Štev. 24» F Ljubljani, v toreh, 28. oktobru 1941-XIX Leto VI iskljnčna pooblaičenka n ogiaievanje Italijanskega In tujega | Uredntlt vo !■ sprava: Kopitarjeva 6, Ljubljana. | Concessfonaria eocltudva per la p*b6HciU 31 provenienca flaUana Izvora: Uaione Pubblidta Italiana S. A, Milana = Redazione, Amministrazionei Kopitarjeva 6, Labiana. = ed estera: Unione Pabblidtš Italiana 8. Milano, Ruski protinapadi na Vzhodu -povsod odbiti Ojačenje bojev pri Petrogradu — Italijanski oddelki so se spet izkazali Hitlerjev glavni stan, 28. oktobra. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja naslednje uradno vojno poročilo: Boji na vzhodu so kljnb neugodnim vremenskim razmeram prinesli nova napredovanja. V območju ob Donco so italijanske čete preprečile poskus, da bi sovražnik naše prodiranje s protinapadi zavlačeval. Med težkimi krvavimi izgubami je bil sovražnik vržen nazaj in je v rokah naših zaveznikov pustil več sto ujetnikov. Berlin, 28. okt. s. Moskovski radio je objavil progla6 generala Artemjeva za obrambo glavnega mesta. Poziv pravi, da je mesto in njegova okolica v nevarnosti in da je treba vse podrediti interesom bojišča. Poziv pravi, da mora biti prebivalstvo pripravljeno na to, da bo Moskva postala krvavo bojišče. Vsaka hiša, pravi jx>ziv, se mora spremeniti v trdnjavo, vsako okno mora biti 6trelna lina in V6ak prebivalec vojak. Moskovčani že grade cestne ovire, kopljejo jarke in grade protitankovske ovire. Mnogi so se že uvrstili v mestno milico in 6e bore pred mestnimi vrati. Kdor 6e ne pridruži brez pomisleka rdeči vojski iti se ne jx>dredi disciplini, je izdajalec in zločinec in bo brez usmiljenja odstranjen. Bramba Moskve zahteva neprestano delo. Rdeča vojska se mora upirati ne samo nemški pehoti, ampak tudi sovražnim tankom. Raz oken in streh in iz vsakega vogla mesta morajo biti nemški oklepni vozovi sprejeli 6 steklenicami protitankovskega bencina in z granatami, tako da se bodo morali umakniti.« Stockholm, 28. okt. s. Poročila, ki so prišla v švedsko prestolnico zadnje čase, pravijo, da se je z vso močjo obnovila bitka okoli Petrograda. Posebno silovita je severno od Schliisselburga, kjer si Rusi obupno prijadevajo odpreti pot za dovoz preskrbe. V sedanjih bojih obsežno uporabljajo tudi skupine oboroženih civilistov. Poročila pravijo, da pomanjkanje živeža zahteva med civilnim prebivalstvom v Petrogradu nešteto žrtev, ker dobivajo hrano samo vojaki Miinchen, 28. oktobra, s. »Miinchener Neueste Nachrichten« pišejo: Po zavzetju Harkova se operacije potiskajo proti gornjemu toku Donca. Na jugu pa skuša Timošenko, čigar ime se je znova prikazalo v ruskih vojnih poročilih, popraviti svoj omajani sloves. Tudi na srednjem delu bojišča je novi junak angleške propagande general Zukov moral v svojih dnevnih zapovedih priznati, da so Nemci spet napredovali. List zlasti poudarja navdušenje, ki so ga nove zmage osi vzbudile v Italiji. Budimpešta, 28. okt. s. Po snočnjih poročilih z vzhodnega bojišča se napredovanje zavezniških čet na vsem južnem predelu nadaljuje med uničevanjem nasprotnikovega odpora. Sovjetske čete se umikajo pred neubranljivim pritiskom nemških in italijanskih ter zavezniških čet. Skušajo pa izvajati silovite protinapade, da bi razbremenili jedro lastnih sil ter zavirale zagon zavezniške ofenzive. Zavezniški oddelki pa so vse protinapade odločno odhili in trdno drže stik z nasprotnikom, ne da bi mu dali trenutek oddiha. Zgornji Doneč je bil dosežen na več točkah in sovjetski oddelki so večidel izpostavljeni uničenju, ker se jim ne bo posrečilo izmakniti se obkoljevalnemu nastopu zaveznikov. Sovjetsko poveljstvo je na tem delu bojišča vrglo v spopad vse rezerve, da bi preprečilo ali vsaj zadržalo zasedbo tega predela. Nasprotnik se umika na vsem bojišču, protinapadi, ki naj raz-bremene jedro njegovih čet, so spodleteli. Navzlic slabemu vremenu ter navzlic prometnim težavam, so Madžari zasedli nove k^aie in zai«lt en soviot-ski oddelek. 28. oktober - 4. november: Obletnici pohoda na Rim in zmage Spored slavnostnih prireditev v Ljubljani — Politični in moralni pomen teh dni za Italijo Zveza bojevniških fašijev v Ljubljani objavlja: Po določilih, ki jih ie izdalo tajništvo stranke, se bodo obhajali prazniki na sledeči način: 28. oktobra, XIX. obletnica pohoda na Rim: ob 10 v stolnici: Maša v spomin padlih med revolucijo ; ob 15.30 v fašističnem domu: podelitev nagrad dijakom, ki so se najbolj izkazali pri učenju italijanskega jezika; ob 17 v vladni palači: Poročilo ljubljanskega fašija; Proslava pohoda na Rim. 4. novembra: XXIII. obletnica Zmage: 1. Ob 10: Zvezni tajnik bo v spremstvu podtajnika zveze, podpoveljnika Gil-a, načelnika glavnega stana zveznega poveljstva GIL-a in političnega podpoveljnika fašija v Ljubljani ponesel pozdrav črnih srajc poveljniku XI. armadnega zbora. 2. Skvadristi, fašisti, ki bi prisostvovali proslavi pohoda na Rim, bodo s skupinami oboroženih sil imeli stražo na vojaškem pokopališču v Ljubljani od 9 do 18. Sedeži organizacij stranke in javni uradi bodo izobesili zastave. Nemško-italijanske slovesnosti v Berlinu »Dva naroda, ena vojna — Kadar imam prijatelja, grem z njim prav do konca« 13E5JK1 Vojno poročilo št. 512 Topniški streli in napadi na Angleže v Afriki Uradno vojno poročilo št. 512 pravi: Severna Afrika: Na bojišču pri To- bruku so streli našega topništva zadeli angleška motorizirana sredstva. Na obrežju Marmarike so nemški bombniki napadli pomorsko skupino in potopili eno križarko. Angleška letala so bombardirala Benghazi, Tripoli in Misurato. V Misurati je bil zadet arabski predel mesta. Nekaj mrtvih in ranjenih med domačim prebivalstvom. V Benghaziju in Trif>o-liju ni bilo velike škode in nobene žrtve. Letalo vrste »Blenheinu je bilo setreljeno od nemških protiletalskih edinic. Posadka je bila zajeta. Vzhodna Afrika: Onstran naših prednjih postojank so čete z ozemlja Gondarja napadle sovražne skupine, ki so bile zasledovane in so imele izgube. Berlin, 28. okt. s. Na večer pretf obletnico pohoda na Rim so v Berlinu slovesno začeli z novim delovnim letom italijansko-nemškega društva. Slovesnosti so 6e udeležile najodličnejše politične, vojaške in kulturne osebnosti, med njimi italijanski poslanik Alfieri, predsednik društva v. Tscham-mer und Osten, minister dr. Todt, minister dr. Frick itd. Začetne besede je spregovoril predsednik društva, ki je poudarjal, da po zaslugi te organizacije vedno bolj napreduje sodelovanje med obema narodoma in prijateljstvo v duhu navodil Mussolinija in Adolfa Hitlerja. Dejal je, da skupni vzori neločljivo vežejo Italijo in Nemčijo za boj in za zmago. Zatem je prebral Hitlerjevo pozdravno brzojavko ter brzojavki zunanjega in propagandnega ministra. Pomemben govor je nato imel poslanik Alfieri, ki je omenjal skupne vzore in skupne žrtve obeh držav, povezanh z jeklenim paktom ter zavezništvo, ki je zdaj zapečateno s krvjo vojakov družno korakajočih v istem boju po Mussolinijevi besedi: »Dva naroda, ena vojna«. Poslanikov govor je bil deležen posebnega priznanja. Nazadnje je spregovoril še italijanski vojaški odposlanec v Berlinu general Marras, ki je dejal, da je Italija edina velesila brez izhoda na odprto morje. Nenadni izbruh vojne leta 1939 jo je postavil pred težavna vprašanja, toda njeno mesto je bilo že v začetku določeno po Mussolinijevi iz- Italijansko-hrvaška pogodba o določitvi meje med Hrvati in Črno goro Zagreb, 28. okt. s. Vpričo poglavnitka so včeraj ob 12 v Zagrebu podpisali italijansko-hrvaško pogodbo za razmejitev med hrvaškim kraljestvom in med Črno goro. Za Malijo 6ta pogodbo podpisala minister Pietromarchi kot zastopnik zunanjega ministra grofa Ciana ter italijanski poslanik v Zagrebu Casertano. Za ustaše ie pogodbo podpisal hrvaški zunanji minister dr. Lorkovič ter hrvaški poslanik v Rimu dr. Perič. Ceta vojakov je izkazala časti italijanskim zastopnikom. Besedilo pogodbe pravi: Italijanska in hrvaška vlada sta se v želji, da bi se v duhu prijateljskega sodelovanja sporazumno določile meje kraljevine Hrvaške proti Črni gori, katere obnovitev po razpadu jugoslovanske države odgovarja željam črnogorskega ljudstva, Sporazumeli o naslednjem: 1. Meja kraljevine Hrvaške proti Črni gori se začenja pri Dobričevu, kjer je severni konec mejne črte, določene v rimski pogodbi 18. maja, se v glavnem drži stare meje iz leta 1914 med bivšim av6tro-ogrskim cesarstvom ter tedanjo Črno goro in Srbijo, dokler ne pride do gore Kljunak-glava, kjer je trojno mejišče med Črno goro, Hrvaško im Srbijo. 2. Italijansko-hrvaška komisija bo čimprej na kraju samem določila mejo. Končna odločitev glede meje bo sprejeta v duhu pravičnosti in bo upoštevala zemljepisni položaj, gospodarske jx>trebe ter prometne zveze. Poprejšnja meja bo spremenjena v toliko, da se popravijo preštevilne vstopajoče in izstopajoče krivulje, ne da bi to škodilo večjim naseljem, a to tako, da bo železniška proga, ki veže Bilečo s Trebinjem, vsekakor ostala na Hrvaškem. 3. Pričujoča pogodba začne veljati ob podpisu. Po slovesnem podpisu pogodb med Mussolinijem in poglavnikom v Rimu, pogodb, ki se nanašajo na jadransko mejo, jx> podpisu pogodbe o zavezništvu, jx>roštvu in sodelovanju, po ponudbi Zvonimirove krone savojski vladarski hiši in po določitvi vojvode Spoletskega za hrvaški pre- 6 tol, po določitvi meje med italijansko Slovenijo in med Hrvaško, ko je hrvašiko kraljestvo sprejelo na znanje ustanovitev Ljubljanske pokrajine, po V6eh teh dogodkih zaključuje listina, podpisana včeraj, razdobje italijamsko-hrvatskih odnošajev, ki jih zlasti označuje določevanje skupnih meja. Hrvaška čuti, da se bo zdaj lažje spravila na svoja gospodareko in socialna vprašanja, ker so določene vse njene meje, počenši s tistimi, ki jo vežejo na Italijo. 2e sklenjene gospodarske pogodbe m tiste, za katere se še pogajajo, bodo obema državama omogočile, da z modro im strogo gospodarsko politiko uveljavita sporazume, nanašajoče se na meje, zlasti v kolikor veljajo za primorski predel. Vse to bo omogočilo začeti z raznimi pobudami in sporazumi, ki bodo prebivalstvu omenjenih pokrajin pripomogli do večjega blagostanja, ne samo po svobodni izmenjavi pridelkov, temveč tudi po izvedbi ojačenega industrijskega ferograma, po izkoriščanju vodnih in podzemeljskih bogastev v Primorju, z javnimi deli, cestami, vodovodi ter osuševanjem. Delo stalne italijansko-hrvaške gospodarske komis je velja zlasti razvoju tega sporeda, pri katerem bodo v znatni meri sodelovale italijanske finačne im industrijske ustanove. Angleške bombe na Hamburg in Bremen Berlin, 28. okt. S. Uradno poročajo: Sovražnik j? ponoči metal bombe na razne kraje v severozahodni Nemčiji. Civilno prebivalstvo je imelo zlasti v Hamburgu in v Bremena izgube na mrtvih in ranjenih. Devet angleških bombnikov je bilo sestreljenih. Sirite najboljfil slovenski popoldnevnik »Slov. dom« javi: »Kadar imam jaz prijatelja, 'grem z njim prav do konca.« Italija je v ugodnem trenutku posegla v spopad, ker ni mogla ostati izven boja zoper Francijo, kateri je postavila jasne in določne zahteve. Popolnoma se je zavedala težav, katerim gre nasproti, zakaj morala je braniti ozemlja onstran morja, ki so že od začetka ostala osamljena. Od sedanje vojne pa Italija pričakuje izpolnitev svojih narodnih in gospodarskih ciljev v popolnem prepričanju, da bodo ti cilji do6eženi prav tako kakor nemški. Vesti 28. oktobra Minister za zamenjavo in valute eksc. Riccardi je snoči odpotoval v Bukarešto, kjer bo imel važne posvete z voditelji romunskega gosjx>-darstva. Posveti bodo veljali povečanju blagovne izmenjave med obema državama. Za ministrom pojde v romunsko prestolnico posebno italijansko zastopstvo za sklep nove trgovske pogodbe. General de Gaulle je vladi Združenih držav ponudil tri pristanišča v francoski Ekvatorijalni Afriki. V teh pristaniščih naj bi Amerika uredila svoja vojaška in pomorska ojx>rišča. Ameriški listi pišejo, da je zaradi tega zelo razburjena angleška vlada, ki ji prehudo poseganje Amerike v angleško območje ne diši. Ža ponudbo 6e je zvedelo, ker je ameriški mornariški mmster dal poročilo o njej objar viti v nekem listu, hoteč 6e pobahati z njo kot s svojim osebnim uspehom. V Budimpešti je včeraj umrl v 59. letu starosti bivši predsednik madžarske vlade Karl Hus-zar, utemeljitelj krščansko socialnega gibanja na Madžarskem im podpredsednik madžarske Katoliške akcije. Pred nekaj leti 6e je mož udeležil kongresa Kristusa Kralja v Ljubljani. Včeraj je poteklo petnajst let, kar je bil sedanji nemški propagandni minister dr. Goebbels imenovan za berlinskega gauleiterja, nakar je z odločnim delovanjem pridobil Berlin za narodni socializem. To obletnico so proslavili 6 slovesno prireditvijo, na kateri je dr. Goebbels imel daljši govor. Bolgarsko vojaško sodišče v Dobriču je včeraj obsodilo na smrt 12 bolgarskih državljanov, ki so vohunili na korist neke države, ki meji na Bolgarijo. Ameriški mornariški minister je sporočil, da so nekatere ameriške trgovske ladje res dobile nalog, naj zapuste Japonsko in Kitajsko, da r>a s tem še ni rečeno, da Amerika ustavlja trgovino z omenjenima državama. Švedski listi pišejo, da je Stalin odpotoval iz Moskve in da si je uredil prestolnico v oklepnem vlaku, kjer bo tudi ostal in ne bo imel stalnega sedeža v tem ali onem mestu. Na nemškem pristojnem mestu so izjavili, da bo vseh 25.000 hrvaških ujetnikov izpuščenih. Prvih 500 se bo vrnilo že v kratkem. V Jeruzalemu so pretekli teden začeli z veliko propagandno akcijo, naj Judje vstopajo v angleško vojsko, ker se Anglija bori tudi za judovsko stvar. V judovski prestolnici Telavivu so priredili tudi že prvo oarado judovskih oddelkov. Na nekem zboru norveške protestantske duhovščine je župnik Sigismund Fey imel govor, v katerem je norveško protestantsko cerkev vabil, naj vendar že pusti svoje čudno stališče in pomisleke. Ti pomisleki so jo postavili v isto vrsto z onimi, ki se upirajo novemu evropskemu redu. _ Tudi norveška cerkev mora priznati in ceniti nemške zmage na Vzhoda Fašisti bodo oblekli svoje uniforme brez dekoracij. • Pohabljena zmaga iz Versaillesa, božični dnevi na Reki, Rappalska pogodba, neredi in stavke takoj po vojni, so bili prvi vzroki, za katere je Benito Mussolini, bivši bojevnik v strelskih jarkih na Krasu, pozval na zbor okoli sebe žive in zdrave sile naroda in je dne 23. marca 1919 ustanovil bojevniške fašije. Naloga, ki si jo je fašizem nadel, ni bila niti lahka, niti preprosta. Slo je zato, da se zavre socialistična povodenj. Treba je bilo okrepiti omajano državno gospodarstvo. Treba je bilo pobijati z vsemi sredstvi vlade, ki so nastale takoj po vojni, zlasti pa je bilo treba obnoviti dušo naroda. Toda to nalogo je fašizem razrešil z odločnostjo. To so bili boji, ki so trajali več kot tri leta, včasih kruti in vedno neusmiljeni. Pri teh bojih je bilo večkrat potrebno poseči po nezakonitih sredstvih in ljudskih sodbah. Zadnja teh odločilnih dejanj so padla na sestanku v Neaplju, ko je Mussolini, ki je fašizem in stranko, odkrito postavil pred vprašanje o prehodu oblasti na nov politični tok in je tako na-značil revolucionarni začetek nove zgodovine. Dne 28. oktobra — ko so bili dan poprej mobilizirani vsi fašisti, — je revolucionarna armada z Mussolinijem na čelu začela pohod na Rim. Od tega datuma, ki je veljal toliko krvi, se je začejo obnovitveno delo: velikansko delo, ki se nadaljuje brez oddiha in ki ma v sedanjem dogodkov polnem času najvišjo pobudo za ponmo-žitev vseh sil do zanesljive zmage. Ta obnova gre od ustanovitve velikega sveta do volilne reforme, od fašistovske in korporacijske zbornice do avtarkičnih ustanov, od delovnega prava do narodnega korporacijskega sveta. Socialno vprašanje je v Italiji v prvi vrsti tudi rešeno kot vprašanje izdelave. Fašistična vladavina more gledati s ponosom na svoja javna dela, na elektrifikacijo železnic, n? obširno zgradnjo cest, na ljudske domove, ■ ponosom lahko gleda na svojo družinsko politiko, na socialno zakonodajo, pa na versko politiko, na sporazum s cerkvijo ter svojo bogato šolsko politiko. Toda fašizem ima še vero v svetost junaštva. Fašizem ima svoje početke v skušnjah vojnih let in ima zato o življenju junaško in bojevito zami-sel. Zato je j>olagal vso svojo važnost v zadnjih dvajsetih letih na vzgojo naroda in predvsem mladine, ki je vzgajal mladino k disciplini, pogumu in k žrtvam. S tem duhom se italijanski narod pripravlja, da vstopi v zoro devetnajste obletnice in da praznuje jiohod na Rim, tesno strnjen okrog svojega voditelja, ki ga bo povedal do zmage, ki jo že vsi čutijo v svojih srcih Zastopnik nemškega zunanjega ministrstva je včeraj izjavil tujim časnikarjem, da je vojno proti Nemčiji 6prožila Anglija in da se ta vojna ne bo končala po spletkah kakega zlaganega mi-roljuba ali pa v parlamentarnih prerekanjih ali jx> posredovanju takoimenovamih nemških agentov, temveč samo po zmagi orožja Osi. l a izjava je prišla z ozirom na angleške govorice, da bi Nemčija za vsako ceno rada sklenila poravnalni mir. S posebnim odlokom madžarske vlade so včeraj | omejili ves promet z motornimi vozili, omejene 6o tudi vožnje taksijev ter uvedeno strogo nadzorstvo nad prodajo tekočega goriva, cigar poraba je omejena na najnujnejše količine. Francoska vlada je izdala zakonski ukrep, ki po-ostruje določila glede atentatov. S hudo ječo bo odslej kaznovan vsakdo, ki ve, pa ne ovadi oblastem načrtov za napade na osebe, za požiganje, za poškodovanje javnih 6tavb, za atentate na prometne zveze im podobno. Sovjetski voditelji so odločili, da je treba v Moskvi in Petrogradu umičiti vse javne im civilne stavbe brez ozira na prebivalstvo, preden bi sovražnik prišel v mesto. Izdelan je za obe mesti natančen načrt, ki ga delno že izvajajo. Vsi zastopniki sovjetskih vojaških im civilnih oblasti so dobili ta načrt v rake. Na njem 60 zaznamovane vse stavbe, ki jih je treba v določenem trenutku pognati v zrak. ^"fhaja poročajo, da je bil sovjetski maršal Bliicher še nedavno vojaški svetovalec pri Čangkajšekovi vladi, odpoklican v Moskvo. Bliicher je odpotoval v Sverdlovsk. Ameriška pomorska komisija je razglasila, da bodo v prihodnje šle vse dobave Sovjetski Rusiji po pomorski poti ©čston-Arhangelsk. Danes se je pričelo v Sofiji zasedanje zbornice. Kralj Boris bo jutri imel važen govor o političnem položaju Bolgarije in zunanji politiki, 300 madžarskih judov je bilo zaprtih v Budimpešti, ker so poslušali tuje radijske oddaje. Vse jude bodo prepeljali v koncentracijska taborišča, radijske aparate pa so zaplenili. Vso Španijo je zajel val mraza. V nekaterih krajih je temperatura padla na 8 stopinj pod ničlo. Zdrav in čil je prispel na neko italijansko letališče jeruzalemski veliki muf ti za Palestino Sa-yed Amin el Husseini. Vodil je nešteto vstaj prot! Angliji, bil je ujet, ter nato pobegnil iz ujetništva. Na njegovo glavo je bila tudi razpisan nagrada 25.000 funtov štertengov. Nazadnje je hil v Perziji, pa se mu je tudi od tam posrečilo uiti. V navzočnosti mnogih zastopnikov oblasti in roditeljev je vodja Nemcev v inozemstvu, državni jjodtajnik BohJe v soboto v Rimu odnrf sedež novega oemškepi doma Nov način odmerjanja sladkorja, testenin, riža in moke Rim, 28. oktobra. Kmetijski minister je odredil, da začne s 1. novembrom veljati nov način odmerjanja sladkorja, testenin, riža, pšenične in koruzne moke trgovcem na drobno in pekom. Vsak trgovec na drobno bo dobil stalno določeno količino omenjenih živil, in ta količina se bo vsak mesec obnavljala na podlagi odrezkov živilskih nakaznic, kolikor jih bo trgovec nabral od svojih odjemalcev v predzadnjem mesecu. Za november bo vsak trgovec na drbono prejel tolikšno količino sladkorja, testenin in riža, kolikor je teh stvari prodal svojim odjemalcem v mesecu septembru, poleg tega pa še 10 odstotkov septemberske količine, zaokroženo na kg. Kar se tiče pšenične in koruzne moke, jo bo trgovec dobil tisto količino, ki ustreza prijavam, zbranim za oktober za kruh in moko. Ta novembrska odkazila bodo predstavljala polovico normalne, 'talne količine. Končne stalne Količine, ki bodo dosežene s prihodnjim decembrom, bodo morale ustrezati normalni količini, ki ce bo polagoma večala in zaokrožila tako, da bo dosegla količine, ki jih trgovec proda v dveh mesecih. Da se te količine dosežejo in da se prepreči kopičenje prejšnjih ostankov ali zalog, je kmetijsko ministrstvo odredilo, da morajo trgovci na drobno in peki prijaviti do 1 novembra zaloge omenjenih živil, kolikor jih je imel o polnoči dne 31. oktobra. V prijavi bo trgovec moral navesti pri svoji zalogi tudi tiste količine, odmerjene za oktober, ki bi bile morda že na poti k njemu. — Treba pa je nasprotno izključiti količine, odkaza-ne za november, ki jih je trgovec morda že prejel. Te zaloge bodo upoštevali pri odkazovanju drugega dela stalno določene količine za december. Postopno bodo odrezki živilskih nakaznic, ki jih bo zbral trgovec na drobno in jih potem izročil občinskim uradom, določali količino, ki se bo posameznemu trgovcu obnovila vsak mesec. Odrezki živilskih nakaznic, zbrani v novembru, bodo slžili za odmero tistih količin, ki jih bo trgovec dobil za januar, decemberski odrezki pa za odmero živil za februar in potem postopoma dalje od meseca do meseca Uspel klavirski koncert Carla Vidussa V dveh mesecih 76 navijalcev obsojenih Zanimiva kazenska statistika — češenj, cviček in meso Ljubljana, 28. oktobra. Ko človek takole mirno v teh viharjih prelistava sodno kroniko in pregleduje različne življenjske malenkosti, opazi tudi, kako prihajajo pred sodnika razni brezvestni, na zunaj solidni navijalci c«?n, ki spravljajo različne živ- Kovice iz Države Junak brez primere. Na postajo v Veroni se je v nedeljo pripeljal italijanski vojak, ki je bil svojčas na Grškem bojišču ranjen in se je v teh bojih nenavadno odlikoval po svojem čudovitem junaštvu. Piše se Luigi Del Prete in je zdaj brez rok in povrhu še slep O njem pripovedujejo tole čudovito zgodbo junaštva. Pri nekem naskoku na grškem bojišču mu je granata odtrgala levo roko. Toda junaka to ni motilo Z enakim pogumom je naskakoval dalje. Druga krogla mu je vzela še oči, tako da je bil popolnom aslep. Pa tudi to ga še ni ustavilo, pač pa je hotel vedno'le naprej, na sovražnika. Toda v tem trenutku mu je granata odtrgala tudi drugo roko. Tedaj se je zgrudil in obležal v mlaki krvi. Reševalci so ga na bojišču ie pravočasno našli, ga hitro obvezali in mu tako rešili življenje, čeprav mu seveda niso mogli vrniti rok in oči. V nedeljo so tega nenavadnega junaka pripeljali, kakor rečeno, v Verono, kjer so mu priredili velik sprejem. Čudna pot 14 letnega ianta. Te dni se je pripeljal v Italijo 14 letni deček, ki ima za seboj zelo nenavadno pot. V Italijo prav za prav ni prišel sam, pač pa v spremstvu policijskih agentov. Zdaj ga imajo v Benetkah, kamor so ga privedli policijski agenti iz Padove. Pri zasliševanju je fant izjavil, da se piše Filibardo Novica in da je bil ro-,jjfln v Gjurakovcu, kjer živi njegov oče Peter in štirje bratje. Mater so mu ubili, ko je v gozdu na-I.hirala drva. Tedaj, ko je izgubil mater, se je za-*čela njegova dolga pot. Končno mu je po srečnem naključju uspelo priti na italijansko ozemlje. V Ljubljani je padel v roke karabinjerjem, od tu pa so ga odpeljali v Padovo pod nadzorstvom policijskih agentov, iz Padove pa so ga, kakor rečeno, izročili beneški kvesturi, ki ga je oddala začasno v zavod za mladoletne. Egiptovske gosi v Severni Italiji. Dva lovca Iz Severne Italije sta zadnjič imela izredno srečo na lovu. Ustrelila sta krasno egiptovsko gos iz tikupine treh. To redko žival sta dala nagačiti, da jo bosta imela za spomin. Egiptovska raca, ki sta jo ustrelila, je rdečkaste barve, perutnice pa imajo črne in bele lise. Takšne race žive v večjih trumah v Egiptu in sploh v Severni Afriki; v Italiji, zlasti pa še v severnem delu, pa so prava redkost. Gojitev ctkorjevca za izdelovanje kavnih nadomestkov. Pridelovanje cikorije, da i* nje potem izdelujejo kavne nadomestke, je ena zadnjih pridobitev na polju italijanske gospodarske samostojnosti. Prvič so v Italiji pridelali cikorijo leta 1937-38, in sicer so i njo imeli posajene samo 163 ha zemlje, la prvi poskus so naredili pri Padovi, Veroni, Vicenzi, Rovigu, Mantovi in Piacenzi. Poskus se je dobro obnesel. Pridelali so 18.000 stotov korenik in zato že prihodnje leto začeli v večji meri gojiti to koristno rastlino. Pri Padovi in Veroni so zasadili z njo 600 ha zemlje in je bilo potem 80.000 stotov pridelka. Spričo sedanjih vojnih razmer pa ni nič čudno, če so začeli v Italiji Se v mnogo večji meri gojiti cikorijo. Kmalu je bilo posajenih z njo 900 ha in se je pridelek dvignil na 120.000 stotov. Toliko kavnega nadomestka pa je za domače potrebe dovolj. Se pred nekaj leti Je bila Italija v tem oziru popolnoma odvisna od drugih držav, od katerih je cikorijo dobivala. Ijenjske potrebščine v promet in skušajo na račun revnih slojev polniti svoje denarnice in blagajne. Zanimivo je. da so se takole od septembra naprej zelo pomnožile razprave zaradi prekoračenja naivišjih cen, kj imajo pa za osnovo ovadbe, datirane še od junija naprej, v katerem mesecu je najhujše cvetelo navijal-stvo. ki je bilo pozneje z odločnimi ukrepi omejeno in zajezeno. Na okrožnem sodišču je bilo po zapiskih sodnega kronista do konca oktobra v dveh mesecih že 130 kazenskih razprav pred sodnikom-poedincem zaradi prestopkov po členu 7 uredbe o cenah, to je zaratji prekoračenja najvišjih cen ali po domače zaradi navijanja cen. Bilo je v tem času obsojenih 76 oseb, med njimi v prvi vrsti mesarj5. peki, gostilničarji, prodajalci kruha in jajc, kakor tudi drugi pridobitniki. Vsi ti obsojeni navijalci so prejeli skupno 529 dni zapora, plačati morajo dalje poleg zaporne kazni še 20.0W lir v denarju in 4085 lir povprečnine, ki se steka v sklad za vzdrževanje sodišč in jetnišnic. Oproščenih je bilo 47 obtožencev, pogojno je bilo obsojenih od obsojencev le 12 oseb, drugi vsi nepogojno. — Sedem razprav je bilo /preloženih. Osnovo obtožbam tvorijo najrazličnejša živila, v prvi vrsti meso, kruh, .jajca, dalje tudi druge potrebščine, vino, manufaktura, česen, češnje itd. Tonček je premeten deček. Nakupil in nabral je večjo množino česna in ga 3. septembra nesel na trg, da bi ga primerno vnovčil. Prodajal ga je po 8 lir kg, ko je bila za domači česen določena takrat najvišja cena 2.50 lir. Prijeli so ga in prijavili sodišču zaradi navijanja cen. Pred kazenskim sodnikom je vse mirno priznal, izgovarjal pa se je, da so tudi drugi tako prodajali. Bil je glede na njegove premoženjske prilike obsojen na 7 dni zapora in 100 lir denarne kazni ali v nadaljnjih 5 dni zapora. Neki gostilničar iz ljubljanske okolice je prišel pred sodnika, obtožen, da je prodajal v svoji gostilni cviček po 9 lir liter, ko je bila določena za cviček naivišja cena 7.60 lir. Dobri gostilničar je navajal, da je plačal vino na mestu pri kmetu na Dolenjskem liter po 5 lir, treba je bilo plačati dalje voznino, trošarino in kriti tudi režijske stroške. »V izgubo človek ne more prodajati vina. Ta cviček je bil boljše kvalitete, sortiran,« je gostilničar končal svoj zagovor. Sodnik: »Pri nas 6ploh nimamo več pravega vina, marveč samo sortirano ali pa vodo.« Bil je ta mož obsojen na 7 dni zapora, 200 lir denarne kazni in 114 lir povprečnine. Več sreče kot ta gostilničar je imela gostilničarka Kristina z Rudnika. Ta je bila obdolžena, da je v svoji gostilni, ki ne spada v I. kategorijo. prodajala navadno belo vino po 8.60 lir, ko mu je bila določena najvišja cena 7.60 lir. Izgovarjala se je, da ni vedela za maksi; malne cene, da je bilo vino boljše kakovosti in ga je tudi sama drago plačala. Na sodišče je tudi prišlo pismo, da Kristina sicer zna pisati, toda zelo težko in počasi, da ni sposobna samostojno upravljati svojega premoženja. Branilec je predlagal, da naj preišče obtoženko psihiater in poda svoje mnenje o njeni odgovornosti v smislu kazenskega zakona. Sodnik je ta predlog odklonil in v smislu § 280 k. p. Kristino oprostil. Branilec pa je svoji klijenti-nji dal kratek nasvet: »Odslej prodajajte vino po maksimalnih cenah.« Ženska mu je prikimala. Mesar Jože iz okolice in njegova žena Brigita sta bila obsojena vsak na 7 dni zapora, 200 lir denarne kazni in 114 lir povprečnine, ker sta 27. junija prodala neki delavki 37.50 kg te- Koncert Čilenca Carla Vidussa je bil sicer maloštevilnemu koncertnemu občinstvu razveseljiv dogodek, posebno, ker je to bilo njegovo prvo gostovanje v Ljubljani in je bilo njegovo ime malo znano. Bržkone je to bil tudi vzrok ne preveč dobrega obiska koncerta. Vendar je občinstvo zbrano sledilo izvrstnim izvajanjem mladega mojstra in se z navdušenim odobravanjem zahvalilo umetniku za res umetniški užitek prve vrste. Koncertni spored je bil okusno izbran. Kot prvi dve točki si je izbral mojster dve Beethovnovi sonati, ki jih je podal z vso prodornostjo Beethovnove umetnosti. Pozna se mu, da je v te dve sonati vložil mnogo študija Beethovnove osebnosti, kar mu kot južnjaku gotovo ni bilo lahko delo. Kot naslednjo točko je izvajal Brahmsovo variacijo na Paganinijev tema, ki jo je podal prvovrstno, z izredno tehniko in občutkom. Sledili sta nato dve študiji Ferrari-Trecate, zelo zanimivi kompoziciji, kot bistveno nasprotje ena od 1*^ \ C C <> (' C c 1» I' 1» <» (' I' 1» I' t ) <> <» 1. N. VOIKHAMER OSOJAMI ZGODOVINSKI roman Smeri a si je te besede dobro zapomnil in je komaj čakal, da bi se spet sestal v krčmi z Basilijem. Ko sta dolgo premišljevala in poizvedovala, sta končno izvedela, da je škof kupil svet nekega svojega ubogega soseda. Iz te okolnosti je skoval Basilio peklenski načrt, da bi spravil pobožnega škofa ob ves ugled pri ljudstvu. Smerla je predložil načrt, kakor bi si ga bil sam zamislil, in kralj mu je dal denar, da ga izvede. Čez nekaj dni so oznanjali po vsem mestu ob trobentaih, da pride drugi dan škof pred sodišče, kamor sme vsak, ker bo razprava in sodba javna. Neznanska množica se je zgnetla v dvorano, v katero se je potem krnlj le s težavo pririnil, škof je bil ie na svojem mestu. Smerla je nastopil kot tožitelj. »Ta svetohlinski škof,« je govoril nesramnež, »je kupil od svojega soseda Petra zemljišče, ki ga pa v svoji nenasitni skoposti« — ljudstvo, ki mu je Stanislav razdal skoraj vse, kar je imel, je začelo mrmrati — »ubogemu možu niti plačal ni. Peter, ki je prižel zaradi tega na beraško palico, se je v svoji stiski pritožil pri kralju, ki je v svoji pravičnosti odredil to sodno razpravo. Preden je še prišlo do sodnega postopka, je pa ubogi Peter obupal In se obesil. Namesto nesrečnega rajnika in pri njegovi dnM obtožujem zdaj J« ifccrf«, ki naj dokaže, če more, da je zemljišče plačal« škof je častitljivo mirno odgovoril: »Dokaza nimam nobenega, ker sem bil sam s Petrom, ko sem mu plačal. Ta nakup pa je bil tak, da bi pričakoval zanj zahvalo, ne pa tožbe, kar potrjujem s prisego, kakor mi Bog pomagaj, da rešim škofovsko čast.« Tedaj je kralj, kakor je bilo dogovorjeno, vstal in rekel: »Ker je naš škof prisegel in nima tožitelj nikakega nasprotnega dokaza, moram škofa oprostiti obtožbe.« »Živel pravični kralj in naš ljubljeni škof!« je vzklikalo ljudstvo. »Čakajte, potrpite, poslušajte dalje!« je kričal Smerla. »Ko sem zvedel za Petrovo smrt, je bil zabit že v krsti, in ko sem na glas izrazil svoje obžalovanje, da mi tako ne bo več mogoče doseči zanj pravice pri sodišču, je pristopil neki ruski svečenik in mi rekel, da ima moč obuditi mrtve, če gre za pravico. Zato sem dal prinesti mrliča v krsti tu sem — prinesite ga notri! — in svečenik je tudi tukaj!« Svečenik je bil Basilio, ki je bil dobro preoblečen in imel krinko z dolgo brado. Ubogega Petra so z denarjem in raznimi obljubami premotili, da se je dal položiti v krsto, v katero so zvrtali nekaj luknjic. Krsto so postavili med škofa in tožitelja in nato odstranili pokrov. Pred njimi je ležal stari, dobro znani mož s povoščenim obrazom in se ni ganil. Basilio je pristopil k njemu, mrmral svojo zakletev, posnemajoč obred z nerazumljivimi besedami, dvignil nato roko kakor v ukaz in glasno zaklical po poljsko: »Peter, zbudi se!« Basilio je ponovil svoj klic ita Petra stresel, pri čemer bi moral vstati in z votlim glasom pozvati škofa s seboj v pekel, da mu vsa kupnina do zadnjega groša zgori na duši. Vse to bi, kakor je kralj pričakoval, moralo vplivati na množico. Toda, ' ali je bil Peter prestar ali so bile zračnice premajhne — bil je 1 res mrtev, o čemer kmalu ni bilo nikakega dvoma. Ljudstvo je I navdušeno odneslo škofa iz dvorane, kralj pa je z jeznim po-(gledom ošvignil dvoja pomagača, ki sta valila krivdo drug na drugega in si v strastnem prepiru odpovedala prijateljstvo.. Učitelj glasbe je pri prihodnji učni uri izvedel od Ljudmile, da je prispel sel z Dietrichsteina in da pričakujejo njegovega pokrovitelja Adalbera. Kdaj pride, mu ni mogla točno povedati Basilio se ne bi rad srečal z Adalberom, ker je pri Malenstei-novih in po drugih hišah, kjer je učil, preveč legal. Imel je precej denarja, ki si ga je bil prislužil ali prisleparil, kot pri obtožbi zoper škofa, pa je menil, da je skrajni čas, če hoč« odpotovati. Zato je rekel gospodični Ljudmili, da mu je zelo žal če njegov pokrovitelj kmalu ne pride, ker bi ga utegnil spa toma zgrešiti, ko pojde na Češko, kamor ga je povabil vojvod« i svoj dvor... Da bi bil le odšel! Pa mu zli duh pohlepa ni dal oditi, še j* upal priti na lahko do denarja, pri čemer ne bi tvegal drugega, ko da bi mu našteli nekaj palic. Z vso svojo nesramnostjo se jo javil pri kralju, češ da mu mora nekaj skrivnega odkriti. Kralj ga je sprejel in s svojo zvijačno podlostjo je nesramnež dosegel svoj namen. V kralju je zbudil strastno željo, da bi spoznal tako slavljeno Ljudmilino lepoto, na katero bi sicer težko kdaj mislil Med uro glasbenega pouka bi bila za to priložnost. Seveda ni bil Basilio nikdar sam z gospodično, mati ali sobarica sta bili vedno pri pouku navzočni, a sobarico, je menil, bi denar oglušil in oslepil. Kralj mu je dal dovolj denarja, ki je tako vplival, da je že čez nekaj dni lahko prišel med poukom k Ljudmili Basilio in sobarica sta se spoštljivo umaknila, kralj pa je sede) poleg trepetajoče deklice. S smehljajočim se obrazom milostljivega vladarja je z obzirno nežnostjo začel pogovor, češ da je mimogrede slišal njen lepi glas in se ni mogel premagati, da je ne bi od blizu poslušal. Ljudmila je vzela lutnjo, da bi zaigrala, a ni in ni mogla. Kralju ni bilo zn igro, od trenutka do trenutka ga je njena lepota bolj prevzemala in jo je občudoval in hvalil z naravno zgovornostjo. Odkrito potovalo človek rad sliši in tudi Ljudmila je dvignila dotlej povešene oči v laskajočega se govornika. Pravična razdelitev krompirja in fižola Prehranjevalni urad je preskrbel že 70 vagonov krompirja, prodajali ga pa bodo trgovci le tistim, ki ga res nimajo E Ljubljana, oktobra. Kakor smo že poročali, bo v kratkem urejena pravična razdelitev krompirja ter bo onemogočeno, da bi si premožni posamezniki napravili velike zaloge krompirja, medtem ko bi revnim slojem ne ostalo nič. Zapora nad krompirjem je dosegla tudi to, da je ustavljeno vsa-o prekupčevanje in pa dviganje cene krompirju, ki je že grozila, da se dvigne na ne-znosljivo višino. Mestni preskrbovalni urad v Ljubljani je sedaj preskrbel že 70 vagonov krompirja, ki ga bo razdelil med trgovce, ti pa ga bodo prodajali tistim, ki krompirja še nimajo, oziroma si ga niso mogli preskrbeti. Oni, ki krompir že imajo, bodisi da so si ga sami pridelali, bodisi da so ga sami kupili, od tega krompirja ne dobe nič. Mestni preskrbovalni urad namerava izvajati strogo kontrolo, tako da dobe krompir le resnično potrebni. Najbrž bo krompir razdeljen na podlagi knjižice za meso. Kdor bo vzel krompir, pa ga ne potrebuje, bo kaznovan in mu bo mestni preskrbovalni urad krompir odvzel. V načrtu pa so še ostrejše mere, ki bodo po potrebi uvedene. Na osebo bo mestni preskrbovalni urad dodelil ipo 30 kg krompirja in ako bodo zaloge dovoljevale, se bo ta količina še povečala. Na vsak način pa pride zaenkrat do konca marca po 30 kg krompirja na osebo. v Prevod sedaj popisuje zaloge krompirja na deželi in ugotavlja potrebe pridelovalcev sa- mih, tako za prehrano družin, kakor tudi za krmljenje živali. Večje količine pa bo prevzel Prevod sam za prehrano onih slojev, ki krompirja nimajo. Prav tako je Prevod prepovedal vsako prodajo fižolu. Posamezne tvrdke, ki so nakupile zaloge fižola, tega še ne smejo razdeljevati. Prevod sam ima večje zaloge fižola, tako še lanskega, domačega in tetovskoga, pa tudi že letošn jega domačega. Ob pravilni razdelitvi bodo zaloge zadoščale. Na vsak način bo preprečeno, da bi si posamezniki ustvarjali zaloge fižola. Prevod bo dodelil mestnemu preskrbovalnemu uradu večje količine fižola, ta pa ga bo razdelil na izkaznice med prebivalstvo. Poročali smo že, da je Prevod popisal vse količine pridelanega žita. Od žita je prosto samo proso, ajda in oves, s katerim razpolaga sam pridelovalec, bodisi da porabi to žito zase, bodisi da ga proda. Glede koruze pa bo Prevod postopal tako, kakor že postopa glede krušnega žita. Morda bo dovolil kakšno izjemo za krmljenje prašičev in perutnine. Na vsak način pa_ Prevod ne bo dovolil, da bi se uporabljal ječmen za krmljenje in pitanje živali. V6e žito, kakor pšenica, rž, soržica in ječmen, morajo iti izključno za ljudsko prehrano. Izgledi za bodočnost so torej taki: če bomo disciplinirani in pravilno računali ter sledili smotrnim odredbam glede pravilne porazdelitve prehrane, potem se nikomur ni treba bati lakote, četudi se bomo morali glede prehrane pač nekoliko sprijazniti z danimi možnostmi in z vojnimi razmerami. Predpisi o porazdeljevanju tekstilnih izdelkov, obutve in oblačilnih predmetov: inventar Visoki komisarijat opozarja zainteresirana podjetja na njihovo absolutno dolžnost, da izpolnijo in predložijo zbornici za TOI odnosno občinam inventarje oblačilnih predmetov, ki se bodo mogli kupiti le z oblačilnimi nakaznicami, katere se sedaj ravno razpošiljajo. Nadalje se podjetja opozarjajo, da tvrdkam, ki ne predložijo inventarjev ali ki jih predložijo nepopolne, ne bo dovoljena prodaja blaga, vezanega na nakaznice. Predpisi za preureditev gasilstva Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino glede na zakon o organizaciji gasilstva bivše kraljevine Jugoslavije z dne 15. julija 1933., na podstavi kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX St. 291 in smatrajoč za potrebno, da se preuredi organizacija gasilstva, odloča: Člen 1. Skupščina, osrednji odbor in nadzorni odbor Gasilske zajednice Ljubljanske pokrajine se razpuščajo in se imenuje za izrednega komisarja te zajednice civ. uff. dr. inž. Giorgio Co-nighi, ki jo bo upravljal in preuredil casilsko službo skladno s smernicami in navodili, ki mu .jih bo dajal Visoki komisar. Pri izvrševanju teh dolžnosti mu bo v pomoč sosvet, sestavljen iz gg. dr. Antona Kodreta, Bogdana Pogačnika in dr. inž. Franceta Dolenca ter poveljnika poklicnih gasilcev mesta Ljubljane. Člen 2. Ta odločba je takoj izvršna in se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, dne 22. oktobra 1941-XIX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli Ustanovitev izpitne komisije za učitelje v šolah za defektne otroke Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino glede na pravila o strokovni izobrazbi učiteljev v šolah za defektne otroke z dne 8. februarja 1935, na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XfX št. 291. glede na člen 1. kr. ukaza z dne 7. junija 1941-XIX št. 454 v zvezi s členom 6. kr. ukaza z dne 18. maja 1941-XIX št. 452 in Člena 6. Duce-‘Svega razglasa z dne 17. maja 1941-X1X in smatrajoč ukrep za nujen: odreja: Člen 1. Pri IV. oddelku Visokega komisariata se postavlja izpitna komisija za usposobljenostne izpite za poučevanje v šolah za defektne otroke (gluhoneme, slepe, manj nadarjene) v Ljubljanski pokrajini. Predsednika, člane in poslovodjo izpitne komisije imenuje Visoki komisar. Poslovodja nima glasovalne pravice. Člen 2. Izpitne roke odreja občasno Visoki komisar, ki določi prav tako tudi čas, v katerem naj se opravljajo ustni, pismeni in praktični deli izpita, in pogoje za pripustitev kandidatov. Ta naredba, ki nadomestuje vsako prejšnjo, njej nasprotujočo določbo, stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, dne 22. oktobra 1941-XIX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli Novo mesto Upraviteljstvo meščanske šole v Novem mestu poziva vse učence in učenke, ki mislijo prositi za oprostitev pouka telovadbe, da do 31, oktobra t. 1. vložijo tozadevne prošnje pri upra-viteljstvu, kjer se dobijo tudi tozadevni formularji, ki jih je izpolniti. Čudna igra narave. Nad naravo ležita kakor mora prezgodnja snežna odeja in zimsko vreme. Zato je seveda bolj čudno, ker je na vrtu gospoda Bunca v Kandiji zadnje dni jablana pognala nekaj lepih cvetov. Če tako cvetje v jeseni znači, da bomo še dobili lepo in toplo vreme, je tako znanilko lepšega vremena pač pozdraviti. Nesreča pri gradnji barak. Težko se je ponesrečil pri granji barak 54 letni Karel Klanj-] šek iz Novega mesta. Mož je bil zaposlen pri gradnji bnrak v Bršlinu. Pri delu je zlezel na arako. ki se je iz neznanega vzroka ipodrla. I Klanjšek je z ruševinami vred strmoglavil v globino in na tleh obležal v zlomljeno nogo in težjimi notranjimi poškodbami. Poseben dodatek mesa za sladkorno bolne. Novomeška občina je poslala vsem novomeškim mekarjem sporočilo, da bodo bolniki, ki bolu-jejo na sladkorni bolezni, v bodoče prejemali posebne dodatke mesa. Bolniki morajo preko občine poslati Prevodu posebno prošnjo, ki ji je priložiti zdravniško spričevalo. Prevod bo na podlagi ugodno reešnih prošenj ukrenil, da bodo mesarji, pri katerih kupujejo sladkorno bolne osebe, dobili primerno večje količine mesa. Pri razstreljevanju kamenja na polju se jo nesrečil 39 letni Ivan Rajer iz Žužemberka, ri razstreljevanju mu je prezgodaj eksplodiral močan naboj smodnika in mu povzročil težke poškodbe po telesu, zaradi katerih se je moral zateči v kandijsko bolnišnico. Dogoni klavne živine Prehranjevalni zavod Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino priredi v prihodnjem tednu sledeče dogone za govejo klavno živino: v torek 4. novembra t. I. v Kočevju, v torek 4. novembra t. 1. v Metliki, v sredo 3. novembra t. 1. na Vrhniki, v sredo 5. novembra t. 1. v Grosuiplju. Nekaj nesreč Janez Gregorčič, orožnik iz Velikih Lašč, se je peljal včeraj s kolesom in je padel. Dobil je težje poškodbe po glavi. — Advokatova vdova Marjeta Wurzbach je padla včeraj s tramvaja. Dobila je tako hude notranje poškodbe, da jim je danes zgodaj tudi podlegla. — Ljubljanski mizar Anton Brezovšek je bil po nesreči obstreljen v nogo. Poškodba ni nevarna. — Služkinjo Anico Kosec je popadel pes in jo ugriznil v nogo. Ivan Mrak: »Slavnostni finale« Pri svoji zadnji drami, »Slavnostni finale«, ima Mrak izvečine razprodano dvorano — dokaza dovolj, da mu oficielni škodoželjneži niso mogli izipodbiti tal. kolikor so poskušali in kar so se trudili, da bi pred javnostjo zmanjšali pomembnost njegovih prizadevanj ter dajatev. V »Slavnostnem finalu« je Mrak prijel genija ne morda pri njegovih vzvišenih, v nad-zemskem, vsemu človeštvu služečem zagonu okopanih perutnicah, ampak pri tistem člove-ško-prečloveškem, ki opozarja svet, da lahko tli in se razmahuje velik duh v revni posodi, kjer je prostora za tisoče vsakdanjih nagibov, ki geniju jemljejo podstavek zgodovinskega ugleda. Čajkovski stopa pred nas kot človek v svoji revni naturi, brez okraskov in brez legende, po mačehi oropan — ali pa obdarovan — za stvari, ki drugim pomenijo življenje. Postranska je tod tvornost, ki tisoče ljudi že zdavnaj po njegovi smrti zamakne v jok, v zamišljenost, v uživanje čiste lepote — tragika osebe ostaja, tega enkratnega pojava, Čajkovskega kot človeka v razmerju do ljudi. Mrak je delo režiral dobro. Siromaštvo na rekvizitih veže gledalca ne toliko na sceno kot na dialoge in na notranje dogodke. Čajkovskega je on odigral v svojski interpretaciji prepričljivo in navdušujoče hkrati. Ni vsak v družini, ki jo je bil zbral za to predstavo okrog sebe, absoluten talent. Vendar si je znal ensembel tako podrediti, da nihče ni kvaril. Predstave »Slavnostnega finala« so na lepi višini, na mnogo lepši, kakor marsikatera reč, ki jo v vnemi, da bi s čim več deli postreglo občinstvu, da Narodno gledališče. LI0U0RE IIKER ST R € G K T0NIC0 DIGESTIVO JE KREPČILEN IN VAM URAVNA PREBAVO Naročite oaS najcenejši popoldnevnik »Slovenski dom«! K Koledar Danes, torek, 28. oktobra: Simon in Juda. Sreda, 29. oktobra: Narcis, škof. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva c. 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. lComotar, Vič-Tržaška 48. Velikodušna podpora Visokega komisarja ljudski knjižnici. Šentjakobski ljudski knjižnici v Ljubljani je blagovolil nakloniti Ekscelenca Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino velikodušen dar 5000 lir za izpopolnitev njenegfl italijanskega oddelka, za kar mu bodo obiskovalci te naše najstarejše javne ljudske knjižni* ce iskreno hvaležni. Na prihodnjem koncertu Glasbene Matice ljub« ljanske, ki bo na Vernih duš dan, dne 3. novembra ob 20 zvečer, se bo izvajal Pergolessejev oratorij Stabat Mater. Klasično delo bodo izvajali Valeri* ja Heybalova (sopran), Franja Golobova (alt) in komorni orkester pod vodstvom dirigenta D. M. Šijanca. Podrobneje o delu bomo še spregovorili. Vstopnice za koncert so že v predorodaji v knjigarni Glasbene Matice. Ljubljansko gledališče Drama — Začetek ob 18.15 Torek, 28. oktobra: »Nocoj bomo improvizirali«. Red A. Sreda, 29. oktobra: »Dva bregova«. Red B. Opera — Začetek ob 17.30 Torek, 28 oktobra: Zaprto. Sreda, 29. oktobra: »La Boheme«. Red Sreda. — Začetek ob 18.15. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani razpisuje nov stalni abonma red Torek, samo za Dramo. V tem abonmaju bodo dobili abonenti v sezoni 1941-42 20 dramskih predstav. Prijave za abonma sprejemamo od 27. t. m. dalje v pisarni blagajne Narodnega gledališča v Ljubljani v Drami. Cene novega stalnega abon-mana Torek-Drama so: parterni sedeži: I. vrsta 27, uradniški 24 lir mesečno, II. in III. vrsta 25, uradn. 22 lir. IV.—IX. vrsta 22—20 lir, XI. vrsta 18—16 lir, XII in XIII. vrsta 15—13 lir, balkon: I. vrsta 18—16 lir, IT. vrsta 15—13 lir, galerija: I. vrsta 12—10 lir. II. vrsta 10—8 lir, III. vrsta 8—6 lir. lože: v parterju in v 1. redu št. 1—5 100—90 lir. v I. redu št. 6—8 120—100 lir. V razmerju z dnevnimi cenami doseže uradniški abonma 20% popusta. Vabimo vse, ki se zanimajo za dramske predstave v Narodnem gledališču, da se prijavijo za stalnega obiskovalca torkovih predstav. Prijave v Drami od torka dalje. utrjena, tudi v športu dohiteli velike narode. V tem oziru bi bilo posebno koristno sodelovanje učiteljev. Le ti imajo priložnost, da nadzirajo osebno higieno otrok, da iim dajo osnovne zdravstvene nasvete in da zbudijo v njih veselje do športnega udejstvovanja. Učitelj — športnik — bo našel za to dovolj priložnosti: pri računanju bo jemal primere iz športnega tekmovanja( računanje povprečne hitrosti - - - P« šolski telesni vzgoji pa jih bo učil teči, skakati, smučati, kolesariti itd. Vemo, da ni povsod športnih prostorov in športnega orodja, z dobro voljo pa se da marsikaj aoseči. Podjetni učitelji v inozemstvu prirejajo z otroki razna tekmovanja, celo male otroške SO Davno aelo je najboljša propaganda za mT& šlo tudi potem, ko bo cesar umrl, naprej svojo povsem zanesljivo pot, jasno, edino mogočo pot, tudi takrat, ko cesarja že zdavna ne bo večl Tak ti bo ta red, cesar ga je skoval in ga postavil za vse večne čase, pa ga bo tudi vpeljal, ko ugonobi njegove zunanje sovražnike. Prav nič manj ni naredil, ko si ga je bil izmislil, kakor če bi bil zemljo premaknil e tečajev. Poslej bo tekla po njegovih zamislih, tako se bo razvijala kakor ji bo on določil smernice. Korene bo temu redu zasadil kar temeljito: kdor se skraja in bi podvrgel, temu bo zletela glava z vrata, več ko se jih bo zakotalilo po tleh, manj novih upornikov bo rodil svet in nazadnje prav gotovo ne bo nikjer več najti zaslepljenca, ki bi se Se upiral in brcal proti oetnu tega reda, novega reda, ki ga bo po zmagi razglasil cesar I — Tako ti je ta reč, moj Pjerl Ti si sicer tope glave in nemara še pol tega nisi lazumel, kar sem ti bil zdaj govoril, pa nič ne de! Nekaj se te je prav gotovo prijelol Pjer, Pjer, slišiš! Klada pijana!« Tudi Pjera je bil zmagal spanec. Nekaj časa je poslušal z ušesi, po katerih mu je tako čudno šumelo, in z očmi, ki se jih je prijemala kalna megla, potem pa ga je zmanjkalo. Zadremal je, ko si je s kolomcem podpiral glavo. »Pjer! Mrha! Hej, ti, veha!« Tako je zavpil Da n ton in z vso silo stresel spečega. Kar dva sta mu zdaj kinkala za mizo. »Pjer!« je Se enkrat zatulil. Pjer pa se je spustil z obrazom na mizo. To je bilo vse, kar je oni opravil, »Mir mi daj!« je zagodel kakor v spanju. »Samo mir mi daj!« je brundal, »Mir hočem imeti!« »Klada pijana, s teboj govorlml« je še enkrat togotno zarjul Danton. >Kar govori, razbojnik!« je oni za-guzljal, z obrazom je ležal v luži in pačil usta, kakor bi hotel zdaj zdaj srebniti kakšen majhen požirek iz vinsko luže na mizi. »Kar govori, razbojnik, baraba! Kdo je kriv, da je moj brat mrtev? Ti zajec! Kdo je najbolj kradel pri enoinpetdesetem? Ti! Kdo poneveri! cesarski denar, a, ti vlačugarsko seme! Saj veS kdaj!« je brbral Pjer ter zraven pijansko porogljivo in objestno potrkaval ob mizo z licem, da je cmakalo v razliti tekočini. Danton ga je togotno zagrabil za kuStre. »Tu imaS, svinja pijana! Jaz ti bom dal poneverjeni denarl In brata, in tatu!« je rjul ter treskal s Pjerovo glavo ob polito mizo. Veselo se Je skoz okna smejalo eonce. Njegove iskre so mežikale po steklu in se leno dobrikale Iz tekočine. »Kaj? Mrha!« mu je odvrnil Pjer. Izpulil mu je glavo ter se s silo, ž rokama oprt ob mizo postavil na noge. »Ti bo* mene tolkel? Prašiča!« jc zabrundal. Jezik se mu je zapletal. m Andrejčkov 3 o ž e: Žalost in veselje Roman v slikah Risal Jože Beranek zzzz Besedilo priredil Mirko Javornik fi 130. Aleš se je branil. Prosil je očeta Alfonza, naj da polovico Poldetu, drugo pa naj obdrži zase. On da je še dovolj trden. Duhoven pa je uganil Aleševe misli in mu rekel, naj le jč. Zase ima še košček kruha. ‘S# v I 131. Počitek in krepčilo sta dala Poldetu novih moči. Neutegoma so jo mahnili dalje in kmalu prišli iz gošče na kolovoz, ki se je polahko vil navzdol. Napotili so se po njem. 132. Spotoma je Aleš ponovil vse menihovo pripovedovanje Poldetu, ki ni umel laščine. Povedal mu je, da pojdeta zdaj v Rim. Kdo bi bil bolj vesel od Poldeta! Upal je, da bo spet kmalu srečno doma. Dolarji in oboroževanje »Če hočete topove, se morate odpovedati maslu »La Stampa« piše V eni svojih zadnjih Številk: Roosevelt je ukazal svoji državni upravi pripraviti načrt za zmago s tem, da sme porabiti za oborožitev petdeset milijard dolarjev letno. Žrtvovati tisoč milijard lir v dvanajstih mesecih, to je že lepa vsota! Newyorški in londonski časopisi lahko prinašajo na prvih stra-sek naslove, kakor na primer: »Združene ameriške države so se odločile za orjaško oborožitev«, ali »Predsednik nad podpira z milijardami dolarjev«. Kdaj in kako bodo plačane te milijarde? O tem je zelo poučna preteklost. tl. marca letos je Roosevelt dal odobriti po Poslanski zbornici sedem milijard dolarjev za oboroževanje v korist Velike Britanije in »vseh demokratičnih držav, ki se upirajo napadalcu«. I)rugih šest milijard je v ten dneh pred odobritvijo. Skupno torej trinajst milijard dolarjev. Državna bilanca za leto 1940-41 (ki se šteje do letošnjega 30. junija) je predvidevala 14.6 milijard dolarjev stroškov, namenjenih za vojno. Iz zaključnega računa se vidi, da so resnični stroški znašali samo 6.6 milijard dolarjev. ■ • .« Za proračunsko leto 1941-42 je Rooseveltu na razpolago približno 20 milijard dolarjev za oborožitev, toda največji optimisti menijo, da ne bo mogoče plačati več kot 15 milijard. Potem je še trinajst milijard, ki jih določa zakon »o posojanju in dajanju v najem«. Teh trinajst milijard ne bo mogoče, kakor je dejal predsednik Roosevelt, v celoti spremeniti v blago zn evropske in azijske zaveznike pred letom 1943. Ta zamuda ima razne razlage, kakor se vidi iz članka, objavljenega v italijanskem časopisu »La Stampa«. To so zlasti: birokratična počasnost in dejstvo, da ni skupnega načrta. Dalje nujna potreba, da se zgrade uporabljivi stroji in da se predelajo vsaj deloma tisti stroji, ki jih ima Amerika že zdaj na razpolago; potem premalo volje med ljudstvom, da bi omejilo potrošnjo, da bi se pospešila proizvodnja vojaških potrebščin. Tudi v Združenih ameriških državah, zaključuje člankafriv »Stampi« svoja izvajanja, so začeli poudarjati pregovor: »Če hočete topove, se morate odpovedati maslu.« ...... .i Oesel - zanimiv košček zemlje v Baltiku Pisana zgodovina 2710 kv. km sveta, kjer prebiva komaj 5000 ljudi Pred dnevi smo brali poročila, da so nemške čete v drznem naskoku zasedle otok Oesel v Baltiškem morju. V zvezi s tem zdaj agencija »Cen-traleuropa« popisuje ta otok takole: Oesel meri približno 2710 kvadratnih kilometrov in ima 57.000 prebivalcev, ki so po večini Nemci, Estonci in Švedi. Edino mesto na tem otoku je Arensburg s 5000 prebivalci. V starodavnih časih so bili otočani divji roparji. Pozneje so vitezi tevtonskega reda zavzeli Oesel, ki je ostal v njihovih rokah do leta 1559., ko so ga zasedli Danci. Leta 1645. so se Baltiških otokov polastili Švedi, leta 1721. pa Rusi. Za časa prejšnje svetovne vojne je Oesel postal zelo važno rusko pomorsko oporišče. Sredi oktobra 1917 je nemško brodovje obstreljevalo s topovi ruske utrdbe na tem otoku in so se potem tam izkrcale čete. V teh bojih je padel slavne smrti nemški pesnik Walter Flex. Po razpadu nemškega cesarstva, so se boljševiki znova polastili otoka in pobili mnogo Nemcev, ki so tam prebivali. — Septembra 1989 — nadaljuje svoje poročilo agencija »Centraleuropa« — so Sovjeti priključili Sovjetski zvezi male baltiške državice in se naglo spet naredili iz otoka Oesel dobro utrjeno letalsko in pomorsko oporišče, čigar vojaški po- men je bil brez dvoma velik. Otok Oesel zapira vhod k Rigi in ovira pristop do Revala, kakor tudi dostop do Petrograda. Danes je otok Oesel v rokah Nemčije, ki je poleg tega, da je zavladala tudi nad tem baltiškim področjem, dobila spet nazaj oblast nad kosom ozemlja, kjer še živi izročilo ene najstarejših in najslavnejših nemških ustanov: tevtonskega viteškega reda. Z živežem plačujejo vstopnino Vprašanje preskrbe z živili so znali na poseben način rešiti v nekem francoskem cirkusu. Njegova uprava je sklenila, da bo odslej dajala vstopnice le za posamezna živila in ne več za denar. Tako je na primer določeno, da mora tisti, ki hoče gledati cirkuško predstavo v zadnjih sedežih, dati šest jajc, za prostor v prednjih vrstah enega goloba, za sedež v loži, ki je najbližje odru, pa zajca. V podeželskih krajih se je ta način pobiranja vstopnine dobro obnesel, po mestih pa so bile vse cirkuške predstave zelo slabo obiskane, ker si meščani ne morejo preskrbeti jajc, golobov, zajcev in podobnih dobrot, da bi jih nosili v cirkus, ko jih še za dom ni. i Niagarski slapovi so šele na 64. mestu po višini Če bi vam kdo zastavil vprašanje, kje na svetu so največji 6lapovi, bi skoraj gotovo odgovorili, da so v Ameriki, in sicer pri Niagari. Res je, da so ti slapovi od vseh najobsežnejši, toda niso največji, to se pravi najvišji. Po višini, preko katere pada voda, so Niagarski slapovi šele na 64. mestu. Najvišji slap na zemlji je tisti, k'i ga dela Tugela v Natalu. Voda pada tam 650 m v globino. Na drugem mestu je 610 m visoki slap Utigardsfosa na Norveškem. Prav tako na Norveškem je potem še drugih šest slapov, ki so vsi višji kot Niagarski. Na devetem mestu v »lestvici slapov« pa je Krimmlerski slap v Nemčiji. Največji komar na svetu Tudi Argentina velja za deželo neštetih svojevrstnih zanimivosti. Tako pravi zdaj ne- Kostanj Kostanj je zelo važno živilo, posebno v se- « danjem vojnem času, ko je posameznik največ I navezan le nase. Letošnja letina domačega ko- I stanja je bila precej slaba, pa še tega so ne- I počakanci kar nezrelega stolkli z drevja. Ven- I dar pa so nekateri kraji imeli kostanja kar dosti in tudi ljubljanski trg je z njim dobro založen. Kostanj vsebuje zelo veliko škroba in sicer 47.30%, dalje ima 3.80% beljakovin, 2.80% maščobe in 2.10% rudninskih snovi. Kakor poroča »Eco di Roma« ima 100 gr kostanja prav toliko hranilnih snovi kot 186 gr govejega mesa, 203 gr telečjega mesa. 159 gr svinjskega mesa, .303 gr kravjega mleka, 18 gr kruha ali 2 in pol kokošji jajci. Za gospodinje je najvažnejše, kako kostanj hraniti za zimo. Tu imamo več načinov, a omenim naj le dva: shranjevanje v pesku in ohranjevanje v loncu. Posebno okusna je tudi kostanjeva mezga, ki pa je le malokateri gospodinji znana. Ker pa je ta mezga izredno hranljiva in nasitljiva, jo priporočamo vsem gospodinjam. Shranjevanje kostanja v pesku. V primeren zaboj nasujemo za tri pnste na visoko opranega rečnega peska, ki ipa se mora prej posušiti. Na to plast razvrstimo kostanj, ki pa naj bo popolnoma zdrav. Črn ali črviv kostanj nam bi pokvaril vso zalogo. Plasti kostanja naj ne bodo predebele! Po kostanju zopet natresemo mivko in to ponavljamo tako dolgo, da je zaboj poln. Zadnja plast mivke naj bo zopet vsaj tri prste debela. Sedaj zaboj od vseh strani primerno stresemo, da pride mivka v vse še mo- ko poročilo iz Buenos Airesa, da so v pokrajini Tucuman našli komarja, ki ga z vso gotovostjo lahko smatramo za največjega komarja na svetu. Kolikšen je, ne povedo, pripominjajo le, da so to ogromno žuželko prepeljali z letalom v Buenos Aires ter jo izročili tamkajšnjemu Narodnemu bakteriološkemu zavodu, kjer se bodo prirodoslovni učenjaki podrobnejše z njo bavili. % ^ ^ ^ ^ ^ Devet jecljačev na tisoč ljudi Po zadnjih statističnih podatkih pride na svetu na vsakih tisoč ljudi devet, ki jecljajo. Med ženskami so takšni primeri zelo redki in jecljanje zaradi tega velja skoraj izključno le za moško napako. Njen vzrok pripisujejo raznim duševnim motnjam, ki jih vseh dozdaj še ni uspelo pojasniti in ki se pojavljajo pri ljudeh že v njihovi otroški dobi. Potem pa je zanimivo tudi to, da se moški še dajo odvaditi jecljanja, pri ženskah pa so takšna prizadevanja ostala skoraj vselej brez uspeha. za zimo rebitne prazne prostore. Zaboj pokrijemo in ga prenesemo v primerno hladno in zračno shrambo. Tako pripravljen kostanj se obdrži prav dolgo. Kadar ga rabimo, vzamemo previdno plast za plastjo z vevnico kostanj s peskom vred iz zaboja in pesek na situ presejemo. Manjše množine kostanja pa lahko shranimo tudi v loncu. V ta namen vzamemo kakršno koli posodo (najprimernejša je lončena), v katero nasujemo zdravega kostanja in sicer toliko, da je na vrhu za tri prste praznega prostora. Lonec s kostanjem tresi, da se ta lepo vsede in je med posameznimi prostori čim manj zraka. Na vrhu položi iz pergamentnega papirje izrezan krog in zamaši ves prostor z ilovico. Ko se čez par dni ilovica posuši in razpoka, zamaži zopet te razpoke z ilovico. Kostanj pa lahko tudi posušimo. V ta namen nasujemo na lesene lese kostanj, a ne predebelo. Na suhem in vetrovnem vremenu se kmalu popolnoma posuši. Med sušenjem kostanj večkrat obrnemo. Hranimo ga poljudno v zračnih prostorih. Kostanjeva marmelada. Za mezgo vzamemo, če le mogoče, zdrav in lep maroni, ga olupimo in damo kuhat. Ko vre približno 20 minut, a še ni razkuhan, ga poberi ven, mu odstrani še kožico ter stisni skozi krompirjevo stiskalnico in stehtaj. Na vsak kilogram kostanja damo 750 g sladkorja. Sladkor skuhamo, da se potegne in še vročega zlijemo na kostanj, ter vse skupaj kuhamo med neprestanim mešanjem 15 minut. Pazi, da ti mezga ne brizgne v obraz! Tudi pri-pali se hitro! Kuhano mezgo daj v kozarce in jih dobro zveži. ČdROUMICfl pustolovski roman »Nikolaj Kolevski, ali 6te slišali to, i kar 6te sami spisali in kar sem sedaj preči tal?« »Da,« je odvrnil zločinec. »Ali potrjujete svoje priznanje v celoti? Ali želite še kaj pristaviti?« »Potrjujem... Ničesar nimam pristaviti.« »Dobro. Podpišite torej!« Brez besede je Kolevski vzel v roke pero in podpisal pismo, katerega mu je jx»nudil ravnatelj. Nato sta ga dva policista odvedla v ječo. Tedaj 6e je med prisotnimi razvil živahen razgovor. Vsi so časti tali Bordma-Itu, ker je znal tako spretno izslediti in ujeti tako strašnega zločinca. On pa je iso pohvalo 6prejel 6 skromnostjo, skopaj bi rekel hladno. Gotovo je bila vzrok emu njegova nordijska narava. Brez Ivoma j»a je bil že vajen takšnih in še večjih triumfov. Tudi ravnatelj mu je če-itital. Vendar 6e je zdelo, da je pri tem lekako v zadregi. Hotel se je pokazati 'eselega, da je imel tako izvrstno idejo, la je poklical tako genialnega detektiva, oda videlo se je, da mu je žal, da ni is peha dosegla francoska policija. Znal >a je svojo nezadovoljnost skriti in je /e6elo dejal: 42 Zaključili 6mo torej ta zapleten in težak slučaj. Želim, da bi 6e čimprej tudi dokončno zaključil. Jutri zjutraj pridite vsi 6emkaj, da boste podali skupno poročilo in oddamo zločinca sodišču. Na svidenje torej jutri zjutraj. Ponovno 6e vsem zahvaljujem, ker ste s toliko požrtvovalnostjo sodelovali z nami.« Razšli smo 6e. Ko sem šel mimo ravnatelja, da se pridružim Doretu in Bord-manu, sem slišal, kako je ravnatelj dejal enemu izmed policistov: »Bodite previdni do skrajnosti. Zadeva še ni končana. Zdi se mi, da bomo imeli jutri še trd boj.« XVI. Naslednjega dne je Doret prišel pome in ob desetih sva bila pri ravnatelju. Drugi so bili tam že pred nama. Prišla sta tudi Giroux in komisar Flaubert. Bordman je brezbrižno stal ob- strani, toda videlo 6e je, da 6e zanima za razgovor, ki se je razpletel med navzočimi, ki so nestrpno pričakovali ravnateljevega prihoda. Doret se je pogovarjal z Girouxom. Mnogo stvari ga je zanimalo in Giroux mu je odgovarjal z izredno ljubeznivost- jo, ki ni bila prav nič v skladu z njegovim čudaštvom, zaradi katerega si je izbral tako samotno bivališče. »Rad bi vedel,« je dejal Doret, »čemu ste dali napraviti ono stekleno celico, v kateri 6em bil zaprt?« »Ono celico sem rabil za poskuse z raznimi plini. Skozi vrata 6em vanjo postavil rastline. Nato sem celico napolnil z enim ali drugim plinom, 6kozi okence pa sem opazoval, kako rastline reagirajo na razne pline. Vsak jx>jav me je silno zanimal.« »Zelo zanimiva je ona vaša iznajdba v zvezi 6 kokainom.« »Tudi druge so prav tako zanimive. Moja edina želja je bila ta, da bi mogel koristiti človeštvu z rastlinami, ki 60 mu vedno dajale razna zdravila v boleznih. Tudi kokain bi mogel biti zelo koristen, če bi se ga ugrabljalo samo v zdravilstvu.« »Oprostite. Zelo razumljivo mi je, da se je vaša 6amota zdela Croixnoireju zelo primerna, da je tukaj skušal narediti svoje skladišče kokaina in svojo trdnjavo; manj jasno pa mi je, čemu bi mu služili listi rastlin, katere ste vi gojili zgolj v študijske svrhe?« »Nič čudnega ni na tem. Lahko bi te liste jKisušil in jih prodajal na debelo za izdelovanje kokaina. Mogel pa bi jih j»ro-dajati tudi na drobno, posameznikom. Prvotno so ljudje te liste žvečili. Tudi 6edaj jih na primer v republiki Peru še vedno žvečijo. Nič čudnega ni, da Peruvijan-ci, ki so nastanjeni v Parizu in tudi drugod v Evropi, iščejo takšne liste. V6tarih časih so Indijanci, ko 60 odšli na pot, vzeli 6 seboj vrečico takšnih listov. Tudi najbolj naporne poti se niso bali, ker so bili gotovi, da ne bodo omagali, dokler 60 imeli le še kakšen list v vrečici. Ne da bi jim ti listi vrnili moči. Ravno nasprotno. Saj tudi udarec z bičem konju ne vrne moči. S jx>močjo mamila te utrujenosti le niso tako kmalu občutili.« »Učinek listov najbrže ni tako močan, kakor učinek prahu, ki ga iz njih izdelujejo?« »Seveda. Toda tudi žvečenje listov ne ostane brez posledic. Tudi tistim, ki se poslužujejo tega načina omame, prav kmalu zatemni razum. Seveda je učinek izvlečka iz teh listov, kakor ste sami ravnokar rekli, mnogo hujši. Prvi izvleček je naredil 1. 1857. nek Italijan, jx> imenu Henrik Pieri.« »Henrik Pieri!« je zamišljeno dejal Doret. »To ime je gotovo 6 temnimi črkami zapisano v zgodovini človeštva.« »Nikakor ne! Njegova iznajdba je prinesla človeštvu veliko olajšanje v njegovem trpljenju. Pomislite, koliko koristi prinaša kokain v kirurgiji. Kokain je omogočil razne oj>eracij«y ki so j»prej bile nemogoče. Nikakor ni pretirana trditev, da če je kirurgija v zadnjih letih tako napredovala, je k temu v veliki meri pripomogel kokain. Koliko trpljenja je prihranil v zadnji svetovni vojni! Zal, pa so ga po vojni nekateri slabiči začeli zlorabljati.« »Ali 6e ni storilo ničesar, da bi se ta zloraba preprečila?« »Gotovo! 2e leta 1917. je Briand iz- dal odlok, da se zatre zloraba vseh mamil in še prav posebno kokaina. Toda to še zdaleka ne zadošča! V drugih državah so v tem oziru mnogo več storili.« V tem je dospel ravnatelj. Vsi navzoči so utihnili in se približali njegovi pisalni mizi. Ravnatelj je V6e prijazno pozdravil,nato je velel dvema jx>liici6toma, naj privedeta Kolevskega. Policista sta odšla. Kmalu nato sta 6e vrnila z zločincem, ki je .bil smrtno bled in se mu je na obrazu jx>znalo, da vso noč ni zatisnil očesa. Kakor brez moči se je spustil na stol jx>leg ravnateljeve mize in ostal nepremičen, 6 sklonjeno glavo. Ravnatelj ga je nekaj časa gledal brez besed. Kljub vsemu je ta človek še vedno predstavljal veliko uganko. Končno je ravnatelj dejal: »Nocoj smo izvršili ponovno preiskavo v obtoženčevi sobi. Pm tem smo našli v nekem skrivnem predalu, j>od ploščo pisalne mize zapečateno pismo. To pismo ie tudi vsebovalo obtoženčevo jjriznainje, ki pa je precej različno od onega, katerega 6mo čitali včeraj. Nikakor mi ni jasno, čemu je obtoženec spisal še drugo f riznanje, v katerem 6e obtožuje večjega tevila zločincev.« Po teh besedah je ravnatelj umolknil in pogledal obtoženca, kakor da bi od njega zahteval [»jasnila. Kolevski pa ni odprl ust, ampak je 6klonil glavo še nižje. Ravnatelj pa je nadaljeval: »Nič ne de. Cejtrav vsega še ne vemo, moremo v glavnem sklepati resnico. Želim vam preči lati to izjavo, ki vas bo brez dvoma zanimala. Poslušajte!« Za LJudako tiskarno v Ljubljani« Jože KramarM — Izdajatelj; inž. Sodja — Uredniki Mirko Javornik — Rokopisov ne vračamo — »Slovenski dom« Izhaja vsak delavnik ob lt Mranfna ■««>.»»» <« a H»- •* Innnmrtv« II Hr — Uredništvo« Kopitarjeva ulica 4/ID — U p r a v a t - Kooitnrjeva ulica 6, Ljubljana — Telefon itev. 40-01 do 40-05 — Podružnica« Novo mesto.