Poltnlna platana w gotovini.
izhaja vsak torek« četrtek In soboto. <# Cena posamezni Številki Din. —SO.
TRGOVSKI
P
O
.■e«''
\
iST
K'
ČASOPIS ZA TRGOVINO, INDUSTRIJA IN OBRT.
flt flpravnlltvo Jv v Ljubljani, GradlSCe Slev. 17/1. — Dopisi se oe vraCaJo — štev. pri Čekovnem orada v Ljubljani 11.953, — štev. telafona 551. MarotniOa ta otemlj« SHS j letno D 60*—, za pol leta D 30*—, za Četrt leta D II*—, meseCno D 5*—, ta Inozemstvo D 90*—. — PlaCa In loM se v Ljubljani
3
LETO V.
LJUBLJANA, dne 16. sept. 1922.
ŠTEV. 108.
List stane od 1. septembra 1922:
celoletno Din 90.—, t. j. (K 360.—); polletno Din 45.—, t. j. (K 180.—); četrtletno Din 22.50, t. j. (K 90.—); mesečno Din 7.50, t. j. (K 30.—); posamezna št. Din —.65, t. j. (K 2.50). mmmmmtKmmummmmmammam
Trgovinski minister g. Osman Viiovič v trg. zbornici v Ljubljani.
V	četrtek dopoldne se je vršila v trgovski zbornici v Ljubljani konferenca gospoda ministra trgovine in industrije Osmpn Viloviča z zastopniki slovenske industrije. Gospod minister se je drage volje odzval vabilu slovenskih industrijcev, da jim ob priliki svojega informativnega potovanja po Sloveniji nudi priliko izraziti mu svoje želje in predloge glede naše gospodarske zakonodaje in politike. Na konferenco je prišel minister v spremstvu našega rojaka inšpektora dr. žižeka, referenta za tujski promet pri ministrstvu trgovine in dvornega svetnika dr. Marna, šefa oddelka trgovinskega ministrstva v Ljubljani. Konference so se udeležili predsedniki Zveze industrijcev V. Majdič jn Dragotin Hribar ter tajniki inž. Šuklje, dr. C. Gregorič in D. Gorjup, dalje predsednik trgovske zbornice Ivan Knez in Jean Schrey ter tajniki dr. Murnik in dr. Windischer, . dalje predsednik ljubljanskega velesejma Fr. Bonač, dr. C. Pavlin, dr. Triller, dr. Obersnel ter mnogoševilni zastopniki industrij in denarnih zavodov.
Došlega ministra je pozdravil predsednik trgovske zbornice Ivan Knez v prisrčnem nagovoru ter se hiu zahvalil za čast, da nudi naši industriji priliko izmenjati ž njim misli in stremljenja glede gospodarske politike in tolmačiti mu želje naše industrije. Minister Viiovič je nato v krasnem daljšem govoru izrazil svoje zadovoljstvo, da je imel konečno priliko prepotovati Slovenijo, spoznati njena velika industrijska podjetja in proučiti našo gospodarsko podjetnost.
Povdarjal je važnost napredka in razvoja te industrije in pozval naše industrijce, da naj svoje delovanje ne omejujejo samo na Slovenijo, marveč naj ga razvijejo tudi v drugih pokrajinah, ki imajo velika na-j ravna bogastva, ki pa so v ekonomskem razvoju še zaostale. Namen njegovega prihoda in sestanka z in-dustrijci v Ljubljani je predvsem, da razpravlja ž njimi o perečem vprašanju zakonite ureditve nacionalizacije tujih podjetij, ki se nahajajo na našem ozemlju, dalje, da čuje želje in zahteve naših gospodarskih krogov glede sklepana trgovinskih pogodb, ki se pripravljajo sedaj v njegovem ministrstvu, posebno z Rumu-nijo, Poljsko, Maclžarsko in češkoslovaško in konečno glede novih smernic, ki naj bi tvorile podlago naši bodoči carinski politiki. Ministrov govor je bil sprejet z živahnim odobravanjem.
Nato je povzel besedo D. Hribar, ki je opozoril ministra, da je za našo industrijo prav življenjskega pomena ureditev prometnega vprašanja, posebno zboljšanje železniške zveze
preko Zagreba in Karlovca z vzhodnimi tržišči naše države, ki so največji odjemalci proizvodov slovenske industrije. Opozarjal je na kritične posledice, ki jih imajo stalne prometne omejitve v področju zagrebške železniške industrije, vsled katerih grozi zastoj celim industrijskim strokam. K njegovim izvajanjem ista podala inž. Šuklje in I. Mohorič obširne referate. Navajala sta konkretne podatke, da naša žebljar-ska, emajlna, stavbena in lesna industrija ne more po cele mesece od-premiti nujno potrebnih industrijskih izdelkov in stavbenega materijala za Srbijo, Vojvodino in Srem in da potujejo živila iz Vojvodine po mesec dni in še dalje v Slovenijo. Edino izhodišče iz te stalne kalamitete je mogoče na ta način, da se takoj pristopi k izvršitvi programa lanskoletnega investicijskega posojila in razširi progo Sisek-Vinkovci-Zemun, ki je danes preobremenjena in ki ne more obvladati ogromno naraslega tranzitnega tovornega prometa. Naj večjo škodo pa nam povzroča Zagrebško ravnateljstvo s prometnimi omejitvami vsled tega, ker izgubljamo vzhodna tržišča na korist inozemske madžarske in nemške konkurence, ki istočasno nemoteno preko Vojvodine po suhem in po vodi uvaža svoje pridelke k nam. — Nadalje se je povdarjalo, kakšno škodo trpi naša industrija in trgovina vsled ogromnega zastoja poštnih paketov na poštno-carinskih uradih v Mariboru in v Ljubljani. V Mariboru samem stoji danes že okrog 18.000 paketov, ki vsebujejo deloma sezonsko blago in katerega so morali trgovci plačati po večini vnaprej, sedaj pa ne morejo po cele mesece do blaga. Vsled pomanjkanja carinskega osobja se zacarini dnevno mnogo manjše število paketov, kot pa jih pride iz inozemstva, vsled česar se od dneva do dneva povečuje zastoj. Poleg olajšav, ki jih je dosedaj dovolil finančni minister, je treba brezdvomno še pomnožiti carinsko osobje, da se podelajo ti zastanki in zopet nastopijo normalne razmere. Velika ovira rednega, točnega in hitrega prometa so dodatni tl o Davni roki. ki onemogočujejo prevoz kvarljivega blaga in otežko-čujejo trgovsko kalkulacijo. Minister trgovine se naproša, da posreduje pri prometnem ministru, da se vendar že enkrat skliče tarifni odbor, da bi določil smernice naše bodoče tarifne politike. Govorniki so opozarjali ministra na vedno rastoče število pokvarjenih vagonov in na katastrofalni odhod kvalificiranih moči iz državo-železniške službe ter na nujnost ureditve gmotnih razmer za železniške uslužbence. Glede premogovnega vprašanja je bil minister naprošen, da naj posreduje pri vladi, da se čimpreje skliče anketa vseh rudniških uprav, železniških oblasti in industrijskih zvez cele države, kjer naj bi se na podlagi pravilnih statističnih podatkov končno-veljavno uredilo pravično kontingen-tiranje premoga za razne skupine konzumentov po raznih revirjih naše države. Prevažanje premoga iz Slovenije v Srbijo je velika obratnoteh-nična ovira za glavno progo in po-dražuje premog vsled velike razdalje ter odteguje pretežni del odprtih voz naši eksportni industriji, poseb-
no lesni in lokalnemu prometu.
Nato je prešla razprava na vprašanje nacionalizacije tujih podjetij na našem ozemlju. Gospod minister je izrazil željo, da naj bi se pri naci-jonalizaciji tujih podjetij omogočila predvsem udeležba domačih podjetij in gospodarskih krogov, eventu-elno s podporo države, ki bi nudila v to svrho cenejši les iz državnih gozdov, dala koncesije za izrabljanje vodnih sil in drugih virov, in le deloma naj bi participirali pri nacionalizaciji denarni zavodi. Izrazil-je svojo željo, da naj bi se nacionalizacija izvedla faktično in sicer kar se tiče 'udeležbe kapitala kakor tudi nacijonalizacije uprave in ©sobja in ne samo fiktivno kakor se je to dogajalo v nekaterih slučajih. Ministrstvo želi da dobi nov zakon o naci-jonalizaciji, ki ima biti predložen v kratkem narodni skupščini iz praktičnih predlogov iz krogov industrijcev za varstvo naših javno-gospodar-skih, državnih in političnih interesov. Debate k temu vprašanju so se udeležili dr. Fran Windischer, dvorni svetnik dr. R. Mam, dr. Triller ip inž. Šuklje. Opozarjali so ministra na težavo enotne obravnave kompliciranega in delikatnega vprašanja nacijonalizacije, ki je v vsakem konkretnem* primeru zvezan s posebnimi težkočami, ki se dajo le sukce-sivno in mnogokrat le po dolgotraj- • nih pogajanjih rešiti. Opozarjali so ministra na glavne momente, ki igrajo v tem vprašanju vlogo, posebno na momentano pomanjkanje razpoložljivega kapitala, ki je nastalo vsled velikih industrijskih investicij, dalje na nezadostnost tehnično specializiranega osobja, na konjunkturo posameznih industrijskih strok in njih bodočo razvojno možnost. — Minister je naprosil, da bi se mu iz dosedanje prakse poslalo obširno poročilo o tem vprašanju. Pri koncu te razprave je dr. Windischer posebno povdarjal nujnost odprave sekvestrov, katerih institucija v mnogih primerih ne dela naši reputaciji v inozemstvu posebne časti. — Ing. Šuklje je opozarjal ministra na nujnost rešitve vprašanja prenosa sedežev naše veleindustrije iz Avstrije v našo državo in na potrebo, da ostnejo te transakcije proste visokih pristojbin in davščin. Sedanje dvožitje povzroča dvojno obdavčenje, veleindustriji grozi prisilna kapitalna oddaja v Avstriji itd. Glede ureditve carinskega vprašanja želi, da se kompetenca v tem oziru prenese iz finančnega ministrstva v trgovinsko ministrstvo, ki ima vpogled v potrebe domače industrije in trgovine.	(Dalje	prih.)
Pravilnik k zakonu o pobijanju draginje.
Po osmih in pol mesecih je konečno ministrstvo za socijalno politiko izdalo nujno potrebni pravilnik k zakonu o pobijanju draginje z dne 30. decembra 1921. Naše trgovske organizacije so že januarja meseca urgirale izdajo tega pravilnika, brez katerega je bila vporaba tega zakona zelo otežkočena, ker so bili odločilni pojmi o zakonu netočno in nejasno izraženi in so dajali možnost samovoljnega razlaganja. Pozneje je celjski vseslovenski' trgovski shod
ponovno urgiral izdajo pravilnika, toda brez uspeha. Šele sedaj dne 11. septembra je bil v Službenih Novi-nah objavljen pravilnik, katerega vsebino prinašamo v nastopnem članku:
»Po čl. 1. pravilnika se pod pojmom življenskih potrebščin razumeva človeška hrana (jedila in pijače), živalska hrana, obleka, obutev, kurjava, razsvetljava poljedelsko orodje, kmetijska oprema, in vsi oni predmeti, ki se po načinu življenja v dotičnem kraju smatrajo za predmete nujne potrebe, med katere se šteje tudi materijal za zgradbo in opremo stavb. Predmeti nujne potrebe so oni, ki hranijo in vzdržujejo življenski obstanek širokih slojev in omogočujejo človeku življenje po današnjih kulturnih potrebah. Med nje se ne štejejo predmeti, ki služijo luksusu.«
Kakor vidimo iz gornjega komentiranja pojma življenskih potrebščin, je važno to, da pravilnik izrečno povdarja, da so luksusni predmeti izvzeti, dasiravno meja med obema skupinama ni jasno določena.
»Drugi člen pravilnika se peča ,z zaščitnimi ukrepi proti kopičenju blaga in določa da morajo producenti, trgovci, skladišča in prometna podjetja, ki imajo življenjske potrebščine v zalogi in sicer v lastnih ali v tujih skladiščih, odnosno, ki hranijo blago za druge, najpozneje do 10. dne vsakega meseca prijaviti državnim policijskim oblastem prve inštance, odnosno občini, točne količine življenjskih potrebščin. Namen te evidence je, kakor navaja člen 2. onemogočitev nagomilavanja živil po skladiščih, kakor tudi vsako drugo postopanje, katerega cilj bi $il navijanje cen življenjskih potrebščin.
Oblasti imajo vsak čas pravico, da lahko pregledajo trge, prodajalne, skladišča, kakor tudi privatna stanovanja, ako obstaja sum, da so v njih skrite življenjske potrebščine. Razen tega imajo oblasti pravico potom strokovnjakov in na stroške onih oseb, ki so dolžne prijavljati življenjske potrebščine, pregledati poslovne knjige, pisma, račune in ostale papirje vsem, ki ne bodo v zgoraj navedenem roku izvršili predpisane prijave. Oblastnim organom pa se predpisuje, da morajo čuvati kot službeno tajnost vse, kar zvejo pri izvrševanju svojih dolžnosti. Ako bi se izkazalo, da občinske oblasti ne vršijo vestno svoje dolžnosti ima ministrstvo socijalne politike pravico postaviti posebnega komisarja, ki bo potem na njihove stroške izvršil predpisane preglede. Pregled se nanaša posebno na žito in mlinske produkte in na one predmete, ki jih bo minister za socijalno politiko v posebni odredbi označil. Od teh odredb so izvzeti kmečki producenti, ki na lastnem zemljišču ne pridelajo več kot 2 vagona žita«.
Določbe tega člena so, kakor vidimo, zelo dalekosežne, ker vpeljujejo zopet inkvizicijo in bodo povzročale na najmanjšo neutemeljeno morda včasih celo anonimno ovadbo, pregled privatnih stanovanj, preobračanje vseh poslovnih knjig in prostorov, ki bo največkrat poteklo brez pozitivnega uspeha za oblasti a na veliko škodo ugleda našega trgovstva. Opetovano smo svarili go-
spoda ministra, navajajoč mu konkretne vzglede, kako daleč so se v svoji samolastnosti in sovraštvu proti trgovstvu spozabili nekateri policijski organi, ter mu povzročili moralno škodo, ki se ne da nikdar več popraviti, vendar vidimo, da je minister kljub temu zopet posegel po tem sredstvu, izpostavil trgovca brez razlike inkviziciji, medtem, ko je velik del agrarnega stanu izvzet.
»Tretji člen pravilnika se bavi z vprašanjem označbe cen, ki jo predpisuje detajlni, kakor tudi veletrgovini in sicer ne samo za skladišča ih za prodajalne, marveč tudi za pisarne, kjer se sklepajo kupčije in kjer so na ogled vzorci. Na vidnem mestu se mora nahajati vsaj po en kos ali en par, odnosno en ducat izdelanih predmetov z označbo cen, dalje en vzorec vsake vrste materi-jala, ki ga prodaja z označbo cene po običajni težinski ali merilni enoti. Razen tega ima lahko vsaka prodajalna tudi svoj cenovnik ali kljub temu mora biti na vsakem predmetu, ki je v trgovini ali izložbi razstavljen, jasno označena cena. — Ta predpis velja ne samo za trgovce, marveč tudi za industrijce in obrtnike, ter vse ostale osebe, ki se bavijo s prodajo živil ali njih izdelavo v svrho prodaje. Po hotelih, restavracijah, kavarnah, gostilnah ter javnih kuhinjah morajo / biti cene jedil na jelovniku ali ceniku označene po porcijah in pijače po merah. Kmetje ostanejo glede svojih pridelkov, ki jih prinašajo na trg še nadalje oproščeni od označevanja cen.
Nadaljni člen pravilnika kvalificira za nagomilavanje življenjskih potrebščin vsako zadržavanje nabavljanja blaga od prodaje z namenom, da se blago vzame iz prometa in se mu na ta način poviša cena. Posebno se smatra za nagomilavanje, nabavljanje in vzdrževanje živil v večjih količinah, kakor je to, z ozirom na sezono in na obseg poslovanja pri dotičnem trgovcu običaj. Presoja o tem je prepuščena sodniku, ki v tej zadevi odloča na podlagi nabranih podatkov in po svojem lastneih prepričanju. Kopičenje blaga se zagreši tudi tedaj, ako se pri prodaji zahtevajo večje cene, kot dnevne in tržne, ter se na ta način odbijejo kupci. Proti nagomilavanju greši tudi oni, ki ne da v prodajo vseh živil, ki jih je v svrho prodaje nabavil.
Nadaljni člen določa glede navijanja cen, da se proti temu pregrešijo vsi, ki zahtevajo za blago večjo ceno, kakor je ona, ki jim zasigura navadni in dovoljeni trgovski dobiček, ki ne sme bitL nikdar večji od 25%, toda mora odgovarjati navadnemu trgovskemu dobičku, ako je nižji od 25%. Kakšen procent čistega trgovskega dobička je za posamezne vrste blaga v tem okvirju dovoljen,
Podlistek.
Od zfltetnlko do popolnem tr$ouca.
(33. nadaljevanje).
»Da mora vsakemu »v breme« ali pomnožitveni postavki na eni strani, stati nasproti na drugi strani ista postavka »v dobro« ali zmaniševalna postavka.«
»Z drugimi besedami«, nadaljuje gospod Krej, »da se mora vsaka vknjižba dvojno izvršiti. — Torej ne zadostuje, v blagajniško knjigo ali v »Memorial« imenovano splošno zabeležno knjigo enostavno vpisati: 15. avgusta prejeli za pettisoč mark blaga, ali »za pettisoč mark menico odposlali«, ampak moramo tudi pristaviti, od koga je do-šlo blago in na koga ali v kak namen je bila odposlana menica. — Isto velja tudi za tiste postavke, pri katerih ne gre za direktno dajatev v denarju ali blagu.
Vzemimo na primer, naš agent v Trstu ima zahtevati pd nas za provizije stopetdeset mark. Mislite si pri tem, kot bi stal agent v direktnem obračunu z našim provizijskim kontom. Moramo torej upoštevati dva konta: prvič konto (v kontokorrentu) dotičnega
odloči sodnik po zaslišanju strokovnjakov po lastnem povdarku, vpo-števajoč vrst6 blaga, obseg podjetja (promet) in kraj obratovanja.
Za osnovno nabavno ceno blaga se jemlje pri preračunavanju procenta čistega dobička cena surovine, polfabrikata in fabrikata, stroški za nabavo blaga, carina, špedicijski stroški, izdatki za pakovanje, provizije posrednikom itd., ter splošni in poslovni stroški, stroški za kalo, provizije zastopnikom, stroški za predelovanje, plače in dnevnice nameščencem in delavcem, izdatki za socijalno zavarovanje, za zavarovanje podjetja, najemnine, poštni in reklamni stroški, amortizacija itd.
Pri obrtniku se smatra ona cena za pretirano, ki je večja od pristojnega zaslužka dotičnega obrtnika z ozirom na draginjo v mestu, kjer dela za stvarne stroške njegove delavnice. Navijanja cen je tudi kriv oni, ki goljufivo tehta, in zmanjšuje porcije živil pri prodajic.
K temu členu, kjer se je ministrstvo za socijalno politiko spustilo v nekaj česar ne razume in za kar ni niti najmanje kompetentno, moramo predvsem pribiti eno namreč da so kalkulacijske postavke, ki jih! navaja ministrstvo za vzgled, zelo nepopolne in da današnje denarno-tržne razmere pri t eh sploh niso vpoštevane. Znano je, da dela vsa trgovina največ z bančnim kreditom, za katerega mora plačevati visoke obresti, katere mora med efektivnimi izdatki priračunati. Znano je tudi, da pri današnjem valovanju cen ni mogoče kalkulirati visake posamezne pošiljatve posebej, marveč da se mora trgovec prilogoditi splošnim tržnim razmeram in kalkulirati blago povprečno, to je eno z izgubo, drugo z nadomestnim dobičkom, v glavnem tako, da je v stanju 2 izkupičkom nabaviti si vsaj zopet ono množino blaga, ki ga je imel poprej v zalogi. Vse to je pravilnik prezrl, dasi je bilo ministrstvo za socijalno politiko od naših organizacij dovolj in pravočasno opozorjeno, da se mora to vprašanje v pravilniku jasno rešiti.
»Člen šesti določa, da je razen nepotrebnega otežavanja in zadrževanja prehoda blaga iz rok producenta v roke konsumenta potom nepotrebnih prekupčevalcev kriv nečiste špekulacije tudi oni, ki pri dogovoru z drugimi producenti ali posredovalci ali pa z razširjanjem neresničnih vesti ali na drug način iz-zivlja umetno dviganje cen življenjskim potrebščinam. (Dalje prih.)
,?RCK>VSKI DOMM
Prispevke sprejjema: „Yrgovski dom, Ljubljana"
Gradhfi* 17.
agenta' in drugič provizijski konto (v glavni knjigi). Zadnji ima obveznost, povrniti kontu »agent« stopetdeset mark, njegove obveznosti se torej povečajo za ta znesek, katerega moramo vpisati potemtakem »v breme provijzijskega konta. Ker smo se učili, da mora vsaki postavki »v breme« stati naproti postavka »v dobro«, tedaj mora biti vknji-ženo dotičnih 150 mark v dobro kontu »agent.«
Razložil vam bom zdaj natančnejše posamezne mrtve konte, pričenši s kontom glavnice.
Če hoče ena ali več oseb začeti trgovino, tedaj napravijo to z gotovo glavnico in obvežejo se, da bodo prispevali trgovini s to glavnico. Te obveznosti prevzamejo v dobro konta glavnice, ki stopi na njih mesto. Imetnik trgovine je torej dolžnik konta glavnice in se ga obremeni z glavničnim zneskom, ki ga mora oddati, in konto glavnice, kot upnik trgovine, je za ta znesek priznan. Nasprotno se pa prizna imetnika trgovine za oddane kapitalije, ki obstoje lahko iz gotovine, menic ali vrednostnih papirjev, in obremeni se blagajniški konto, menični konto in konto vrednostnih papirjev za vrednosti, katere jim je on oddal.
Videli smo torej, da je konto glavnice vedno upnik trgovine.
Konto izgube in dobička predstavlja v gotovem oziru nadzorovalnega
M. Savič:
Naša industrija in obrts.
(Nadaljevanje.)
V južni Srbiji se predeluje v malih delavnicah makovo in sezamovo seme v olje. Te delavnice se nazivljajo «šarlagan-džinice« katerih se nahajajo v bregalniškem okrožju dve v Kočanih, ki izdelujejo okrog 6—8.090 kg olja letno; štiri v Radovišču, pridobijo
20.000 kg olja letno; šest v Štipu, ki izdelajo okrog 100.000 kg olja letno. Obratujejo od petrovega dneva do jur-jevega in delajo po 300 kg makovega olja. V skopelskem okrožju ima Veles 10 navadnih in 3 moderne oljarne ; v Skoplju se nahajajo 3 oljarne, ter znaša produkcija olja v celem okrožju okrog 195.000 kg letno. Predela pa se okrog 500.000 kg makovega in seza-novega semena.
V tikveškem okrožju se nahajajo delavnice v Negotinu, Dojranu, Djev-djeli, in Kavadarcu, ki predelajo okrog 400 000 kg semen in 100.000 kg se pa izvozi. V načrtu je, da se ob reki Bošaviu zgradi tovarna na turbine, ki bi izdelovala okrog 100.000 kg olja letno za pokritje krajevne potrebe in za izvoz. V kumanovskem okrožju je ena oljarna v Krivi Palanki, ki predela
15.000 kg makovega semena; dve delavnici v Komanovem in sicer izdela ena okrog 70—IpO.OOO kg olja, druga pa 4—5 000 kg.: v Zletovu je oljarna, ki producira okrog 20—30.000 kg olja, a bi lahko producirala tudi 80—100.000 kg, ako bi bilo dovolj semen.
Makovo in sezanovo seme se preša vroče in ima vsled tega špeci-cijalni okus, nekaterega pa so se kon-sumenti v južni Srbiji, kjer se uporablja, že privadili. Pred vojno se je izvažala znatna množina oljnege semena v Solun; v vojni dobi pa se jd razvila v deželi industrije, ki sedaj vse seme sama predeluje. Ako bi se to olje prešalo hladno, dobil bi se prvovrsten produkt, ki bi bil- tudi za najfinejšo jedilnico dober. Radi tega bi bilo treba pomagati posestnikom oljarn, da bi se modernizirali.
V	Vojvodini se nahajajo razen velike tovarne v Bečkereku male oljarne na zivane «olajdžinice», ki prešajo repično olje. Take oljarne se nahajajo v Somboru, Pančevu, Veliki Kikindi. Opavi in večje'v Čebu, Vrbasu i.t.d-Velika tavarna olja v Velikem Bečkereku lahko predela okrog 3.000 vagonov oljnatih semen in izdela 1000 vagonov olja. Ko bo cela po načrtu izdelana, bo lahko predelala okrog 6.000 vagonov semen v 2.000 vagonov olja. Ta tovarna je med vojno izdelovala največ korUzno olje, sedaj pa izdeluje repično, laneno, solnčarično olje in sicer po večini za tehnične svrhe.
uradnika, ki kontrolira trgovino v imenu konta glavnice. Dolžan je, prevzeti vse izdatke in izgube, katere se mu vknjižijo v breme, torej katere ga obremenijo, dočim se mu morajo na drugi strani prinesti vsi dobički, kateri se torej vknjižijo v dobro konta dobička in izgube. Vzemimo n. pr., da naš splošni konto stroškov izkaže koncem leta skupni znesek 10.000 mark. Ako so bili vsi ti stroški poravnani iz blagajne, tedaj se je ta, ali bolje rečeno konto blagajne, znižal za teh 10.000 M. Konto blagajne je za ta znesek na svoji strani »v dobro« priznan proti obremenitvi konta stroškov, in dotičnih
10.000 mark se torej vknjiži na obremenilni strani konta stroškov. Ker pa je konto dobičks in izgube dolžan, kontu stroškov zopet odvzeti teh
10.000 mark, tedaj jih lahko vknjižimo na strani »v dobro« stroškovnega konta in sicer v breme konta dobička in izgube. Postavka se torej nahaja končno na strani »v breme« konta dobička in izgube.
Ako izkaže naš blagovni konto skupni dohod na strani »v breme«
50.000 mark in skupni odhod na strani »v dobro« 70.000 mark, dokazuje to, da smo za 20.000 mark več prejeli nego izdali. Dosegli smo torej s kupčevanjem z blagom dobiček 20.000 mark. Kot smo pa slišali, ne sme blagovni konto obdržati tega dobička, ampak je obve-
Ako bi ta tovarna delala s polno kapaciteto, ne bi mogla svoje produkcije prodati, marveč bi jo morala izvažati. Celo našo produkcijo semen predelala bi v štirih mesecih. Ta tovarna izdeluje iz svojega olja tudi mila.
Na Hrvaškem in v Slavoniji se nahajajo tovarne za olje v Zagrebu. Koprivnici, Belovaru, Varaždinu in Križevcih. Največja je zagrebška tovarna, ki predela letno okrog 250 vagonov, medtem ko tovarna v Koprivnici 150 vagonov, druge pa so manjše. Te tovarne izdelujejo repično olje in laneno olje za tehnične svrhe, ter solnčarično in bučno olje (od bučnega in melono-vega semena) za jelo. Vendar se klub temu jedilno olje za največji del kon-suma dovaža iz inozemstva. Laneno seme se producira v Zagorju, posebno pa v varaždinski, virovitiški županiji in v Sremu.
• V Sloveniji se je produciralo laneno olje in	bučno	olje. V	Britofu	pri
Kranju proizvaja tovarna Zabret in Comp. okrog 150 vagonov lanega olja letno, od katerega se polovico porabi doma, polovico pa se izvozi. Razen tega obstoja oljarna v Framu za izdelavo bučnega in makovega olja, tet tovarna, za	laneno olje v	Medvodah,
razen malih stiskalnic bučnega semena.
V zadnjem času se je začelo v inozemstvu predelavati olje iz vinskih tropin. Vinske tropine irrajo 18°/0 grozdnih peščic in te imajo 18% olja, odnosno 16 kg tropin, da 2 in pol kg peščic in te zapet 300 gramov olja. Upati je, da se bo tudi ta surovina začela pri nas predelavati v olje.
Visoke cene olja omogočujejo, da se plačajo za oljno seme visoke cene in zato bi bilo našega največjega interesa, da se	nabira	čim več	bučnih	semen, po možnosti tudi bukov žir in	da
se v čim večji množini goji lan, repa, solnčarica in sezam ter, da se vpelje kultura oljnate vrste fižola, ki lahko pri nas uspeva. V tem oziru bi morala država pri aas porabiti za propagan- j do med ljudstvom tudi večje svote de- j narja.
V kolikor nemoremo dobiti vseh potrebnih -semen pri nas doma, jih
moramo uvažati in predelovali. Za uvoz eksotičnih semen, kakor zemeljskega oreha, lanenega, bombaževega in kokosovega ploda, palmovih in drugih tujih semen bo najugodnejša tovarna v katerem izmed naših morskih pristanišč ali pa v Mostaru, ker ima Mostar prostor, poceni sile in olje.
V	vsakem slučaju pa je treba pustiti prost uvoz semen. Da bi se produkcija oljkinega olja in drugih čim bolje rentirala, je treba zaščititi razvoj domače oljarske industrije z uvozno carino v višini 30 odstotkov vrednosti olja.
Giitfojte o,Trgovskem Listu1!
zari odvesti ga kontu dobička in izgube. Saldo dobička 20.000 mark se mora torej vpisati na strani »v breme« blagovnega konta in sicer v dobro konta dcbička in izgube.
Konto dobička in izgube bi torej kazal
sledeče lice:
V	breme	V	dobro
kontu stroškov	od	blagov.	konta za
M. 10 000	doseženi	dob.	M 20.000
Ako odtegnemo od brutto-dobička stroške, najdemo čisti dobiček M 10.000.
Konto dobička in izgube pa mora od svoje strani čisti dobiček oddati zopet lastnika trgovine, kateri ga ima zahtevati.
Nastopi torej pomnožitev obveznosti konta dobička in izgube za ta saldo dobička 10.000 mark, kateri se mora zato vpisati »v breme« konta dobička in izgube.
vAko ga zahteva lastnik trgovine sam, tedaj se tega seveda prizna za to njegovo zahtevo.— Ako je lastnik trgovine že vzel iz blagajne 10.000 M a konto dobička, katerega se je nadejal, tedaj je postal za ta znesek dolžnik trgovine. Njegove obveznosti na-pram trgovini so pa izpolnjene, kakor hitro je bil doseže^ dobiček 10.000 M. Lahko ga namreč zahteva od trgovine glasom konta dobička in izgube, in njegov konto je na ta način izravnan.
(Dalje prih.)
f
izvoz in uvoz.
Odloka o lastnikih blaga pri začasno«! uvozu iu izvozil. Z razglasom C In-. 82.164/21 od ‘28. julija 1922 je pojasnjeno, da se za lastnika blaga v zmislu čl. 74., 75. iu 99. carinskega zakona, to je kadar je v vprašanju začasni uvoz in izvoz blaga, ima smatrati dotičnik, ki ima pravico razpolaganja z blagom, torej tisti, ki poleg deklaracije za povratek blaga predloži duplikat deklaracije, na temelju katere je izvršena pogojna carinska ekspedicija.
Plačevanje 2 odst. deklaracijske vrednosti izvoznega in uvoznega blaga. Glede plačevanja 2 odst. deklarirane vrednosti izvoza in uvoza za zavarovanje tovorov pojasnjuje Generalna direkcija carin sledeče: Vsi oni, ki se bavijo z uvozom in izvozom, morajo predložiti izkaz o protokolaciji svoje, firme in o plačanju davka. V nasprotnem slučaju morajo carinske oblasti,-da se zasigura plačanje davkov, pobrati 2 odst. deklarirane vrednosti uvoznega in izvoznega blaga. Banke morajo predložiti pismeno izjavo, da bodo znesek uvoza in Izvoza zabeležile v letno bilanco, po kateri se bo potem odmeril davek. Za trgovce, ki se pečajo z uvozom in izvozom, se bodo dajali izkazi o plačanju davkov od carinskih oblasti, v nasprotnem slučaju morajo carinske oblasti pobrati 2 odst. deklarirane vrednosti uvoza in izvoza ter o tem obvestiti davčne oblasti v svrho nadaljnjega zakonskega postopanja.
Prepoved izvoza sena Iz Italije. Italijanska vlada, je prepovedala izvoz sena iz Italjer!
Izvoz našega vina na Češko. Na konferenci v finančnem ministrstvu katero so vodili z naše strani minister financ g. Kumanudi in poljedelstva g. Pucelj, ter državni podtajnik za finance g. Popovič se je končnoveljavno določilo besedilo pogodbe. Čehoslovaška vlada daje v pogodbi našemu vinu iste ugodnosti kakor italijanskemu in sicer veljajo te za uvozni kontingent 150.000 hi jugoslovanskega vina v Čehoslovaško in za uvoz enakega kontingenta pive iz Češkega v Jugoslavijo. Sedanja uvozna carina se zniža za 20 °/o. Prihodnje dni še podpiše pogodba z naše strani nakar se jo pošlje v Prago.
%
T"fs©wina.
Veletrgovina s kolonijalnim blagom,
ki se bavi z importom in eksportom kolonijaluega in špecerijskega blaga, se je ustanovila 20. junija t. 1. v Atenah. Naslov je interesentom na vpogled pri trgovski in obrtniški zbornici v 1, jubljani.
Svobodna trgovina v Rumuniji. Ru-
niuuski minister za trgovino in industrijo je izjavil, da pripravlja vlada zakonski načrt o popolni svobodi trgovine.
Industrij‘A
Češkoslovaška železna industrija
vsled visoke češke valute zelo trpi. L. 1921 je češka producirala 548.800 ton surovega železa; toda pod normalnimi razmerami bi mogla Češka v istem času producirati 1,608.000 ton. Od ‘27 plavžov e bilo leta 1921 v obratu saiiio devet.
Borzni promet. Prodaja in nakup inozemske valute sta v smislu znanih odredb osredotočena na borze, kjer imajo borzni komisarji nalog določevati dnevno kurze na podlagi razmerja med ponudbo in vprašanjem.
Omejitev borznega prometa. Vlada je ukinila takozvano poslovanje med .senzali v izvenborznem času, — takozvano predborzo. Vsa prodaja in nakup tujih plačilnih sredstev se vrši samo' na borzi in sicer ne med senzali, ampak borzni komisarji določijo kurze na podlagi sorazmerja nied ponudbo in zahtevo. Tozadevno diferenco krije Narodna banka. Nalogi, za prodajo tujih deviz in valut morajo biti izdani' pismeno. S tem je borzno poslovanje postavljeno na minimum.
Prijava prometa z devizami in valutami. Finančni minister je izdal na-redbo, na podlagi katere morajo vsi bančni zavodi in menjalnice, ki so pooblaščeni za poslovanje z devizami in valutami, prijaviti generalnemu in-
špektoratu v roku 10 dni —1 to je do 20. t. m. — koliko so imele dne 31. avgusta 1922 dobroimetja in koliko dolga v inozemstvu. Dalje koliko so imele isti dan tujih plačilnih sredstev v svoji zalogi. Dalje, koliko tujih plačilnih sredstev so od 1. jan. do 31. avgusta kupili ali prodali. Isto velja za industrijalna podjetja, ki morajo do 20. t. m. javiti generalnemu inšpektoratu, koliko so dobile za izvoženo blago — tujih plačilnih sredstev.
Stanjt, papirnatega denarja na Ogrskem. Po izkazu z dne 31. avgusta je bilo na Ogrskem za 46.2 miljardi o. kron papirnatega denarja v prometu. V enem tednu se je stanje papirnatega denarja pomnožilo za 2.307.3 milijone.
Csrona.
Uradne ure na glavni carinarnici
so od 15. t. m. naprej od 8. do 12. ure in od 2. do 5. ure.
Carinski aggio v Nemčiji In Italiji.
Od 13. do 19. t. m. bo znesel carinski aggio na zlato v Nemčiji 33.200°/o, v Italiji pa znaša carinski aggio na zlato od 1. do 15. t. m. 322o/o.
Avstrijski carinski nadavek se je povišal za SOOOkrat.
Proittet.
Blagovni promet preko tujega teritorija. Ker se mnogo našega blaga pošilja iz enega kraja države v drugega, pa mora blago pri tem pasirati tuj teritorij, je izdalo finančno ministrstvo carinarnicam posebne odredbe o postopanju s takimi pošiljatvami. Po * teh odredbah se mora blago, ki je poslano iz enega kraja države v drugega, pa mora potovati preko tujega teritorija, prijaviti carinarnici z izvozno deklaracijo v treh izvodih. Carinarnica blago preišče in utrdi tečnost prijave; nato se izračuna vsota, ki jo je plačati carinarnici. Pristojbin in carine ni treba plačati, temveč se samo izvrši tozadevni proračun, a nadalje je potreba samo položiti kavcijo v gotovini ali pa v obliki garancije banke, ki sme izdajati devize. Za ono blago pa, ki je zabranjeno izvažati kakor tudi za ono, ki je podvrženo zavarovanju valute, je potrebno predhodno odobrenje generalne direkcije carin. Na ta način odpravljeno blago na carinarnici v notrajnosti države se odpošlje do obmejne carinarnice, kakor vsako izvozno blago. Pri zopetnem vstopu v državo pa se ne zaračuna nikakih pristojbin in dajatev, ako so carinske plombe nepokvarjene iri ako se pri preiskavi izkaže, da blago popolnoma odgovarja navedbam v deklaraciji ter se tako blago brez nadaijnega izroči naslovljencu.
Naznanita trgovske Im ©8»rt«
x zbornice • •
Uvozna dovoljenja za uvoz	blaga v
Avstrijo. V pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani je interesentom na razpolago seznam blaga, katerega uvoz v Avstrijo je vezan na uvozno dovoljenje. Uvozna dovoljenja dajejo dosedaj obmejni carinski uradi. Med predmeti, ki so vezani na uvozno dovoljenje se nahaja med, pivo, sladke testenine, vino v steklenicah, pletarski izdelki, sedlarski, galanterijski	in kamnoseški izdelki, instrumenti,	vozovi
in železarski predmeti.
Dobava, prodaja.
Oddaja vojaškega magacina št. 5 na južnem kolodvoru v' Mariboru v najem. Komanda mesta Maribor bo oddala vojaški magacin št, 5 na južnem kolodvoru v Mariboru za več let v najem. Pismene ponudbe je vložiti najkasneje do 20. septembra t. 1. 10 ure do-poludne pri komandantu mesta Maribor. Predmetni oglas in pogoji so v prsarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na ^vpoglad.
Dobava ovsa Dne 20. septembra t. I. ob 10. uri dopoludne se bodo sklenile v intendanturi komande Savske divizijske vblasti v Zagrebu pismene neposredne pogodbe glede dobave ovsa za razne garnizije. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Llubljani interesentom na vpogled.
Prodaja sodov, kadi, dog In obročev. Intendantsko slagalište Drav-eke divizijske oblasti v Ljubljani bode prodajalo dne 25. septembra 1922 ob 10. uri dopoludne na ponovni licitaciji
48 vinskih sodov po ca 590 litrov, 28 malih vinskih sodov po ca 57 do 412 litrov, 13 kadi za zelje, večjo količino sodov od masti in zelja male kadi (škafi), ter doge in obroče od razpadlih sodov in kadi. Pogoji za prodajo in navedeni predmeti so na vpogled dnevno v in-tendantskem slagalištu Dravske divizije v Mostah pri Ljubljani. Interesenti polagajo 5°/° od izlicitirane svote na blagajni intend. slagališta.
Dobava ovsa. V intendanturi Komande Dravske divizijske oblasti v Ljubljani se bo vršila dne 27. septembra t. 1. ob K), uri dopoldne pismena ofer-talnu licitacija glede dobave 1,500.000 kg ovsa za garnizije Ljubljana, Celje, Maribor. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani, pogoji pa pri divizijski intendanturi v Ljubljani iuteresentom na vpogled.
Oddaja zgradbe hidroelektrične centrale. Dne 30. septembra t. 1. ob 11. uri dopoldne se bo vršila pri kr. ko-tarski oblasti v Jastrebarskem ofertal-na licitacija glede zgradbe hidroelek-trične centrale. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Odvzem dovoljenja za izvažanje valut pri prekoračenju meje. Po priob-čitvi generalnega inšpektorata finančnega ministrstva morajo carinarnice pri prekoračenju meje potnikom dovolitve za izvoz valut odvzeti in jih poslati generalnemu inspektdratu, odnosno Narodni banki ali njenim podružnicam.
Sadje v Prekmurju. V Prekmurju je letos posebno dobro obrodilo sadno drevje. Posebno mnogo je jabolk in sliv (češpelj), a se ne peča nikdo tu z izvozom ali pa tozadevno kupčijo na veliko. Opozarjam veletrgovce s sadjem na ta del naše države, kjer bi se sadje kupilo po ugodni ceni.
Nadomestni živinski semnji se vrše 19. septembra v Trebnjem, 3. oktobra v Veliki Loki in 12. oktobra v Št. Lovrencu.
Kolki po 10 ip 30 dinarjev se
vzamejo s 16. septembrom iz prometa, ker so se pojavili falzifikati teh kolkov. Kolki s& bodo zamenjavali do dne 15. decembra.
Čebelarska razstava v Ljubljani je pokazala prav lepe uspehe naših čebelarjev. Razstava je bila zelo ukusno prirejena in je jasno pokazala ves razvoj slovenskega čebelarstva. Sklenjenih je bilo tudi veliko kupčij. Razstava je bila številno obiskana.
Nova češkoslovaška železniška tarifa. Češkoslovaška država bo povišala železniške tarife. Posebne olajšave bodo veljale za izvoz.
POKRAJINSKA OBRTNA RAZSTAVA
V	MARIBORU.
Izdelovanje kmetijskih strojev.
Na naši lokalni razstavi vidimo stroje razen znane češke tvrdke Ježeka iz Blanskega, ki ima tudi v Mariboru veliko lastno tovarno, tudi domače tvrdke.
Razstavile so tvrtke: J. Pučko iz Budine pri Ptuju, luščilnico in domači mlin, Jože Pfeifer, tovarna poljedelskih strojev iz Hoč pri Mariboru, in Simo Forstneritsch razne mlinske in kmetijske stroje. Pod firmo Dernovšek in drug ima izumitelj Rudi, zdaj v Kamnici, prej gostilničar v vili Avis 2 lepi originalni stiskalnici, katere je že prodal in dobil nadaljna naročila. Sodarja Stendte iz Ptuja, Marčec iz Središča sta zložila lepe sode, krasno delo, ki vzbuja od-strokovnjakov občudovanje. «Weka», mehanično-strojna in avtodelavnica iz Ljutomera je za svoje razstavne čebelarske potrebščine in drugo orodje vzbudila zanimanje in že skoraj vse razprodala. — Za gostilničarje i. dr. je razstavil J. Tscharre aparate za kisik, dušik, aparat «Sfensjtas», s katerim je pivo vedno sveže, originalen zabojček z domačim orodjem. Dobil je naročilo za 2 kompletni avtogenični napravi za Bosno, poleg raznih drugih številnih naročil.
Cene novosadske produktne borze. Pšenica bačka 442.50—437.50 din., oves 325 din. koruza 377.50 din., pšenična moka št. 0 — 650 din., moka prosto mleta 500 dinarjev za 100 kg.
Živinski sejem v Mariboru. Na zadnji živinski sejem se je prignalo 553 glav in sicer: 9 konj, 7 bikov, 165 volov 369 krav, 3 teleta. Cene za kilogram žive teže: debeli voli 31—36 K, pol-debeli voli 22—30 K, plemenski voli 22—35 K, biki za klanje 25—35 K, klavne krave debele 21 —25 K, plemenske krave 17—20 K, krave za klobasarje 13—17 K, molzne krave 17—23 K, breje 17—23 K, mlada živina 22—30 K.
Cene sladkorja na Češkoslovaškem. Sladkorju iz nove kampanje bo določena cena v drobni prodaji 3.50 do 4,— Kčsl.
Borza.
Curih, devize: Berlin 0.335, New-york 535, London 23.35, Pariz 40.30, Milan 22.25, Praga 17.80, Budimpešta 0.175, Zagreb 1.95, Sofija 3.25, Varšava 0.08, Dunaj 0.0075, avstr. žig. krone 0.00875.
Zagreb, devize: Dunaj 0.10 do 0.1015, Berlin 4.65 do 4.80, Budimpešta 3.05 do 3 25, Milan 319 do 327, London 335 do 344, Newyork 74 do 77.50, Pariz 574 do 584, Praga 252 do 258, Švica 1420 do 1460, Varšava 1.10 do 1.20, valute: dolar 73 do 75‘50, avstr, krone 0.11 do 0.12. češke 240 do 260, funti 330 do 342, franki 560 do 575, marke 5 do 5.20, švicarski franki 1400.
Jadranska banka 430.
Ljublj. kreditna banka 220 do 225. Slovenska eskomptna banka 176.25. Ljubljanske strojne tovarne 200. Trboveljska premog, družba 330 do 345.
Beograd, devize (srednji tečaji:) Berlin 4.70 do 4.90, Budimpešta 3, Bu-karešt 52, Milan 327 do 330, London 334.50, Newyork 77.50, Pariz 590, Praga 260. Dunaj 0.10.
Najvetja zaloga
klavirjev in pianinov
v Ljubljani
Jerico Hubad rol. Dolenc. Ljubljana, HllJerjeoo ulica 5.
priporoča za nakup najboljše inštrumente izvrstnih tovarn po najsolidnejšlh ni ..kih cenah.
I
Mednarodni transporti
Antonio Biancheri & Comp., Postojna
Centrala: Ponteba.
Podružnica: Postojna (Poštni predal 17). Villach (Poštni predal 51) Agentura: Prestranek, Trbiž, Arnoldsteln.
Oprema vsake vrste blaga.
Specijalna odprema živil, žive in zaklane živine v kateri koli kraj.
Vsa naročila za Jugoslavijo sprejema medn. trg. sped. in sklad. d. d. »Orient«, podružnica Ljubljana, Sodna ulica štev. 3.  ..-	--.^=
I
Razširjajte TrgousRl listi
f e iki izbira olrosk h vizičhn, dvo-
feoesinSivilsiioiiiv^ei,
Ljubljana, Stari trg 28.
Sprejemajo se v polno popravo za emajliranje z ognjem in ponikljanje dvokolesa, otroški vozički, šivalni in razni stroji. »Tribuna« Tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovška cesta 4 — Zvo-narska ulica 1.
Erjavec S Turk
PRI „ZLATI LOPATI**
trgovina z železnino
in cementom
Ljubljana, Valvazorjev trg 7 preje Hammerschmidt (Miihlelsen) nasproti Križanske cerkve.
$SAA/SA/VA Veletrgovina \
> A. Šarabon <
^ v Ljubljani (
\	prlporoCa	/
^ Špecerijsko blago S
j* raznovrstno Sganje ^ j
Mavec - sip*
Portland- In raiEn-cement, tpo, opeko, umetni šKriij, strešne in Izolacijsko lepenko, vafDrcf, kur-feolinej, drvo.ement, rožne žeiilje
nudi po najnižji ceni
K0$tlllfOMKOl}iȓ-
veletrgovina s stavbenim materijalom
Ljubljana,
Miklošičeva cesta Stev 13.
Prevzame se tudi Izpeljava xyIo-Ilthnlh tlakov.
Huznunilo.
Naznanjam, da sem se preselil s svojo trgovino z meš. blagom iz Trbovelj, Loke 19 v Maribor, Tržaška cesta 59.
Dragotin Radej.
Fran Lukič
konfekcija za dame, gospode, dečke in deklice se priporoča. LJUBLJANA, pred Škofijo štev. 19.
AVTO
bencin, pnevmatika, olje, mast, vsa povravila in vožnja. Le prvovrstno blago in delo po solidnih cenah nudi Jugo.Avto, d. z o. z. v Ljubljani.
Veletrgovina
Miloš OSET
Maribor
nasproti glavnega kolodvora priporoča gg. trgovcem po najrižji ceni vse
špecerijsko in kolo-nijalno blago.
Naslov za pisma in brzojav: MILOŠ OSET, Maribor. Telefon inter. 15. Zahtevajte cenik.
n
H
d. d. Škofjo Loka
\,	moko	/
/	In detelne pridelke	^
j	raznovrstno rudninsko	y
\	vodo,	/
/	Lastna praiarna za kavo	V
\	Im mlin za dllave	/
/	z električnim obratom.	\
\	Ceniki na razpolago.	/
(aaa/v\a/
n
: velur ki
Priporočamo p. n. trgovcem in obrtnikom najcenejši nakup potrebščin za krojače, čevljarje, šivilje, sedlarje, razne sukance, vse spadajoče orodje, žlice (ka-vine in čajne), toaletne potrebščine. brivsko milo, palice in kravate, srajce, gumbe. Najboljše Šivalne Stroje za rodbinsko rabo in obrt v vseh opremah : lfGRITZNER“, igle, olje, posamezne dele za vse sisteme šivalnih strojev in koles.
Josip Peteline,
Ljubljana
Sv. Petra nasip Stev. 7.
gg	Sl
I Josip Lampret I
^iiiS8ssK:s::ssssssss:ssis;ss:ss::s&s!:R3fi;8ssis:::sss::s:»saiaiia::^
L
m
m
m
m
mizarska tovarna
Šoštanj — Slovenija
opozarja na svojo špecijaliteto:
V omari, široki 155 cm, globoki 65 cm in visoki 2 m, je zložljiva kompletna postelja, dve nočni omarici, pisalna miza, obešalna omara, lekarniški predal in umi-valna miza. Cel zaboj tehta 187 kg. Ravnotaka omara tudi za dve osebi.
naibolill amerikanskl pisalni stroj sitiniosti
mod. C
n&i&oiJSl nemški stroj
R0
kB
m
m
razmnoževalni aparat razmnožuj« strojno in ročno pisavo potoni ne-Izrabljive steki, plošče.
najcenejši razmnoževalni aparat.
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo
The Rex Co. Ljubljana, eraditte to.
Hoderno urejena popravilnlea oseh pisalnih strojev.
8»m::B83a^::rasss!8aai8Sssas;:assssa
BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB8BBBBB8B %ixnnnmnBm
x xxxxxxxxxxxxxmxxxxxxxxxxxxxx\
ttelssbacher, lesnoindustrijsko družbo z o. z., Ljubljana
Dunajska cesta 66.
Telefon 11*
I.	obrat: Parna žaga. Tesarstvo. Izpeljava in naprava strešnih stolov za visoke stavbe in zvonike, stropov, slepih in ladijskih tal, verand, paviljonov, kegljišč, vrtnih ograj, ledenic, mostov, polotaže.
\
II. obrat: Strojno mizarstvo. Stavbeno mizarstvo: okna, vrata, portali, stopnjice,: steklenih sten.
III. obrat: Tovarna lesenih šaluzij in rolo za okna po lastnem preizkušenem sistemu.
xxxxmKxx^mxnmxxxxxxxxxxxxxxxr
Lastnik: »Merkur«, trgovsko-industrijska d.d., Ljubljana. — Olavni urednik: Robert Blenk. — Odgovorni urednik: Franjo Zebal. — Tiska tiskarna Makso Hrovatin v Ljubljani.