Spioine vesti. PO TUJIH UKAZIH? Kaikor je zadeva imenovanja oblastnega nadzornika za osirovne šole in vse, kar ji je sledilo oiziroma ji sledi, po svojem bistvu čU sto osebnega značaja, vidimo vendar, da se hoče iz vse afere napraviti — politična pe» sem. V koliko je ta politična pesem — lepa, ne moremo danes še svobodno komentirati, tem manj, ker je dovolj zamotana. Vzlic temu prosima učiteljstvo, naj se ne pusti zavajati. Nekateri prizadeti bočejo ,iz osebne zadeve na vsak način napraviti strankarsfco. To dokazujejo prenagljene notice v listih, dokazujejo argumenti, kaibor je n. pr. oni, da organizacija UJU ni tako bičala krivic, ki jih je izvršil padli politični kurz, pri če* mer se seveda zamolči, da je učiteljstvo šele 1. 1925. strmoglavilo partizanstvo in njega go* spostvo v svojih vrstah. V resnici ni nikjer zadet kakršenlkoli strankarski interes vsled k-ritrk' upravne prakse potom našega stanov« skega glasila. To nehoite priznava celo oni članck v »Slovencu«, kjer se prav posebno povdarja, da oblast ne more trpeti nikakr* šnih napadov nase. Mislimo, da uradna avtO' riteta — ako bi bila res napadena — testranka in njene koristi vendar še ni eno in isto. Potrebno je, da te stvau oovdarimo, Iker se po drugi strani skuša ves potek z.i» deve izkoristiti po nekdanji strankarski praksi, ki je tako primitivno zavajala lahko« verno učiteljstvo. Kdor to počenja, ve do« bro, da je iz prejšnjih časov vse preveč spornega netiva — četudi ničevega — v na« ših vrstah. Ve dobro tudi to, da se je uči* teljstvo vse prerado pustilo ščuvati z ene strani na druigo. To poizikušajo danes in bodo poizkušali v bodoče, 'kadarkoli bodo razmere količkaj dopuščale. Učiteljstvo je hvaležno za vse, kar stranke store za šolo, odklanja pa vsakršno namero, da bi stan delile in izrabljale v partizanske namene. Od učiteljstva je odvisno, da tako iza igravanje konča. Kdor nas hoče izigravati, ne dela tega zaradi naših, ampak radi svojih koristi. Tem tujim koristim služiti pa nima» mo najmanjšega razloga. Učiteljstvo ni ma> loletno, da bi si puščalo dopovedoivati, ikako je zanj važno, da se pobija medsebojno. Tako igro s stanom moramo odklanjati, v svesti si, da si še noben stan ni koristil, če se je sam trgal in uničeval. Zasebno gre lah* ko učitelj s katerokoli stranko, toda da bi radi stranke in morda celo zgolj radi oseb izdajal svoje stanovske in šoilske koristi, ta» ko bedast menda slovenski učitelj ni več. Kalkiar se mi ne vmešujemo v druge stanove, da bi jih delili in hujskali nato eno skupino proti drugi, tako naj si tudi drugi ne lastijo takih pravic nad ¦učiteljstvom. Take škod* Ijive kuratele ne želimo in je ne bomo več sprejemali kot rešitev iz naših neprilik. Če bo kdo iz naših vrst vendarle hotel podrc jati življenske dnterese stanu raznim ugods nostim, s katerimi ga bodo skušali plačati za njegovo početje, bomo pdkazali nanj in po» vedali, da vrši herostratsko delo, da je škod* ljivec stanu in naroda. Danes smo v nekoliko 'kočljivem polo« žaju. Stara nasprotja je prav lahko mogoče pcdnetiti; seveda, če človek sam m dovolj razsoden, ali pa, če se pusti voditi iicsmi= selni zlobi. Eno in drugo je sramotno in ne« vredno učitelja. Ako je slovenski učitelj res kultuiren element, bo s pomilovabnm nasme* hom odklonil hujskače in njih namene. Ako ni, se bo pustil voditi na vrvici m su'kati ta» ko, da bo koristil drugim in škodoval sebi. Če ne bi vedel, kako je to pomževalno, pa naj pomisli, kako je nizko, ako se piepušča nesmiselni zlobi, kako je ta v nasprotju z vsako resnično aobro vzgojo. Misl.mo, da nas je prcteklost vendarle Ikaj naučila. Mi» slimo, da nam je palica tolito dcpovedala, da je ne bomo — po vsem, kai je učiteljstvo že doživelo —¦ dvi^ali še sami nad seboj in to po — tujih ukazih. To naj velja učiteljstvu; velja pa naj tudi onemu časopisju, ki se je oglasiloi v naši zadevi — ne z namenom, da bi branilo dr« žavljanske svoboščine učiteljstva, ampak da bi netilo ogenj v stanu — pa naj si bo »Slo* venec«, Slovenski Narod« ali kateriikoli list. SPOMIN IZ AVSTRIJSKIH CASOV. K nameravani • disciplinski preiskavi pro'ti funkcijonarjem stanovske organizacije naj navedem slučaj iz avstrijskih časov. Po upcrtkiojitvi iravnatelja Andreja Senekoviča leta 1907. je vlada hotela na I. državno gim* nazijo v Ljubljani vriniti nemškega ravnate* lja. Očividno pad vladnim pritiskom sta dva slovenska šodnika v deželnem šolskem svetu glasovala za to, da je nemški prosilec prišel v terno=predlog. Odbor »Društva slovenskih profesorjev« je dotičnikoma izrekel nezaup« nico. Radi tega je takratni deželni predsednik baron Schwarz kot predsednik deželnega šolslkega sveta skušal strahovati odbornike društva. Poklical je vsakega posebej »na ra* port«, da bi izvedel, kdo je stavil predlog za nezaupnioo. Grozil je vsakemu ppsamezniku z disciplinsko preiskavo. Toda od vseh od« bornikov je dobil isti odgovor, da za sklepe odbora ne odgovarja posamezni odbornik svoji šolski oblasti, ampak društvo v celoti je odgovorno politični oblasti kot nadzirates ljioi društvenega poslovanja. Če vlada sma« tra, da je društvo prdkršilo svoja pravila, naj postopa proti, |društvu. ' Kofc iptrofesor, torej kot državni nameščenec, je vsak od» Wrnik odklonil kakršnokoli izjavo o tej stvari. S tem se je stvar končala. Društvo ni dobilo nobenega akta v tej zadevi, a tudi proti posameznim odbornikom se ni posto* palo, nobeden ni dobil niti kazni, niti ukora, niti najmanjšega opomina zaradi tega. Za ravnatelja I. državne gimnazije pa je bil imenovan — Slovenec. F. Vajda. IZJAVA. Tovarištvu objavljamo, da na zadnji po>pravek ne bomo priobčili nobenega odgos vora in ne komentarja, ne tako in ne dru* gače. Vemo, da se nanašajo vsi slučaji na mariborsko oblast. Toda po najnovejši prak* si in interpretaciji se smatra službena pod« rejenost državnega uradnika za zadosten razlog, da se zasleduije službeno tudi za ured* niške zadeve in objave v listu. Na podlagi te pralkse bi se vsaka objava dopisov nanašajočih se na popraJvek, lahko smatrala kot službeni pregrešek urednika napram nadre* jeni oblasti in kot prekršiiev službene disci* pline. Lažje stališče bi imeli, če bi prejeli no< pravek od mariborske prosvetne uprave, ka* tere se slučaji tičejo in kateri uredndk — kot uradnilk — ni direktno podrejen. Storili bomo vse korake, da se omejitev tiskovne svobode s takim tolmačenjem odpravi in razčist;, ker ni to samo v interesu učiteljstva, ampak tudl v interesu' vseh uradniških organizac'j in njihovJh listov. Iz tega irazloga dopisov ob« javiti ne moremo, pač pa jih z veseljem sprejemamo v osebno informacijo. — Ured« ništvo. — Tovariše prosimo v interesu stvas ri, naj se ne spuščajo v polemike v dnevs nem časopisju, da zadeva ne dobi strankar* skega obeležja in naj se tudi ne udajo vplis vom tega časop-isja, ki ne presoja zadeve s stanovskega stališča. Poverjeništvo UJU — Ljubljana. — Popravki po tiskovnem zakonu. V zadnji številki smo obljubili, da podamo še nekaj pojasnil članom in dopisnilkom glede predpisov, ki jih vsebuje zakon o tisku. Zad^ njič snjo omenili, da mora uredništvo spre« jeti in natisniti vsak popraveik, ki je formal« no pravilno poslan in pravilno sestavljen po zakonu in tisku, če je potem vsebina resničs na adi tudi ne. Pojasnili smo, da mora biti popravek natisnjen v prvi številki, pod istim naslovom, na istem mestu, brez izprememb, brez kakih dostavlkov ali vstavkov. Obljubili smo, da danes nadaljujemo s pojasnili in dotakniti se hočemo vprašanja za katere slučaje je urednik oproščen natisniti popra* vek. Čl. 28. zakona o tisku določa glede tega sledeče: 1. Če popravek ni podpisan ali če ga ni podpisala ona fizična ali pravna oseba, katere ime je v besedilu omenjeno; 2. če je popra/vek, poslan po oblastvu ali privatni osebi, dvakrat večji od stavka stvari, Iki se popravlja; 3. če obseza popravek kaznivo dejanje ali če je nevjjudno spisan; 4. če je spisaan popravek v drugem jeziku nego se« stavek, ki se popravlja; 5. če je minilo šest tednov >od dne, iko je bilo besedilo objav« Ijeno.« — Posebno važna je okoliščina, da mora biti ime dotičnika, ki podpiše popra* vek, v besedilu omenjeno ter to, da ne sme biti nevljudno spisan. Kot nevljudno pisan se smatra, če Ikoga žali. Prihodnjič nadalju« jemo s pojasnili, ki bodo predvsem služila našim dopisnikom. — Prihodnji sestanek »Šolskotipravnega odseka UJU v Mariboru je dne 4. junija t. 1. Ker bo ta sestanek najbrže zadnji v tekočem šolskem letu, &e vabijo vsi člani naj se ga ga» tovo udeleže. Člani, iki ste sprejeli predloge v reševanje prinesite iste s seboj. — Za pred* sednika Lovše. — Velik uspeh učitelja. Do današnjega dne se ni posrečilo nobenemu zdravniku, da bi iznašel zdravilo proti raku. Kakor poroča dnevno časopisje je izumil po dolgoletnem študiju tov. Alojzij Poljšak, strokovni učl* telj v Celju, učinlkovito sredstvo za zdrav« ljenje raka in nevarnih božnih bolezn«. K tako pomembnemu uspehu moramo našeinu tovarišu iskreno čestitati! — Samo predsodek je, če kdo misli, da iz rži ni kave. V tisočerih rodbinah uživajo ŽIKO brez primesi zrnate kave v popolno zadovoljnost. ŽIKO dobite v vsaki trgovini v rdečih zavitkih. Poverjenitk tov. A. Skulj ugotovi sklepč* nost in opraviči tov. Godčevo. Pojasni, da je sklical sejo zaradi dogod= kov v zadnjem času v organizaciji. Omenja disciplinsko preiskavo proti sebi in uredniku tov. Dimniku. Tekom seje so se napravili sledeči sklepi: 1. Poslovnik »Mladinske Matice« se raz' množi .in pošlje članom ožjega sosveta. 2. Na glavno skupščino Saveza državnih nameščencev v Sarajevu odpošlje organiza« cija dva delegata. 3. Proti celibatu učiteljic se stavi na sej; glavnega odbora v Beogradu poseben pred* log. 4. Odobri se kredit 500 Din, ki ga je poverjen,ištvo i nakazaLo učiteljiščnikom jv Ljubljani. 5. Odobri se slklep poverjeništva, da po= veri zastopstvo odvetniku v zadevi tiskovnc tožbe proti poverjeniku tov. Skulju in ureJi= niku tov. Dimniku. 6. Odobri se predlog Osrednjega i?obra? ževalnega odseka, da se vrši v glavnih počit« nicah II. samoizobraževalni tečaj, ki ga pris pravi ©dsek. Istočasno naj se podvzamejo koraki, da se zopet uvedejo olkrajne in cb* lastne učiteljske Jkonference. Za kritje stroš« kov samoizobraževalnega tečaja naj se na= redi prošnja za podporo. 7. »Mladinska Matica« naj tiska 1000 iz* vodov več nego je naročil. 8. Strokoivno in pravno mnenje odličnih pravn.ikov Zveze državnih nameščencev v zadevi preiskave predsednikov okrajnih uči* teljskih društev zaradi referenta naj se raz« množi in pošlje vsem predsednilkom in čla» nom ožjega sosveta. Sestaviteljem naj se iz* reče zahvala! 9. Vsi člani ožjega sosveta naj skličejo predsednike svojih okrožij in jih pouče o po« ložaju. * 10. Načrt pravil, ki ga j.e sestavil Izvršni odbor v Beogradu, naj člani pregledajo in stavijo predloge do 22. maja. 12. Ker je pri več oddelkih velikega žus pana v Ljubljani in Mariboru nameščenih mnogo uradnikov, ki prejemajo svojo plačo na račun pirosvet, naj se ugotovi, da du'bim;> tako tkredit za učna mesta, za katera ni krit* ja v proračunu in jim grozi redukcija. 12. Poverjeništvo pristopi pogojno k za» drugi Učiteljski dom v Ljubljani z 10 deleži proti naknadni odobritvi pokrajinske skup« ščine. Enak zneselk se pošlje Učiteljskemu domu v Mariboru. 13. Zaradi prevedbe kronskih upokojen; cev na dinarske naj se store potrebni koraki pri Zvezi državnih nameščencev. 14. Gospodarski svet naj se skliče v naj^ krajšem času k seji!