPOKOJENCEV v Slovenskem domu na Holmes Ave Predsednik Joseph Ferra Podpredsednik Joško Jerkič' Tajnica in blag. Mrs. Josephine Magajna, 315 E. 284 St., Euclid, O. tel. 943-0645.
Zapisnikar John Černe.
Nadzorni odbor: Štefka Koncilja, Kristina Boldin, Frances Somrak.
Seje in sprejemanje novih članov vsako drugo sredo v mesecu ob 1. uri popoldne v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
FEDERACIJA KLUBOV SLOV. UPOKOJENCEV NA PODROČJU VELIKEGA CLEVELANDA
Častni predsednik: Christ Stokel Predsednik Al Sajevic. 1. pod-
i predsednik Anton Perusek; 2. nod-, ki so hiteli prek neba/ sedel. Zaprlo mu je besedo. Ne-j pred. Josie Zakrajšek; tajnik Anto-sama se je Košati zdela rodno je uravnovešal drevak, ki ma Stokar, 6611 Chestnut, Indepen-
BALINCARSKI KLUB NA WATERLOO RD.
Predsed. Mark Vesel, podpred. F r 5 n k Grk, tajnik John Korošec, blag. Joseph Ferra, Zapis. Mary Božič, nadzorniki:	Joseph
Peloza, Stanley Grk, Tony Umek, za točilnico, Rose čebul, za kuhinjo Rose Zaubi Frances Zgonc, Antonia Hrvatin. Seje se vršijo po odločitvi odbora. Balinca se vsak' dan. izven
v nedeljah ob 1. uri pop. do polnoči, članarina je $1 na leto.
motna, čeprav ni bila prav nič se je bil močno zazibal. Z iz- ! ^ence> pilio 4f13p tel- 524-7724;
skaljena. Je bila pač vajena .buljenimi očmi je bolščal v Ko-iL^Yartz^NadzoiModbor^LSds
gledati na čisto jezero pod sivo šato Jelko. Šele, ko se je drevak skalo in pa na Savo in žuboreče s umiril, je Karp goltnil: “Sedaj potoke, ki izvirajo izpod Snežnih!je, kakor je.”
gora. Jata belih labodov je plavala v prelivu. Prek nje pa so letele z jezera proti trdini sive gosi.
Jelka bi bila rada opazovala labode od blizu. Na jezero pod Snežnimi gorami so prileteli le redkokrat; pa še takrat se niso dolgo pomudili. Gnezdili niso ob njem nikdar. Na Velikem jezeru so pa kar stalni ptiči.
Košata je pričela obračati drevak proti bregu, da bi skrita, Rožo za vejami čimdlje mogla gledati ponosne ptiče. Bela jata je za hip obstala. Prek jezerne -gladine se je razlegel svareč krik. Labodi so se dvignili, zapeli v zboru in se preleteli na odprto vodo. Izza otoka se je pa prikazal ozek in dolg drevjak. Moški je sedel v njem. Jelka je imela ostre oči. Koj je prepoznala Neokretnega Karpa, čeprav je šele samo enkrat v življenju govorila z njim.
“Čakaj, Neokretni. Ravno prav mi prihajaš. Nahujskam te, da se čimprej zganeš.’ Košata je počasi veslala blizu brega in se kmalu srečala s Karpom.
“No, prvorojeni slavnega Brkatega Soma sin,” je ogovorila Košata Neokretnega in ga izpod-bodla: “Kaj spet iščeš, kje bi mo-
Nič hudega ti se je hlinila
Vidiš, Karp. nisem naredila,
Košata.
“Nič,” je pritrdil Neokretni.
“Zato se nikar ne jezi name!” Jelka je nagnila glavo po strani.
“Se ne,” je postal krotek Karp. “Le to mi hodi narobe, da ni Urni Sulec vzel moje sestre, Tenkonoge čaplje. Potem bi z Jezerno kar nekako menjali. Sedaj pa Tur in Urni zahtevata za toliko odkupnine, da je moj oče, Brkati Som, ni voljan dati. Jezerno mi pa vsak čas utegne prevzeti Ostrorogi Jelen.”
Neokretni se je izdal do konca. Jelki sicer ni povedal nič novega, ker je že vse vedela od Sinjeoke Kodrolaske. Bila je pa njegovega priznanja zelo vesela. Zavedala se je, da je Karpa ujela v mrežo in da ga potegne, kamor hoče. Res ga je koj začela izpodbadati.
“Ostrorogi Jeeeien!” je zas-mehljivo izrekla Jelka ime slovitega mladca: “Prehiti ga in ugrabi Jezerno.”
“Mrhm!” Neokretni je pogledal izpod čela: “Bi. Pa imam premalo ljudi, da bi zmogel Tu-rovce.”
“Pridi, kadar jih ne bo doma.”
(Dalje prihodnjič)
xxxxxiiitziixzzmixxxzmnmn
Dular, Frank Karun, Stefi Koncilija. Za resolucijo Louis Yartz in Josie Zakrajšek.
Seje so vsake tri mesece. Sklicuje jih predsednik po potrebi. Poročevalec Frank česen.
AMERIŠKI-SLOVENSKI POKOJNINSKI KLUB,
V BARBERTON, OHIO.
Preds. Louis Arko, podpreds. Frank Smole, taj. - blagajničarka Mary Lauter, 640 E. Washington Ave., Barberton, O. 44203, tel. 745-9853; zapisnikar, Anton Okolish.
ŠTAJERSKI KLUB
Predsednik — Lojze Ferlinc Podpredsednik —- Tone Zgoznik Tajnik — Slavica Turjanska Zapisnikar — Milica Glavan Blagajnik —• Rozika Jaklič Gospodar — Kazimir Kozinski Pomočnik gospodarja — Stanko Cimerman	'
Upravni odbor: Karl Gomze, Albert Be el. Matija Kavaš, Angela Pintar, Julka Ferkulj
Nadzorni odbor:	Branko Senica,
Kristina Srok, Ljudmila Beel Razsodni odbor: August Pintarič, August šepetavec, Angela Kavaš Kuharice: Lojzka Feguš, Elza Zgoznik
ZVE/ A DRUŠTEV SLOVENSKIH PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV
Predsednik Karel Mauser; podpredsedniki so vsi predsedniki krajevnih odborov DSPB; tajnik Jože Melaher, 1143 Norwood Rd., Cleveland. O. 44103; blagajnik Ciril Preželj, Toronto, Ont, Canada; tiskovni referent Oti..c»r Mauser, Toronto; nadzorni odbor: Franc Šega, Anton Meglič, Cleveland, Jakob Kranjc, Toronto; razsodišče: »Frank Medved, Andrej Pučko, Gilbert, Minn., Tone Muhič, Toronto. Zgo-devinski referent prof, Janez Sever, Cleveland.
MLADI HARMONIKARJI
Slovenski harmonikarski zbor dečkov in deklic pod vodstvom učitelja Rudija Kneza, 679 E. 157 St. Cleveland, Ohio 44110, telefon 541-4256. Poslovodkinja ga. Marica Lavriša, 1004 Dillewood Rd. tel. 481-3763.
SLOVENSKI ŠPORTNI KLUB
President: Martin Tominc, Vice-pres.: Frank Leben Secretary:	Cathy Tominc,
391-0282
Treasurer: Frank Cerar Jr.
Tel.;
ST. CLAIR RIFLE &	. za članstvo: Marica Lavrisha, tel.
HUNTING CLUB	j 481-3768. Odbornica za Bogoslovsko
Predsednik Renato Cromaz, pod-1 akcijo (BA): Mary Boh tel. 432-predsednik Edward Pečnik, tajnik' 2398. Za oskrbo kuhinje: Jožefa Eugene Kogovšek; zapis Max Tra- Tominc, Ivanka Pretnar, Tončka
y ron	i Iz- TJ'lin TPr-azaf i r> Qo-io er> • tt i  rr _ _’ „ f „   :   TPvw-i-n -
ven, oskrbnik Elio Erzetič. Seje so vsak drugi petek v mesecu pri Edyju Petricku, 26191 Euclid Ave.
BELOKRANJSKI KLUB
Predsednik Maks Traven, podpredsednik Matija Golobič, tajnik Vida Rupnik, 1846 Skyline Dr., Richmond Heights, Ohio 44143, telefon 261-0386, blagajnik Olga Mauser, nadzorni odbor: Janez Dejak, Milan Srnuk, Nežka Sodja, gospodar Frank Rupnik, kuharica Marija Ivec.
MISIJONSKA ZNAMKAKSKA AKCIJA
Predsednik:	Matthew Tekavec,
podpredsednik: Joseph Zelle. tajnica: Mary Celestina, 727 E. 157 St., Cleveland, O. 44110, tel.: 761-8906; blagajničarka: Anica Knez, odbornica za zbiranje znamk: Caroline Kucher, Mary Strancar. Odbornica
Urankar. Za prodajo peciva: Frances Raischel, Mary Kokal, Rose Bavec. Za oskrbo pijače in urejanje prostorov:	Vinko Rozman,
Frank Kuhelj, Leopold Pretnar. Za zbiranje nagrad in srečelov: Agnes Leskovec, Mary Prosen, Vida Švajger, Lojze Petelin, Mary Vrhovni*. Nadzorni odbor:	Štefan Marolt,
Frank Mlinar, Ivica Tominec. Ivanka Tominec.
PLESNA SKUPNA KRES
Predsednica: Mojca Slak, 5405 Sta-ard Ave., Cleveland, O. 441CC 881-1725
Podpredsednik: Peter Dragar Blagajnik: Janez P. Vidmar : Tajnik: Frank Zalar, Ml. Odborniki: Sandy Pestotnik,
Veronika Peklar, Andrej Kokal Plesna Učiteljica: Bernarda Ovsenik

TRETJI RED SV. FRANČIŠKA Duhovni vodja Rev. Julius Slapsak, predsednica Mrs. Frances Lindič, tajnica Mrs. Frances Petrie, blagajr.ica Mrs. Mary Panian I Shodi so vsako drugo nedeljo v [mesecu ob 2 popoldne v cerkvi sv. Lovrenca v Newburghu.
—
ZA ENO PED — Komaj eno ped je bil zmagovalec pred tekmecem, ko sta dosegla cilj v Hazel Parku, ■ Midi.
ZELENA DOLINA
Predsednik Karl Fais; tajnik Mike Kavas, 1260 E. 59 St. 391-4108; blagajnik Rudi KristavnLv gospodar Jože Zelenik; odborniki John Vinkler, Rozi Fais, Ivanka Kristavnik, Ivanka Zelenik, Angela Kavas in Sophie Vinkler.

Imenik raznih društev
Upokojenski klubi
klub slovenskih upokojen
CEV V EUCLIDU
Častni preds: Krist Stokel Predsednik: Joseph Birk ni. Podpreds: John Kausek 2. Podpreds: Anna Mrak Tajnik: John Hrovat,
24101 Glenbrook Blvd.
Euclid, Ohio 44117 Tel. 531-3134 Blagajnik: John Troha Zapisnikarica: Mary Bozich Nadzorni odbor: Predsed Mary
KLUB UPOKOJENCEV V NEWBURGHU
Predsednik Anton Perusek, podpredsednik Louis Kastelic, tajnik Andrew Rezin Jr., 15701 Rock-side Rd., Maple Hts., O. 44137, tel: 662-9064, blag. Anna Perko, zapisnikarica Jennie Pugely; nadzorni odbor: Anton Stimetz, Mary Sbam-rov, Stella Mahnič. Za Federacijo: Anton Perusek, Mary Shamrov, Lou Kastelec, Antonia Stokar, Andy Rezin. Seje vsako 4. sredo v mesecu ob 1. uri popoldne, v naslednjih Narodnih domovih: januarja, marca, maja, julija, septembra in novembra
V BLAG SPOMIN
OB ŠESTI OBLETNICI, ODKAR NAS JE ZAPUSTIL NAŠ LJUBLJENI SOPROG OŠE, STARI OČE IN TAST
fVO ZAJEC,
ki je preminul 19. novembra 1969.
Leto za letom se v večnost izliva, težke ločitve spomin se budi, Ljubezen do Tebe pa še vedno je živa,
v naših srcih kot lučka gori! žalujoči:
MARJUŠA — soproga,
EDO - sin, ANA MARIJA - snaha, TATJANA in MARKO - vnuka, BORIS - sin in ostalo sorodstvo. Trst, (Italija), Cleveland, O.,
20. nov. 1975.
ZMAGOVITA TELOVADKINJA — Ann Carr je na Pan-ameriških tekmah v Mehiki letos pridobila v telovadbi ZDA pet zlatih kolajn. Na sliki vidimo posnetek njenega ■nastopa s posebno kamero.
EUCLID POULTRY
V zalogi imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, popolnoma sveža jaica ter vseh vrst perutnino. Pridite in si izberite!
HOWARD BAKER
549 East 185 Street, Euclid	531-8187
KOLEDARJI ZA 1S76 SO NA RAZPOLAGO v naših poslovnih prostorih.
POGREBNA ZAVODA
1053 E. 62 St.
17002 Lake Shore Blvd.
Trgovina s pohištvom	Kegljišče
15301 Waterloo Rd.	6017 St. Clair Ave.
TO JE NAŠE 73. LETO PRIJAZNE IN VZORNE POSTREŽBE

PRI SKOKU S PALICO — Slika kaže Brucea Jennerja, ki je zastopal ZDA v deseteroboju na nedavnih Panameriških igrah v Mehiki, pri skoku s palico.
iv SND, na 80 cesti; februarja, aprila, Kobal, Anna Karun, Jošephina | junija, avgusta, oktobra in decem-Trunk	jbra v SND v Maple Hts.
Poročevalca: v slovenščini, Mary Bozich v angleščini Al Sajovec
Seje so vsak prvi četrtek v mesecu ob 2. uri popoldne v SDD. na Recher Ave.
KLUB SLOV. UPOKOJENCEV ST. CLAIRSKO OKROŽJE
Predsednik Louis Peterlin podpredsednica Josephine Zakrajšek
Tajnik Anton Žakelj, 5516 Carry
SKOK V VIŠINO Tom Woods iz Corvalli sa, Ore., pri skoku v višino na Panameriških tekmah v Mehiki. Woods je v skoku v višino postavil nov rekord 7 čevljev, 4 palce in pol ter dobil za to zlato kolajno.
penini in neveste!
Naša slovenska unijska tiskarna Vara tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni.
Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk.
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Avenue	431-0628
ZAHVALNI DNEVI PRI SV.
21., 22. IN 23. NOV.
VIDU


Petek, 21. novembra
Ribja pečenka in sarma ob 5. pop. Začetek festivala ob 6.30
| zvečer
Sobota, 22. novembra Začetek festivala ob 6.45 zvečer

Nedelja, 23. novembra
Kosilo - kokoš in pečena govedina - od 11.30'dop. do 2. pop.
Festival od 12. do 9.30 zvečer
Sendviči ves dan
Prodaja krofov: petek, sob. nedelja od enajste ure dalje