Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljsko iztlaja celoletno 90 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111 Ček. račun: Ljub-Ijaua št. 10.650 ie 10.349 za inserate; Sarajevo šiv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Praga-Duuaj 24.797 Telefoni uredništva: dnevna slnžba 2950 — nočna 2996, 2994 in 205« Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 Izhaja vsak dan zjufraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku za j k zemlji Niti nujtrdovratnejši zagovorniki kapitalističnega gospodarskegu redu, ali bolje nereda, danes vrč nt- tajijo, da jc vos kapitalistični gospodarski sistem v velikanski in globoki krizi. Zastonj si zatiskamo oči in ušesu, dejanja govorijo preglasno, da bi jih mogli preslišali. Poglejmo samo mulo okoli sebe, o/rimo se po onih de/.elah. ki so včeruj cvetele v silnem blagostanju, ki so veljale zn najbogatejše in najsrečnejše kraje sveta, danes pa imajo na milijone brezposelnih, lačnih in raztrganih brc/domovinccv. ki stradajo poleg največjih denarnih in gospodarskih zavodov. To je trden doku/, da nekaj ni v redu. da tako ne more iti dalje in da je --vol nu potu k novemu gospodarskem redu. Potrebne so korenite spremembe, ne samo zasilna krpanja, sicer se nc bo nikoli obrnilo na bolje. IJčciijuki in gospodarstveniki vseli struj pruv resno razpravljajo, \ kakšno smer naj se \ bodoče obrne narodno svetovno gospodarstvo. In čeprav se \ vseli podrobnostih nc morejo združiti, v enem so |»i vendar vsi enakih misli, v tem namreč, da je kapitalističnemu gospodarskemu sistemu, kakršnega je ustvaril liberalizem. za zmerom odbilo. Liberalni kapitalizem ali bolje manionizcili. ki je /ukrivil vso današnjo moralno iu materialno bedo, sc zvija v zadnjih krčili in mu ni več pomoči, lo jc prvo. Drugo, šc važnejše pa je. v kakšno smer bo krenilo svetovno gospodarstvo, ako se hoče otresti moreče krize in zaživeti v novi moči? Od znanstvenikov in ekonomov, ki so v praksi vsesali vase strupene ideje liberalizmu, ne smemo pričakovati rešitve in je tudi nc moremo; zakaj če bi ti ljudje tudi vedeli zanjo, niso pa niti pripravljeni niti zmožni, dn gredo resnici do dna in da za izpolnitev pravih in zdravih idej zastavijo ves svoj ugled in vse svoje moči posvetijo zmagi pravice. To moramo imeti vedno pred očmi, da nc bomo varali in slepili sami sebe in drugih. Zato se z večjim zutupanjem obračamo do one struje. ki kaže edino pravo smer, ki more prinesti stalno rešitev, povratek k zemlji! Nazaj k zemlji! Glavni vzrok današnje revščine in pomanjkanja jc v preveliki industrijalrzaciji. Človek sc je oddaljil od prirode in v velikih mestih so se nagromadile milijonske množice ljudi, ki sedaj hirajo brez solnca in brez zraka in umirajo v dimu in ropotu velikanskih tvor-nie in v oblakih mestnega prahu. Ta sistem velikih mest je plod liberalizma na gospodarskem polju. Mesta so bila strašno mamilo za revno ljudstvo, ki sc je zgrinjalo v rastoče tvornicc, da postane hlapec in suženj kapitala. Vsa socialna skrb. vse zavarovanje, vse jc bilo storjeno samo za mesto! Kdor je ostal na deželi, jc veljal za -»neumnega in zabitega kmetavza«:. ki ne pozna kulturne moči in blagostanja, "ki jih nudijo velika mesia. Zato je začelo vse dreti v mesta, kjer je tudi delavcc. sam svoj gospod, ki dela določene ure in dobiva svojo redno plačo, potem pa je prost. Zvečer gre v zabavišče, v kino ali v gledališče, v gostilno... V soboto popoldne in v nedeljo sc vozi i/, mesta na izlete in se pomilovalno ozira na nerodnega kmetavza, ki sc muči od zore do mraku, gara zu skorjo bornega kruha! V mestu je bilo za vse poskrbljeno in najzadnji meščan je lahko izšolal svoje otroke ter jim preskrbel ^boljšega kruha«, dočim jc bilo z dežele čedalje manj inteligenčnega naraščaja! Ali je potem še čudno, če sc kmet ni mogel ustavljati vabečim sirenam in je tudi on drvel v mesto. Posebno mladina je na mah zapustila zemljo iu sc \ truimah valila v mesta. Na kolodvorih velikih mest so sc vsipale množice podeželskega ljudstva, ki jc iskalo raj mestnega življenja. Vsem sc je bralo / obrazov velikansko veselje, da so sc rešili vasi in da so postali -/gospoda«. Po vsem tem .sc nc bomo prav nič čudili, da je strahovito padal odstotek prebivalstva, ki bi se bavil s poljedelstvom. Tako je bilo n pr. na Nemškem leta 1871 še 47."i orisi, celotnega prebivalstva nad poljedelci, leta 1907. torej po dobrih 30 letih, pa samo šc 28.6 odst.. ki se jc do danes zmanjšal že nu 25 odst.! Pred kratkim pa smo brali izjavo nekega strokovnjaka, ki je dejal, da bodo v prihodnje gospodarsko močni samo oni narodi, kjer sc bo vsaj tretjina (to je vsaj 55%!) prebivalstva i>eča)a s kmetova njem! Potem pa jc prišlo, kar je moralo priti: Nekaj časa jc industrija z velikanskimi koraki napredovala, /lasti po vojni, ko je bilo po vsem svetu vse razdejano. Medtem pa so si tudi one dežele, ki so prej miročale iz Industrijskih centrov, ustvarile svojo lastno industrijo in si zbrale kader svojih domačih delav-cev. Velikanske tvornicc z desetero tisoči delavcev so če/, noč ostale brc/ naročil, brez dela! K temu je šc pripomogla' velika draginja industrijskih izdelkov, ki nikoli niso šli vzporedno s ceno kmečkih pridelkov. Države so se začele z mrzlično naglico obdajati z /idovj raznih carinskih zaščit, veliko milijard je požrlo čedalje naraščajoče oboroževanje, ki izvira iz uc/.uupanja države do države, in na mah so bile ko nn dlani vidne strašne pogubne posledice liberalnega gospodarstva, ki upropušča duševno in telesno zdravje na rodov in držav! To bi bila v kratkem zunanja zgodovina in razvoj dogodkov, ki jc privedel do današnjih ru/nicr. Sedaj pa pridejo resni svarilni glasovi, da vodi iz te krize poleg Cisto moralnih vzrokov v prvi vrsti vrnitev k zemlji. Narodno gospodarstvo se mora zopet vrniti na vas, na deželo. Vse priha ja do tega prepričanja, zlasti v zahodnih deželah se vedno pogosteje čujejo glasovi v tem ztnislu. W. Scholz piše, da more priti ozdravljenje in pomlujenje narodov edino od tam. odkoder so prišli: to jc od zemlje: samo zemlja bo osvežila obrabljene, nervozne in utrujene narode! In pesnik Lco Weis-inanlcl prosi: »Gospod, pomnoži v nas željo po deželi, po kmečkem dolu in domači živini...« V tej smeri se tudi mnogo dela. Zllano je, da je Briining še v iiraksi začel izvajati ta načela in /a omiljen je brezposelnosti napravil načrt, po katerem bi brezposelne delavce naselil |>o Parlament ali junkerji Hindenburg popolnoma na strani junkerske vlade Berlin, 30 avg. Ig. o dimašnji veliki konferenci, ki je bila v Neudtcku meil pndssihiikiiin republike llindenburgom in državnim kanclerjem, vojnim in notranjim ministrom, pravi ur.ulno poročilo, dn j'" predsednik republike odohril gospodarske in liumi-čne odredbe, ki jih namerava izdali državna vlada, in dalje, da je prišlo do popolnega sporazuma med državnim predsednikom ia državno vlado pri ra, pravi o notranjepolitičnem položaju. Kazen tega se j doinava. da je vlada dobila od Hindenburga pooblastilo /.a razpust nemškega državnega zbora, in sicer pod pogojeni, če bi delovanje državnega zbora pri neslo nevarnost, da bi parlament razveljavil nasilne narodbr vlade, ki so /a gospodarski) in finančno utrditev države neobhodno potrebne. Kor narodni [ socialisti in centrum dobro vedo. da ima ion Papc-uov kabinet pooblastilo za razpust, ne bosta obe stranki prizadevali, da zaenkrat ne bosta dali vladi nobenega povoda za razpust. Zato stremita obe navedeni stranki za tem. da bi sc odredilo, da bi se nemški državni zbor takoj po vladni izjavi za delj rasa odgodil. S tem bi sr zavlekla tudi odločitev o vloženih nezaupnicah. Na ta način hi si vlada in parlament ostala delj časa nasproti, ne da bi eden izmed obeh faktorjev povzročil kontlikt. Če pa bo razvoj drugačni in bi bilo treba razpustiti državni zbor, je smatrati, da bo vlada razpisala ume volil-Te v ustavno določenem roku, to jc v 60 dneh in dn »e bodo ustavno-pravne določbe spoštovale tudi nadalje. Berlin. 30. avg. Poslanci narodnosocialistione stranke so dobili od strankinega vodstva navodilo, da se po možnosti zadržijo mirno pri današnji prvi seji parlamenta, da omogočijo Hillerju izvolitev v predsedništvo. Po današnji prvi seji bi moral radi katoliških praznikov do 6. septembra nastopiti odmor, v katerem času bo predsedništvo parlamenta odšlo v Neudeck, kjer bo izjavilo državnemu predsedniku Hindenburgu. da ni izključena sestava vlade, ki bo sposobna za delo z ozirom na večino t parlamentu. Nemški nacionalisti, da se ne bodo udeležili današnjo seje parlamenta, ker hočejo 1111 ta način protestirati proti otvoritveni seji, kateri bo predsedovala Klara Zetkin. Tudi narodni socialisti so sklenili, da v znak protesta proti komunistični predsednici lako dolgo ue pridejo v parlament na prvo sejo. dokler njihova navzočnost ne bo neobhodno potrebna. Pred otvoritvijo parlamenta Berlin, 30. avgusta, ž. Zaradi današnje prve seje nemškega parlamenta se je že rano zjutraj začelo zbirati ljudstvo pred poslopjem parlamenta, da prisostvuje prihodu novoizvoljenih narodnih poslancev. Številni fotografi in tonfilmski operaterji so prišli pred parlament, da bi vjeli narodne poslance v besedi in sliki. Policija je po stari navadi zaprla ulice, ki vodijo k parlamentu. Ob 9 dopoldne so pričeli prihajati prvi narodni poslanci v parlament. Zlasti so vzbujali pozornost poslanci narodno-socialistične stranke, ki so prihajali v rjavih srajcah. Njihovi pristaši so se zbirali v velike skupine ter jih veselo pozdravljali. Ob 10 dopoldne so zborovalo posamezne frakcije, da bi sc zadnjič pripravile za otvoritveno sejo parlamenta, posebno da napravijo sklepe o stališču, ki ga bodo zavzele v vprašanju takojšnje izvolitve predsedni-štva parlamenta. Računa se s tem, da se bo druga seja parlamenta, na kateri bi moralo priti do izvolitve predseclništva, vršila že danes popoldne in bo trajala do 8 zvečer, če ne pride do nepredvidenih težkoč. Nato bi moglo novo izvoljeno predsedništvo parlamenta do jutri, ali pa najkasneje do četrtka odpotovati v Neudeck k državnemu predsedniku Hindenburgu. Vlada na prvi seji parlamenta ne bo zastopana, ker so v Berlinu le trije ministri in ker gre le za formalnosti, vsled česar se seje ne bodo udeležili niti ministri, ki se nahajajo v Berlinu. Predsednica Klara Zetkin je radovedno množico potegnila za nos s tem. da je odšla v parlament skozi stranski vhod ter se na la način odtegnila očem radovednežev. Govor, katerega bo imela Klara Zetkin, je že sestavilo vodstvo komu nistične stranke in sicer tako, da je pričakovati burnih protestov vseh ostalih strank. Voditelj komunistične frakcije Tordler jc proučil materijal za predsednico gospo Zetkin ter pripravil vse potrebno za sejo. Opoldne so bile darovane v katoliški in evangeljski cerkvi službe božje. Radi tega sla imela dopoldne seje samo komunistični in socialno-deinokratski klub, ined tem ko bodo druge stranke imele svoje seje pred sejo držav- nega zbora. Skoraj goto\o je, da bo za predsednika državnega zbora izvoljen narodni socialist, ki bo izvoljen na seji kluba treh državnih zborov. Kot prvi podpredsednik bo s podporo centruma izvoljen socialni demokrat Lobe, ki je bil do sedaj t-redsednik. Lobe je podpredsednistvo sicer odklonil, vendar pa bo kandidaturo sprejel, ker bo (•akcija socialnih demokratov lako sklenila. Kot drugi podpredsednik bi moral po moči stranke bili komunist, toda ker komunisti ne priznajo pravice narodnim socialistom v predsedništvu, tudi narodni socialisti ne bodo priznali komunista na podpredsedniškem mesau, vsled česar v predsedništvo najbrže nc bo vstopil noben komunist. Kot nadalj-ni podpredsedniki se imenujejo še lisser oJ centruma in Tiihringen od nemških nacionalistov Seja pruskega dež* zbora Berlin 30. avgustu tg. Danes sta se sestala nemški državni zbor iu pruski deželni zbor. Niti prva seja nemškega državnega zbora, uiti seja pruskega deželnega zbora, ki že ni zboroval dva Klara Zetkin otvat iu pol mesecu, ni prinesla pričakovane odločitve, ki se .je pričakovala .'. \ ciiko napetostjo .V času od zadnje .seje pruskega deželnega zbora pa do današnje seje, so so dogajali julijski dogodki, ki so prinesli komisarijat zn Prusijo iu odstavitev pruske vlade. Ti dogodki so na dnevnem redu kot prva točka. Kljfb temu pa je današnja seja pruskega deželnega zbora -,.11111 vmesna igra in bo najbrže zelo hitro prišlo do odgodilve za Iri tedne. Kot zun.mji vzrok za to navaja želja centruma, da -> njegovi poslanci udeležijo katoliškega shodu v Lssuui. globlji vzrok pa jo ta, da v pruskem deželnem zboru .še ne more priti do nobenih odločitev. Ministrske klopi so ostale prazne, ker je državni komisar izjavil, da morebitni sklopi pruskega deii l,\ega zbora ne morejo imeti zanj nobene veljave. Celo uradnikom pruske ! omisarjatsive vlade, je bilo pri povedano stopiti v ruzpravno dvorano. Tako je v.-e kar s je danes razpravljalo \ pruskem dt /..dni,m zburu, ostalo samo demonstracija, med drugim ludi i/j-.va cen-Iruniovega pu.-hriea llirisieftrja, ki .ie govoril za odstavljeno prusko vlado proti drž .ni el. -kulivi. V držav m Seja nemškega državnega zbora je bila popolnoma zasedena. Vso okolico je močno zastražila policija. Komaj pol ure po začetku seje je prišlo pred parlamentom do velikih izgredov tisočglave množice, med katero so bili po večini narodni socialisti. Med raznimi vzkliki, žvižganjem in kričanjem proti vladi, je morala policija izprazniti prostor pred parlamentom, pn tudi ves Tier' -rten. Le s težavo jc policija zavrnila demonstrante iz najbližje okolice. Sama otvoritev seje se je izvršila na zelo nenavaden način, kakršnega do sedaj niso poznali v nemškem parlamentu. Predsedniško mesto je zavzemala komunistična poslanka. Tretjina poslancev se je sešla v dvorani v rjavi aH črni uniiormi. V dvorani je bila velika gneča, ker je bilo težko dobiti sedeža za vseh 608 poslancev. Ko jc zvonec naznanil otvoritev seje, sta dve komunistinji peljali Klaro Zetkin na predsedniško mesto. Klara Zetkin je stopala ua predsedniško mesto sklonjena s svojimi belimi lasmi in malo postavo ter jo jc bilo komaj videti iznad pulta. Podložili so ji blazine, preden je zavzela prostor. Komunistični poslanec Dorgler je stopil poleg nje, da bi ji pomagal pri njenih predsedniških poslih. Slabotna Klara Zetkin je le s težavo dala znak z zvoncem, potem pa se je oprla na svojo palico in s tihim glasom govorila otvoritvene besede. Komunisti so ji trikrat zaklicali: »Rotlront«, dočim so vsi ostali poslanci molčali. Potem je z oporo poslanca Dorgler-ja imela izrecno komunističen nagovor. Govorila jc o krizi propadajočega kapitalizma in o socialni krizi, ki se bo pozimi še poostrila. Nato je nadaljevala: »Politično moč je v tem trenutku pograbil v Nemčiji prezidijalen kabinet, ki je pomagač zn trustanega monopolskega kapitalizma in vele-agrarcev, katerih gonilne sila je nemška hramba. Preden more nemški državni zbor zavzeti svoje stališče glede posameznih nalog sedanjega časa, mora izpolniti svojo centralno dolžnost: to jc strmoglaviti državno vlado, ki skuša nemški državni zbor odstraniti s kršenjem ustave, in obtožiti predsednika republike ter državne ministre radi kršitve ustave.« Na to je Klara Zetkin poživljala, da se ustvrri enotna fronta vseh delovnih ljudi proti fašizmu. Končno je izjavila Klara Zetkin: »Otvarjam državni zbor, vršeč dolžnosti starostne predsednice in upam, da bom kljub svoji invalidnosti še dosegla veselje, da bom kot starostna predsednica otvorila prvi kongres nemške sovjetske republike.« Predsednik izvoljen z glasovi hitlerjevcev in centruma 41 i bo vladala večina ali Papen ? Govor komunistke Klare Zetkin na splošno začudenje publike narodnih socialistov ni spravil i/, ravnotežja. Namen hitlcrjevcev je, dokazati Papenu in Hindenburgu, dn je državni zbor sposoben za delo. Hitlerjcvce je k temu ravnanju pripravil ukaz, ki ga jc državni kancler menda prinesel iz Ncudccka o razpustu državnega parlamenta. Prav tako jc poteklo tudi glasovanje o predsedniku državnega zbora v najlepšem redu in velikih posestvih. Česar ni zmogla vsa industrija in tehnika, to naj bi sc doseglo in izpolnilo poti slamnato streho skromnega in delovnega poljedelca: da bodo vsi ljudje prišli do zdravega in v korist družbe plodnega življenja, s katerim si bodo pošteno služili svoj vsak lanji kruli in sladili dneve svojega zemeljskega bi-vanja. V ta nuiiicn pn bo treba še mnogo mnogo storiti, lic samo \ Nemčiji, ampak prav povsod, iu tudi pri nas. I roba bo ljudem olajšati povratek na deželo. vasi in kmečkemu ljudstvu pa posvetiti enako skrb. kakor -o ju pred desetletji, ko sc jc ra/evetala industriji, države posvečale razvoju mest. Na vasi bo treba investirati n sii potrebna sredstvu, dvigniti nivo življenju, dn bo tudi kmet začutil, da je vreden in spoštovan član človeške družbe. Kmečkemu delu bo treba uridobiti vrednost iu ccno, kot X? MOT .-vrT.-^ojot —^TCBMii 11 m—i——MW mu gre; dvigniti bo treba produkcijo tako, da bo vsnkn družina mogla živeti od svoje zemlje, vasi pa čimbolj osamosvojiti in postaviti nn trdne, samostojne temelje. iS tem sc bo pozdravila in osvežila narodna moč, s tem bomo zopet približali človeka zemlji, odkoder edino izhaja njegovo naravno zdravje in sila, in tako bomo rešili deželo in mesto. Sedaj ni več čnsn za neplodno idealiziranje ali san javo e.-tel i/iriin jc. Ne. za to ni časa. Pri-m-I je trenutek, ko je treba krepko poprijeti I in / dobro voljo in neodjcnljivitn delom si ' bolno priborili, česar potrebujemo. Nič nc po-; m«ga einerikavo judikov ailjc in žalovati je /a /bitimi starimi časi«. Danes veljajo Grcgor-I eieevc besede: Nespametno ljudstvo, t "inu li I tvoj jok? N.i delo, ne drži kri-ctn rok! Povrni j se samo v prvotnost iiti/.iij — in našlo po\oodi ' Dtvuiui buš nii!< miru. Zu predsednika je bil i/voljen sovi iiaeionalitih socialistov ir cent.-umu jcx politični svetovalec kupci. :t t. «■"; • rt -5-3, JM >67 «ln-llitler ■.'.. bivši - dobil ,\ oj< ga I i /lilij predsednik državnega zbora Lobe pa 155 glasov. Komunisti so ;:lusii\.«li . >1 posebnega kandidata Diirglcrja in i/n . nti v običajni obliki. Tudi izvolitev treh podpredsednikov' se je izvršila gladko. Izvoljeni so bili po 011 čl n eentrunia. nemških naciotialcev iu litivu.-ke ljudske stranke. Po končani volitvi predsedstva je prosil Oiihiing /.11 pooblastili.-, da br/.o;:'vi Hindenburgu prošnjo, naj novoizvoljeno predsedstvo takoj sprejme k poročanju. To pomeni da se bo Giihring odpeljal v Neudeck. namesto da hi počakal, du se Hindenhiirg vrne v Berlin. Potem sc je Giihring izjavil proti govoricam, du sc namerava nemški državni zbor izločiti od poslovanja in rekel s pevzdignjenim glasom, da jc trdno prepričan, du bo predsednik republike postopal samo v smislu ustave, 1111 kniero je prisegel. Ugotovi! je. da je današnja seja. posebno pa izvolitev predsedstva, jasno pokazala, da razpolaga novi državni zbor z veliko večino. Nato sc je spomnil šc žrtev šolske ladje Niobe«, potem je bila današnja seja zaključena s tem. dn je dobil Giihring pooblastilo, da sam določi dan prihednje seje. Domneva se, da sc bo državni zbor sestal zopet prihodnji torek. Novo predsedstvo državnega zbora se že jutri poiln \ Neudeck, da prepriča državnega predsednika Hindcnhtirga. da jc novi parlament sposoben zn delo, ker obstoja v n jem trdno delovna večina iz narodnih socialistov iu centruma. Ako hoče Hindenburg spoštovati ustavo, bo moral pustiti parlament, da dela. Začenja se lorej zanimiva borba za ohranitev parlamenta proti nameravani diktaturi »Hcrrcnklubn«. Na adreso Angleške pomorske vaje v Jonskem morju Belgrad, 30. avg. I. Iz diplomatskih virov se >nie poročati, da se je zelo dobro opazilo, da sta se nahajala angleški prestolonaslednik in njegov lirnt na čelu britanskega brodovja baš v trenutku, ko je celokupna italijanska mornnrica imela svoje večje ofenzivne manevre na Sredozemskem morju. Italijanski vojni manevri, tako se tukaj misli, so imeli namen pokazati italijansko moč napram dvema edinima brotlovjima, ki prideta vpoštev v Sredozemskem morju, namreč francoskemu in angleškemu. Anglija jc s tem, da jc poslala svojega prestolonasledniku na svoje lastne mornariško mnno-vre. hotela na demonstrativen način pokazati, da popolnoma razume jezik, ki na govori italijansko brodovjo in da se tega prav nič ne boji. Potovanje vvaleškega prinra na Kri in potem dalje proli severu ob jadranski obnli jo zanimiv protest angleške adniirnliteto proti megaloinaniji italijanskih n.spi-rarij tako na. Jadranu kakor tudi na Sredozemskem morju. f Kardinal van Rossum Amsterdam, 30. avg. Ig. Preteklo noc je umrl v st.irr-sti 78 let v Maastrichtn kardinal van Rossttm. I Na Brezfe! 25-!etnica Marijinega kronania B Polovična vožnja na vseh progah v n Dravski banovini in to na vseli vlakih S: ter v vseh razredih r;izcn O. F,, liij Spored objavljamo nu drugi strani Priprave za ameriško - ruski pakt Rusija rabi denarja, Amerika pa ruske podpore na Daljnem Vzhodu Ijoudon, 80. avg. K glasovom o pogodbi, ki se ho baje v kratkem sklenila med USA in sovjetsko Unijo, se izve iz angleških diplomatiSnth krogov sledeče: Prizadevanje Sovjetov v zadnjem času, da bi sklenili tako politične kakor gospodarske pogodbe s celim svetom, imajo svoj poglavitni vzrok v gospodarskih težavah, ki tarejo Rusijo v prav isti tneri, kakor vse ostale države #veta. Rusija potrebuje za izgraditev svoje industrijske petletke veliko denarja, ki ga dežela nima, ker je splošno blagostanje ruskega kmetskega prebivalstva še vedno na nizki stopnji. Obenem pa rabi Rusija moralne podporo držav v sviji diplomatifni borbi z Japonsko in z Anglijo, ki sta njeni večni sovražnici v Aziji. Japonska skuša Rusijo izriniti z obale Tihega oceana, dočim si je Anglija v zadnjem času izbrala Tibet, da napravi iz njega bariero, ki naj na eni strani brani Indijo pred prodiranjem ruskega vpliva, na drugi strani pa naj Tibet služi za izhodišče angleškega upliva v kitajskem Turkestanu in v Mon golijo, katero si sovjeti čedalje bolj osvajajo. Da si v slučaju konflikta z Japonci zasigura svoj hrbet, je Rusija sklenila pakt o nenapadanju s Poljsko, je obnovila rapallsko pogodbo z Nemčijo in pospešuje diplomatska pogajanja s Francijo, kateri hoče vračati dolgove carske vlade pod pogojem, da dobi od Francijo izdatno kreditno pomoč in juridično priznanje sovjeiskega režima. Sedaj pa so se začela pogajanja tudi z USA. Na letošnji proslavi boljševiške revolucije, ki se bo v kratkem vršila v Moskvi, je sovjetski tisk naznanil, da potuje v Rusijo '200 črncev iz Združenih držav severne Amerike, ki bodo v filmu prikazovali velike politične in socialne krivice, ki jih trpijo v USA, dasi jim ustava priznava enakopravnost. Pred par dnevi pa je izšla v sovjetskem tisku vest, da so ti črnci svoje potovanje prekinili in se vrnili v Ameriko. Obenem se je izvedeio, da se v Washingtonu skupina bankirjev pogaja z zastopniki sovjetskega gospodarskega urada v svrho večjega posojila. Na drugi strani pa '.udi Združene države severne Amerike nujno potrebujejo gospodarske in politične podpore Rusije. Razume se, da so pri Ame-rikancih odločilni v prvi vrsti gospodarski interesi. Konferenca britanskega imperija v Ottawi je prizadjala hud udarec tako ameriškemu kakor sovjetskemu uvozu. Zlasti pti so prizadete po pogodbi med Anglijo iu Kanado Združeno države severne Amerike. Kanada bo namreč po pogodbi z Anglijo odslej dobavljala železo in jeklo, ki se je do sedaj uvažalo iz USA, iz Anglije. To pomeni za Ameriko izgubo, ki jo optimisti proračunavajc; na sto milijonov dolarjev na leto, dočim pesimisti govorijo celo o letni izgubi 300 milijonov dolarjev. Enako se boji Rusija, da ne bi trpel zaradi resolucij ottavv-ske konference uvoz njenega lesa v Anglijo, ki se smatra kot dumping, proti kateremu je Anglija v korist Kanade obljubila primerne odredbe. Kakor bodo Združene državo severno Amerike skuša'o nadomestiti svojo izgubo v Kanadi z eksporlom v Rusijo, tako bodo Sovjeti skušali odslej dobavljati stroje, ki so jih dobivali iz Anglije, iz Združenih oržav. Amerika pa tudi zelo potrebuje diplomatične podpore Sovjetov, da se postavi po robu vedno bolj izrazitim in brezobzirnim poskusom Jajionake, da popolnoma izrine Američane s kIHjskcga in mandžurskegu trga. Vedno slabše gospodarske in so .'.ihte ra/.mco v USA so vzrok, da bo vprašanje jurld,čilega priznanja sovjetske Rusije in okrepitve gospodarskih stikov z njo igralo veliko vlogo ludi na volivnem boju za mesto predsednika Združenih drŽav. Ker je lloovrov protikandidat ltcoseveit v svojem kandidatskem govoru izjavil, da bo, ako bo izvoljen, sklenil pakt z Rusijo in je napovedal, da bo kot predsednik napravil oficijelen obisk v Moskvi, zato je zdaj Hoover sklenil, da svojega nasprotnika prehiti in če mogoče še pred volitvami sklene pakt z Rusijo na osnovi jurldičnega priznanja Sovjetov. Naraščajoče padanje ameriškega eksporta v sovjetsko Rusijo, ki se opaža v letih 1891-2, ne dovoljuje več Ameriki, da bi se desinteresirala za tak pojav, kakor je približevanje Sovjetov kapitalističnim državam. V Moskvo odide ameriška komisija Vprašan',e dolgov Kerenshega Za enkrat se nahaja vpraSanje priznanja Sovjetov od straui Amerike še v stadiju proučevanja. Seveda zahtevajo Združene države severne Amerike, da mora sovjetska vlada prenehati z revolucionarno propagando potom tretje internacionale. Moskva je odgovorila, da to obvezo rada sprejme. Težje je vprašanje odškodnine, ki naj jo Rusija plača za premoženje Američanov, oziroma za ameriške kapitale, ki so bili za časa boljševiške revolucije zaplenjeni, iu pa vprašanje dolgov, ki jih je napravil v Ameriki Kerenski. Razume se, da bodo Sovjeti jako neradi ugriznili v to jabolko, vendar pa se temu ne bodo mogli izogniti, zlasti potem, ko so priznali upravičenost Francije, da tirja nazaj svoja posojila še iz carskih časov. Američani, ki se svojega denarja nikoli ne odpovedo, so dali So-vjetom razumeti, da bodo v tem vprašanju kolikor mogoče širokogrudni in da se ta zadeva sploh ne mudi. Kar se tiče juridičnega priznanja Sovjetov, ho Amerika poslala v Rusijo posebno komisijo. da to vpraSanje prouči, toda jasno je, da se ho priznanje princlpijelno moralo skleniti, še pre- den bo odšla ta komisija v Moskvo, lako da bo to potovanje samo formalnega pomena, kar se tiče priznanja samega. Vprašanje vpostavitve formalno-pravnih diplo-matičnih odnošnjev med USA in Sovjeti, ki bi v normalnih razmerah predstavljalo precej kompliciran problem, bi bilo gotovo predmet dalj&ih pogajanj, ako bi ne obstojala nevarnost, da se nn Daljnem vzhodu razbesni kampanja proti Američanom In ameriškim kapitalom na Kitajskem. Londonsko javnost zanima, kakšno stališče bo zavzel v tem vprašanju angleški zunanji urad. Ali se bo ludi Anglija pridružila ameriškemu in sovjetskemu stališču napram mandžurskemu vprašanju, da odvrne neugodne gospodarske poslediue, če se ne bi akomodlrala ameriški politiki, ali pa bo nasprotno skušala ojačitl stališče Japonske, da se lako paralizira vpliv Amerike ln Rusije, ki Se bo moral po sklenitvi pogodbe med USA in. Sovjeti jako okrepiti. Vpoštevati je treba tudi stališče Francije, ki tudi pod Herriotom podpira Japonsko na Daljnem vzhodu. Sestanek na oloka Jerseyu Herriot in sir Samuel se bos la razgovarjala o organizaciji JPo donavsa Bclgrr.d. 30. avgusta 1. Sestanek francoskega predsednika vlade Herriota in angleškega ministra Jsira Herbcrta Samuela na oloku Yerseyu v rokavu La Manche ni izzval velikega zanimanja samo nn gftropskem zapadu. ampak ga z nestrpno pozornostjo zasledujejo tudi vse države evropskega vzho-la, kajti razumljivo je, da se bosta oba državnika v prvi vrsti razgovarjala o načinu, kako bi se moglo priti na najenostavnejši in najučinkovitejši način na pomoč bas malim agrarnim državam. Na merodajuih francoskih mestih v Belgradu potrjujejo izrecno, da bosta Herriot in sir llerbert stavila na dnevni red svojega prijateljskega posvetovanja vprašanj« Podoaavja in evropskega vzhoda, kakor je to bilo sklenjeno tudi na repa-racijski konferenci v Lozani. Agrarne države so na varšavski konferenci pokazale enodušnost v tem, da so jim potrebni poljedelski krediti, kakor tudi inozemska tržišča in so apelirale na velesile, naj o tem vodijo resno akcijo. Krediti so potrebni, tako trdijo tudi v merodajuih francoskih krogih, za modernizacijo poljedelstva v vseh državah, tako, da bodo mogle pridobiti kvalitativno ravno tako dobro blago, kakor druge zapadne ali ameriške izvoznice žita in živine, trgi pa so potrebni, da se blago vnovči Oba državnika bosta skušala najti na la način pravo stališče glede najvažnejšega vprašanja, namreč, če je v sedanjem trenotka mogoče in na kakšen način hi bilo mogoče vpeljati preferenčne carinske tarife v korist poljedelskim državam, kako dolgo naj trajajo tc ugodnosti, ali pa, če sc naj sistem dosedanjih trgovinskih odnošajev v svetu pouv.žc temeljitim reformam. Oba državnika se bosta morala ozirati tudi na zahtevo, ki je prišla do izraza v Varšavi, namreč, da naj zaenkrat velesile dovolijo dogovorno med seboj kontingente žitu in živine za vsako posamezno podonavsko državo. Vprašanje kontingentov bi zadelo pri Angliji na težkoče, ker se je obvezala napram svojim dominijonom na imperijalni konferenci v Otavvi, da bo v jirvi vrsti dala privilegije domi-uijonom, torej izgleda, da bi bile tudi te težave hitro odstranjene, če se Herriotu posreči, da pregovori svojega angleškega tovariša, da naj Anglija zavzame notranje stališče, ker angleški trg itak ni imel velikega pomena pri plasiranju žita iz Po-donavja. Oba državnika bosla poleg teh vprašanj kreditov in trgov morala obravnavati tudi organizacijo teh držav, sicer ne več po receptu Tardieuja, ki je bil završen, ampak po novih smernicah, ki dovoljujejo tudi popolno sodelovanje Nemčije iu Italije med velesilami ter Bolgarije med malimi podonavskimi državami. Iz zgoraj navedenih razlogov je zanimanje za sestanek Herriot—sir Herbert v tukajšnjih političnih krogih zelo veliko, ker se tam polagajo temeljna načela za debato o organizaciji podonavskih držav. Razorožitveno vprašanje, o katerem bosta oba ministra tudi govorila na sestanku, nas v tej zvezi mnogo manj zanima, kakor pa vprašanje rešitve od gospodarske krize najbolj prizadetih narodov. Eksploatacija bosanskih gozdov Belgrad, 30. avgusta 1. . , « t v . ^ . ,v - |>oročajo, da je bila med našo državo in med nekaterimi inozemskimi tvrelkami podpisana pogodba, s katero se tem tvrdka m prepusti izkoriščanje bosanskih gozdov. ki so dosedaj bili še nedotaknjeni. Iv temu se iz dobro poučenih krogov pripominja, da so se pogajanja vlekla žo dolgo časa ter da se je zaporedoma napravila jKUiudba večjim inozemskim denarnim zavodom, med katerimi se nahaja tudi hiša Rotischildov. V resnici gre po izjavah strokovnih izvedencev zn izkoriščanje velikanske množine lesa, ki se ceni na preko Kongres mskih emigrantov Belgrad, 80. avgusta. AA. Danes je bil v Sremskih Karlovcih otvorjen kongres ruske pravoslavne cerkve izven Rusije. Kongresu jiredse-duje metropolit Antonije. Angleži grade križarke London. 30. avgusta. AA. Uradno objavljajo, da je admiraliteta naročila pri treh angleških zasebnih ladjedelnicah gradnjo križark, ki so bile v programu 1. 1031. Nove križarke se bodo imenovale »Ajax«, »Amphionc in »Aretliusac. Gradnjo teli križark so odložili meseca marca zaradi šted-nje. V načrtu so še gradnje osmih rušilcev, dveh podmornic in dveh manjših minonoscev. London. HO. avgusta. AA. Danes so v Barrovvu spustili v morje novo podmornico »Ponpoise«. Dunajska vremenska napoved. Ni pričakovati nobene bistvene Izpremembe dosedanjega vročega vremena. Morda krajevne neviht©. »0 milijonov kubičnih metrov. Skupina, ki je dobila konccsiio, v kateri jc zastopan v veliki večini francoski kapital s skromnim sodelovanjem domačega in švicarskega denarja, namerava v Bosni /.graditi veliko število najmodernejših žag ter izpeljati tudi potrebne proge za prevoz pridobljenega lesu. V krogili jugoslovanske lesne industrije so radi tega vprašujejo, če ne bo nenadno izkoriščanje bosanskih gozdov slabo vplivalo že itak na nizke cene lesnih proizvodov v ostalih delili države, ki Bosni ne bodo mogli več konkurirati pri plasiranju lesu na inozemskih trgih. Zvišanje la fes rta čeke Poštne hranilnice Belgrad, 50. avgusta. AA. Finančni minister je odločil, dn sc lahko dopolnilna taksa na čeke Poštne hranilnice Din 0.15 za vs.uk komad plačuje tudi v gotovini. Obenem jc oprostil lastnike čekovnih računov, da to takso naknadno Tejpijo na one čeke, ki jih niso potrošili, ter je pooblastil Poštno hranilnico, da dopolnilno takso zaračunava /.. obremenitvijo čekovnega računa prizadetih lastnikov leh čekovnih fonmtlarjcv. Zaradi tega sc prejšnji razpis Poštne hranilnice št. 4501 z dne 12. avgusta t. 1., da morajo-lastniki čekovnih račumov od 1. septembra dalje lepiti dopolnilno takso nn čeke, razveljavlja s tem, da so smejo čeki s staro takso Din 0.10 nemoteno uporabljati ikakor doslej. Dopolnilna taksa se no zaračunavala z obremenitvijo na čekovnem računu. (Iz. generalne direkcije Poštne hranilnice.) Wellington. 30. avgusta. AA. V pokrajini Vajrarapa in Manavatu so bile ogromne poplave. Vodovje ogroža več manjših liusclbin. škoda je ogromna, železniške zveze s o prctreanc. Poljski odposlanec v Bakarešlu Bukarest, 30. avgusta tg. Poljskega državnega podtajnika polkovnika Becka, ki je včeraj dospel semkaj, je sprejel danes ministrski predsednik Vajda Vojevod. Razgovarjala sta se eno uro iu se čuje, da je jiolkovnik Beck zagotovil romunskemu ministrskemu predsedniku popolno lojalnost Poljske. Med razlogi, ki so dovedli Poljsko do tega, da je sklenila pogodbo o nenapadanju z Rusijo, je bil eden najvažnejših ta, da tvori Nemčija veliko nevarnost za Poljsko. Jutri bo sprejel polkovnika Becka kralj Kari v avdijenci v Sinaji. Napredovanje v gozdarski službi Belgrad, 30. avgusta. 1. Napredovali so: 7h višjega gozdarskega svetnika 4. jkiI. skup. I. stop. pri gozdarskem oddelku kr. banske uprave v Ljubljani Tavčar Karel; zu višjega gozdarskega svetnika 4. pol. skup. t. stop. in /m upravitelja gozdarske šole v Mariboru Firiifeld Zmago; z,i višjega gozdarskega svotnika 4. pol. skup. stop. in okraiucgu gozdarskega referenta pri okrajnem načelstvu v Mariboru Pupis Krnil; za podgozdarja 1. razreda 7. pol. skup. pri okraji nem načelstvu v Ljubljani Bucbah Alfred; za pod gozdarju I. razr. 7. pol. .skup. pri ('.rajnem nučelstvu v Litiji Buriiik Rafael; za pod gozd a rja t. razr. 7. pol. skup. jiri okrajnem načelstvu v škof j i Loki Primožič Franc; z« pod gozda rja 1. razr. 7. pol. skup. pri okrajnem nučelstvu Slo-vcnjgrudec Sernec Kdvurd; za podgozdarja I. razr, 7. pol skup. pri okrajnem načelstvu v Krškem Knez. Anton; zn gozdarskega svetnika 6. pol. skup. in šela gozdarske irprnvo v Skoplju sinkovic Bogomir; zu višjega tehničnega liiaiil-pulanta 7. pol. skup. pri gozdnem ravnateljstvu v Ljubljani Zalokar Srečko; /a podgozdarja 1. razr. 7 pol. skup. pri gozdni upravi v Bohinjski Bistrici Ilanzlovski Anton. Preprečen vlom v jugoslovansko poslaništvo Pariz, 30. avg. tg. Preteklo noč so vlomilci poskušali vlomiti v jugoslovansko jioslanIStvo. Njihov ltačrl pa je preprečila pazljivost tamkajšnjega uradnika, ki je zalotil dva mlada človeka, ko sta plezala po fasadi, da bi vdrla skozi okno prvega nadstropja. Pa tudi la dva sta bila pozorna in sta hitro zbežala, ko sta videla, da sta opazovana. Se preden ju je bilo mogoče prijeli, sta izginila med' množico. Važen izum Sjdnej-, 30. avgusta. AA. Neki Scaphamlrier je danes oblekel neko napravo lastnega Izumi in ostal pod vodo v globini 50 ni eno uro. Po ono-urnem bivanju pod vodo se jo dvignil na gladino v 4 minutah. Poizkusu so prisostvovali inženirji, znanstveniki in pomorski strokovnjaki. Vsi so po posrečenem poizkusu izjavili, da bo la izum preobrnil dosedanje potapljaške naprave. Scphandrier je postavil nov svetovni rekord. Drobne vesli Belgrad. 30. avgustu. AA. Z odlokom promet« noga ministra je uveden telefonski promet med Jcscnicami nu Gorenjskem in Krakovlin na Poljskem /. 10. septembrom. Taksa za 3 minutni govor znaša 9.9 zlatih frankov odn. 108 Din. Bclgrnd. 30. avgustu. AA. Na predlog prometnega ministra je postavljen pri direkciji državnih železnic v Ljubljani zu kontrolorja v 7. skupini nn postaji Ljubljana gl. kol. Alojzij Čvar. kontrolor v isti sknpini iu šef jiostaje Zednik. Zagreb, 30. avgusta, ž. Včeraj i*»poldne je odpotoval evangelijski šjvof dr. Popp v skandinavski- države, kjer ostane delj časa in bo imel številna predavanja, ined drugimi tudi nn univerzi v Oslu. London, 3o. avgusta. A A. Lnncnshirska stavka je zajela 80 odstotkov taniošnjcga delavstva. Jubilej na Brezjah Spored jubil<-jnih slovesnosti na Brezjah t dneh od 1. do 7. septembra. Kot v;gilija k tako pomembnemu nnrodnemu prazniku proslave 25 letnice Marijinega kronanja na Brezjah, se bo že jutri, t. j. v Četrtek 1. sept. pričela slovesna tri dnevnica v čast Mariji Pomagaj. Vsak dan bo zjutraj slovesna svela maša s pridigo, zvečer pa slovesne večernice, govor, razsvetljava ter zvonenje. Tridnevnica se bo zaključila v soboto zvečer z veličastno rimsko procesijo, katero bo vodil prevzv. g. knezoškof dr. Gregorij Rožman, ki bo nosil Najsvetejše. Cerkev bo znotraj in zunaj sijajno razsvetljena, prav tako prostor pred cerkvijo z velikimi reflektorji ter ostala poslopja. Med procesijo se bodo pele litanije Matere božje, nastopila bosta z lepimi Marijinimi pesmimi združena pevska zbora radovljiški ter brezjanski. Ta dva zbora bosta eno uro pred procesijo absolvirala Marijana k i koncert v cerkvi ter bodo na sporedu samo izbrane Marijine pesnil. Zbora nastopita skupno in ločeno, in sicer mešani in moški zbor. Vstop- nina se ne bo pobirala. Točno ob polnoči bo po 1 n o č n i c a , sfocesna sv. maša s petjem. Glavna proslava bo v nedeljo ob 10. Prevzv. g. knezoškof dr. Gregorij Rožman bo kot vrhovni pokrovitelj proslave opravil ponti-fikalno sv. mašo z zahvalno pesmijo, g. vladika bo imel tudi slavnostni govor. Na koru bo poleg pevcev nastopil tudi orkester, tako da bo sv. maša kar najslovesnejša. Kakor je bilo že večkrat objavljeno, je za slavnost dovoljena polovična vožnja, ki velja od 1. do 7. septembra, t. j. za vse slavnostne dni. Vsak udeleženec, kupi cel vozni listek do Otoč ali do Radovljice. Ta listek naj na odhodni postaji da žigosati z mokrim žigom. Na Brezjah pa se bodo prodajale izkaznice, na podlagi katere se bo vsak s prejšnjim voznim listkom lahko peljal zastonj domov. Za red bodo skrbeli številni reditelji, odnosno gasilci, ki bodo v vsakem slučaju ljudstvu ha razpolago. Za slučaj kake nezgode bo v soboto in nedeljo ordiniral vešč zdravnik, ki bo vsakemu v pomoč. Zborovanje avtobusnih podjetnikov Ljubljana, 30. avgusta. Z novim obveznim zavarovanjem potnikov in njihove prtljage za čas vožnje na avtobusih, ki je stopilo te dni v veljavo, so zlasti prizadeti avtobusni podjetniki. Zato je njihova zadruga sklicala danes skupen sestanek vseh članov, na katerem so avtobusni podjetniki soglasno ugotovili, da novega težkega bremena podjetja v Sloveniji ne bodo mogla prenesti. Že doslej so mnoga podjetja pasivna, z novimi obremenitvami pa jim preti popolna katastrofa. » Avtobusni podjetniki so sestavili tudi posebno spomenico na bansko upravo, v kateri pobijajo zakonitost obveznega zavarovanja potnikov.-V spomenici navajajo obenem, da ima vsak avtopodjetuik v Sloveniji že itak svoje potnike in vozpve zavarovane pri domaČih zavarovalnicah. Z novim zavarovanjem so tedaj podjetniki dvakrat "'udarjeni,' ker ; od,dosedanjih pogodb z zavarovalnicami ne morejo odstopiti. Razen tega pa je tehnična ureditev zavarovanja popolnoma zgrešena. V teih smislu so poslali avtobusni podjetniki z zborovanja posebno brzojavko trgovinskemu ministru g. Mohoričii. Zadruga avtobusnih podjetnikov je bila pozvana, da do 10. septembra avtobpsni podjetniki še lahko uporabljajo stare vozile listke, po tem datumu pa se morajo uporabljati le novi listki, -kjer'je zavarovalnina in poseben cestni prispevek za upo-, rabo cest k voznim cenam že prištet. Vsa)s podjetnik mora že ob prejemu voznih listkov plačati zavarovalnino za vse potnike. Vsak potnik bo'obenem z voznim listkom plačal tudi zavarovalno 'premijo. Iti znaša za krajše proge manj, za daljše :.y£& Ker .avtobusni podjetniki niso mogli sami prevžeji ndvega-občutnega bremena, so morali zvišaj). Vozne. reuV. Ljudje pa so na povišanje takoj odgovorili š tem, da se manj vozijo. Tako imajo vsi podjelniki z novim obveznim zavarovanjem potnikov .občutno škqr do. ootniki sami pa nimajo nobene koristi več, kdr so bili zavarovani itak tudi prej, vsaj. v Sloveniji. Ce upoštevamo, da je v Sloveniji 64 avtobusnih podjetnikov, ki obratujejo približno z 250 vozovi, pomeni to samo v Sloveniji 30 milijonski kapital, ki je z novo uredbo resno ogrožen. V vsej državi je okrog 300 avtobusnih podjetnikov, ki imajo skupaj nad 1200 avtomobilov. Z novo uredbo bodo ta podjetja morala plačati zavarovalnici, ki je prevzela obvezno zavarovanje potnikov, letno 30 milijonov Din. Ta znesek bodo morali prav za prav plačati potniki sami. Ugotovljeno pa je, da se na vseh avtobusnih progah v državi pripeti lelno povprečno le 45 smrtnih nesreč. V slučaju smrtno • nesreče dobi z novo uredbo pravni naslednik potnika 25.000 Din. Zavarovalnica bo torej predvidoma izplačala letno le 11,250.000 Din. Pri zborovanju so avtobusni podjetniki tudi poudarjali, da doslej v Sloveniji razmeroma ni bilo večjih nesreč. Bili so sicer izredni slučaji, ki so zahtevali obžalovanja vredne nezgode in smrtne nesreče, loda na splošno so bile na slovenskih avtobusnih progah nesreče zelo redke. Najstarejše avtobusno podjetje v Sloveniji, Magister iz Št. Vida, je v vseh petih letih obratovanja plačalo zavarovalnici za izplačilo nezgod razmeroma malenkostno vsoto 15.000 Din. Na progi Lesce—Bled ni bilo v šestih letih nobene smrtne nesreče, skupne tzn1*-čane zavarovalne premije za manjše nezgode pa so znašale 50.000 Din. Zdaj pa bodo morali podjetV.kl na tej progi plačati letno 78.000 Din zavarovalne premije samo za novo obvezno zavarovanje potnikov. Na današnjem zborovanju so avtobusni podjetniki na podlagi teli in drugih dognanj sklonili nekaj važnih sklepov za obrambo svojih pravic ln za izravnanje težkega polofaja, ki so vanj zaSII po novem obveznem zavarovanju. Pripravlja se tudi večja skupna obrambna akcija vseh avtobusnih podjetnikov v državi. Požigalci zopet na delu Ogenj razsaja Šoštanj, 19. avgusta. V nedeljo popoldne je v pekoče ozračje udaril plat zvona. V Skalah je izbruhnil ogenj v gospodarskem poslopju posestnika Požrla. Gospodar je bil ravno v sadovnjaku, ko je začul prasketanje in pokanje. V tem je zatulil pes. Gospodar je postal pozoren. Stopil je bližje. Takrat pa se je ogenj že širil in polaščal poslopja. Na kraj požara so kmalu prihiteli ljudje, toda gašenje je bilo vsled velikega pomanjkanja vode nemogoče. Omejili so se na reševanje živine in drugih predmetov, izpraznili so tudi stanovanjsko poslopje, katerega pa ognjeni zublji k sreči niso dosegli. Gospodarsko poslopje se je kmalu zrušilo in pogorelo do tal. Po vseh okolnostih sodeč, je ogenj podtaknila zlobna roka. Požrl trpi veliko škodo, zavarovalnina je pa malenkostna. Bohinjska Bela zopet v nevarnosti Bohinjska Bela. '29. avgusta. Vsa Bohinjska Bela Se živi v strahu in razburjenju vsled velikih požarov meseca avgusta in novembra lanskega leta, ko je bila velika nevarnost, da pogori vsa zgornja vas. Ni še izsleden pravi zločinski po/igalec, ki jc napravil ljudem toliko škode in strahu. To nedeljo 28. avgusta ob pol 9 zvečer je izvršil na enak način kakor lansko Jeto avgusta, novo satansko delo, zažgal je skedenj in hlev posestniku Antonu Ropret iz Boh. Bele št. 28, vulpo Šimencu. Poslopje je zelo veliko, dolgo 25 metrov. Na hlevu je bilo polno sena, otave, slame, oinla-čenega žita. Na skednju jc šc stal naložen vo/ z otavo. Pod ta voz je požigalec podtaknil ogenj, da je bil \ uujno potrebuje vodovoda. Pogorelec trpi veliko škodo, ker mu je zgorelo popolnoma gospodarsko poslopje, ki je bilo v najboljšem stanju, zgorelo seno, žilo in vsi moderni kmetijski stroji in motor. Vsa vas jc ogorčena nad neznanim požigaleem. Požar v škof ji Loki Škofja Ixika,' ISO. avgusta. Snoči ob 21.15 sc je začel nenadoma po mestnih ulicah razlegati glas ">gori! . Rog je klicaj gasilce v Kapucinsko predmestje, odkoder se je dvigal visoko v nebo ozek. a svetal plamen. Vse je hitelo proti Krevsu, misleč, da gori Labuharjeva hiša ali delavnica. Pa k sreči ni bilo tako. Vnela sc je namreč, vrtna lopa trgovca Rafaela Thalerja, ki je bila čislo lesena. Dasi je lopa tik nad Selščico in so gasilci z motorno brizgalno to vodo takoj izrabili, vendar je lopa vsa pogorela. Sreča, da se niso vnela suha drva in še lesena ograja v bližini lope. Potem bi bila nevarnost, da se ob tej suši požar razširi po vsem predmestju. Kako je ogenj nastal, ni povsem jasno. Najverjetneje ga je povzročil kak cigaretni ogorek, ki ga je kdo popoldne vrgel proč, pa se je šele zvečer tleči les vnel. Lopa je bila že stara, a škode je vsekakor nekaj sto dinarjev. Ogenj sam jc bil pogašen v dobri četrt ure. Požar v TrnovVah Celje, 30. avgusta. V ponedeljek ob 20.45 se je razlegal po Celju požarni alarm. Čuvaj je obvestil ognjegasce, da gori v Trnovljah in da je požar zelo velik ler da je nujna hitra pomoč. Celjski gasilci so bili odpravljeni f svojo znano iu priznano naglico le,- so po par minutah že oddrdrali s svojim avtomobilom na kraj nesreče. Ko so prišli na mesto, je gorela s silnimi plameni stanovanjska hiša in hlev poseslnice Marije PeČove. Zaradi silnih plamenov in |>a zaradi bližnjih hiš je bila zelo velika nevarnost, da se razširi požar ua sosednja poslopja, kar bi imelo za posledico nepregledno katastrofo. Velike težave je povzročalo pomanjkanje vode. Hudinja, ki bi nudila lahko gasilcem obilico vode. je bila preveč oddaljena, cela dva kilometra. Tako so se morali zadovoljiti gasilci z vodo iz sosedujih vodnjakov, ki pa so dajali lako malo vode, da so se morala številna ognje-gasna društva omejiti na to. da so obvarovala sosednja poslopja s tem. da so omejila ogenj na goreča poslopja. Na kraj požara so prišla ognjegasna društva >/. Trnovelj, Škof jevasi, Gaberja. Celja in Rabnppa. Ko je ogenj izbruhnil, se je razširil s tako naglico, da posestnica v trenutku, ko ca je zapazila, ui mogla rešiti niti živine iz hleva. Korajžni sosedje so sicer pozneje prodrli v hlev. vendar pa je bilo že prepozno, tako da so morali takoj potem zaklati kravo in teleta, škoda, ki jo je povzročil požar, se ceni na približno 50.000 Din, zavarovana pa je bila posestnica le za 8000 Din. Požar je bil po vsej verjetnosti podtaknjen, ker se drugače ogenj ne bi mogel razširiti s tako hitrostjo. To vcrjptnost povečuje še dejstvo, da zatrjuje posestnica, da je požigalca Se videla, kako je bežal. Vendar pa se je zločincu posrečilo v splošni zmedi ob požaru še ubežati. Roparski napad pri Konjicah Konjice, 30. avgusta. V noči na ponedeljek se je vračal z avtom iz Celja domov v Konjice tukajšnji tovarnar usnja g. Alfred Lanrič. Ko je privozil po glavni cesti do Frankolovega. ga je ustavil tamkajšnji trgovec g. Šnabl ter mu ves razburjen povedal, da je imel v trgovini pravkar tatove, ki pa so s plenom že odjadrali. Prosil je tovarnarja Lauriča. naj o tej tatvini obvesti konjiške orožnike. Ko pa se je g. Lau-rič v družbi dveh sopotnikov in šoferja peljal nekoliko dalje, zagledajo ob cesti razne zavoje, šofer je takoj ustavil avto in potniki so ugotovili, da so ti zavoji v zvezi s prejšnjo tatvino. Zato začno nalagati zavoje na avto. Ko so vse pobrali in naložili Skesan kolesarski tat Kamnik, 29. avgusta. Nedavno smo poročali iz Kamnika o drznih kolesarskih tatvinah, ki jih je izvrševala organizirana trojica nepridipravov in jih nato prodajala naprej. Spretni prijatelji tujih koles pa so končno le prišli v roke pravici in od tedaj dolgo ni bilo več slišati o kaki kolesarski tatvini. V soboto pa ;e iz veže št. 7 na Novem trgu izginilo popolnoma novo žensko kolo, last tovarniške delavke. Tatvine to osumili nekega mladega neznanega Hrvata, ki je malo prej prosil po predmestju podporo, češ, da je brezposeln. Jed, katero so mu v neki hiši ponudili, jc odklonil z izgovorom, da bi rad samo denar. V omenjeni hiši je prav zvedavo ogledoval k>io in najbrž se je pozneje še enkrat oglasil v hiši in ker ni bilo nikogar v veži, je lahko nemoteno odpeljal kolo. Tatvino so takoj opazili in jo naznanili orožnikom. Trafikant Bremšak na šutni je v soboto popoldne opazil, da je pred njegovo trafiko že par ur prislonjeno žensko kolo, lastnice pa ni od nikoder. Spravil je kolo v trafiko, da nc bi bilo izpostavljeno soncu in čakal, kdaj se bo oglasila lastnica. in je šofer pognal zopet motor, so začeli naenkrat padati streli. Tatovi so na la način hoteli preprečiti odhod avtomobila. Ena krogla je šinila g. Laurlču tik mimo obraza. Eden izmed nadaljnjih strelov pa je zadel šoferja v uogo. Meri streljanjem je pa avto vseeno pobegnil napadalcem t ukradenim blagom. Ko so dospeli v Konjice, so izročili najdene zavoje orožniški postaji, ki jih je vrnila trgovcu g. šnablu. Tako je trgovec šnabl dobil po čudnem naključju svoje ukradeno blago nazaj. Vprašanje pa je zdaj, kdo bo povrnil g. Lauriču 1000 Din škode ua pobitih šipah avtomobila. Drzne napadalce je orožništvo takoj začelo zasledovali. Včeraj so v Konjicah aretirali dva sumljivca. ki sta osumljena, da sta v zvezi s to tatvino in napadom. Ko Je v nedeljo ni bilo nikogar po kolo. ga ,o odpeljal na mestno stražnico. Tu pa so po številki in znamki tvrdke takoj spoznali, da je to kolo. ki je bilo v soboto ukradeno na Novem trgu. Tat se ie pripeljal na njem pred trafiko, kjer je kupil rlffa-rete. Gotovo sc je skesal, da bi se šc napre; odpeljal na ženskem kolesu, ker bi vzbudil preveč pozornosti in padel v roke orožnikom, ki so bili o tatvini že obveščeni in opozorjeni na miadjga talu z ženskim kolesom. Tovarniška delavka, k1 Jp bila že prepričana, da svojega kolesa ne bo več v:.le!a, je tako zopet hitro prišla do svoje laVnine Mračni obrazi na sejmih Št. Jernej. 29. avg. Jernejev semenj jc bil raz.mcroina dobro obiskan in tudi živine so kmetje precej prignali. Žal so bile cene tako sramotno uizke, da se prava kupčija kar ni mogla razviti. Prekupčevalci in mesarji prav dobro vedo, da je kmet pridelal malo krmo za živino, zato skušajo še tembolj izrabiti njegov žalostni položaj. — Kljub dobremu obisku pa se prava sejmska živahnost ni razvila in so se kupci in prodajalci že sredi dneva razšli temnih in mračnih obrazov. Tragična smrt Jos. Jagra Ljubljana, 30. avgusta. Zadnji >Ponedeljski Slovenec« jc poročal o divjaškem napadu v Stopanji vasi. V nedeljo ob dveh zjutraj so namreč našli v Stepanjl vasi pred Kramerjevo gostilno pod nekim kozolcem nezavestnega mladega moškega, ki jc bil ves stoičen in pobit, neznani napadalci pa so mu tudi izbili desno oko. Reševalni avlo je nezavestnega moškega prepeljal v bolnišnico. Pri sebi ni imel ranjenec nobenih listin in niso mogli ugotoviti, kdo je. Sele čez dan so ugotovili, da je to 32 letni slikarski pomočnik Josip Jager s Hrušice 22. Jager, ki je. bil najhujše, ranjen na glavi, se ves čas sploh ni zavedel, pač pa je davi ob 6.15 umrl v bolnišnici. Orožniki so že v nedeljo aretirali kot sumljivega tega napada 20 letnega J. L. iz Stopanje vasi. Preiskava o tem napadu pa še traja in iščejo orožniki še druge krivce. Vedno beli zobje £ Poročam Vam, da sn-'*3" ie 15 let uporabljam zobno pasto"Chlorodont". Se niUilar nns ni razočarala. Imeli smo vodno belo z.obo in prijolen okus v ustih, tembolj ker uporabljama že dalj časa Chlorodont ustno vodo. Tudi uporablja cela družina samo Clilorodout zobno ščetlio. J. Podpornik, T .. Zahlevnito zato samo pristno Chlorodont zobno lui sio, tuba Din. 8.-in Din. 13.-, tor zavračajte vsak nadomestek. Danes opoldne je bila v splošni bolnišnici sodna obdukcija Jagrovega trupla. Vodil jo je sodnik dr. Mirko Kresni«. Obdukcija je ugotovila hude notranje poškodbe in pa pretres možgan, za čemer je Jager tudi umrl. Najbolj prizadela s tragično smrtjo pa je Jagrova družina — žena in mali otroci — za katero jc Jager vzorno skrbel. Divjaški napad zasluži splošno obsojanje. Glavni j krivec pa je tudi v tem slučaju — nesrečni al-i kohol. ki je že toliko družin napravil nesrečnih. Dolga konjska pravda Ljubljana. 30. avg. i konjske iu kravje pravde so navadno dra- | ge. dolge in prav zapletene, kajti pravdarji ne j odnehajo in izkoriščajo pred .sodiščem vse ra-finiranosti. Neka kravja pravda je veljala nad ! 18.000 Din, a od lani sc plete preti sodiščem 1 tudi konjska praula, pri kateri pre zu 2 žrebeti in staro, le 150 Din vredno kobil«). Najprej je zadevo obravnaval civilni sodnik. Ker pa sta dve priči izpovedali nejasno in nasprotujoče, je bila zadeva odstopljena ka/.cnskeniu sodišču. Bilo je luni prvo sredo \ mejniku, ko je bil v Ljubljani običajni živinski sejem. Prignal je kmet France, doma i/ dobrunjske okolice na sejem 2 mladi žrebeti, da bi ju prodal. Izkupiček je nameraval jiorabiti za vrnitev več-jega posojila. Na sejmu pa se jo kupčija čudno razvijala in je bil France vpleten v prav za-vozljano kupčijo tako, da mu je potem pri I igovcu« ostala zu žrebeti stara, pramasta kobila. Irance je začel tarnati in jadikovati: Ogoljufali so me za žrebeti. Dobil sem le 100 Din in to staro kobilo. Ogoljufan sem. Nimam nc žrebet ne denarja! Vrinili so mi tega starega krampa!« I'rancc jc zadevo pozneje prijavil orožnikom \ Grosuplju. ki so naposled žrebeti dobili pri konjskem mešetarju Petru. Žrebeti so mu zaplenili in izročili Fruncetu. Nato se je začela civilna pravda. Peter jc tožil Iruncetu na izročitev /robot in plačilo odškodnine. Danes so se morali Peter, Janez in tesar Irance zagovarjati pred kazenskimi sodniki malega senata, prvi zaradi prestopka goljufije, dru-pa dva pa /nradi krive prisege, ker sla. kukor trdi obtožnica, lažno izpovedala v civilni pravdi preti okrajnim sodiščem proti kmetu Francetu. Predsednik je_odredil, da je bil vsak obtoženec posebe zaslišan in zato sta morala zapustiti razprarno dvorano obtoženca Janez in K ranče. »Peter povejte nam, kako jc bilo., je vprašal predsednik senata prvega obtoženca. In Peter je začel zgovorno pripovedovati: :>Pripnal sem na sejem tri konje, dva sem prodal. Enepa /a Din 200« obtoženemu Francetu, Plučal mi je dva jurja in ju/ sem mu dal kobilo s (Kitnim listom. Kam jc potem kobilo odpeljal, ne veni. Napravila sva pošteno kupčijo. Kobilo sem kupil v Trebcljcvcm za 130 Din. Pozneje ine je France i z dobrunjske okolicc vprašal, če naj napravi menjavo /n kobilo in /robota. Rekel som mu: »To mene nič ne briga!« Peter je nato pripovedoval, kako sta šla s Francetom k »Figovcu«, kjer jc vselej po sej- mu živahen mešetarski diriudaj. Potoma mu je France pravil, da je napravil čedno kupčijo, ker je kobilo prodal naprej in je dobil 100 Din are, pri Fipovcu |>a dobi še 1800 Din. Peter je r>ri Fipovcu« mešeturil in »gliliul« /a /rebetL ki jih je kupil tesarski pomočnik France. S}Mira z ume la sta se tako, da mu je Peter plačal za /roboti 1700 Din. krive prisege osumljeni Jane/, jc sodnikom jiripovedovul zpodho, da je kupil kobilo in dal 100 Din are. Pričakoval je. da mu bosta dva dolžnika prinesla denar, kakor jc bil naročil. Denarja ni bilo. Rekel jc zato kmetu Francetu iz dobrunjske okolice, du bo če/. S dni prinesel denar. »Kobila jc bila dobra . jc pripomnil Jane/ iu nadaljeval: »Ja/. vsakega konja napravim dobrega!« Predsednik: Ali i/ starega tudi mladega?« Jane/ kratko: Tega |> Din? Jane/ svečano: »Tako sigurno, kakor je Bog v nebesih, bila je vredna svojega denarja! Tretji obtoženec tesar I rance je pripove-doval dolpo zgodbo in svoje kupčije / /rebeti. Njegov potijvodar mu je dal dva jurja, da bi na sejmu kupil enega dobrega konja. Kupil pa je /rebeti. »Dal sem za nji dva jurja in sem jih )K>tcm Petru produl /a 1700 Din. Predsednik: >knko to? Za kobilo 2000 Din. sedaj pa ste /re beti kar /a 300 Din prodali ceneje! France: »Nisem si mogel drugače pomapati. Sum sem por plučal.« Predsednik je nato prečiiul i/iiovcdlic raznih prič, ki pa niso mogle potrditi bistvenih momentov te zamotane konjske kupčije. Priča Vinko je potrdil, du jc prodal kobilo Petru /a 150 Din. zahteval pn je /auj<> 230 Din k«, jo je gnal od hiše, je Peter Viukolti /uklicul: Na sejmu dobim dva jurja /a njo!< Vinko mu je odvrnil: »Bop ti |K>niagaj!< Priča France Knstclic je povedal, da je Peter /c poprej hotel kupiti /rebeti. a ui prišlo do kupčije. Zalo je Peter prožil: l.i polji jih na sejem! Boš že videl, te l*>mo /e /rilitali!« Ker ui bilo k razpravi glavne priče I rau-ceta M. i/, dobrunjske okolice, je sen.il preložil razpravo ua nedoločen čar, (Iu se zaslišijo poleg Franceta Sc druge priče. Novi .fldresar Ljubice1 izide. — Cena 160 Din. — Naroča se v tiskarni »Grafika", Ljubljana, Rcsljcva c. 4. Iz časov dedov in očetov »Slovenec" pred 50, 35, 30 in 25 leti Z novomeškega evharističneea konsress. Kanonik dr. Klinar govori na prostem sklepni govor 22. avgu>ta 1382 1'vodnik o učiteljskem zborovanju na Dunaju: »l es »vet je obsodil brezobzirno 8 letno šolsko dolino*!, ministerslvo samo se umikuje, a učitelji zahtevajo 10 let Šolskega obiskovanja... Otroci naj bi se bolj seznanili z literaturo, iu namesto bogoslovne fakultete naj bi nastopila pedagogika ... (7. Holcznbek je Tirolcem priporočal več nravnosti, pa manj verske poboinosti.. 26. avgusta 1882 Domače novice: Dovoljenje. Visnka vlada jc vreduiku (uredniku Slovenca* Jožefu Jeriču. Op. ur.) na prošnjo dovolila vslanoviti katoliško tiskarno.«: — »V sv. Jakoba faro vvrslenr so vse hiše. ki spadajo pod Ljubljansko mesto od Suhe H a bajarja do Ocvirka, poprej so slišale te hiie pod faro v Rudniku.* 21. avgusta 1897 Dnevne novice: Šolski doni snujejo v Gorici. Sačelnik osnovnlnega odbora, g. dr. .4. Gregor-č i č., jc razposlal rodoljubom po deieli okrožnico .. Naloga temu društvu je, da r Gorici zgradi potrebno poslopje ie obstoječim in morda še novim slovenskim zasebnim učnim zavodom. 23. avgusta 1897 Iz hrvatskega sabora: ... Opozicijo je branil iupnik Z o rili. izkušeni parlamentarec iz prejšnjih (asot' Dnevne novice: Vseslovenski shod. Obmejni Slovenci se, kakor svedočijo njihova glasila, jako zanimljejo za vseslovenski shod. 24. avgusta 1897 Resolucije, sklenjene na dijaškem spsianku: ... III. 0 socialnem vprašanju: Slovenski krščansko misleči dijaki izjavljajo: 1. da hočejo delovali v vsem javnem življenju proti pogubnim pojavom liberalizma in socialne demokracije; 2. da priznavajo za vodilna načelu v socijalnem vprašanju načela katoliške vere ... 5. Vsi slovenski izobratenci naj z vsemi močmi združeni delajo na to, dn se med ljudstvom izvede prava, krščansko socijalna reorganizacija ter o tem odpravi krivični kapitalistični družabni red. 28. avgusta 1897 Osnujiiio Lconini sncijalni odsek! Naša Lconina me je poverila, naj ji organizujem socijalni. odsek. Treba ga nam je, ko ribi vode. Prakliško delo ne more vspevali, če mu ni znanstveno razglabljanje trdni temelj... Zato si organizujmo četo akademi-ški naobraženih mož, ki po jasnem načrtu prouča-vajmo družboslovna vprašanja ... Dr. Krek. Naprej! Vse se nadobudno zbuja. Odkar je Leon XIII. spregovoril svetu, obhaja zopet, cerkev svoj vhod med narode... Veliki možje, zlasli državniki so oni, ki znajo brati v duši človeštva svojega časa ter vedo v njej oživili s svojim veleumom nove moči. Leona XIII. po vsej pravici prištevamo te vrste velemoiem. Telegrami: Curih, 28. avgusta. Mejnarodni shod zn varstvo delavcev je sprejel v včerajšnji seji soglasno predlog glede nočnega dela... Splošno se je sklenilo, da se nočno delo popolno prepove. I' podjetjih z neprestanim obratom delovna duha ne sme preseneti osem ur. Drlo čr. «■« se mora prepovedati. V obrlih. zdravju škodljivih, ne smejo delali ženske in moški pod 18. letom. Osi murna delovna doba se mora z ozirom na nevarnost primerno znižali. 23. avgusta 1902 Madjarska zastava v Gnspiču Porodom cesarjevega rojstnega dne so z vladnih poslopij v Go-spiču vihrale ne cesarske ne hrvatski zastave, marveč madjnrske. Ondolno prebivalstvo ji priredilo burno demonstracijo, da se odstranijo narodni čut vsakega pravega Hrvata žaleče zastave. Zastave hi bile pač malo časa izzivale hrvaško prebivalstvo, dn jih ni na vseli koncih in krajih straiilo pomnoženo orožništvo in policija. Dnevne novice: Nn ljudski tabftr v Ljubljano! Ljudstvo je z navdušenjem pozdravilo vesl, da se sklicuje za dan 12. oktobra manifestacijski shod slovenskega ljudstva v Ljubljano... Tako kakor smo rrgli s tabori slovenskega ljudstva 0'iinSknta rijo ob tla, lako bodo tabori podrli trhlo stavbo od tujcev nam usiljenega liberalizma. — Okrajno glavarstvo kamniško ima čudne pojme o enakopravnosti. Od deželne vlade je dobilo slovenski oklic, pa na la slovenski oklic pri razpošiljanju pripisuje nemško rubriko. 25. avgusta 1902 Shod v Rršljinu. Dr. Brejc: Vlada dela na Kranjskem kakor mačeha. Na zunaj se delu kakor da je vsem enako pravična. Doma pa, kadar nihče od zunaj ne vidi. pa se pokale razloček.* — L. Smolnikar: Voditelj slovenskih liberalcev je dejal, da v slovenski trobojnici ni črne barve. .4 jaz pravim, če zmaga pri nas liberalizem, potem bo slovenskemu ljudstvu vihrala ena edina zastava: črna pogubna zastava narodne in gospodarske smrti! 23. avgusta 1907 »Slovenska krščaifsko socialna zveza za Goriško« je bila ustanovljena 22, avgusta 1907. Dnevne novice: Kako in zakaj liberalci iz služb odpuščajo ljudi 2(1. avgusta 1907 Naš dan na Jesenicah: »Desetletnica katoliške ga delavskega društva. Otvoritev Delavskega doma. — Zborovanje Slovenske krščansko socialne zveze. Dr. Krek: »Trdno sem prepričan, kjerkoli bomo zborovali krščanski socialci, da se udali nc bomo!.. Te naše besede niso za kratek čas. Zares mislimo, da jc v našem taboru Slovenija, da je le potem kr ščansko socialnega gibanja mogoče rešiti domovino in da je krščansko socialno gibanje najvažnejše v kulturnem oziru med Slovenci. Zalo imejmo tudi dovolj smisla za žrtve!* Fotoamaterji! PnflOPflflP Vaših negativov Vam m OVVvUl/C i0p0 j„ poceni napravi Iotooddelek Jugoslov. knjigarne Ljubljana Zahtevajte ceniki Ljubljana Ljubljana v zvočnem filmu Kakor čujemo, bo Ljubljana v septembru doživela veliko senzacijo. Prva jugoslovanska zvočna filmska družba »Svetlo toii« iz Zagreba pride s svojimi upa rut urami in bo snemala kulturni film mesta Ljubljane, ki nam bo kazal naše mesto v sliki in zvoku. Snemale se bodo vse zanimivosti mosta od najožje ulice do mogočnega nebotičnika. Družba »Svetlo ton« pride v Mleka sSa se napila Med neštetimi prosilci, ki dan za dnem vztrajno pritiskajo kljuke po ljubljanskih hišah. jih je gotovo mnogo, ki sta jih skra jna beda in obup prisilila k izvrševanju toga žalostnega »poklica«. Dobri ljudje se še dandanes najdejo povsod; tako rekoč od ust si pritrgajo marsikateri grižljaj, ki ga dajo siromakom. Med to nepregledno procesijo pritiskavcev kljuk pu je tudi mnogo takšnih, ki jim je prosjačenje samo pretvezu, d.i tem lažje in nomotenejše izvršujejo svoj pravi poklic«: izmikanje tujo lastnine. Tako sta včeraj v ulici Stare pravdo kolovratila od socialnega oddelka mestnega magistrata. Boljše nekaj, kot nič!« sta si mislila fantu in si nato privezala dušo še z loncem mleka, ki so ga izsledilo njuno bistre oči nekje na kuhinjski potici lako okrepčana sta se napotila daljo — novi sreči iu novim pustolovščinam naproti. Otroci iz Kraljeviče sn se vrnili. Včeraj dopoldne so se vrnili v Ljubljano otroci, ki jih je tja poslala na počitnice mestna občina. Otroci so se vrnili vsi zagoreli, bolj zdravi, kakor so šli tja. radostni, da so se imeli tako dobro in na tihem žalostni, da so prelepe počitnice tako hitro minile. Otroci so pripovedovali, kako so se igrali zabavne igre. S seboj so prinesli tudi spomine na morje, to je razne školjke in druge igrače in pa cele tovore krasnega grozdja, ki so ga kupili po 1.75 Din v Kraljeviči. Le eno je kalilo splošno veselje _ tja jih je šlo 35. vrnilo pa se jih je le 34. Malega Marjana Toplikarja jo pobrala nagla smrt. Ponesrečil se je, ko je lezel na verando za oing-pong žogo. če ne bi bilo te nesreče, bi bilo počitnice revnim otrokom v Kraljeviči res neskaljene. 0 Zahvala. Vsem, ki so ob tragični smrti našega nadvse ljubljenega sina Mari jančka pripomogli do prevoza trupeljca v Ljubljano, nas tolažili v bridki uri ter ga spremili na zadnji |x>ti. najsrčnejša hvala. Posebna hvala pa bodi izrečena gospej ravnateljici dečjega doma Gaš-perlinovi, gdč. učiteljici Celnar, g. županu dr. i)inku Ptiču. g. dr. Rusu, g. ravnatelju pogrebnega zavoda sapi ju. g. Turku, cenjenemu časopisju ter vsem prijateljem in znancem za so- Triptih o Budapešti France Štele. II. IKARUS. Peštansko pokopališče (Kerepesi tomoto). Odkar sem ga pred vojno enkrat videl, mi je ostalo v nepozabnem spominu. Dan po pogrebu ponesrečenih letalcev En-dresza in Bittaya sem se kot romar zbran podal, da ga zopet obiščem. Tuj sem prestopil njegov prag, razočarala me je neka navidezna zanemarjenost, pred katero bi bil že kmalu klonil, toda premagan, globoko pretresen sem ga po par urah zapustil. Vse do ThalI6czyjevega groba sem bil tujec. Tu mi je bilo, ko da mi je star znanec segel v roko. Samo enkrat sva si na Dunaju segla v roko in tisti obisk pri njem je ostal takratnemu gojencu zgodovinskega instituta v trajnem spominu. Balkanec v narodni noši žaluje na grobu velikega zgodovinarja in civilnega guvernerja okupirane Srbije. Od tega groba naprej sem se že z znanci pozdravljal. Petoffi, Munkiicsv so že imena, ki tudi Slovencu niso neznana. Poklonil sem se Adyju, ki ga smatrajo Madjari za svojega največjega modernega pesnika in celi vrsti drugih znancev iz madjarske literature in umetnosti. Na Jokaijevem Ofrobu gojijo cvetlice in ga obiskujejo z globokim spoštovanjem. Imel sem utis, da je to najbolj priljubljen vseh grobov. Zopet in zopet sem čital napis na ogredju njegovega spomenika in postal pri njem globoko tožen: >Kar je dušo v meni, pojde z vami ln bo ostalo med vami. Našel me boš med svojimi cvetlicami, kadar ovenejo; našel me boš v listu, kadar pada z drevesa; slišal me boš v glasu večernega zvoaa, kadar umira; ia petek \ Ljubljano in v soboto, 3. t. m. su začne snemanje. Najprvo bodo snemali slovesno otvoritev velesejma, z. govorom ministra za trgovino iu industrijo, g. Ivana Mohoriču. Občinstvo naprošamo, da se pri snemanju vedno polnoštevilno zbere, da bo slika mesta, kolikor mogoče živahna in pestro. Nadaljnji program snemanja priobčimo v nekaj dneh. Znižali smo cene vsem oblačilom Ogle te si zalogo! X MAČEK, Ljubljana, Aleksandrova 12 čutje in darovano cvetje. Ljubljana, 30. avgusta I932. žalujoči oče, mati in sestrica Mara : Toplikar, Dravska ulica 8, 0 Naval za lihožnu spričevala. Po navadi j prihajajo na mestni socialni urad le prosilci za podpore in nakazila. Te dni pa prihajajo na socialni urad docela drugi ljudje, sicer tudi ubožni, vendar pa Liki, ki jih po večini še nikoli ni bilo na socialni urad. To so starši otrok, ki se v jeseni vpisujejo na srednje šole in ki bi bili radi oproščeni šolnine. Davčna uprava izstavlja tem starišem, da plačujejo le minimalne ali pa nobenih davkov, mestni socialni urad pa izstavlja staršem ubožna spričevala. Naval staršev je tako velik, du ima te dni socialni urad največ dela s tem. 0 Priprave za predstave na prostem so v polnem teku in se montira električna naprava in oder na Kongresnem trgu za uprizoritev Slehernika, katerega prva uprizornitev se vrši v soboto dne 3. septembra 1932 ob pol 8 zvečer. Za čas predstave od 7 do 9 je prekinjen tramvajski promet in bodo začetek oglasile fanfare s kora Nunske cerkve. Vlogo Slehernika igra gosp. Levar, Mamona g. Skrbinšek, Dobra dela — Šaričeva, Vero — gdč. Boltarjeva. V ostalih vlogah nastopijo: gospa Marija Vera, gospa Nablocka, gospa Mira Danilova, gospa Vida Juvanova, gospa Gabrijel-čičeva in gg. Lipaji, Daneš, Cesar, Kralj, Bratina, Plut, Sancin, Jerman, Potokar. Režijo vodijo prof. Šest. Muzikalno vodstvo pa je v rokah gg. kapel-nikov Štritofa in Neffata. Pri predstavi sodeluje operni zbor. Na koru Nunske cerkve pa zbor Glasbene Matice in orkester dravske divizije. Priporočamo, da si občinstvo nabavi vstopnice v pred-prodaji. Predstava se vrši le ob ugodnem vremenu. © »Prodana nevesta«, ki je dosegla v prošli sezoni odličen uspeh na prostem, se ponovi ob priliki kongresa narodnih noš v nedeljo 4. septembra ob pol 4 na istem prostoru za Tivolskim gradom. Za vlogo Kecala je pridobila uprava gosp. Križaja, vlogo Janka pa poje priljubljeni tenor gosp Gostič, Marinko — gospa Poličeva. Pri predstavi sodeluje pomnožen zbor in orkester pod vodstvom kapelnika Neffata. © Državni konservutarij v Ljubljani. Vse nove in stare gojence drž. konservatorija v Ljubljani opozarjamo, da se vrši vpisovanje dne 1., 2. in 3. septembra od 9—12 in od 15—17. Vsak gojenec naj si že v naprej preskrbi prijavno vlogo, katero mora najvestneje izpolniti ter jo kolkovati po predpisih novega taksnega zakona, učenci nižje in srednje &ole s 50 Din, visoke šole in pedagoškega oddelka s 100 Din. Pri vpisu plačajo gojenci tudi državno šolnino v enaki odmeri kakor zu srednje šole po davčni moči svojih shirišev. V ponedeljek, dne 5. sept. so redni sprejemni izpiti za nove gojence, redni pouk v vseh predr^tih in oddelkih pa se začne v petek, dne 9. septembra. Vpisovanjo se vrši v Gosposki ulici št. 8-1. nadstropje. Vse druge podrobnosti v veži konservatorija. © Šola Glasbene Matice ljubljanske. Vpisovanjo se vrši 1. 2. in 3. sept. od 9—12 in od 15—17. Ukovina je ista kakor lansko leto. Razdelitev ur bo v ponedeljek, dne 5. sept. popoldne. Natančnejše javimo. Redni pouk pa se prične v sredo, i dne 7. sept. V interesu rednega pouka je, da se vsi gojenci vpišejo lakoj v prvih dneh. Novi gojenci se sprejemajo za vse inštrumente, posebno 5e opozarjamo na pouk orkestrskih inštrumentov. 0 Divjaški izgredi na Glincah. Zaradi dalma-tlnca se divjaštvo in sirovost v Ljubljani ter okolici vedno bolj množita. Neizmeren je konzum alkohola, zlasti po vinotočih, ki rastejo v Ljubljani kukor gobe po dežju. Do tako hudega izgreda pa i menda še zlepa ni prišlo, kakor v ponedeljek ! zjutraj na Glincah. Divje vpitje in razgrajanje je Ne potrebujem reklame, delo govoril PRALNICA, LIKALNICA IN ČISTILNICA OBLEK Ljubljana, Mestni trg št. 8 (HAMAN) Maribor Socialno skrbstvo in banovinsha hiša Maribor, 29. avg. Že dalje časa se pojavljajo v javnosti govorice, da nameravajo banovinsko stanovanjsko hišo v Strossmajer jevi ulici preurediti za druge namene. Tudi v časopisju so se našli zagovorniki toga načrta; v principu imajo prav ter je njihova zahteva »javna sredstvu v javne socialne namene« upravičena zlasti z ozirom na mlndinoskrbstvo. Ni pa mogoče kur slepo podčrtati t ega predloga, ampak je treba premisliti tudi druga dejstva, ki govore proti načrtu in to iz gospodarskega razloga. Poslopje je bilo zgru-jeno za stanovanjske namene in temu mriinerno urejeno. V stavbo so bile vložene velike vsoto, ki se morajo amortizirati. Če bi pa hoteli poslopje sedaj \ei-bij delno predelati, recimo v mladinski doni, bi morali računati zopet z novimi investicijami, ki no Li bile majhne. Nemogoče je, tla bi stavbo, k (ukor stoji, odgovarjala no-xeimi n "inonu. Toliko in toKko štedilnikov, shramb, konalnic itd., bi moralo vstran in prostori Li zahtevali čisto druge preureditve. Pa tudi še tako korenita izpreniombu ne Li dosegla pravega namena. Kdor nožna bistvo in smoter mladinskih domov, ne Lo mogel odobriti štiri-nndstro-nno stanovanjske kasarne za dečii ali vajeniški tlom. Poleg toro-slavc 25 letnice Ruške koče bo ob 9 sv. maša za vse udeležence omenjene planinske proslave. Maševnl Lo tajnik Prosvetne zveze g. Kavčič. H SSK Maraton. Danes, v sredo ob pol 7 na Livadi sestanek damske sekcije, katerega naj se zagotovo udeleže vse. ki žele sodelovati. Sprejemalo se tudi nove člmiice. nPoškodbnm podlegel. V noči na torek je podlegel v splošni bolnišnici zadnbl jenim no-škodbam posestnik Ivan Ploč iz Gnčnikn. Pred tedaj spravilo menda vse Glince po konci. V neki gostilni je moral stražnik zaradi prepirov vreči 5 pijanih moških na cesto. Ti moški so se malo potuhnili, da je stražnik odšel, potem pa napravili kravul, kakor še ne zlepa. Kričali so, tulili in metali velike kamne skozi okna v gostilno, v kateri je bilo še nekaj gostov. En kamen je zadel 22-letnega čevljarja Ignaca v glavo in ga občutno ranil. Tako so razgrajali precej dolgo časa, nato pa se izgubili v noč. Izgred na Glincah pa jim še ni bil dovolj, šli so proti Mirju, kjer so napadli tri ljudi, dva moška in žensko. Oba moška so napadalci ranili do krvi. Ze v ponedeljek je policija aretirala 3 od teh napadalcev, včeraj pa še dva. Možakarji so tajili krivdo. Le eden se je udal in bridko obžaloval svoje početje. Krivdo pa bo dokazali tudi ostalim 4 moškim. Na policiji so jih temeljito ozmerjali do kosti, nato pa jih izročili sodišču, ki jih bo najbrže ostro kaznovalo. 0 Tatovi avtomobila v LJubljani. Pred tedni smo poročali o tatvini avtomobila v Mokronogu in tla so tatove zalotili v Derventi v Bo6ni, kjer so ga prodali zu 2000 Din. Vse tri tatove je zahtevala ljubljanska policija. Včeraj so res vse tri mladeniče pripeljali v Ljubljano. Na policiji so jih zaslišali, nato pa so jih poslali dalje, k okrožnemu sodišču v Novo mesto, ki jih bo sodilo. 0 Čigavo je kolo. Delavec Matevž Golob je pripeljal na policijo kolo, ki ga je našel na Zavrteh zn Mrakovim hlevom. Kolo je črno in ima tovarniško številko 22010 ter je bilo najbrže kje ukradeno. LfStnik naj se zglasi na policiji. O Nočno službo imata lekarni: mr. Sušnik, Marijin trg 5 in mr. Kuralt, Gosposvetska c. 10. nekaj dnevi smo poročali, da so ga nevarno poškodovali neznanci s koli in opeko. Na drugi strani pa se govori, tla je dobil od znane osebe po glavi udurec s sekiro, ki je postal sedaj smrtonosen. Državno pimdništvo jc odredilo preiskavo ter obdukcijo tftpla pokojnika, ki st; je vršila včeraj popoldne. Raiztelesenje jc izvršil stKlui zdravnik tir. Zorjan ob prisostvu preiskovalnega sodnika vss. Kraanerja. □ »Maribor« igra v Gradcu. Nocoj igra 1SSK Maribor revanžno nočno tekmo v Gradcu s ta-mošnjim mojstrom SK Sturmom. Kakor znano, je Strum v Mariboru tekmo izgubil, Upati je, da bo Maribor tudi v Gradcu zaigral tako, kakor je prošlo nedeljo proti Gradjanskemu ter si priboril novo zmago. □ Priprave za zimskosportno sezona, še v poletju smo, pa se že pripravljajo mariborski klubi na zimskosportno sezono. Tako je izdelal SK Maraton obširen program za zimskosportno delo, katerega središče bo v idiličnem Rimskem vrelcu. Mariborski smučarski klub pa se je posvetoval o svojem programu za zimsko-sportno delo v Rogaški Slatini, kamor je priredit izlet preteklo nedeljo. Spotoma so se izletniki ustavili v Poljčanah ter se dogovarjali z tamošnjimi činitelji radi prirejanja smuških tečajev na Boču. □ Ljudski oder v novo sezono. Dne 1. septembra se vrši ob pol 8 seja upravnega odbora in nato ob 8 redni sestanek, obvezen za vse članstvo na odru v Zadružni gospo-larski banki. Ob tej priliki se bodo sprejemali tudi novi člani ter se bodo razdelile vloge za »Revčka Andrejčka«. □ MeSčsnska šola. Vpisovanje na meščansko šolo šolskih sester v Mariboru se bo vršilo 2. in 3, septembra t. 1. Popravni izpiti bodo 5. septembra. Dne 6. septembra bo šolska sv. maša, 7. septembra pa se začne redni pouk. □ Šolnina se plača pri vpisu. Starši se opozarjal, da se plaču:e šolnina na srednješolskih zavodih pri vpisu. Dijaki, ki ne bi plačali šolnine, ali doprinesli dokaza, da so oproščeni, se ne bodo sprejeli na zavod, □ Občni zbor Združenja gledaliških igralcev. V ponedeljek se je vršil občni zbor mariborskega pododbora Združenega gledaliških igralcev. Izvoljen je bil sledeči odbor: predsednik Joško Kovič, podpredsednik Vla^o SkrMnšek, tajnik Danilo Go-rinšek blagajničarka Elvira Kraljeva in odbornik Fran Tovornik. □ Prodaja mestnega avtobusa. Radi nerenta-bilnosti je mestno avtobusno podjetje opustilo vožnje na progi Konjice—Oplotnica. Avtobus, ki je na omenjeni progi obratoval, je kupila posojilnica v Oplotnici, ki je prevzela od mariborske občine tudi koncesijo za avtobusne vožnje ter bo obratovala dalje v lastni režiji, □ Belgijski veslači v Mariboru. Včeraj dopoldne je pasiral Maribor ogromen tovorni avto, ki je vozil iz Belgije čolne za belgijsko veslaško ekipo v Belgrad, kjer se vrše v prihodnjih dneh tekme za evropsko prvenstvo v veslanju. Belgijcem so šle naše oblasti pri carinskih in obmejpih manipulacijah zelo na roko. Avto je vzbujal radi svoje velikosti, pa tudi radi tovora splošno pozornost mariborske radovednosti, □ Primarij dr. Černič zopet redno ordinira v svojem sanatoriju, Gosposka ulica 49. Ptui Priznanje. Napadenega Martina Plohla iz So-botincev, o čemer smo včeraj poročali, so morali v bolnišnici operirati. Zdravniki so mu izločili iz roke 3, iz trebuha pa 34 šiber. Ker so bili streli odd ani iz bližine petih metrov, je bil učinek strahovit. Poškodbe so smrtnonevarne in je njegovo stanje obupno. Osumljenega napadalca Franca F. so orožniki aretirali in ga izročili sodišču. Tudi puško, s katero je streljal, so zaplenili. F. je spočetka dejanje tajil, končno pa priznal. Nesreče in nezgode. Konrad Vajda, 18 letni mehanik je pregledoval nabit revolver. Kar naenkrat se je orožje sprožilo in Vajda je dobil opasno rano na levi roki. Moral je v bolnišnico. — Janez Plohi, posestnik iz Sušaka je vozil gramoz za cesto. Ker je bila že tema, so zavozili konji na kup gramoza. Pri sunku je padel Plohi z voza naravnost pod kopita konj ter ga je eden udaril s kopitom po glavi, da je obležal nezavesten. Tudi njega so spravili v bolnišnico. — Franc Vincek, posestnik iz Stojncev, jo padel pod voz sena ter si zlomil nogo. Moral je po zdravje v bolnišnico. Istotja je bila prepeljana Marija Kaisersberger iz Smolincev z globoko rano na glavi; prizadel jo ji je nek domačin z nožem. Zelo nevarne poškodbe je zadobila 8 letna Nežica Muršič iz Gajovcev. Nu paši je plezala na drevo, padla, ter priletela na oster lesen štreelj, ki se je ubogemu otroku zasadil globoko v trebuh. Zdravijo jo sedaj v ptujski bolnišnici. kadar se me boš spomnil, bom stal z obrazom iz oči v oči tebi nasproti.« Pa se je razgrnila pred menoj ob drugih grobovih vsa madjnrska novejša zgodovina: Kossuth Lajos počiva pod pompozno gomilo kamenja, katerega oblike me sedaj niso več tako ogrele kakor prvič. Tam leži v slovesnem grobu prvi madjarski ministrski predsednik Batthyany Lajos, tam veliki Deak Ferenc, presenetil pa me je simbolični grob po svetovnem miru razkosane Madjarske: trigrbi griček z dvojnim križem iz madjarskega državnega grba. Na vse štiri strani sveta razvrščene ob njem so štiri s travo poraščene gomile. Brez napisa je, ta grob, samo na štirih preprostih križih enostavne besede »Kelet — Nyngat — fiszak — D61« — Vshod — Zahod — Sever — Jug — povedo vse in še preveč. Kar zamotalo me je; obračal sem se kakor muha, ki zaide v pajkovo mrežo. V bližini Kossuthovega mavzoleja je ta grob. Za njim je šo popolna narava s travo in drevjem. Na topolih se rahlo trese listje in si zgovorno nekaj pripoveduje, akacije duhtijo v bujnem cvetju, v ozadju pa skupina jagnjedi — ali niso sem za-blodile iz naše Slovenske krajine, zn katero so tako značilne? Motam se in motam, tišina kraja me popolnoma ovladuje, trava in drevje, vonj cvetov akacije, pa zopet in zopet ta nemi grob. Kar mi pridejo v spomin bolj zgovorni štirje spomeniki na Trgu svobode v Pešti: simbolično predstavjajo, kako madjarski junak osvobojuje baje zasužnjene nekdanje dele Ogrske. Motam se in motam ined temi spompniki in tem grobom, pa mi vstane slika ogromnega srca. Da, tu je srce, katerega v Budapešti doslej nisem srečal! Ali jo mar to njegov spomenik? Tu vidim in razumem: Narod ni nič in je vse; narod je le nevidno, veliko simbolično sreč, ki vse oklepa, vse objema; strasti in vrline, hrepenenja in poraze, v6e, vse, tudi vero. Da, tudi vero; nikjer pa nismo bližjo veri kakor na grobovih. Veliko, nevidno srce. je narod in tu sem ga doživel in se globoko preklonil pred njim. Naj bo moj ali njihov, velik je in spoštovanja vreden in kadar je nn pohodu, se mu uklanja vse. Kelet — Nyugat — čszak — Dol mi tolče ritem kot bi mi s kladivom bil po ušesih. Zahod — Vzhod — Sever — Jug, vse, vse objema lo srce, objema in noče pustiti in jezno gleda pred se. Zdi se mi, da lev na Kossuthovem spomeniku že rohni in se pripravlja na skok. Prečudno sreč! V čem si globlje, v čem si večje, v ljubezni ali v sovraštvu? Vse oklepaš, vse hočeš pritisniti k sebi. Saj res, saj vem: madjarski globus! Tako si samozavestno v svoji slepi veri, jezno srce, da druge boli, da druge skeli . Pa sem se izmotal iz te mreže in šel naprej. Z grobov me jo pozdravljala bol, pozdravljalo upanje, vera in ljubezen; srečal sem obup nad neizmerno usodo, srečal tiho udanost. Srečal me je Kristus, učitelj ljubezni, prijatelj otrok in to-lažnik, srečala Marija, ki ji ljubek otrok s cvetjem oltarček krasi; zašel sem med puste grobove brez razkošnih spomenikov, med sveže izkopane, ki jih označujejo samo leseni križi z napisi: »Itt nyugszik..., Itt nyugszik... Tukaj počiva.... Tukaj počiva. Zadnji teh grobov pokriva visoka pirnmida cvetja. Ket fejfa — dva lesena križa z napisoma: Itt nyugszik — Tukaj počiva Endresz Gy«rgy, Tukaj počiva Bittay Gyula« in smrtni datum 21. maj 1932. Grob mrtvih junakov madjarskega današnjega dne! Tam je venec Rothermera, ki se bori za madjarske zgodovinske meje, Lun je venec Mus-solinija, čigar ime je te dni hvaležno v ustih vseh Madiarov. Nad grobom je pravkar šumno preletel aero-plau in plove dalje proti vzhodu. Nad tem grobom je včeraj krožila cela jata orjaških ptic z motornimi srci kaor jih je nazvala bolgarska pesnica Liza Bagrjana. Tudi včeraj sem jih videl in si v srce zaklenil njih žalostno brnenje. Iz omotice razmišljanj in snovanj se naenkrat zopet prebudim, izpregledam in vem: Ikarus! Ne samo Endresz in Bittay, ves ta narod je Ikarjevo pokoljenje 1 Saj se ni razbilo Kerteszovo letalo, ne, ž njim je padlo mnogo več, ž njim je padla s svojega poleta »Justice for Hungary< — Madjarom pravico! Drzna misel, ki se je vzpela k solneu, J^ ožgana in oslepljena telebnila nazaj, na zemljo. Tragedija človeških hotenj in dejanj! Samozavestno se dvigamo k solneu, k svobodi, pa pozabljamo, da se vedno živijo zavistni bogovi. Ikarus! Pol stoletja se je dvigal, 1. 1918 že je telebnil na tla razbit in s polomljenimi krili. Nyugat — Kelet — čszak — D61, mi zopet brni na uht5. Saj že tam poleg Kossuthovega leži nemi ličarjev grob! Pa se je prevrgel v poslednjem obupu in se prerodil v Prometeja in izstrelil puščico proti pravičnim, večnim bogovom in jih še enkrat izval. Endresz ni Endresz, to je le puščica, izstreljena s prenapetega loka: Onemogla je padla na zemljo nazaj, njen grob je Prometejev grobi In nič več ne vidim srca. Vidim samo orjaka, ki se prevrača na zemlji in je z nepremagljivimi silami k nji prikovan. Spoštujem voljo lin samozavest, ponos spoštujem, spoštujem polet in vsak korak iz začaranega kroga smešne zadrege sedanjosti: Ikarus-Prometejl Nisi še mrtev. S ponosom izzivaš slepo bodočnost. Saj vemo: Slepa nad svetom vlada usoda, vsem onemoglim hotenjem, računom mašim in zasnovam duhov le ona zakone ustvarja, le ona račune popravlja in križa! Kako bi te danes z vsem srcem izzval, slepa bodočnosti Dnevna kronika Slovenski fantje zborujejo Škofja Loka, 29. avgusta. V nedeljo 28. t. m. je dekanijska zveza fantovskih Mar. družb priredila za Selško dolino slovesen shod v prijazni Marijini cerkvici v Suši. Ob pol 10 se je pod hribcem zbralo kakih 400 fantov s štirimi raarijanskimi zastavami. V sprevodu v cerkev, ki ga je vodil domači župnik Anton Hribar ob asistenci treh drugih duhovnikov, so fantje prepevali lavretanske litanije. V cerkvi je najprej mogočno zadonel iz fantovskih vrst prelepi vzhodni slavospev Mariji, Nato je fante pozdravil voditelj dekanijske zveze fant. Mar. družb starološki kaplan L. Veider in jih navduševal za odločno in neustrašeno krščansko fantovsko življenje pod okriljem Marijine družbe. Sv. mašo, med katero so peli fantje i/, Železnikov in Selc, je opravil selški kaplan Mat. Lamovšek. Glavni govornik je bil g. župnik Anton Hiti iz Dražgoš, ki je pokazal kongre-ganistom, kako naj fant moli. Po tem drugem govoru so fantje spet v mogočnem koru molili pred izpostavljenim Najsvetejšim ginljivi vzhodni slavospev Jezusu. K sklepu je še prednik loške kongre-gacije Ant. Okorn v kremenitem in prisrčnem govoru navduševal fante za Mar. družbo. Ne bomo odnehali prej, je dejal, dokler ne bo zadnji fant lepe Selške doline član Mar. družbe. — Prav z opoldanskim angelskim pozdravom se je končala vzpodbudna fantovska pobožnost. Vsi veseli so fantje obetali, da bodo drugič spet prišli. Vsa čast zavednim fantom, ki se ne sramujejo javno pokazati, da so in ostanejo sinovi Marijini. Trije otročičhi priromali v Ljubljano Ljubljana, 30. avgusta. Za tri otročiče, ki so s svojimi bosimi noži-cami hodili dolgo pot iz Poljanske doline v Ljubljano, se na vsej poti ni nihče zmenil. Orožnika ni bilo, drugi ljudje pa so imeli preveč opravka s samim seboj, s svojimi vozmi in skrbmi, tako da ni nihče pogledal za temi otroci in če je kdo, je pač mislil, da so iz najbližje vasi. šele na pragu Ljubljane jih je zagrabila usoda in jih je prijel stražnik. V trgovino na Celovški cesti se je namreč upal najmlajši otrok in z boječim glasom za- Srosil malo kruha. V trgovini pa je bil stražnik, i je pričel malčka izpraševati, odkod in kam. Malček je zaupno povedal stražniku, da ni sam, temveč da ga zunaj čakata, njega in kos kruha, še sestrica in bratec, oba večja od njega. Stražnik je odvedel vse tri na stražnico. Ko so jih izprašali, kdo so in odkod so prišli, so jih iz stražnice poslali na mestno odgonsko postajo. Lačni malčki so dobili večerjo, ki so jo slastno pogoltali in videlo se jim je, da na vsej dolgi poti niso mnogo jedli. Povedali so, da so si tu in tam izprosili kos kruha, mnogo pa to ni bilo. Utrujeni so potem v odgonskem zaporu zaspali, tesno objeti drug k drugemu, da jih ne bi bilo strah. Davi pa so jih natančno izprašali gospodje s socialnega urada. Otroci so povedali, kako jim je ime. Najstarejši je 11 letni Ludovik, druga je 9 letna Francka in najmlajši, ta, ki ga je stražnik najprej prijel, je 7 letni Joško, vsi iz Četene vasi v Poljanski dolini. Prav razveselili so se, ko jim je davi prinesel : ječar Jezovšek kave in velike kose kruha. j »Zakaj pa ste odšli po svetu?« so jih vprašali. | »Dolgčas nam je bilo po bratu, ki služi v i Moravčah,« pove Ludvik, najstarejši in vodja malo trojice. »Koliko pa vas je vseh? Koliko je najstarejši star?« »Najstarejšemu je 13 let in je za pastirja. Doma sta pa še dva manjša od Jožka.c »Kaj pa oče pa mati? Vas kaj tepeta?. »Mati je že umrla (malega Jožka že oblijejo solze, pravtako gre tudi Francki na jok). »Oče nas pa tepe včasih, kadar nagajamo 1 Doma pa jemo sok, krompir in solato.« Otroci še povedo, da pojde Ludvik sedaj v četrti razred, Francka v tretjega, le mali Jožek sramežljivo prizna, da je v prvem razredu zaostal. Opoldne so dobili otroci tečno kosilo. Dobra gospa Jezovškova pa je bila v skrbeh, kje bi dobili vsaj nekaj oblekce, ali pa še celo čeveljčke za te nesrečne^ otročičke. Kar je imela svojega na razpolago, je že vse razdala raznim jetnicam in otrokom, ki so dosedaj prenočevali v odgonskih zaporih. Sedaj pa nima nič več. Ali se ne bi našel kdo v Ljubljani, ki bi prinesel tem otrokom kakšno oblekco ali čeveljčke? Sploh so največje reve ženske in ol roci, ki pridejo v odgonske zapore, ker so napol nagi in po navadi bosi. Dobro delo bi naredil, kdor bi prinesel gospej Jezovškovi za jetnice in otroke kakšno obleko. Po kosilu se je Ludvik zopet splazil k oknu zapora in željno gledal v zelenje pod Gradom. Ker so bili pridni, jih je popoldne odvedel g. Jezovšek na vrt magistrata, kjer so se smeli igrati. Mestni socialni urad pa je pisal orožništvu v Poljanah in županstvu v Javorjih o teh treh otrocih, naj pride kdo ponje, ker v Ljubljani ne morejo ostati. Koledar Sreda, 31. avgusta: Rajmund (Rajko), spo-»navalec. Mlaj ob 20.55. Herschel napoveduje spremenljivo vreme. Ta mesec se je dan skrčil od 15 ur in 2 minuti za 1 uro 34 minut ua 13 ur in 28 minut. Novi grobovi + Gospa Doroteja Bcniger. V ljubljanski bolnišnici je umrla ga. Doroteja Beniger, roj. Maxel. Pogreb bo v četrtek ob 5 popoldne. Naj počiva v miru! Žalujočim naše sožulje! + V Rajhenburgu je uimrl ugleden kleparski mojster Franc Schohner. Pogreb bo danes ob 10 dopoldan v Rajhenburgu. Žalujočim svojcem naše sožalje! Pokojniku naj sveti večna luč! Osebne vesti == Iz finančne službe. Od finančnega ravnateljstva v Ljubljani so premeščeni: Albert Zupan in Bogdan Zupan, knjigovodji k savskemu finančnemu ravnateljstvu v Zagreb, dalje pomožni knjigovodji Fran Zupane k drinskemu finančnemu ravnateljstvu v Sarajevu in I. Pavlečič k primorskemu finančnemu ravnateljstvu v Splitu. Ostale vesti — Radio in katoIUki shod v Essenu. Skoro vse nemike radio oddajne postaje bodo oddajale slavnostne prireditve ob priliki katoliškega shoda, ki M vrši v teh dneh v Essenu. Brezdvoma bodo tudi aaii radio-abonenti radi poslušali pri svojih aparatih te katoliške manifestacije. Vsled tega opozarjamo zlasti na sledeče prenose: četrtek 1. septembra od 21 do 22 bo prenašan velikanski koncert iz GGrzenichsaala iz Kolna Gustav Kneipov, Nemški Očenaš, sodelujejo cerkveni zbor iz Kolna, solisti in orkester, dirigira dr. Wilhelm Busch-kotter. V nedeljo 4. septembra dopoldne od 9.30 do 11 bo prenos slavnostne službe božje. Popol- Slatinske tabletezn hujšanje odstranijo vso preobilno lolščo in Vas napravijo vitke, mladostne in lepe. Apoteka BAIIOVEC, Ljubljana dne istega dne od 17 do 18.15 pa bo sklepna svečanost katoliškega shoda s sledečim sporedom: 1. Orkestralna točka. 2. Nagovor ekscelence apostolskega nuncija Cesare Orsenigo iz Berlina. 3. Zborno petje iz mogočne skladbe »Kristus Kralj«. 4. Sklepni nagovor dr. Kurta Schuschnigga avstrijskega pravosodnega ministra. 5. Zborno petje in fanfare: Gospod je Kralj (Psalm 92). 6. Nagovor eminence kardinala dr. Karla Schul-teja, škofa iz Kolna, 7. Skupna pesem,»Tebe Boga hvalimo«. — Razpisana služba zavodnega duhovnika. Banska uprava razpisuje v ha no vinskem zdravilišču na Goliiiiku službo honorarnega duhovnika, ki bo vršil vso dušnopastirsko službo v zavodu in poleg tega pa še administrativne posle. Poleg mesečnega honorarja Din 1400 ima honorarni duhovnik pravico do brezplačnega stanovanja z vso oskrbo in brezplačno prehrano v zavodu. Prošnje za to mesto, za katero morajo priti tudi duhovniki državni upokojenci v poštev, jc vložiti opremljeno s potrebnimi prilogami do 30. septembra 1932 pri kr. banski upravi dravske banovine v Ljubljani. — Vpisovanje v drž. meščansko šolo na Senovem se vrši dne 1. in 2. septembra od 8. do 12. Vpisnina znaša 5 Din v kolkovini. šolnina je polovična. Vsi starši, ki so že prijavili otroke ali jih še nameravajo, naj preskrbe potrdilo davčne upra- Lutz-peči edino v Šiški. Inserenti! » Moje oglaševanje v ,Slovencu' mi jo privedlo mnogo dobro situiranih kli-jentov!" ijzavlja L. Vilhar. urar in trgovec z urami, zlatnino, srebrnino in optičnimi predmeti v Ljubljani. Ali ne bi hoteli tudi Vi poskusiti svojo srečo v „Slovencu" posebno sedaj za velesejem? Inseratni oddelek »Slovenca". ve o višini direktnega davka. Rudniški nameščenci dobo potrdilo pri TPD v Senovem, istotako delavci na podlagi knjižic uslužbenskega davka. Ponavljalni izpiti so 2. septembra ob 10. Dne 3. sept. ob pol devetih je šolska sv. maša, 5. sept. pa reden pouk. Prispevek za zdravstveni fond znaša 30 Din. — »Franz-Josef« grenčica dela telo vitko. D*J Ledeno kavo DAM — Katero knjigo našim gospodinjam in gospodarjem v poletnem in jesenskem času najbolj služijo? Beg Anton: Naše gobe. Navodilo za spoznavanje užitnih in strupenih gob in kako jih pripravljamo za dobro jed. (Slike v naravnih barvah.) Din 50. — Humek 'Martin: Sadje v gospodinjstvu. Navod o ravnanju 6 sadjem v domači sadni uporabi in v konserviranju sadja in zelenjave. Din 24. — Ilumek Martin: Sadno vino ali sadjevec. Navodilo kako ga izdelujemo in z njim ravnamo, da nam ostane zdrava in okusna pijača. Din 10. — Majdiu I.: Nasveti za hišo in dom. Knjiga je velike važ-nosit in pomena za vsako družino, ker prinaša nasvete za vsakovrstne gospodinjske in gospodarske potrebe. Vsem gospodinjam to knjigo še posebno priporočamo. Cena vezanemu izvodu je Din 30, broš. Din 20. — Vse te navedeno knjige se dobijo v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. — Pri odebelelosti naravna »Franz-Josei« grenčica močno pospeši prebavo in napravi telo vitko. Mnogi profesorji jemljejo Franz-Josel« vodo kot celo proti odebelelosti srca zelo dragoceno sredstvo in sicer zjutraj, opoldne in zvečer po tretjino kozarca. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Ne moreš v šolo? Vzgoji se sam! Nauči so soin vseh stvari, ki jih potrebuješ za svoj iispe.ti v življenju! Krepka volja! V leta Oni znaš vso trgovsko preti.nete, kakor tndi zadružne in katerikoli svetovni jezik. — Piši na Dopisno šolo v Ljubljani. Pražakova 8, ali pa se o«lusi sam. Informacije zastonj. Urndne ure 8-12, 3—G, nedelja 10—U! Razpečevalci ponarejenih srebrnikov Ljubljana, 30. avgusta. Na ljubljanskem trgu se je pretekli teden v soboto pojavila neka kmetica iz litijske okolice. Pri nakupu kruha v pekarni je ponudila 10 dinarski srebrnik. Že na prvi pogled jo bilo opaziti, da srebrnik nI pravi, marveč ponarejen, kajti njegova kovinska barva je bila motno svinčena in ne srebrno blesteča, a tudi žvenk je bil drugačen. Kmetico so nato izročili stražniku, ki jo je odvedel na policijsko upravo. Tu je kmetica povedala, da je ponarejeni srebrnik dobila od soseda. Kmet Anton M. je bil nato zaslišan. Ker se je pri zaslišanju zapletel v huda protislovja, ga je policija pridržala v zaporih in izročila državnemu tožilstvu. Oba, kmetica in on se sedaj nahajata v kazenski preiskavi zaradi razpečavanja ponarejenega denarja. Splošno domnevajo, da kroži v litijski okolici več ponarejenili desetdiuarekih srebrnikov. Po Beti Donavi 1. Od Belgrada do Kovina Vstalo je lepo jutro v avgustu. Belgrajske ulice «o oživele, delavci, uradniki, skrbne gospodinje in klepetave kuharice hite po njih, vsakdo do zaželje-nega cilja. Gospoda spi za zastrtimi okni in je ne prebudi ne topot konj, ki vozijo težko natovorjene vozove, ne hupanje prvih avtomobilov. V pristanišču je živo. Sava teče s hitrejšim tokom proti svojemu izlivu. Ob pogledu nanjo se mi zdi ponosna, hiteča, da čim prej pozdravi svojo 6estro Donavo, ki ji pride tu nasproti z daljnih švareburških hribov. Ladje stoje zasidrane v pristanih in čakajo potnikov, da jih prepeljejo na sever in jug. Kupim vozni listek Belgrad—Kovin. Namenjen sem, da obiščem znance, ki že lela prebivajo tam in vodijo ekonomijo ene največjih umobolnic v državi. Ob keju stoji ladja. Velika je, ena največjih, kar jih plove po širni Donavi in nosi ime po najslavnejšem srbskem vladarju Carju Dušanu. Na poveljniškem mostičku stoji mlad, stasit kapitan, pripravljen, da di. sleherni hip povelje za odhod. Sirene zatulijo, zvonec opominja zakasnele potnike na vstop, vijaki zaškripljejo in začno mleti vodo. Ladja je tolika, da se ne more obrniti na Savi. Stojim na palubi tretjega razreda in gledam. Nasproti mi pihlja prijeten vetrič in'dobro de sedaj, ko je že zjutraj vročina in soparica. Ob levi strani Save brnijo velikanski stroji, ki neprenehoma dvigajo silna bremena na ogromne stebre, ki bodo v kratkem nosili most, ki bo spajal prestolnico z mestom Zeinunom. Most bo visel preko Save na verigah. Delavci delajo in vpijejo. Vso gre v nekem veličastnem ritmu, kajti delo samo je veličasluo ... Na Donavi, ki je močno blatna, se ladja obrne v smeri proti Pančevu. Zavijemo mimo Kale-megdana, belgrajske trdnjave. Visoko, drug nad drugim so sezidani nasipi. Bog sam ve, kdo jih je v>e gradil od Rimljanov do zadnjih dni. Pod nasipi so globoki prepadi in jarki. Gori na vrhu trdnjave so vojašnice, cerkev liužica, spomenik hvaležnosti Franciji in Mestrovičev Zmagovalec. Pod trdnjavo je vse votlo in zopet sam Bog ve, koga in koliko kosti trobili po kalemegdanskih rovih in hodnikih. Turki Srbom niso prizanašali in Srbi so Turkom vračali.. . Po reki brzijo motorni čolni, manjše in večje ladje in dolgi vlačilci vozijo Belgrajčanom potrebne lovore. Visoko v zrak se dvigajo tam od zemun-skega aerodroma vojaški in privatni zrakoplovi. V soncu, ki sveti z žarkostjo, se svetlikajo aluminijasta krila. Zapuščamo prestolnico. Okrog nas so samo še dimniki: tovarno usnja, elektrarne, opekarne, klavnica. Visoko na griču na Velikem Vračarju se belijo objekti naše največje in moderne astronomske opazovalnice. Ce se ozrem nazaj na prestolnico, vidim samo še nekaj streh, ki se zrcalijo v soncu. Vozimo se proli pančevskemu mostu. Sedem veličastnih arkad. Most je dolg skoraj 1300 metrov. Slal je milijone in še bo treba milijonov, da se dogradijo nasipi proti Pančevu, osušijo močvirna tla, in zgradi manjši most čez Tamiš. Šele tedaj bo mogla steči železna cesla proti Banatu po najkrajši poti. Ozrem se po potnikih, šele sedaj sem opazil, da sedim skoraj sredi samih Madžarov. Dve ženski klepetata naprej in naprej, kakor raglje. Sem-tertja ujamem kak igen, njemtudum ali serelem. Na palubi je ludi visok starec, pravoslavni prola. Iz aktovke sem izvlekel knjige, same zakone, da bi študiral, pn mi ni do študija. Preveč so oči zaposlene v svet okrog sebe. Donava zavija. Kmalu zagledamo visoka stolpa pančevske cerkve in ob izlivu Tamiša v Donavo pristanemo, da sprejme ladja novih potnikov. Ob izlivu Tamiša stojita na vsaki strani dva svetilnika, ki kažeta ladjam v temni noči pravo pot do pančevskega pristanišča. Zopet reže ladja mogočne valove Donave. Daleč na desnici vidimo nizko gričevje, ki se razteza globoko v srbsko zemljo, na levi pa je sama ravnina. Banat. Polja, vinogradi, pašniki in sredi med njimi samotni topol ali visoka jagned. Pod njimi se stiskajo trume ovac, ki jih pase v ovčje tegleč (ovčji kožuh) oblečen pastir s frulo v ustih. Romantika in idila, za kogar je. Meni so visoke gore bliže pri srcu in tisti griči in holmi, kjer se belijo zidanice in kraljujejo lepe cerkvice in še prijetne dolinice, kjer se stiskajo kakor plašne golobice slovenske vasice... Na desni postaja čedalje bolj bregovito. Ob bregu se je vkopala ljubka srbska vasica Vinča. Sredi gostega sadnega drevja kukajo beli dvodi. Ladja še dvakrat pristane pred Smederevim, v Ri-topeku in Grocki. Tu se že pričenjajo sloviti suic-derevski vinogradi, ki rode Srbom najljubše vino smederevko. Na pristaniščih vstopajo kmetje. Sami Srbi. Zdravje jim sije z obrazov, pogovarjajo se glasno o letini, pa o opravkih, ki jih imajo v Sm1-derevem. Govorijo možato in samozavestno. Ob desni Donave je čezdalje več vinogradov, skoraj nepretrgana veriga, znamenje, da se bližamo Sme-derevu. Oddaleč že vidimo visoke in močne stolpo znanega smederevskega gradu, katerega je pred dobrimi petsto leti sezidal sebi v ponos :n rezidenco najmogočnejši srbski despot Jura: Brankovič. Plovemo mimo tovarne Sartin, ki je bila znana še pred nedavnim časom kot največja tovarni za izdelavo železniških vagonov in za jHipravo ladij. Sedaj se tu pozna kriza v enakem obsegu, kakor drugod. Obrat je zmanjšan, vendar pa ladje že popravljajo. Ladja se ustavi ob pristanišču, kjer čaka nanjo veliko potnikov, ki so namenjeni še dalje po beli Donavi. Ko znosijo pristaniški delavci tovor, ki je bil namenjen za Sinederevo, se ladja premakii3 naprej in vozi z nezmanjšano brzino naprej proli Kovinu. Na obeh straneh Donave je zopet širna ravnina, ravnina brez 'konca in kraja. Obrežje na desni nasipajo, ker Donava ob vsakem večjem deževju preplavlja polja in napravi ogromno škodo srbskemu kmetu. Kmalu zavijemo v rokav, ki ga napravi Donava nn levi strani. Bližamo se kovinskemu pristanišču. Še en pogled vržem nazaj. Tam daleč zadaj sloje ponosni stolpi Brankovičeve trdnjave in okrog nje se stiskajo hiše smederevskega mesta. (Nadaljevanje sledi Kroni Ponesrečen kolesar. V ponedeljek dopoldne se je pripeljal na kolesu v Kranj Ivan Jeraj, posestnik iz Smlednika. Na čirSkem klancu blizu mostu se jo nenadoma znašel med nasproti prihajajočim avtomobilom in nekim vozom, tako da ga jo avto /. blatniki toliko zadel v kolo, da je padel. Pri padcu se je poškodoval precej hudo pj glavi in .se ni zavedel prej kot pri zdravniku dr. Fajdigi, kamor so ga pripeljali z rešilnim avtomobilom. Vendar pa nesreča ni bila prehuda, ker je n:ož od zdravnika sam odšel in je nato iskal po mestu svoje kolo. V cvetu mladosti sta umrla te dni Milana Ko-šarjeva, dijakinja, hčerka davčnega uradniku, in Dušan Pire, 29 letni sin kranjskega župana. Oba sta podlegla jetiki. Košarjjvo so pokopali včeraj, IPirčev. pogreb pa bo danes popoldne. Celje Fran« Kmecl. Slovesno so pritrkavali zadnjo soboto ob 3 popoldne zvonovi župne cerkve Sv. Danijela in oznanjali, da je drugi dan god župnega patrona. Uro pozneje pa so isti zvonovi peli žalostno pesem v slovo dolgoletnemu ključarju celjsko farno cerkve Francu Kmeclu. Kdo ga ni poznal? Ko je bilo Celje še nemško, je stal rajni Kmecl v prvih vrstah zavednih Slovencev. Okoliška šola šolskih sester bi znala veliko povedati o narodnostnem navdušenju rajnega. Ko so se polagali temelji Ljudske posojilnice, je bil Kmecl zraven. Od prvega početka pa do svoje smrti je bil pokojnik član načelstva. V Kmeclovi hiši je stanovalo mnogo dijakov, ki zavzemajo danes odlična mesta v duhovski ali v posvetni službi. Siromaki so se radi zatekali v hišo rajnega Kmecla. Nikdo ni zastonj potrkal na njegova vrata. Dokler so mu dopuščale telesno moč,i se je udeleževal sej Vincencijeve konference, kalere zvest član je bil rajni vse svojo življenje. In kaj naj rečemo o njegovem zasebnem življenju? Rajni je bil mož, ki mu jo bila vera in življenje po njej nujna potreba. Vsako jutro je stopal z drobnimi koraki po celjskih ulicah. Kuni? V cerkev k očetom kapu-cinoin. To svetišče mu je bilo najljubše. Gotovo mu tega ni zameril sv. Dauijel, saj je bil Kmecl vendar 40 let njegov zvesti cerkveni ključar. — V skritem zatišju so potekala njegova zadnja leta. Ko je stopil v 82. leto, je začel vidno hirati. Na Veliki četrtek ni več mogel v Maribor po sv. olje. Vsemogočni mu je pisal zadnje strani v dnevnik njegovega življenja. Dne 25. avgusta t. 1. je ugasnilo lepo, Bogu posvečeno življenje. Umri je tako, kakor more umreti le istiniti, do dna svoje dušo Bogu udani katoličan. Dolga vrsta prijateljev in znancev ga jo spremila na zadnji poti. Mil. g. opat jo opravil pogrebne molitve ob asistenci 14 duhovnikov. Počivaj v miru Kristusovem! Se o Nurmi ju Svetovno časopisje je spomladi dosti pisalo o N u rini ju, kar jo tudi povsem razumljivo, saj je to tekalec, kakršnega še svet lii videl. In ta fcnoniennlni lahikoatlet, ki je premagal « svojo energijo ne samo svoj organizem, temveč tudi element, je bil radi profosijonnhV.mu diskvalificiran. Sicer so gn pozneje, rehabilitirali, toda na olimpijadi ni smel tekmovati. Nur-mi.ju, ki ji s svojimi rojaki prišel v I« Angeles kljub obljubi niso dovolili teči. Ozadje Nurmijeve afere je zelo zanimivo. Švedi, najstarejši konkurenti Fincev, so se hoteli Nurinijjl iznebiti za vsako ceno. Spretno so aranžirali, da so Nurmija Nemci prijavili radi profesijonai-lizma. S tem so Nemci že drugič prekrižali pot Fincem česar oni ne bodo pozabili. Sotrudnik našega lista je imel priliko ra,z-govrajati se z ustanoviteljem finske lulikoatle-tike, športnim časnikarjem Lauri Filikalo. T« idealni športni delavec, ki je razvoju finske lahke atletike posvetil svoje življenje, pripoveduje: Tik pred izbruhom svetovne vojne je bil kongres FlAA. Takrat so Ncmci, Francozi in Rusi glnsovnli proti Fincem, ko so ti zahtevali. da na prihodnji olimpijadi nastopijo kot samostojen narod. Ker je bila njihova zahtevo s pomočjo Nemcev odbita, bi morali Finci leta 1916 nastopiti pod rusko zastavo. Finci so seveda izjavili, da na prihodnji olimpijadi. ki bi s» morala vršiti v Berlinu, ne bodo nastopili. Svetovna vojna je posegla vmes in Finci so dol »d i lastno državo. Precej let je minulo, po dvajsetih leti',t je 1 olimpijada zopet določena za Berlin. Zoprt so Nemci prekrižali j>ot Fincem. Fihkala, Vi je bil dosedaj največji nasprotnik Nurmija, se zavzema za njega, ker vidi na knko sramoten in za športniku nečasten način hočejo trgu slavnega tekalca onemogočiti. Vse to nn zahtevo Šveda Fdstromn. Pred olimpijado so Američani svečano zatrjevali, da ne bo imel nihče moči. da bi diskvalificiral kakšnega atleta, najmanj pa Nurmija. S (o obljubo so tudi zvabili Fince v Ameriko. Drugače ne bi prišli, ker javnost ne bi podprla akci je za olimpijado, ko bi vedela, da Nurmi ne bo tekmoval. Prišel je Šved Fdstrom in dosegel. 14, 616 — G21, 4302 — 5554 — 5615, 5627 —5706, 5708 —'5709. 1? 11 — 143, 2739 — 3907. C 1 — 61, -364 — 39(17. 2909 — 2920. D 36 do 51, 62 — 137, 3525 — 4115, da jih v svrho izplačila predložijo njeni blagajni blagajni. Prav tako naj predlože tisti, ki dozdaj. še niso predložili svojih bonov i/, telile prej objavljenih serij in številk: A 1 —310, 2001 —. 4301. B 1 — 10, 2001 — 2328 C 1 — 11, 2201 — 2363.' D 1 — 35, 2001 — 3524 Borza Dne »>. avgusla 1932. Denar Danes sta ostala neizpremenjena le Amsterdam in Curih, dočim so vse ostale devize zopet narasle. Ljubljana. Amsterdam 2302.08—2313.09, Berlin 1858,17—1869.27, BriigelJ 794.1&—798.07, Curih 1108.35—1113.85, London 198.53—2(10.13, Newyork 5705.47—5733.73, Pariz 224.43—225.55, Praga 109.01 —169.87, Trst 292.79—295.19. Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 117.014 Din. < nrih. Pariz 20.24, London 17.94, Nevvvork 516.62, Bruselj 71.625, Milan 26.47, Madrid 41.55, Amsterdam 207.80, Berlin 122.80, Stockholm 92.15, Oslo 89.75, Kopenhagen 95.20, Sofija 3.78, Praga 15.27, Varšava 57.60, Atene 3.20, Carigrad 2.48, Bukarešta 3.05, llelsingfors 7.68. Dunaj. Dinar notica: valuta 12.80. Vrednostni papirji Tendenca je v splošnem neizpremenjena, vendar so danes tečaji vojne škode še nadalje jiopu-*tili. Tako Narodna banka kot Priv. agr, banka sta bili slabejši. Zagrebški promet je bil naslednji: 7% Bler. pos. 2000 dol., 7r» inv. jios. 100.000 Din, vojna škoda 450 kom., PAB lo kom. Ljubljana. Vojna škoda 195 bl„ 8% Bler. pos. 45.50 bl„ 7% Bler. pos. 41.50 bl„ Stavbna 40 den., Ruše 125 den. Zagreb. Narodna banka 4000—4300, Priv. agr. banka 224—221» (224), 7% inv. pos. 49—50 (51), voj. škoda 194—195 (194. 195), 9. 193—194 (193), 6'f begi. obv. 34 den., H% Bler. pos. 45 bi., 7•/„ Bler pos. 41.375—41.50 (41.375). Belgrad. Narodna banka 3950—1400, Priv. agr banka 218—220 (222, 218), vojna škoda 192—193 (193, 192), 6% begi. obv. 84.25—34.75 (84.75, 34). Dunaj. Podon.-savska-jadran. 69.10, Živno 56.80, Aussiger Chemische 110.50, Alpine 11.55, Trboveljska 18.55. Žitni trg Novi Sad. Oves slav. novi 97.50—102.50, ječmen bač., sr. novi 64—65 kg 90—95, fižol bač., sr. beli 2% brez vreč 100—105, otrobi bač., sr., ban. noii i juta vrečah 52.50—55. Ostalo neizpremenjeno. Tendenca slaba. Promet: 52 vagonov. Sombor. Pšenica bač. okol. Sombor 78-79 kg 135—187.50, gornja 79-80 kg 187.50—140, potiska ■SO kg 140—142.50, ban. potisje 79 kg 137.50—140, ban. 79 kg 132.50—135, bač. nova okol. Sombor 76 kg 127.50—130, gornja 76 kg 127.50—180, slav. 76 kg 125—127.50, bač. potiska 76 kg 132.50—137.50, ban. potisje 76 kg 130—132.50, ban. 76 kg 125— 127.50, oves bački novi 102.50—105, sr., slav. 102.50 — 105, rž bač. nova 125—127.50, moka bač., ban. šl. lig, Ogg 225- 235, 2. 205—215, 5. 190—196, ti. 165 —170, 7. 140—145, 8. 90—95, otrobi bač. pšenični 55—57.50. Ostalo neizpremenjeno. Tendenca slaba. Promet: 48 vagonov. Chicago. Pšenica marec 59.125, sept. 54.75, dec. 57.50, koruza marec 39.50, sept. 31.375, dec. 33.875, oves marec 22.50. sept. 17.50, dec. 19.50, rž marec 30.75, sept. 33.875, dec. 31.75. AVinnipcg. Žilo okt. 54, dec. 58, Jan. 61.375. Živina Živinski sejem v Kranju dne 29. avg. Na tpg so prignali 2 bika, 1M> volov, 36 tarav, 4 telice, 5 telet in 75 prašičev. Cene: biki 2.50 Din za kg; voli 2.50, 3, 4 do 5 Din; krave 1.50, 2.50 Din; telice 3, 3.50 do 4 Din; teleta 5, 6 do 7; pitani prašiči 6, 7 do 8 Din; mladi prašički za rejo 300 Din par. Letošnje pomanjkanje sveže in suhe krme bo povzročilo precejšen dogon živine na trg. Dunajski prašičji sejem. (Poročilo tvrdke Edv. Saborskv & Comp., Dunaj.) Pripeljanih je bilo 8107 pršutarjev in 3358 špeharjev, iz Jugoslavije 2463. Cene: špeharji najboljši 1.82, I. 1.75—1.80, kmetski 1.63—1.75, najboljši 1.78, pršutarji 1.45— 1.80, lahki do 2.05. Tendenca: prvovrstni špeharji so se podražili za 8 grošev, drugi pa za 5 grošev. Nasprolno pa so se pršutarji pocenili za 10 grošev. 22.40 Lahka glasb«, — Milanoi 20 30 »Maggiolata Ven eziana«. — Barcelona: 21.30 Moderna plesna glasba. — 22.15 Prenos koncerta iz kavarne. — Stuttgart: 20.30 Slušna igra. — 21 Nemški očenaš, ob priliki katoliških dni. — 22 Vesela klavirska glasba. — Toulouse: 20.45 Filmska glasba. — 21 Slavnostni koncert. — 22 Popevke. — 23 Zborovno petje. — 0.05 Angleška glasba. — Berlin: 20 Uvod v gledališko sezono-, igra. — 21.15 Družabno potovanje z Noetovo barko , igra. — 22.20 Nočna glasba. — Belgrad: 20 Koncert radio-orke- stra s sodelovanjem gospe N. Stajic. — 21 Plošče. — 21.30 Prenos iz Ljubljane. — 22.30 Ciganska glasba. — Rim: 20.45 Simfonični koncert. — Bero- Programi Radio-LjuMjana t Sreda, 51. avgusta: 12.15 Plošče —12.45 Dnevne vesti — 13.00 Čas, plošče, borza — 18.00 Salonski kvintet — 19.00 Prenos i/. Salzburga: L. V. Beethoven: Fidelio. Dirigent Richard Strmiss — 22.00 Čas poročila — 22.15 Salonski kvintet Četrtek, 1. septembra: 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13 Čas, plošče, borza, — 18 Salonski kvintet. — 19 Slike iz narave (g. Herfort). — 19.30 Zabavni kotiček (g. Bitežnik). — 20 Akademski poklici. — 20.30 Klavirski koncert gosp. Antona Trosta. — 21.45 Prenos plesne glasbe iz kavarne »Zvezda«. — 22.30 Čas, poročila. Drugi programu i V četrtek 1. septembra. Zagreb: 20.15 Kulturna in društvena poročila. — 20.30 Koncertni večer; prenos iz Ljubljane. — miinster: 20.15 Koncert dunajskega komornega tria na kitare. — 21.45 Večerni koncert. — Langenberg: 20 Klasični valčki in klasične koračnice; radio-orkester. — 21 »Nemški očenaš., ob priliki katoliških dni. — 22.30 Nočna glasba. — Praga: 20.10 Prenos koncerta iz Karlovih Vari. — 22.20 Pestra glasba. — Dunaj: 20.45 Jazz-parafraze. — 21.15 Kot tolmač pri mednarodnih konferencah. — 21.45 Večerni koncert. — Budapest: 20.45 Koncert opernega orkestra. — 22.30 Plesna glasba, plošče. Oblastveno dovoljena javna prostovoljna dražba ki se vrši od 1. septembra 1932 dalje vsak dan od 9.—12. in od 3.—6. ure v modni trgovini J os. Lenaril Ljubljana, Šelenburgova ulita 6. Na dražbi se bo prodajalo razno modno blago za gospode in dame, moško, damsko in otroško perilo, letne in zimske nogavice, kopalne obleke in druge kopalne potrebščine. Prav posebno se opozarja na prodajo šivalnih strojev, stroja za gurabnice in stroja za entlanjc, vsi na motorni pogon, kakor tudi vso trgovsko opremo kakor stelaže, pulti, omare itd. lE^B MINKA SAGADIN naznanja v svojem in svojih bratov in sester imenu vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je umrl po dolgem, mu-kepolnem trpljenju njih oče ozir. očem, gospod Franc Schiihner kleparski mojster v Rajhenburgu Pogreb dragega rajnika bo v sredo 31. avgusta ob 10 dopoldne iz hiše žalosti, trg Rajhenburg, na ondotno pokopališče. Rajhenburg, dne 30. avg. 1932. H**'; Zahvala Iskreno se zahvaljujem za vsa ustno in pismeno izražena sočutja in sožalja, ki sem jih prejel ob smrti predrage mi sestre Marije Fertin Najlepša hvala preč. g. p. gvardijanu Bonaventuri Resmanu za duhovno tolažbo v njeni dolgotrajni, mučni bolezni, dalje vsem gg. duhovnikom, sorodnikom in prijateljem za tako častno spremstvo k večnemu počitku. Slednjič prosim posebno gg. duh. sobrate za pobožen spomin v molitvah. Brezi je, dne 23. avgusta 1932. Vdani Ignacij Fertin, brat, župnik v p. Lorna Doone Roman iz Exmoora Zaradi tega dogodka so jirišli ljudje do spo-rnanja, da je boljše pustiti Doone pri miru, kakor vmešavati se v njih razmere; nato so se razbojniki tako zagradili v svojem gnezdu in se tako razmnožili, da bi moglo komaj krdelo vojakov prodreti v njihovo bivališče. Pa celo vojaki so imeli pri tem dosti preglavic, kakor bomo pozneje videli. Že sama lega njihove naselbine je bila nenavadno pripravna za obrambo, toda to vam bom opisal podrobneje pozneje, ko bom posetil ta kraj. Razen tega so bili vsi moški Dooni korenjaki, ravni in vitki, širokih pleč in tako močni, da je vsakdo od njih mogiel dvigniti najmanj štiri stare stote. Ako se kdo izmed Doonovih sinov ali vnukov pri svojih dvajsetih letih ni dotikal, stoječ bosonog na pragu, s čelom nadboja pri Ensorovih vratih, z rameni pa ne obeh stranic vratišča, so ga odvedli po ozki stezi, radi katere je bila njihova dolina tako nepristopna, ln so ga sramotno pahnili z višine, da si je moral služiti kruh, kakor si je znal in mogel. Ona vrata so pa, ali bolje, so bila lest čevljev in en palec visoka in dva čevlja manj dva palca široka. Toda slišal sem in med svojimi zadevami z Dooni tudi sam sprevidel, da ni nobeden Ensorovih potomcev, niti nobeden njegovih sorodnikov, razen svčtnlka. ki so ga imeli pri sebi zavoljo njegove modrosti, j>ri tej izkušnji jiadel in bi bil moral kreniti na težavno pot poštenega življenja. To sicer ne smatram za Bog ve kako veliko posebnost, kajti, da sem se bil postavil pri svojih dvajsetih letih sam v ono vratišče, bi ga bil lahko odnesel proč na svojih ramah, četudi tedaj še I nisem bil razvil do svoje popolne moči, temveč pred očmi imam tu povprečno velikost svojih rojakov, ki so jih Dooni daleč presegali. Razen tega ao bili Dooni tako izurjeni v streljanju s težkimi karabinkami, da -so celo njihovi dečki z lahkoto zadeli v glavo gozdnega zajca v oddaljenosti osemdesetih vatlov. Marsikdo bo morda rekel, dn to ni Bog Ve kaj; no, jezik nese cesto bolj daleč kakor puška. Toda po mojem znanju je omenjena izur-■ jeilost nedvomno precej vredna. Prav nič pa ne verjamem, dn bi bil Robin Ilood precepil omuženo šibico na stoštirideset vatlov, in podobnih nemož-nosti. Tisti, ki je pis*al take zgodbe, pač ni vedel, kako' polzka je omiljena šibica in kako bi se od strela odbila, če bi jo zadel. Poskusi naj samo zasaditi šibico v tla, pa vzeti v roke lok in puščice, pa da ga vidimo streljati na deset ali bodisi samo na pet vatlov! Po vsem tem, kar sem že napisal, in po onem, kar bo brftvec', ki je hitrejšega mišljenja, kakor sem jaz, sprevidel sam, bo le-to menda zadostovalo, da bo bolje poznal Doone, kakor sem jih poznal in jih poznam še danes jaz. Potemtakem ne bo nihče dvomil in me nezaupno gledal, čc *e upam trditi ,da so se naša pogumna sodna oblastva tedaj bala preveč rogoviliti in javno preiskovali vzroke smrti mojega očeta. Kajti tudi preiskovalni organi bi bili morali ponoči potovati skozi nevarno ozemlje in kdo ve, kaj bi se jim bilo utegnilo pripetiti, Najbolje je, da je volk sit in koza cela. Tako smo tiho pokopali našega očeta. Razen matere, ki se ni mogla vzdržali solz, ni nihče plakal, ko smo ga nesli na malo, nekoliko vzvišeno oarsko pokopališče, pod kalerim Sumi reka Lynn. Na tem mehkem groblju ni mnogo nadgrobnikov, kajli naša župnija ima mnogo gozdov in barja. I a le malo prebivalcev. Ako pokopljemo vsako tretje leto moškega, ali pa tudi žensko in oiroka, govorimo o tem cele tri mesece; Vsakdo se boji, kedaj pride vrsta nanj, težko mu pa gre v glavo novica, da je kdo umrl pred njim. Moja sestra Anka ni smela za pogrebom, ker se jc tako grozno jokala; toda gledala je vso •/. okna, kjer se jo drla ko brez uma, tako jc bila prestrašena in jazbolena od bridke izgube. Jaz in Eli/.a sva stopala poleg matere, vsak na eni strani. Sestra ge ni jokala, temveč, se jo kdaj pa kdaj začudeno zagledala v žalni sprevod, ki ga sicer ni gledala rada, toda vendarle radovedno. Uboga deklica! Bila je najpametnejša od vseh udov naše družine — morda edina pum.elna, hvala Bogu — loda vkljub Icmu ni slutila, kaj pomeni, izgubiti očeta. ŠESTO POGLAVJE. Vaja stori moj-dra. Zelo slabo so spominjam, kako sem preživel preostalo zimo, kajli tedaj sem bil še mlad dečko. Najbolj sem pogrešal očela zunaj na prostem, kadar je bilo treba naslavljati zanke ptičem, iskal zajčje sledi v snegu ali urili ovčarske pse. Geslo sem željno ogledoval njegovo slaro puško, ki so jo bili našli v morju, ne daleč, pod Glentbornnm. Oče je bil zelo ponosen na la pihalnik, četudi se je še užigal na gobo in kresilni kamen. Mislil sem na čase, ko sem mu držal k rešil o, medtem ko jo on meril na zajca in nekoč celo na rjavega srnjaka, ki se je drgnil skozi leševje, in spominjam se, kako sem se ob tem pogledu neumno jokal. Neki dan je pa snel John Fry puško s kljuke, nn katero jo je bil oče obesil; inako se mi je storilo, ko sem videl, kako ravna z njo, kakor da nc bi imel no-beuega spoštljivega spomina ua očeta. »škoda, da je oče ni imel v rokah ono noč, ko so mu Dooni prestregli pot. Pokazal bi jim bil pot na drugi svet, namesto da je sam šel Ija. Lahko hi hodil zdaj na sejme, namesto da leži pod rušo. Tanikajle je njegov grob, mladi gospod, kamor kaže cev puške. Toda čemu so sedaj kremžiti? Bolje, da ti nisem omenil tega.c »Ne kremžim se, John Fry, zrlo se moliš. Menda misliš na Anko. Ob mrzlem zimskem vremenu me često muči kašelj in tedaj dobim — sem dobival, hočem reči — od očeta sladkorčke zoper kašelj. Toda podaj mi sedaj za hip njegovo puško. John.« Puško bi rad, dečko. Saj ne pristoja tvojim ramenom. Pretežka je zate, o tem ni dvoma. »Menim, da ne, John. Kako malo me potemtakem poznaš. S1opi malo stran, John; vprav pred odprtino cevi slojiš, kaj ko bi bila puška nabila. John Fry je odskočil živahneje, kakor je bil navadno pri delu. Naslonil sem rev puške na povprečen drog v plotu, veselo prepričan, da bom zadel nasproti mi stoječa vrata ali pa vsaj steno konjske ograde, ne da bi naredil kaj škode sadnemu vrtu. Toda hlapec mi ni' hotel dali ne netiva ne kresila. Prav za prav sem bil vesel tega, četudi sem še dalje po otroško silil vanj. Slišal sem bil namreč nekoč očeta, ko je pripovedoval, da španska puška često udari strelca nazaj ko konj; tudi ui bilo po mojem okusu, da bi.sprožil naboj, ki ga je še sam oče del vanjo. Pozneje sem sprevidel, da puška ne stresa tako silovito, če jo čvrsto pri-slonjena k rami in ni slabo nabita. No, železa jr bilo na njej zares za čuda veliko. Prvotno je bila bajo last nekega španskega plemiča, kapetan i velike bojne ladje, pripadajoče tkzv. nepremagljivemu brodovju, ki jo pred kakimi sto leti hotelo osvojiti Angiija MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; ženilo vanj ski oglasi Din 2 —. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10-—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska. 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. Ilužbodobe Vsaka beseda I Din Kuharica starejša, dobra in zanesljiva, z večletnimi spričevali in dobrimi priporočili se iSčv. Nastop takoj. — Grad Volčji potok, pošta Radomlje. (b) mm\ Vsaka beseda I Diu Šivilja sprejme učenko. — Rada Sušnik, Sv. Petra c. 52. v Stanovanja Vsaka beseda i Din Sostanovalko mlajšo gospodično, sprejme mirna stranka v vso oskrbo ali brez za jako nizko ceno. Naslov pove uprava »Slovenca pod št. 12.609. (č) Opremljeno sobo oddam na Tržaški cesti št. 21, Ljubljana. (s) Vsaka beseda I Din Dame pozor! ' Redni pouk v krojnem risanju in prikrojevanju damskih oblek za dom in poklic, se vrši pri strokovno izprašani učiteljici ter lastnici modnega ateljeja. Roza Medved, Ljub-'jana, Mestni trg 24-L, -Kroji po meri. (u) Šoferska šola E. Ceh (bivsn Carmenuovi šolertka šola i Ljubljani. Dunajska c. 38 m>1u za poklicne Šoferje iu amaterje, frospekti in pojasnila zastonj in iratiko Lepo oprem, sobo oddam dvema gospodičnama s hrano ali brez. -Sv. Petra cesta 44. (s) Lepo prazno sobo in stanovanje z lokalom odda Jos. Prelesnik, Janševa ulica, Sp. Šiška, (č) Vsaka beseda 1 Diu Vsak dan sveži raki. Savski Tivoli, čez črnuški most levo. (o) Dobro znana mlekarna - zajtrkovalnica, na novo preurejena, na Sv. Petra cesti št. 33, v Stricelnovi hiši — zopet odprta. Na željo se dostavlja mleko na dom. Se priporoča lastnica. (o) OfroSkl tevltl, visoki, črni ali rujavi, štev. 18—27 Din 55-- DchllSki Ceilli iz črnega ali rujavega boksa ali iz laka, praktični, iz dobrega materijala in se nogi dovršeno prilegajo, številka 28—35 Din S5-- Ohusnl polCevlli za dijake, zelo udobni in praktični, iz črnega ali rujavega boksa Din 165- Pustite jim veselje... Vašim otrokom! Zdrav otrok je živ, se igra, skače, jc razposajen. Seveda trga čevlje, razumljivo je. da jih hitro pokvari, posebno če so slabi. Trpežni, udobni in ceneni čevlji za Vašega sinčka in hčerko so visoki Cenil. dekliški in deški, s trpežnimi podplati, iz črnega ali rujavega usnja štev. 26—30 Din S5-- štev. 31—35 Din 105- športnfi Cevlll za otroke, iz rujavega boksa, z okrašenim jezikom, štev. 25—27 Din 85 - štev. 28—30 Din 95 - štev. 31—35 Din 125-- Bogata lzbera damskih ln moSkih čevljev! PRODAJALNE: Ljubljana: Aleksandrova 2 in Miklošičeva 14; Kranj: Ivan Savnik; Celje: Kocenova 2; Maribor: vogal Gosposke in Slovenske ulice in v vseh večjih mestih v državi. ( Pohištvo i .suka beseda 1 Din Rabi se 45.00U Din proti vknjižbi na novo zgrajeno tristanovanjsko hišo, katera stane 175.000 dinarjev, na prvo mesto proti 9% obrestim. Več se poizve v upravi »Slovenca- št. 12.372. (d) Vsaka besedo I Din Morje — solnce! Omiš — Split. Hotel »Jadran«, penzion 39 do 55 Din. (r) Družabnika (-co) s 100 do 400.000 Din za postoječo zdravo industrijo brez konkurence — išče samostojen lastnik več podjetij. Velik zaslužek. Ponudbe pod Lepa bodočnost 12.612 na upr. »Slovenca«. (d) V času draginje dobite cenene slike za legitimacije, polne liste, dopisnice — takoj. Sest. autofot za 15 Din. Deset fotocenikov za 2 Din znamk pri Fotomeyer — Maribor, Gosposka 39. (rj Vsaka beseda 1 Din Spalnico 6 komadov, novo, prodam za 1600 Din. Naslov pove uprava Slovenca« pod št. 12.610. (1) iMBOifinl Vsaka beseda 1 Din Bencin motor 6—8 HP, dobro ohranjen, kupi Peterlin, elektrotehnik, Jarše-Mengeš. ({) ibAEJbšririMI Vsuka beseda I Din Dva višješolea sprejmem na stanovanje z zajtrkom. Poseben vhod. liriževniška ul. 7-111. (D) Dva nižješolca sprejmem v vso oskrbo v sredini mesta. — Naslov v upravi Slovenca« pod št. 12.615. (D) Dijakinjo sprejmem v vso oskrbo. Sv. Petra cesta 52. (Dl Dijakinjo sprejmem kot sostanovalko na hrano in stanovanje. Naslov pove uprava • Slovenca 12.611. (D) Na stanovanje sc sprejme dijak za 100 Din. z zajtrkom 150 Din. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 12.608. (D) Vsaka bfseda 1 Din ODDAJO: Večji lokal /. izložbo, oddam za november. Vprašati Dunajska c. 36. Telefon 2236. n Vsakn beseda I Din Droben oglas v »Slovencu* posestvo ti hitro produ; če že ne z gotovim denarjem pač kupca ti s knjižico da. Pot do lastnega doma in blagostanja vsakemu odprta. — Pojasnila daje Stavbna hranilnica in posojilnica, Ljubljana, Miklošičeva 15. (p V Zagrebu se proda trinadsli;opna nova zgradba s polnadstropjem, pritličnim lokalom (restavracija), posebno veliko plesno dvorano, na prometnem kraju, tik nove gimnazije. - Rentabilnost velika. Informacije Antun Kušič, Zagreb, Hrvojeva 8/II. (p) • I • Vsaka beseda I Din Stiskalnica za seno se kupi. Ponudbe na podružnico -Slovenca-, v Celju. (k) Srebrne krone staro -dalo in srebro kupuje RAFINERIJA DRA-GIH KOVIN Ljubljana, Ilirska ulica 36, vhod z ; Vidovdanske ceste pri gostilni Možina. Bukovo drva ln ogilc kupuje stalno Uran rranc Ljubljana Sv. Petra cesta 24. Nova hiša enonadstropna, naprodaj v Šiški. Naslov v upravi »Slovenca« 12.614. (p) Nova hiša enonadstropna, tristano-vanjska, pri Stadionu — ugodno naprodaj. Naslov v upravi Slovenca« pod št. 12.570. (p) Naročajte. $L0mCA\ najcenejši slovenski dnevnik i Vsaka beseda i Din Če avto svoj stari prodajaš al' motorja bi znebil se rad. brž kupcev ti mnogo prižene Slovencev najmanjš' inserat Konfekcija — moda! Najcenejši nakup. Anton Preskei, Sv. Petra cesta št. 14. Ljubljana (1) Štedilnike raznih vrst; vrtne, balkonske in stopniške ograje, dimn. vratica, brzoparilnike, nudi po najnižjih cenah ključ, podjetje Ciril Podržaj, Ig pri Ljubljani. Trgovski lokal s stanovanjem naprodaj. Meljska cesta 76, Maribor. (1) Dalmatinska VINA I Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da otvorim 1. septembra vinotoč na Cankarjevem nubr. 5 (poleg Frančiškanskega mostu), kjer bom točil vsakemu dobro znana zdrava in naravna vina iz lastnih vinogradov. Več let som ločil v gostilni TRATNIK , sedaj točim na Rregu 2, vsled lega lahko zagotovim vsakemu dobro in solidno postrežbo. Cenj. gostom se priporoča ^ SUN AR A Volna, svila, bombaž stalno v bogati izbiri v vseh vrstah, za stroino pletenje in ročna dela. po najnižjih cenah pri tvrdki Kari Prelog, Ljubljana — Židovska ul. in Stari trg. Telefon 2059 Premog suha drva Fotomaterijal dobite najboljši in najcenejše pri D. Rovšku, Kolodvorska ulica 35, I. n. Izvršuje po nizki ceni vsa amaterska dela. (1) Vreče od sladkorja in riža prodam. Podbevšek, Ljubljana, Celovška 114. (1) Puhasto perje čisto, čohano po 48 Din kg. druga vrsta po 38 Din kg čisto, belo, gosje do 130 Din kg in čisti puh po 250 Dio kg Razpošiljam po poštnem povzetju. L. BROZOVIC - Zagreb, Uics 82 Kemična čistil-mca oeria Šolske torbice aktovke, domač izdelek, dobite poceni pri J. Kar-lo. Maribor, Trg Svobode št. 6. Popravila točna in solidna (1) Nudim lep domač gorenjski oves in lečo po najnižji ceni. Ljudevit Sire, Kranj. Vsaka beseda I Din Tvrdka A. VOLK l.iobliana. Hcstieva ruta 34. nudi naicrneie fir vrste Dšenično moko id drutrt mlevtkr izdelke Zahtevajte ceniki Posteljne žične vloge v lesenih ali železnih okvirjih, ter zložljive železne postelje izdeluje solidno točno po naročilu Ivrdka Pavel Strgulec Ljubljana, Gosposvetska cest .113 Zahtevajte brezplačni cenik! Pogačnik, Bohoričeva ulica 5 Nahup in prodajo vreč ter jute Al EretaicL ^ Dunajsha 36 j Malinovec pristen, naraven s čistim sladkorjem vkujian se dobi na malo in veliko v lekarni dr.G.PICCOLI Ljubljana. Dunajska c. 6 Modroce otomane. divane, fotelje in vse tapetniške izdelke vam nudi najceneje lqnaci| Narobe Ljubljana. Gosposvetska cesta št 16 (pri Levu) KruSno moko in vs« mlevske izdelke vedno sveže dobite ori A. & M. ZORMAN I tubliana Stari trg št. 32 šolske torbice I. Kra*os, Maribor Aleksandrova cesta 13 ■ ■■■■■■■■■■■I o««««««♦«»♦♦♦»♦♦««»♦«»«> Priporočajtepevsed dnevnik iT SLOVENEC 5&(.•.-/% . \ m.*' v'* f** P E RITE tako kot perete rolce je-zdravi zobje Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: Hinko Mayer i drug, Zagreb. Dijaškim staršem, privatnim in rednim dijakom srednjih šol Šola »Hajdukovlč«, kjer poučujejo samo profesorji-strokovnjaki, svetuje vsem staršem, katerih otroci so kakšno leto izostali, ali ponavljajo razred ali so zgubili pravico na nadalinje redno šolanje, da jih takoj vpišejo v to šolo, kjer bodo sigurno nadomestili izgubljena leta. — Obstoja poseben tečaj za one, ki so padli pri sprejemnem izpitu. Ti učenci (-ke) delajo tudi prvi razred gimnazije in na ta način dohite druge. (V minulem lečaju ni nobeden ponavljal.) — V šoli sami obstoja zavod pod zelo strogim nadzorstvom profesorjev. Edini zavod v Beogradu z dvoriščem in poletnim vrtom. Nahaja se v najbolj zdravem kraju Beograda. V zavod se sprejmejo tudi redni učenci, katerih starši žele, da so otroci pod nadzorstvom pri učenju in vedenju. — Vsi, kateri žele, da ne bodo imeli nepotrebnih stroškov in truda, naj pohite z vpisom na to šolo. — Podrobna pojasnila daje in vrši vpis vsak dan D. Popovič, Kajmakčalsn-ska ul. 58, Beograd VIT. Telefon 20-752 (do Borovega Parka). Zapustila nas je za vedno naša mama, babica, prababica, sestra in tašča, gospa Dorotejo Beoiger roj. Moxei vdora zemlj. knjigovodje v p. po dolgi mučni bolezni, previdena s tolažili svete vere, danes 30, avgusta opoldan. Predrago pokojnico bomo spremili k zadnjemu počitku pri Sv. Križu v četrtek 1. septembra ob 5 popoldne iz mrtvašnice splošne bolnišnice. Ljubljana-Vič-Zagreb-Beograd-Palanka-Brcgenc, 30. 8. 1932. LUDVIK, GV1DON, JOSIP in '"LJEM, sinovi; VILMA in MARICA, hčeri, in ostalo sorodstvo. Za Jugoclovanako tiakarno v Ljubljani: Karel Cefc. Izdajatelj: Iran iUltovM. U^dnik: Franc Kremžar.