gioielli - dragulji ¿ff mololon VñSfi DRñGUUfiRNñ z vami od leta 1949 Narodna ul. 28 - Tel.040.211.465 - Opčine ujujuu.malalan.com W«i k, Œ ICDk (CEE!!] ILLlIL T pt-i ....... .. tiMniu um.-] l'lMÉUrt HnH»tuu V Dolini zaključen projekt za ovrednotenje doline Glinščice Hudi nesreči v tržaški ladjedelnici in tesarski delavnici v Tržiču, slovenski delavec zaradi poškodb v komi /9, 16 Primorski SOBOTA, 29. MARCA 2008_ št. 76 (19.166) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) Bazovica • rri v • v in Trzic sta tudi naša... SandorTence Tržiška je ena redkih, če že ne edina ladjedelnica v zahodni Evropi, ki pri gradnji ladij za križarjenje uspešno kljubuje ladjedelnicam iz držav Daljnega vzhoda. Sinhrotron pri Bazovici in miramarski Center za teoretsko fiziko sta znanstveno-raz-iskovalni instituciji, ki sodita na vrh svetovne lestvice. Zato je prav, da jim je predsednik Giorgio Napolitano posvetil takšno pozornost, ki pomeni zaupanje v razvoj naših krajev. Bil je to obisk s pogledom na danes in predvsem na jutri. Malo ali nič retorike in malo ali skoraj nič nepotrebnih besed. Predsednik je na lastne oči spoznal tržiški obrat in tržaške znanstvene ustanove, ki so postale to, kar so, z vztrajnim in občudovanja vrednim delom. Ladjedelnica je nastala in se razvijala z odločilnim doprinosom delavcev, med katerimi je bilo veliko Slovencev. Mnogi so iz ladjedelnice šli naravnost v partizane, drugi pa so bili protagonisti sindikalnega boja. Bili so tudi tisti, ki so se iz vere v komunizem, po drugi vojni preselili v Jugoslavijo in potem končali na Golem otoku. Tržiška ladjedelnica je torej tudi del zgodovine Slovencev. Sinhrotron pri Bazovici, podobno kot raziskovalni center na Padričah in tamkajšnja avtocesta, ni nastal iz puščave in se ne nahaja na luni. Zemljišča so razlastili domačinom, ki so sicer dobili tudi družbene protivrednosti, nekateri dogovori pa so še vedno neuresničeni. Nekateri krajani so včeraj na gradbišču avtoceste opozorili Napolitana, da so pristojni pri avtocestnih tablah in smerokazih »pozabili« na slovenščino. Njihov napis so policisti odstranili, protest pa je bil upravičen. trst - Predsednik na sinhrotronu in gradbišču avtoceste Napolitanov obisk v znamenju optimizma Protest zaradi enojezičnih cestnih tabel in smerokazov Predsednik Napolitano si je gradbišče avtoceste na Katinari ogledal skupaj s tržaškim županom Dipiazzo in s predsednikom Dežele Illyjem kroma TRST - Z obiskom gradbišča hitre ceste je predsednik republike Giorgio Napolitano včeraj končal obisk v Trstu, po krajšem postanku v Furlaniji pa se je vrnil v Rim. Predsednik je z avtom prevozil skoraj tri kilometre dolg tunel med Padričami in Katinaro, ki ga bodo odprli jeseni. Združenje kraških vasi je s transparentom, ki gaje policija takoj odstranila, opozorilo Napolitana, da je avtocestno podjetje pri postavitvi cestnih tabel in smerokazov »pozabilo« na slo- venščino. Predsednik Napolitano si je zjutraj ogledal sinhrotron pri Bazovici, ki je včeraj dobil nov injektor za elektrone pospeševalnika. V Furlaniji sije predsednik ogledal železarno Danieli. Na 7. strani brdo pri kranju - Zasedanje se bo zaključilo danes Zunanji ministri EU na neformalnem srečanju BRDO PRI KRANJU - Zasedanje zunanjih ministrov Evropske unije, ki se je začelo včeraj in se bo zaključilo danes, je na kongresni center v Brdu usmerilo pozornost medijev vsega sveta. Srečanja se udeležujejo ministri 27 držav Evropske unije in dr žav Za hod ne ga Bal ka na, po leg te -ga pa je akreditiranih 360 novinarjev. Srečanje ministrov se bo zaključilo danes, pred vrati pa je še drugi velik do go dek, ko se bo do na sled nji te den na Br du se sta li tu di fi nanč ni mi nis tri ev rop skih dr žav. Do god ka za zna mu -jeta iztek prve polovice predsedovanja Slovenije Evropski Uniji. Na 13. strani Haider spet napada koroške Slovence Na 3. strani Fincantieri ima naročila za tri leta Na 4. strani Palestinski režiser Mohammad Bahri o svojih filmih Na 9. strani Pošta Slovenije izdala znamko ob 150-letnici rojstva Juliusa Kugyja Na 24. strani Od jutri zopet poletna ura 2 V noči na nedeljo bo začela ponovno veljati poletna ura. Ob 2. uri bo treba kazalce pomakniti za uro naprej. B 2 Sobota, 29. marca 2008 MNENJA, RUBRIKE SLOVENIJA TA TEDEN Sporen predlog novega kazenskega zakonika Boštjan Lajovic / Slovenija po 13 letih veljavnosti starega kazenskega zakonika sprejema novega. Stari zakonik naj bi namreč v nekaterih prvinah temeljil še na nekdanjem jugoslovanskem kazenskem pravu, pravijo zagovorniki novega, ne da bi svoje trditve prepričljivo utemeljili. V državnem zboru že dolgo ni bilo tako ideološko obarvane razprave in že dol go se ni zgo di lo, da bi nek za -kon ski pred log ta ko raz de lil stro -kovno in politično javnost. Večina aka dem skih prav ni kov za vra ča predlagane rešitve, ki so nastale v ozkem krogu in brez temeljite javne razprave. Med politiki pa prevladujeta dve razlagi: vladni privrženci trdijo, da gre za evropski zakon, opozicijski pa, da nas zakonik vrača da leč v pre te klost. Novi zakon bo med drugim uve del do smrt no je čo za naj bolj skrajna kazniva dejanja, uveljavil bo tudi seznam pedofilov, ki bo na vpogled ustanovam ali društvom, ki se ukvarjajo z učenjem ali oskrbo otrok in mladostnikov. Zakon na novo opredeljuje uporabo skrajne sile, ki zdaj ni več protipravna, če je povzročeno zlo bistveno manjše od zla, ki je grozilo. Pri tem podrob-nos ti ni so jas no do lo če ne, kar bo sodnikom v praksi povzročalo mar-sikakšno težavo. Novi zakonik prinaša tudi nekaj novosti, kijih podpirajo vsi: po novem bo mogoče zapor no ka zen slu ži ti na pro sto sti, z družbeno koristnim delom ali v hišnem zaporu, zakon tudi sankcionira šikaniranje na delovnem mestu in kaznuje delodajalca, ki preprečuje, da bi delavka v času zaposlitve za no si la. Najbolj presenetljivo je, da je na kon cep tu al no ne do re če nost predlaganega kazenskega zakonika opo zo ri la ce lo vlad na služ ba za za -konodajo, kije nekakšno prvo strokovno sito, skozi katerega morajo zakonski predlogi. Vladni pravniki so ocenili, daje predlog v celoti ne-ustre zen za na dalj nji pos to pek. Pravosodni minister Lovro Šturm in vla da v ce lo ti so ta opo zo ri la gladko preslišali in sporni predlog poslali v parlament. Težko je verjeti, da bi zaposleni v vladni službi za zakonodajo in kopica najuglednejših slovenskih pravnikov predlaganemu zakoniku nasprotovali zaradi ideoloških razlogov. Gre za ugledne strokovnjake, ki svoje profesionalne in znanstvene kariere ne bi tvegali kar tako, na račun nekakšnih krat ko roč nih po li tič nih ko ris -ti. Pravni strokovnjaki opozarjajo, da ni nobenih razlogov, da bi uvajali dosmrtno ječo, saj ta dokazano ne zmanjšuje števila najhujših kaznivih dejanj, vsekakor pa se v družbi s tem spodbuja maščevalnost. Nji ho va opo zo ri la do bro ilu -strira zahteva poslancev Lipe, ki predlagajo, da bi pedofile obvezno kemično kastrirali. Če njihovega predloga ne bodo upoštevali, novega zakonika ne bodo podprli. Usoda te ga in po dob nih pred lo gov bo znana po drugem branju, v prvi, splošni razpravi, pa je predlagani za ko nik do bil po treb no pod po ro. Zanj so gla so va le vse vlad ne in obe nacionalistični stranki, preostala opozicija pa je bila enotno proti. Na dlani j e, da vlada z novim zakonikom hiti tudi zaradi volilnih ra ču nic, saj ni prav no be ne po tre -be, da bi tako pomemben zakon, kot je kazenski zakonik, spreminjali na hitro in ob nasprotovanju ve- čine pravnih strokovnjakov. Vlada volivcem sporoča, da trdno zagovarja tradicionalno konservativno družbo, kar je času vsesplošne zmede vrednot in individualizma za marsikoga lahko vabljiva opora. Hkrati vlada ponuja tudi povsem kon kret ne ma te ri al ne spod bu de vo liv cem: za kon o ma te ri al nih oškodovancih druge svetovne vojne predvideva sklad s 600 tisoč ev-ri odškodnine, vinjete za avtoceste so na voljo po zelo ugodni ceni, vlada uvaja tudi brezplačne tople obroke v šolah. Tu so še možnosti poceni javnih odkupov državnih podjetij, kot je bil denimo primer mariborske banke NKBM. Strategija vlade se vrača v leto 2005, ko j e z znižanjem notarskih tarif, odpravo registracijskih nalepk na avtomobilih in zmanjševanjem birokratskih ovir uživala vsesplošno podporo javnosti. Vse to nakazuje, da bo letošnja volilna kampanja izjemno težka in da vlada ne namerava ničesar prepustiti naključju. Največ koristi bo od tega seveda imela največja stranka, Janšev SDS, česar se j e očitno zavedel tudi predsednik Desusa Karl Erjavec. Obrambni minister je obis kal Jo ška Jo ra sa, da bi se iz pr -ve roke prepričal, kakšen je položaj ob Dragonji. Erjavec je izrecno poudarjal, da je k Jorasu prišel kot pred sed nik stran ke in ne član vla -de. Ob koncu obiska mu je Joras podaril vrečko soli in milo, kar bo nje-go vo sim boli čno da ri lo vsem po li -tikom. Sol zato, da bi bolj modro presojali, milo pa, da si politiki operejo roke zaradi vseh napak, ki so jih za gre ši li v pre te klos ti. Upaj mo, da bo Erjavcu darilo v prihodnje koristi lo. bologna - Od 31. marca do 3. aprila Na otroškem knjižnem sejmu slovenska stojnica s 150 knjigami LJUBLJANA - Na največjem sejmu otroške in mladinske literature v Bo-logni se bo od 31. marca do 3. aprila predstavila tudi Slovenija. Na 40 kvadratnih metrov razstavnega prostora bo razstavljenih 150 knjig, najžlahtnejši izbor slovenske otroške in mladinske produkcije, je na novinarski konferenci zbornice založništva poudarila pisateljica Janja Vidmar. Pri bolonjskem knjižnem sejmu, na katerem se bo Slovenija predstavila drugič, po mnenju Vidmarjeve, predsednice sekcije za mladinsko književnost pri Društvu slovenskih pisateljev, ne gre sa mo za naj po memb nej ši med -narodni dogodek na področju otroške in mladinske knjige, ampak tudi za predstavitev najžlahtnejšega izbora tovrstne literature, založništva in ilustra-torstva. Da so slovenski ilustratorji cenjeni tudi v svetu, kaže izbor žirije sejma, kije med 2500 prijavljenimi ilustratorji z vsega sveta izbrala tudi slovensko ilu-stratorko Alenko Sottler. Skupaj z 98 ustvarjalci se bo v okviru bolonjskega sejma predstavila na posebni razstavi ilustratorjev. Združenje knjižnih založnikov pri Zbornici založništva, knjigotrštva, grafične dejavnosti in radiodifuznih medijev je za bolonjski knjižni sejem natisnilo tudi poseben katalog najboljših slovenskih otroških pisateljev in ilustratorjev, v katerega je uvrstilo 79 avtorjev, kar je po besedah urednice Jane Babšek za osem več kot lani. Katalog je izšel v angleškem jeziku in je namenjen tujim novinarjem, založnikom in drugim, je dodala Babško-va, ki je izrazila upanje, da bo uspešno zapolnil "vrzel" nepoznavanja slovenskih otroških avtorjev v svetu. Pri pripravi Bolonjski sejem otroške in mladinske literature je največji tovrstni sejem na svetu, zato zanj (posnetek je z lanskega sejma) vlada zanj veliko zanimanje kataloga slovenskih ustvarjalcev so se osredotočili na dobitnike nagrad izvirna slovenska slikanica, desetnica in ve-černica iz zadnjih let. Na konferenci so predstavili tudi šesti razpis za nagrado izvirna slovenska slikanica 2008, na katerega je, kot je dejala Darja Lavrenčič Vrabec, prišlo 33 slikanic. Žirija pa je v ožji izbor uvrstila pet slikanic: Medo, reši vsako zmedo Mojiceje Podgoršek z ilustracijami Polone Lovšin (založba Damodar), Moj očka avtorice in ilustratorke Lile Prap (založba Mladinska knjiga), Ah, ti zdravni- ki Cvetke Sokolov z ilustracijami Petra Škerla (Mladinska knjiga), Klobuk gospoda Konstantina Petra Svetine z ilustracijami Petra Škerla (DZS) in Štiri črne mravljice Anje Štefan z ilustracijami Zvonka Čoha (Mladinska knjiga). Direktorica zbornice ZKGM Irena Brglez je še dodala, da bo podelitev tradicionalnih nagrad 2. aprila v Izoli. Kot vsako leto, bodo tudi tudi letos podarili knjige otroškim oddelkom bolnišnic. Tokrat bodo knjige z lanskega razpisa podarili pediatričnemu oddelku izolske bolnišnice. (STA) SKLAD MITJA CUK Bitka za istovetnost V želji, da bi dosegli neko svojo identiteto, se mladostniki radi spoprijemajo z vsem in vsemi okrog sebe. Mladostniška doba sledi puberteti in traja vse do takrat, ko posameznik odraste. Seveda je v različnih kulturah razumevanje pubertete in mladostniške dobe različno. Nekatere ne industrializirane družbe dodelijo svojim članom status odraslega takoj za tem, ko je spolno dozorel - v puberteti. Zgodovina nas uči, da je bilo tudi na zahodu, tako v Evropi kakor v Združenih državah, v devetnajstem stoletju podobno. Obdobje med otroštvom in odraslostjo je bilo zelo kratko ali pa ga sploh ni bilo. Adolescence, kakršno poznamo danes, niso upoštevali. V naslednjem stoletju pa so si na zahodu zamislili med puberteto in odraslostjo še posebno nekajletno obdobje, ki ga imenujemo adolescenca. Izvedenci pravijo, da nastopi pri vzhodnih kulturah, ki si ne prizadevajo toliko za posameznikovo avtonomijo in individualnost, prehod v odraslost brez večjih zapletov. Na zahodu pa, kjer družba poudarja avtonomijo, osebno identiteto in potrebo, da se novi odrasli čim prej osamosvoji in pretrga vezi s svojo izvorno družino, je zapletov kar nekaj. Prav zaradi tega v zahodni družbi število bitk za lastno avtonomijo in istovetnost pri mladostniku narašča. V teh bitkah pa sami mladostniki ne vidijo dejstva, da se namreč sami želijo ločiti od družine, pač pa to »prevajajo« v besede, da jih mati in oče ne razumeta ali ne razumeta dovolj, da so starši dolgočasni, zaostali v mišljenju in da od njih samih zahtevajo preveč in si pričakujejo nemogočih stvari. Dejansko tudi večina staršev ne razume svojih mladostnikov. Zdi se jim npr. neverjetno, da je adole-scentna hči danes tako ljubezniva in spravljiva, naslednjega dne pa se razburi za najmanjšo stvar in brez pravega vzroka ter se zapre v svojo sobo, ker želi biti sama in »naj jo vsi pustijo pri miru«. Izvedenci menijo, da je posameznikovo družbeno življenje v adolescenci še posebej težavno, saj mladostnik živi sočasno v dveh svetovih: v otroškem svetu in v svetu odraslih. Tako stanje mladostnika moti, saj sam prav ne ve, kam spada. V obeh svetovih živi nekje na obrobju. Iz brezskrbnega otroštva naenkrat mladostniki zdrknejo v življenjsko obdobje, ki jim nalaga vrsto zahtev: razmisliti morajo o poklicni usmeritvi in jo izbrati, želijo biti od družine vsaj nekoliko neodvisni, mučijo jih spolne spodbude, vrstijo se konflikti v okviru vrstnikov in zaradi primerjanja z njimi... Kot še ne dograjene osebnosti so mladostniki v svojem čustvovanju in svojem razmišljanju veliko bolj ranljivi kot odrasli. Odpirajo se življenju in danes imajo tudi veliko možnosti za to, da spoznajo svoja nagnjenja in jih uresničujejo, prav kakor spoznavajo nove kulture, nove navade in nove vrednostne lestvice. Prav lahko se zgodi, da zaradi tega razmišljajo drugače kot njihovi straši ali da sprejemajo svojim staršem radikalno nasprotno mišljenje. Hitri razvoj tehnologije, življenjskega standarda in vsega, kar spada v moderni čas, navaja starše na zmotno mišljenje, da so danes adolescenti naprednejši in mentalno bolj razviti kot so to bili včasih. Toda obvladati več znanja in imeti več informacij (kar nam nudi sodobni čas) še ne kaže na neko sočasno čustveno dozorelost. Po mnenju izvedencev naj bi vili današnji adolescenti čustveno na stopnji, na kateri so bili njihovi straši pri dvanajstih ali trinajstih letih. Svet, v katerem živimo danes, je zelo kompliciran, saj je do vrha napolnjen z mnogočim potrebnim pa tudi nepotrebnim. Najpomembnejša naloga staršev je, da mladostnika naučijo, kako naj se v takem svetu znajde. Najbrž je osnovno svojega sina ali hčer naučiti samostojnosti. Ta se lahko razvije, če so starši otrokom pri njihovem nastopanju, postavljanju vprašanj, izražanju mnenja ipd. le v pomoč (in ne v prvem planu kot nekakšni eksklu-zivni posredniki). Mnenje, da je adolescent potreben manjše pozornosti kot tri ali štirileten malček, je zmotno. Potreben je je prav toliko. Mladostniki se na vrat na nos mečejo v stvari, katerim še niso čustveno dorasli. Velikokrat jih je takega početja strah in potrebujejo pomoč družine in njeno oporo, hkrati pa se ne morejo odreči svoji samostojnosti. Družina jim je istočasno varen pristan in utesnjujoč zapor. Starševske izkušnje so lahko kot železna krogla, privezana na mla-dostnikovo nogo. Mladostnik mora nabirati svoje lastne izkušnje in si utirati svojo lastno pot v življenje. Tudi na zunaj se na poti iz pubertete v adolescenco zgodijo mnoge vidne spremembe. Tudi s temi spremembami bije adolescent osebno bitko ali se mora vsaj bolj ali manj prilagajati svoji novi obliki in izgledu. Vendar telesna rast in razvoj nista prilagojena (počasnejši) čustveni rasti in razvoju. Adolescenca je navadno tudi čas prvih ljubezni. Te so običajno (čeprav ne vselej) obsojene na kratkotrajnost. Toda posledice in globoko čustvovanje zaradi ločitev in ponovnih srečanj so hude. Zaradi tega v adolescenci mešanica velike sreče in globoke žalosti ni nič čudnega. Otroci delijo s svojimi prijatelji skupne dejavnosti in igre, mladostnikom pa stopi na prvo mesto zvestoba, vzajemnost, možnost skupnih doživljanj in čustvenih doživljajev ter možnost izmenjave zaupnosti. Vse to je bolj poudarjeno pri dekletih, ker si prav one še bolj kot fantje želijo nekega ekskluzivnega prijateljstva. Navadno je to istospolno usmerjeno. Kdo ne pozna najljubše in največje prijateljice. Vse, kar smo našteli, vpliva na mladostnikovo razpoloženje: dotedanji otrok postane težaven, in se protivi svojim staršem. Oblačiti se hoče po svoje, nositi pričesko, kakršno si sam želi, izbirati si želi sam prijatelje in podobno. Če staršem uspe vzpostaviti dober odnos z otrokom, se vsa nasprotovanja kmalu razrešijo. Kajti vsa uporna dejanja in protivljenja so bolj odziv na razvoj kot pa bolezensko odstopanje. Tako mnogi adolescenti kljub upiranju hodijo še naprej po nasvet ali spodbudo k svojim staršem. Drugi pa so seveda nepoboljšljivo uporni in za vsako ceno samosvoji. Ker pač mladostniki želijo svojo samostojnost tudi v mišljenju je dejansko prav, da v resnici pride do nekaterih, tudi živahnejših izmenjav mnenja. V normalnih okoliščinah mladostnik najde sam pravo pot med željo, da bi se osamosvojil in težnjo, da bi se popolnoma ne ločil od družine. So seveda tudi ekstremni primeri, ko so adolescenti do skrajnosti uporni, vendar temu navadno botruje kak globlji vzrok, recimo ločitev staršev, smrt enega od dveh ali podobni pomembni dogodki, ki globoko za-režejo v tako nežno in še neodraslo tkivo. Mladostniki čustvujejo zelo intenzivno, vendar največkrat je čast tega močnega čustvovanja zelo kratek. Adolescenca je kar primeren čas za to, da se starši končno odločijo, si vzamejo nekaj več časa zase in za otroke, sedejo ter s svojimi odraščajočimi mladostniki razpravljajo o tem in onem. Pri tem naj ne pozabijo predvsem poslušati.(jec) / ALPE-JADRAN Nedelja, 30. marca 2008 646 koroška - V zvezi s spremembami deželne volilne zakonodaje Ponovno ostre javne besede o koroških Slovencih Haiderjev BZO odločno proti znižanju volilnega praga in izvolitvi predstavnika Enotne liste celovec Sturm in Sadovnik o pobudi Za demokracijo in pravno državo CELOVEC - Predsednika Zveze slovenskih organizacij (ZSO) in Skupnosti koroških Slovencev (SKS), Marjan Sturm in Bernard Sadovnik, sta se včeraj v Celovcu kritično odzvala na novo iniciativo Za pravno državo in demokracijo. Kot zatrjujeta, se zavzemata za načela pravne države, vendar mimo dialoga ni poti. Sturm in Sadovnik, ki skupaj s predsednikom koroškega Heimatdiensta (KHD) Jose-fom Feldnerjem nastopata v t.i. konsenzni skupini, poudarjata, da se sicer zavzemata za uveljavitev načel pravne države, "vendar to ni v nasprotju z našo politiko dialoga." Kot je dejal Sturm, je seveda treba priznati odločbe ustavnega sodišča o dvojezičnih topografskih napisih, vendar bi bila napačna pot, če bi se odrekli pogajanjem. Predsednik ZSO je obenem poudaril, da "boj za demokracijo" zahteva tudi dialog s tistimi, ki razmišljajo drugače, kar je pokazala tudi zgodovina 20. stoletja. Njegov dialog s predsednikom KHD Feldnerjem, ki ga kritizira iniciativa Za demokracijo in pravno državo, je zato "pravilna pot in edina možnost, da se soočimo s strahovi, ki so povezani z dvojezičnimi krajevnimi tablami", je zatrdil Sturm in dodal, da zgolj s pravom ni mogoče odpraviti predsodkov. Sturm in Sadovnik sta leta 2005 skupaj s Feldnerjem in ob moderaciji zgodovinarja Stefana Kramerja pripravila predlog za ureditev področja dvojezičnih krajevnih tabel na avstrijskem Koroškem, ki predvideva 158 dvojezično označenih naselij. Predlog nenazadnje tudi zaradi odločnega nasprotovanja deželnega glavarja avstrijske Koroške Jorga Haiderja ni bil uresničen. Sturm in Feldner sta lani skupaj izdala knjigo o svojem dialogu, t.i. konsenzna skupina pa je priredila tudi nekaj informativnih prireditev za utrditev dialoga. Kritiki očitajo Sturmu in Sadovniku, da sta v pogajanjih s Feldnerjem preveč popuščala in da se o temeljnih pravicah slovenske manjšine ni mogoče pogajati. (STA) Haider in njegov BZO odločno nasprotujeta kakršnemu koli povečanju števila dvojezičnih tabel CELOVEC - Na avstrijskem Koroškem se je zaradi razprav o spremembi volilnega reda vnela ostra debata o slovenski manjšini. Deželni glavar Jörg Haider je znižanje praga, ki bi vstop v deželni zbor omogočil manjšim strankam, zavrnil z besedami, da nima razumevanja za to, da "radikalni slovenski funkcionarji povzročajo zmedo tudi pri nas v deželnem zboru." Socialdemokratska stranka (SPÖ), ljudska stranka (ÖVP), Zeleni ter svobodnjaška stranka (FPÖ) na Koroškem se načeloma strinjajo glede znižanja volilnega praga za vstop v deželni zbor, saj je sedaj treba vsaj v enem izmed štirih volilnih okrožij v deželi zbrati okoli deset odstotkov glasov. Visok prag je bil uveden po uspehu slovenske Koroške Enotne liste (KEL) leta 1975, ki je tedaj le za las zgrešila vstop v deželni parlament. Obenem je bilo naselitveno območje koroških Slovencev razdeljeno na tri volilna okrožja, s čimer je kakršnikoli slovenski politični stranki onemogočen volilni uspeh. Načelnemu dogovoru SPÖ, ÖVP, Zelenih in FPÖ o omilitvi pogojev za vstop v deželni zbor za manjše stranke odločno nasprotujejo v Zavezništvu za prihodnost Avstrije (BZÖ) deželnega glavarja Hai- derja. Sporna je zanje predvsem možnost, da bi v prihodnje v deželni zbor lahko prišla tudi slovenska Enotna lista (EL). Po Haiderjevih besedah namreč deželni zbor ne sme postati "oder za požigalce in razdiralce". V deželnem zboru je treba ohraniti "stabilne razmere," je Haider v četrtek dejal pred novinarji v Celovcu in dodal, da bi nastala "škoda za demokracijo, če bi radikalni slovenski funkcionarji sedeli v deželnem zboru". Pri vprašanju dvojezičnih krajevnih tabel pa je deželna vlada avstrijske Koroške z glasovi BZO in OVP sprejela stališče glede napovedi avstrijskega ustavnega sodišča, da bo preverilo potrebo po dvojezični topografiji v Dobrli vasi in Žitari vasi na osnovi 7. člena Avstrijske državne pogodbe (ADP). Po oceni deželne vlade je v ADP govor o zaščiti narodnih manjšin, zaradi česar podatki iz popisov prebivalstva o pogovornem jeziku ne morejo biti osnova za določitev potrebe po dvojezični topografiji. Za to bi bilo treba izvesti posebno ugotavljanje velikosti manjšine. V skladu s tem po prepričanju BZO in OVP v Dobrli vasi in Žitari vasi ne sme biti dvojezičnih krajevnih tabel. (STA) cankarjeva Tudi naši dijaki na finalu v Ljubljani LJUBLJANA - Danes bo v Ljubljani in Mariboru potekalo 31.vseslovensko tekmovanje za zlato Cankarjevo priznanje. Za dijake, ki se ga bodo udeležili, je to že tretji pisni preizkus, saj so 17. januarja najprej tekmovali na šolskem tekmovanju za bronasto Cankarjevo priznanje, 14. februarja pa so se na regijskem tekmovanju - tržaški dijaki so tekmovali v Portorožu, goriški pa v Novi Gorici - potegovali za srebrno priznanje, zdaj pa bodo tekmovali za zlato. Organizator tekmovanja je Zavod Republike Slovenije za šolstvo v sodelovanju z osnovnimi in srednjimi šolami. Skupna tema letošnjega tekmovanja je Drugi svet in svet drugega: na prvi zahtevnostni stopnji so se dijaki seznanili z mladinsko literaturo Janje Vidmar, predvsem pa z njenim delom Nimaš pojma, na drugi stopnji so brali Trst v žepu Marka Kravosa, na tretji pa roman Aleša Štegra Včasih je januar sredi poletja. Od skupnih skoraj sedem tisoč učencev in dijakov, ki so sodelovali na šolskem tekmovanju v Sloveniji in zamejstvu, se jih je na regijsko tekmovanje uvrstilo 2010, izmed teh pa se jih bo vseslovenskega tekmovanja udeležilo skupno 274. Med njimi je na treh zah-tevnostnih stopnjah tudi devet zamejskih dijakinj: tržaške šole (Državno srednjo šolo Levstik s Pro-seka in licej Prešeren) bo v Ljubljani zastopalo pet dijakinj, goriške (Državno srednjo šolo Trinko, lice-ja Trubar in Gregorčič) pa štiri dijakinje. Vsem želimo veliko ustvarjalnega navdiha! JEZ (TS) - S. P. di Far ST (TS) - Ulica Valmai CA (GO) - Ulica Terza 4 Sobota, 29. marca 2008 GOSPODARSTVO obračuni - Upravni svet ladjedelniškega koncerna odobril lansko bilanco Fincantieri kljub šibkemu dolarju lani spet uspešno v Cisti dobiček je znašal 45 milijonov evrov - Naročil imajo za 12 milijard TRST - Čisti dobiček ladjedelniškega koncerna Fincantieri je lani znašal 45 milijonov evrov, kar je v skladu z načrti in le rahlo manj kot kot v letu 2006. Bilančne podatke je včeraj na zasedanju v Trstu odobril upravni svet družbe, ki mu predseduje Corrado Antonini. Kot je zapisano v tiskovnem sporočilu družbe, je bil lanski poslovni rezultat za okrog 50 milijonov evrov nižji zaradi neugodnega menjalnega razmerja med dolarjem in evrom. Fincantieri ima namreč največje naročnike prav iz dolarskega območja. V zameno pa v koncernu beležijo rekord novih naročil, ki so dosegla vrednost 4,2 milijarde evrov, tako da znaša portfelj naročil že približno 12 milijard evrov, kar lad-jedelniškemu velikanu zagotavlja polno delovanje njegovih ladjedelnic za vsaj tri naslednja leta. Vrednost proizvodnje koncerna je lani dosegla 2,673 milijarde evrov, kar je za 8,4 odstotka več kot leto prej. Naložbe skupine so znašale 116 milijonov evrov, za 63 odstotkov več kot v letu 2006, in so visoko presegle amortizacije, medtem ko so bile naložbe v raziskovanje in razvoj vredne 51 milijonov evrov. Skupno število zaposlenih je ob koncu leta 2007 znašalo 9358, kar je dvesto delovnih moči več kot v letu 2006. V tiskovnem sporočilu družbe pa je posebej izpostavljena skrb za varnost pri delu, ki se izraža z znatnimi vlaganji v preprečevanje nesreč. To je omogočilo nadaljnje znižanje nezgodnosti pri delu za 16 odstotkov. Na področju gradnje ladij za križarjenje je koncern potrdil svojo vodilno vlogo v sektorju s pridobitvijo petih novih naročil. Poleg tega je stopil tudi v segment ekstra luksuznih ladij majhnih in srednjih dimenzij z novimi naročili ladjarjev Silversea in Oceania Cruises, medtem ko je bila na področju gradnje trajektov zaključena pogodba z družbo Grimaldi za dva trajekta. Na vojaškem sektorju je Fincantieri prejel naročilo za štiri patrolne ladje za iraško mornarico. Poleg naročila za osem logističnih ladij in 80 metrov dolgo jahto ima Fincantieri na področju off shore še naročilo družbe Saipem za izgradnjo in opremo vrtalne ploščadi, kar pomeni vrnitev ko-cerna na to področje dejavnosti. K naštetemu je treba dodati še naročila za sestavne dele in mehanske sisteme, ki so vredna 135 milijonov evrov. podjetja Espressamente Illy se širi v Indijo TRST - Illycaffe se s svojo fran-šizno verigo »espressamente Illy« širi tudi v Indijo. Kot so včeraj sporočili iz tržaškega podjetja, bodo v sodelovanju z indijsko skupino Narang Group, kije sicer že distributer njihovih proizvodov na indijskem trgu, do konca leta odprli pet inovativnih lokalov, v teku petih let pa naj bi se njihovo število zvišalo na 35. Illycaffe tudi v Indiji že pet let prireja nagrado za kakovostno kavo, katere cilj je zagotoviti kakovostno rast in usposabljanje tamkajšnjih proizvajalcev surove kave. Z istim namenom je tržaško podjetje ustanovilo tudi indijsko univerzo kave v Bangaloreju. Projekt dizajnersko inovativnih lokalov »espressamente Illy« je stekel leta 2003 tn od takrat j e bilo odprto že 175 tovrstnih barov v 30 državah na petih celinah. Do konca leta naj bi se njihovo število povzpelo na 280. Pogled na tržiško ladjedelnico iz zraka arhiv raziskava - Znamke široke porabe Barcaffe ostaja najmočnejša blagovna znamka v Sloveniji, sledita ji Milka in pivo Laško LJUBLJANA - V Sloveniji je ponovno najmočnejša znamka široke potrošnje Barcaffe, znamka Milka ji je tesno za petami, znamka piva Laško, ki že nekaj časa beleži trend rasti, pa je na četrtem mestu najmočnejših znamk. Po podatkih raziskave PGM o moči blagovnih znamk na trgu, so med najmočnejšimi znamkami slovenskega izvora tri znamke Droga Kolinske in tri znamke skupine Laško, sledi jim proizvajalec toaletnega papirja Paloma z dvema znamkama med najmočnejšimi desetimi slovenskimi znamkami. Na lestvici najmočnejših deset znamk široke potrošnje ostaja v Slove-nij i že od leta 2005 na prvem mestu Barcaffe, tej sledi najmočnejša tuja znamka Milka, ki tako kot Barcaffe uspešno ohranja dominantno pozicijo v svoji blagovni skupini. Na tretje mesto se je v zadnji meritvi prebila znamka testenin Barilla, sledi znamka piva Laš- informest Priložnosti za živilska podjetja v Aziji GORICA - Okrog dvajset podjetij iz Triveneta in drugih petnajst iz Slovenije in Madžarske se je v okviru pobude Nove tehnologije za varno hrano - Izzivi in poslovne priložnosti EU-Azija srečalo s približno 60 podjetji iz Kitajske, Vietnama in Mongolije, so sporočili iz goriške razvojne agencije Informest. Pobuda se uokvirja v širši evropski program za Azijo, ki si ga je zamislila Evropska komisija za promoviranje in podpiranje gospodarskega sodelovanja med Evropo in Azijo. Izvedeno je bilo več kot petsto dvostranskih podjetniških srečanj, kar je dobra osnova za pospeševanje tehnološkega razvoja azijskih podjetij z uvajanjem podobnih standardov, kot jih imajo evropska podjetja. Pri tem je bila posebna pozornost namenjena proizvodnji varne hrane. Po oceni predsednika goriške agencije Pi-erluigija Bolle se za evropska podjetja odpira možnost prenosa teh tehnologij v Azijo, kar je še posebno zanimivo za vso verigo malih in srednjih podjetij v kmetijsko-živilskem sektorju. ko, ki beleži izrazit trend rasti. Znamka Orbit žvečilni gumi je sicer glede na predhodno obdobje merjenja izgubila, vendar je še zmeraj med najmočnejšimi petimi znamkami široke potrošnje. Alpsko mleko je znamka, ki je po nekaj letih med najmočnejšimi znamkami prvič resneje izgubila na moči, predvidevajo, da se je šele sedaj začel kazati vpliv relativno majhnega vlaganja v trženje te znamke v zadnjih letih. Pogled na lestvico najmočnejših slovenskih znamk v Sloveniji pokaže, da sta med najmočnejšimi še dve znamki Droga Kolinske, in sicer znamka 1001 cvet na petem mestu slovenskih najmočnejših znamk, in znamka Argeta, ki se nahaja na osmem mestu. Na šestem mestu je znamka Paloma prtički, na sed mem ji sle di Ra den ska, na de ve -tem mestu pa Fruc, tretja znamka skupine Laško na lestvici najmočnejših deset slovenskih znamk. mib Danes podelitev diplom rimskega MBA TRST - Danes (ob 11. uri) bo na sedežu tržaške menedžerske šole MIB na Ferdinandeju slovesna podelitev diplom MBA 24 mladim menedžerjem, podjetnikom in profesionalcem iz srednje in južne Italije, ki so obiskovali podiplomski tečaj v Rimu. Ambiciozni in uspel projekt »gostovanja« tržaške poslovne šole v prestolnici je sad sodelovanja z inštitutom Guglielmo Tagliacarne, kije v Italiji vodilni na področju visokega izobraževanja in ekonomskega raziskovanja. Za Rim pa je bil »tržaški« master prvi tovrstni dogodek, saj v izobraževalni ponudbi srednje in južne Italije doslej ni bilo specifičnega programa MBA za tiste, ki zaradi študija niso hoteli prekiniti svoje poklicne dejavnosti. Za severovzhodno Italijo prireja tržaški MIB svoj master MBA v Pordenonu, letošnji pa se bo začel v decembru. EVRO 1,5796 $ +0,06 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 28. marca 2008 valute evro (povprečni tečaj) 28.03. 27.03. ameriški dolar japonski jen 1,5796 157,86 1,5786 157,53 ruski rubel 37,0970 37,0850 7,4588 britanski funt 0,79080 0,78290 9,3937 norveška krona 8,0475 8,0170 25,383 švicarski frank estonska krona madžarski forint 1,5735 15,6466 257,73 1,5688 15,6466 256,05 3,5256 kanadski dolar 1,6080 1,7171 1,6085 bolgarski lev 1,9558 1,9558 3,7165 slovaška krona 32,612 3,4528 32,556 3,4528 latvijski lats 0,6979 2,7551 0,6966 2,7275 islandska krona 122,80 2,0437 118,52 2,0004 hrvaška kuna 7,2733 7,2586 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 28. marca 2008 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev libor (usd) 2,70875 2,6975 2,6325 2,5175 libor (eur) 4,36 4,735 4,73813 4,73875 libor (chf) 2,69 2,86667 2,91833 3,05167 euribor (eur) 4,359 4,731 4,733 4,736 ZLATO (999,99 %%) za kg 18.930,17€ -337,57 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 28. marca 2008 sdgz - G. Radgona Na gradbenem sejmu Megra o stikih z Italijo TRST - V Gornji Radgoni bo od prihodnjega torka do sobote na sporedu mednarodni sejem za gradbeništvo MEGRA. Na njem bo letos sodelovalo s svojim standom tudi Slovensko deželno gospodarsko združenje, ki bo promovira-lo naše gospodarstvo in še posebno obrtniške dejavnosti. Letošnja udeležba slovenske organizacije na sejmu se uokvirja med pobude, ki jih financira Deželna komisija za obrt Furlanije-Julijske krajine, še posebej pa to velja za strokovni posvet, ki bo na sporedu v petek, 4. aprila ob 15.uri. V skupni organizaciji Slovenskega deželnega gospodarskega združenja in združenja tržaških gradbincev ANCE bo za vsa zainteresirana gradbena podjetja organizirano informativno srečanje, ki bo skušalo osvetliti dve osnovni plati. Strokovnjaki SDGZ in podjetja Servis bodo predstavili storitve za delovanje slovenskih gradbenih podjetij v Italiji. Predsednik sekcije svobodnih poklicev SDGZ Alan Oberdan in arhitekt Danilo Antoni bosta osvetlila zakonske predpise za gradbena podjetja in možnosti tehničnega spremljanja slovenskih podjetij v Italiji. Direktor podjetja Servis Koper Denis Salvi in Jan Ferluga iz urada za plače Servisa v Trstu bosta govorila o davčnih in pravnih obveznostih za storitve v gradbeništvu, o pridobitvi poklicnih kvalifikacij in o vprašanjih v zvezi z delovno silo v gradbeništvu. Strokovnjaki ANCE bodo govorili o gradbeništvu kot neobhodnem elementu za racionalno uporabo energije, torej o energetskem varčevanju v stavbah, energetski certifikaciji in hiperizo-laciji. Obetajo se torej zelo zanimive teme za gradbena podjetja nasploh in še posebno za tista, iz Slovenije in Italije, ki jih zanima pospešiti sodelovanje na tem področju v obeh stvarnostih. Slovensko deželno gospodarsko združenje poziva vse člane iz gradbenega in drugih povezanih sektorjev, na primer instalaterje in projektante, naj izkoristijo priložnost petkovega posveta, da si ogledajo sejem in tudi navežejo stike z morebitnimi partnerji. V ta namen prireja SDGZ skupni ogled sejma za zainteresirane člane, ki bo v petek, 4.aprila, z zbirališčem in skupnim odhodom ob 9.15 izpred Bara G na Fernetičih (italijanska stran). Informacije in prijave na tel. 0406724824 ali 0406724828. vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE INTEREUROPA 33,97 32 31 +3,10 +1 06 INTEREUROPA KRKA 1 UKA KOPER 94,02 +3,60 LUKA KOPER MERCATOR MERKUR 62,23 298,68 -0,30 +2,34 MERKUR PETROL 617,74 -0,44 TELEKOM SLOVENIJE 254,14 +2,27 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ACH - - AERODROM LJUBLJANA 105,63 +2,58 DELO PRODAJA - - ETOL - - ISKRA AVTOELEKTRIKA 51,50 +3,00 ISTRABENZ 98,00 -0,16 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 34,90 -0,29 MLINOTEST - - KOMPAS MTS NIKA - - PIVOVARNA LAŠKO 83,76 +2,03 PROBANKA - - SALUS, LJUBLJANA SAVA 727,50 451 88 +1,75 +1 94 TERME ČATEŽ 280,00 -4,11 ŽITO 250,09 -1,53 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 28. marca 2008 +0,09 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A 2,2925 -2,86 ALLEANZA ATIAMTIA 8,23 18 7 +0,06 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 11,55 -0,55 +4,83 -1 07 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 2,8225 7,105 1 654 -1,54 EDISON ENEL ENI 6,715 2159 -0,96 -0,68 FIAT FINMECCANICA 14,24 2106 -0,09 +3,77 -1 31 FINMECCANICA FONDIARIA-SAI GENIERAM 26,36 28 61 -0,53 +1 31 GENERALI IFIL INTESA SAN PAOLO INTESA SAN PAOLO 5,02 +2,32 +0 10 LOTTOMATICA L UYOTT1CA 4,4975 19,55 15 91 +6,88 +1 92 LUXO 1 IICA MEDIASET MEDIOBANCA MEDIOBANCA 5,865 +1,47 +1 08 PARMALAT PIREMI e C 13,14 2,4575 -1,34 PIRELLI e C SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 0,709 25,5 +0,78 +0,20 -1 00 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 4,06 6,635 -0,60 -2 15 TENARIS TERNA 1,322 15,57 -0,28 -1 21 UBI BANCA UNICREDITO 2,695 16,13 -1,45 UNICREDIIO UNIPOL 4,28 1,939 +0,73 -1,27 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) 104,95 $ -0,63 IZBRANI BORZNI INDEKSI 28. marca 2008 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP liubliana 8.684,20 1.902,17 +1,55 +1 96 SBiior, Ljubljana PIX, Ljubljana BIO, Ljubljana 5.997,04 116,76 +0,72 -0,12 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS Ramaluka 3.906,69 2.126,36 +1,83 +0,61 DII\J, Dal IIa 1UKO FIRS, Banjaluka Beley 15 Beograd 4.086,89 1.704,66 -0,11 -0,02 DCICA 1 J, DCUUI CH_1 SRX, Beograd BIFX Sarajevo 912,55 4.211,58 -0,55 -1 67 Dir A, SalaJCVU NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 25.183,28 6.534,18 -0,93 +0,59 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 12.216,40 1.767,57 -0,70 -0,58 Nasdaq 100 S&P 500, New York 1.315,22 -0,79 MSCI World, New York 1.443,66 -0,21 DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 6.559,90 -0,28 Fi se 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunaj 5.692,90 4.695,92 3.827,8601 3.827,8601 -0,43 -0,50 +1 79 a i X, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 1.563,5 3.641,05 +1,43 -0,30 EUROSI OXX 50 Nikkei, Tokio 12.820,47 +1,71 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 3.031,90 23.285,95 3.580,15 16.371,29 +0,22 +2,74 +4,94 +2,22 / ALPE-JADRAN Nedelja, 30. marca 2008 29 evropska unija - Ukinitev sistematičnega preverjanja potnih listin na lertališčih Od jutri med 24 državami v Evropi ne bo več meja Tudi Letališče Jožeta Pučnika na Brniku bo od jutri del schengenskega prostora LJUBLJANA - Ukinitev sistematičnega preverjanja potnih listin na letališčih to nedeljo je zadnji korak na poti do edinstvenega zgodovinskega dosežka: med 24 državami v Evropi ne bo več nobenih notranjih meja, je včeraj v Bruslju poudaril evropski komisar za promet Jacques Barrot. Slovenija, Estonija, Češka, Litva, Madžarska, Latvija, Malta, Poljska in Slovaška so 21. decembra 2007 postale del schengenskega območja. Širitev schengenskega prostora s 15 na 24 držav pa se bo sklenila jutri, ko bodo opolnoči odpravljene še kontrole na zračnih mejah med temi državami. Evropska komisija občuduje te države članice, ki so vzpostavile vrhunske var nost ne sis te me in po seb ne schen -genske terminale na svojih letališčih, je poudaril Barrot. Schengenska širitev po njegovem dokazuje zavezanost EU k poenostavitvi zakonitih potovanj, pa tudi h krepitvi varnosti na zunanjih mejah EU. Časovni zamik med decembrsko Od jutri tudi Letališče Jožeta Pučnika del schengenskega prostora odpravo nadzora na kopenskih in morskih mejah ter odpravo nadzora na zračnih mejah to nedeljo je bil predviden, da bi datum odprave kontrol na letališčih sovpadel s spremembo voznih redov, ki jih letališča objavijo na pol leta. Tako naj bi se letališča lažje prilagodila novemu sistemu. Potniki bodo zdaj lahko leteli z enega letališča znotraj razširjenega schengenskega območja na drugo brez dodatnih formalnosti. To bo skrajšalo čakalne vrste in olajšalo postopke za državljane EU in druge, ki bodo leteli znotraj schengenskega območja, je poudaril Barrot. Seveda pa bodo ostala preverjanja identitete, ki jih opravljajo letalske družbe ob prijavi na let in vkrcanju, je opozoril komisar. Ohranile se bodo tudi običajne varnostne kontrole, ki se opravijo za vse lete ne glede na cilj potovanja, je pojasnil. Sedem držav članic bo pripravilo posebne slovesnosti ob odpravi nadzora na zračnih mejah, je povedal Barrot, ki se sicer vseh teh slovesnosti sam ne bo udeležil. Slovesnosti na ljubljanskem letališču se bo udeležil komisar iz Slovenije, pristojen za znanost in raziskave, Janez Potočnik, je povedal. V schengenskem prostoru je sedaj 22 članic EU - brez Velike Britanije, Irske, Cipra, Bolgarije in Romunije - pa tudi Norveška in Islandija. Še letos naj bi se pridružila tudi Švica. (STA) boljunec - Igor Dolenc in Bruno Zvech z volilci v Parovelovi kleti Za Kras in Breg usklajen razvoj ob pozornosti do kulture in identitete Deželna svetnika Demokratske stranke Igor Dolenc in Bruno Zvech, ki ponovno kandidirata v deželni svet na volitvah, ki bodo čez dva tedna, sta se sinoči srečala z volilci v prostorih vinske kleti Parovel v Boljuncu. Moderatorka pogovora je bila članica pokrajinskega vodstva Demokratske stranke Alenka Vazzi. Igor Dolenc je v svojem izvajanju izhajal iz temeljnih točk programa Demokratske stranke, za katero so posebej pomembne postavke uravnotežen gospodarski razvoj, konkurenčnost in ob tem usklajenost z okoljem. Dolenc se je navezal na tržaški teritorij in Kras, ko je poudaril, da mora biti razvoj tako občutljivega ozemlja dobro premišljen. Možnosti je veliko, še posebej ob dejstvu, da nudi Kras visoko kakovostne proizvode, s katerimi je možno obogatiti tudi turistično ponudbo. Razvoj in pozornost do teritorija pa ne moreta mimo človeškega faktorja, saj gre za dvig kakovosti življenja, pri čemer sta bistveni razsežnosti tudi kultura in identiteta. Takšne vrednote pa morajo voditi deželno upravo pri njenem delu. O delu Illyjeve deželne uprave je govoril tudi Bruno Zvech, ki se je zaustavil ob pomembnem dosežku, kot je pomoč tistim slojem prebivalstva, ki bi sicer ostalo na obrobju delovnega procesa. Illyjeva uprava je na tem področju ustvarila resnično ino-vativen pristop, kar se zlasti v nekaterih predelih Trsta še kako pozna. Od leve Igor Dolenc, Alenka Vazzi in Bruno Zvech kroma Riccardo Illy v Ronchisu predstavil Nord Est Design VIDEM - Riccardo Illy je včeraj sodeloval na predstavitvi centra za industrijsko oblikovanje Nord Est Design v Ronchisu. Center je nastal na podlagi sodelovanje med skupino Pininfarina in agencijo za razvoj gorskega sveta Agemont in ima za cilj promocijo industrijskega oblikovanja za mala in srednja podjetja na območju Triveneta, ki naj bi s tem povečala svojo konkurenčnost. Illy je na predstavitvi poudaril pomen inovativnosti za povečanje konkurenčnosti v obdobju znanja. Kandidat leve sredine za predsednika FJK Illy je obisk v Ronchisu zaključil na županstvu, kjer ga je skupaj z deželnim odbornikom Francom Iacopom sprejel župan Vanni Biasutti. Hrvaški general Korade še vedno na begu ZAGREB - Hrvaški general Ivan Korade, ki naj bi bil vpleten v štirikratni umor na Hrvaškem, je še vedno na begu, njegov odvetnik Zeljko Olujic pa ga je medtem preko medijev pozval k predaji. Policija je sicer včeraj zaslišala soprogo in 19-letnega sina pobeglega Koradeja ter ju po razgovoru izpustila, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.Kot je dejal odvetnik Olujic, je policija med zaslišanjem ugotovila, da Koradejev sin ni povezan s štirikratnim umorom, ki so ga v četrtek odkrili v Hrvaškem Zagorju, niti z pobegom svojega očeta. Tako Olujic kot tiskovni predstavnik generalne policijske uprave v Zagrebu Krunoslav Borovec sta potrdila, da Koradeja uradno še niso osumili za omenjene zločine. Po besedah Borovca je policija prejela več deset informacij o tem, kje naj bi se pobegli general nahajal, vendar jim to doslej ni pomagalo, da bi ga našli. Hrvaška policija je v stalnih stikih s kolegi iz Slovenije, vendar z njihove strani niso prejeli še nobene informacije, ki bi jih približala Koradeju, še navaja Hi-na. Hrvaška policija je sprožila iskalno akcijo za Koradejem potem, ko je bil v četrtek v vasi Vitešenec pri Ivancu na severozahodu Hrvaške ubit nekdanji vojaški policist in Ko-radejev tesni sodelavec Davor Pe-triš. Isti dan pa so v vasi Velika Ve-ternička pri Novem Golubovcu, kjer živi ubežni general, našli umorjene 62-letno žensko, njenega 15-letnega vnuka ter njunega 63-letnega soseda. (STA) KANDIDATKA ZA DEŽELNI SVET Mirjam Levstik (SSk): Dežela FJK naj bo vezni člen Rodila sem se v Rimu, kjer sta moja starša razvijala gospodarsko dejavnost na turističnem področju in vodila hotel, kamor so dolga leta zahajali Slovenci iz vseh koncev sveta in so tu našli kotiček svoje domovine. Odraščala sem v vrvežu "večnega mesta', kjer sem se navzela kozmopolitskega duha, in se odločila za študij jezikov in diplomacije v Trstu, Dunaju in Gradcu. Diplomirala sem na Visoki šoli modernih jezikov za prevajalce in tolmače v Trstu, kjer še danes predavam slovenščino. Šest let sem bila docentka za nemščino in slovenščino na videmski univerzi, vzporedno pa sem prevzela vodenje družinskega hotela v Gorici, kjer sem si ustvarila svojo družino. Kot "frilenserka" tolmačim za deželno upravo FJK, za RS, mednarodna podjetja in čezmejne evropske projekte, predvsem v partnerstvu z dinamičnim podjetjem Euroservis. Moj poklic je izraz večkulturne pripadnosti in zavezanosti našemu prostoru. Ker sem Slovenka, Italijanka, skratka Evropejka, hočem še naprej uveljavljati svoje različne identitete, razpeta med italijanskim, slovenskim in nemškim prostorom, ki nadgrajuje mojo strokovnost. Na svoji poklicni poti vedno znova pridobivam dokaze, da sta večjezičnost in poznavanje kultur in jezikov izjemno orodje komuniciranja in gospodarske konkurenčnosti na globalnem trgu. Kot neodvisna predstavnica civilne družbe na listi SSk za videm-sko okrožje svojim volilcem zagotavljam, da bom sledila izvajanju naših pravic in opozarjala na tiste, ki smo jih že pridobili in jih ne koristimo, sledila šolstvu v duhu lizbonske strategije, kajti šola formira našo mladino, oblikuje jezik in kulturo; našim študentom omogočala direktno povezavo s slovenskimi univerzitetnimi centri v Novi Gorici in Kopru, podpirala skupne čezmejne projekte predvsem na zdravstvenem področju, v sklopu katerih morajo nastati skupni centri odličnosti in biti zagotovljen prost pretok pacientov in zdravstvenega osebja. Slovenski gospodarski prostor se močno spreminja in je na nas Slovencih, ki živimo izven matične domovine, da izkoristimo in uspešno tržimo naše znanje. Dobre prakse moramo prenašati tako na naravni relaciji Itali-ja-Slovenija, imeti pa moramo vizijo in postati spretni vezni člen med latinskim, anglosaškim in balkanskim svetom nasploh. Zato, dragi vo-lilci in volilke, odločite se sedaj! Glasujte Slovensko skupnost, da bo vaš glas »en glas za vse nas«! KANDIDAT ZA DEŽELNI SVET Bogdan Kralj o pomenu volilnega nastopa SSk Rodil sem se v Križu materi Dalmatinki in slovenskemu očetu. Po poroki z domačinko sem se preselil v središče mesta Trst, kjer sem si ustvaril družino s prihodom dveh deklic. Od mladih let delujem na glasbenem in splošnem kulturnem področju. Še posebej se posvečam zborovski dejavnosti, saj sem v 25 letih dirigiranja vodil številne ženske, moške in mešane zbore, tako na Tržaškem, kot na Goriškem. Ta izkušnja me je obogatila pri spoznavanju kulturnega utripa, udejstvovanja, miselnosti in razlik znotraj naše narodne skupnosti po vsej deželi. Po daljšem premoru se s svojo kandidaturo za deželni svet ponovno aktivno vračam na politično sceno, saj sem pri Slovenski skupnosti bil najprej predsednik mladinske sekcije, član pokrajinskega in deželnega vodstva in eno mandatno dobo tudi izvoljen v rajonski svet za Zahodni Kras, v katerem sem tudi vršil funkcijo podpredsednika. Zakaj kandidiram na listi Slovenske skupnosti? Od vedno sem prepričan, da je samostojno politično nastopanje narodnih strank edina pravilna oz. najbolj uspešna pot. Menim namreč, da lahko problematiko slovenske narodne manjšine najbolj dovzeto in prepričano spremlja le Slovenec sam. Mi sami vemo, katere so naše najbolj pomembne potrebe, kateri najbolj pereči problemi in katere bi bile za le te najboljše možne rešitve. Politični zastopnik večinskega naroda namreč ne more povsem dojeti pomena (ne)izvajanja zaščitnega zakona, slovenske identitete, globokega spoštovanja in upoštevanja teritorija, uporabe in učenja jezika tako v zasebnem kot v javnem življenju. Poleg tega sem prepričan, da je močno samostojno politično zastopstvo najboljša pot za doseganje konkretnih rezultatov, saj so izvoljeni predstavniki samostojne stranke suvereni pri odločanju ter presegajo velikokrat preozke strankarske klišeje. Podpiram torej stranko, ki se nadeja združevati v svojih vrstah Slovence pod skupnim imenovalcem narodnosti, čeprav različnih mišljenj. Kot Slovenci pa smo tudi del širše deželne stvarnosti, kar pomeni, da se vsakodnevno srečujemo s problemi, ki zaobjemajo celotno prebivalstvo: od socialnih (zdravstvene usluge, varnost pri delu, pomoč mladim družinam), preko teritorija in kmetijstva (ovrednotenje vloge za varstvo in razvoj teritorija), do kulture, športa in šolske problematike (ovrednotenje jezikovnih skupnosti, valorizacija novih pobud in inovativnih dejavnosti ter raziskovanje). V zadnjem petletju je bilo na vseh teh področjih storjenega že marsikaj, veliko pa bo treba še storiti. 6 Sobota, 29. marca 2008 KULTURA / alitalia - Sindikati prejeli drugi prevzemni predlog Air France KLM potrdil krčenje 2.100 delovnih mest Sindikalni predstavniki vztrajajo pri nadaljnjih pogajanjih, sicer bi Alitalia tvegala stečaj RIM - Air France vztraja pri svojem. Njen načrt za prevzem italijanske nacionalne letalske družbe Alitalia predvideva krčenje 2.100 delovnih mest. To je predsednik francosko-nizo-zemskega letalca Jean Cyril Spinetta ponovil sindikalnim predstavnikom letalske družbe. Odgovor sindikalnih organizacij je bil jasen: »Ne!« Sindikati pa poudarjajo potrebo po nadaljnjih pogaja njih. Spinetta je podrobno razčlenil krčenje delovnih mest, zagotovil pa je, da bo nova družba poskrbela ali za prekvalifikacijo odslovljenih uslužbencev ali za predčasno upokojitev, omenil pa je mož nost upo ra be tu di dru gih so ci -alnih blažilcev. Načrt Air France predvideva odpust 1.600 uslužbencev v letalskem sektorju (1.500 v Italiji, preostalih 100 v sedežih po svetu) in 500 uslužbencev servisnega sektorja. Med odpuščenimi naj bi bilo kakih 600 kontrolorjev poletov in 500 pilotov. Kakih 250 uslužbencev, ki opravljajo svoje delo v letališčih, naj bi predhodno upokojili v prihodnjih sedmih letih, nadaljnjih 150 naj bi prekvalificirali. Od 500 »odvečnih« pilotov naj bi jih kakih 350 predhodno upokojili. Mlajše pilote naj bi prevzela Air France, in sicer največ po 60 pilotov letno za dobo treh let. Po tem načrtu naj bi Air France okrepil rimsko letališče pri Fiumicinu, medtem ko bi zmanjšal promet na milanskem letališču Malpensa. Načrt nadalje predvideva dokapitalizacijo v višini milijarde evrov. Sindikalni predstavniki so ocenili načrt kot »pomanjkljiv«. Kritični so predvsem do krčenja števila letalske flote (minus 42 letal), kar bi onemogočilo razvoj nove Alitalie. Sindikati se vsekakor zavedajo, da bi odhod Air France ob pomanjkanju drugih potencialnih kupcev privedel Alitalio na rob stečaja (ali še čez). Zato so se zavzeli za nadaljevanje pogajanj. Včerajšnje novice niso bile za borzo nič kaj spodbudne. Delnica Alitalia je izgubila kar 37 odstotkov svoje vrednosti; zaradi prekomernega padca so jo za čas no »za mrz ni li«. Uslužbenci italijanske letalske družbe so včeraj manifestirali na letališču v Fiumicinu. Podobno bodo stori li tu di v po ne de ljek, ko naj bi se po -gajanja nadaljevala. Sindikati so za ta dan priredili veliko manifestacijo. Uslužbenci Alitalie so včeraj manifestirali v Fiumicinu ansa mocarela - Francija prekinila uvoz, a le za 4 ure Evropska komisija: »Sprejeti ukrepi zadostujejo« Evropska komisija je včeraj v Bruslju sporočila, da zaenkrat ukrepi na ravni EU zaradi z dioksinom okužene mo-carele niso potrebni. Italijanske oblasti so namreč komisijo obvestile, da izvajajo dodatne ukrepe in opravljajo sistematične preglede po bivoljih farmah v Kam-paniji, komisija pa je ocenila, da ti zadostujejo njenim zahtevam. Ministrica za zdravstvo Livia Turco je uporabnike posvarila, da pri uživanju izdelkov iz bi-voljega mleka ni tveganj za človekovo zdravje. talija je tudi komisijo prosila, naj ji pomaga pri določitvi laboratorija, ki bo opravil določene teste v povezavi s sirom. Velja dodati, da je francoski kmetijski minister, nekdanji evropski komisar, Michel Barnier trgovinam naročil, naj uvožene mocarele iz Italije ne prodajajo, vse dokler ne bodo na voljo nove informacije; po 4 urah pa je odločitev preklical. Francoskemu zgledu še vedno ni Kontrol so po sledila korejska vlada, medtem ko je Ja- mnenju Evropske ponska vsaj delno dovolila italijanski spe- komisije zadostne cialiteti, kije več dni čakala na letaliških carinah, »vstop« v državo. ansa vzpon na k2 Walter Bonatti je govoril resnico RIM - Walter Bonatti je govoril resnico. Celih 54 let po doslej v mnogočem sporni italijanski osvojitvi K2, druge najvišje gore na svetu, obstaja sedaj končno »uradna resnica« o tistem vzponu. Tistega 31. julija 1954 sta se prva povzpela na vrh K2 Lino La-cedelli in Achille Compagnoni. O tem ni bilo dvomov. Sporno pa je bilo, kako sta prispela na vrh. V poročilu vodje italijanske odprave Ardita Desia je bilo namreč zapisano, da naj bi takrat 24-letni Walter Bonatti »ogrozil« osvojitev vrha, ker naj bi porabil skoraj ves kisik v jeklenkah, ki jih je moral, po načrtu, prinesti skupaj s šerpo Mahdijem do zadnjega tabora, tik pred naskokom na vrh. Bonatti, takrat verjetno telesno najbolje pripravljen italijanski alpinist, je takoj po vrnitvi v Italijo podal povsem drugo verzijo. Lacedel-lija in Compagnonija je obtožil, da sta uredila zadnji tabor na drugem mestu, in to zato, ker naj bi se bala, da ju ne bi mladi Bonatti prehitel pri vzponu. Tako sta morala Bonatti in Mahdi bivakirati na višini več kot 8 tisoč metrov in sta čudežno preživela noč (kar ni doslej v takih peklenskih pogojih uspelo še nikomur). Zatem jima je - kljub temu, da sta bila izčrpana - uspelo posredovati Lacedelliju in Compagnoni-ju jeklenke s kisikom, ki niso bile porabljene, saj je bilo v njih dovolj kisika za naskok na vrh, kar sta alpinista potem tudi storila. Italijanski planinski klub CAI se več kot pol stoletja pilatovsko ni hotel izreči o verodostojnosti Bonattijeve verzije, čeprav se je Bonatti vztrajno boril, da bi prišla resnica končno na dan. Pred štirimi leti, po smrti Ardita Desia, je vendarle dodelil trem modrecem, pisatelju Foscu Marainiju in univerzitetnima docentoma Albertu Monticoneju in Luigiju Zanziju nalogo, naj zadevo razčistijo. La-cedelli je priznal, da »ni bilo vse tako, kot je Ardito Desio zapisal in celo Compagnoni je moral priznati, da bi bilo treba »kako podrobnost spremeniti«. Modreci so na podlagi vseh razpoložljivih podatkov in pričevanj vendarle prišli do zaključka, da je Bonatti govoril resnico. italijansko dogajanje v zrcalu tujih medijev Mocarela in politični cirkus Tokratni pregled tujega tiska bi začel pri italijanskem mitu, ki doživlja pravo katastrofo po svetu: mocarela namreč. Med tolikimi mediji bom izbral New York Times, za katerega Italijani radi minimizirajo svoje probleme z svojstvenim filozofskim pristopom: brez slabega ne bi mogli ceniti dobrega. Tokrat pa je dobesedno na mizi vprašanje, če jih bo zanimanje za dobro hrano in tudi za denar, ki ga od tega pridobivajo, končno prisilil, da sprejmejo pobude proti brezvladju na področju renomira-ne bivolje mocarele. V zadnjem času je prodaja upadla za 40 odstotkov in predstavlja zgleden primer nerešenega vprašanja javne morale v Italiji. Že dolgo let paralizirani politični razred je namreč naredil malo, da bi zaustavil nelegalno odlaganje odpadkov, tudi strupenih, na območju okrog Neaplja. Sedaj je težko določiti razsežnost pojava, ker so kriminalne organizacije nenadzorovano odlagale zastrupljene odpadke. vsepovsod. Čeprav so proizvajalci vedeli, kje in kdaj nelegalno odlagajo od- padke, camorre ni nihče pravočasno ustavil, ugotavlja NYT. Pa pojdimo k drugi temi tedna, k predvolilni kampanji, ki so ji tokrat posvetili kar nekaj odmevnih dopisov iz Italije. Omejil se bom na pisanje dveh izredno uglednih finančnih dnevnikov svetovne razsežnosti. Financial Times ugotavlja, da stara italijanska politična kasta vztraja na svojem mestu pod novo preobleko. Med kandidati omenja ostarelega fašista, mladega princa, začasno telefonist-ko, modnega ustvarjalca, Roma z Balkana, preživelega delavca »s pekla je-klarne«, nekdanjega generala in lepo hčer pokojnega igralca. To bi lahko bilo groteskno, ko se ne bi pod novo preobleko skrivala dosedanja politična kasta. Za zdolgočaseno italijansko publiko ni nič zanimivejšega kot iluzija novega, meni londonski finančni dnevnik. In zato glavne stranke ponujajo kontrover-zne, junaške, privlačne in celo nesrečne osebnosti, ki naj pritegnejo pozornost kot novost in zakrinkajo, kar je sta- rega. Za blestečim vrtiljakom novosti je na mreč obi čaj na po li tič na kas ta, med starimi kandidati so celo taki, ki imajo odprte račune s sodstvom zaradi mafijskih poslov. Ljudstvo svobode, ki se predstavlja kot zagovornik liberističnih reform, v Rimu kandidira vodjo organizacije taksistov, ki se poteguje za pro-tekcionizem svojega ceha, Veltroni pa kandidira industrijca iz Veneta, ki se posebej ne zavzema v obrambo delavskih pravic. Newyorški Wall Street Journal je v dveh zaporednih dneh objavil daljši reportaži o glavnih predsedniških kandidatih. Dopis o Berlusconiju uvaja z ugotovitvijo, da je z gospodarskega vidika razočaral, ko je bil predsednik vlade in, glede na predvolilne obljube, tudi tokrat ne bo dru ga če, če bo spet zma gal. Na -sprotovanje odkupu Alitalie s strani grupe Air France - KLM ogroža edino resno ponudbo, ki še ločuje nacionalno letalsko družbo od stečaja, piše WSJ, kar je pokazatelj, da se v resnici ne zavzema za ekonomske reforme. Dnevnik po- stavlja tudi vprašanje, zakaj ni Berlusconi rešil vprašanja Alitalie v času svojega petletnega vladnega mandata, pristavlja pa, da je v resnici propadel tudi pri reševanju »podjetja Italija«. Dejstva so očitna: obljubilje znižanje davkov, reformo trga dela in liberalizacije, pa je propadel na vseh frontah. Italijanski bruto domači proizvod je v času njegove vlade zrasel samo za 3,6 odstotka, v Franciji za 8,6, v Nemčiji 4,5, v Španiji 12,7 v veliki Britaniji pa 13,4 odstotka. Zaključek je porazen: »Berlusconi se je prelevil iz liberalca, ki bi rad storil, kar je potrebno za ponovno lansiranje majave italijanske ekonomije, v korporati-vista, ki nasprotuje konkurenci in svobodnemu trgu.« Gre za človeka, »ki je pripravljen na karkoli, samo da spet pridobi oblast. To so slabe novice za Alitalio in za Italijo,« meni WSJ. V daljšem zapisu o liderju Demokratske stranke Veltroniju pa je ocena ameriškega finančnega dnevnika odločno manj kritična. »Berlusconijev tekmec hoče prenoviti dosedanji sistem«, piše v podnaslovu, v okviru našteva konkretne predloge za izboljšanje gospodarskega stanja, Veltroni pa priznava tudi, da se zavzema za premostitev dolgoletne politične skleroze, čeprav še ni jasno, če mu bo to resnično pomagalo do zmage na volitvah. Z Veltronijem se je končal čas političnih kompromisov, ki so spravili Italijo na kolena, piše WSJ, saj je reševanje vsakega problema doslej zastajalo zaradi neskončnih pogajanj z manjšimi koalicijskimi partnerji. Veltronije-va zamisel o vladi, ki naj sloni na enotni stranki, je Kopernikova revolucija v italijanski politiki in njegov pristop do najhujših problemov Italije, kot sta čezmerna birokracija in previsoki davki, so rezultat zdrave pameti, meni WSJ. Res pa je tudi, da so mnogi volivci skeptični do Veltronijevih napovedi: čeprav je objavil več knjig o raznih temah, od jaz-za do družine Kennedy, v resnici ni prava novost, saj je v politiki že 30 let in je bil podpredsednik prve Prodijeve vlade, ugotavlja newyorški dnevnik. Sergij Premru IZ r Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it Sobota, 29. marca 2008 1 Q APrimorski ~ dnevnik simbolična gesta - Predsednikov obisk na gradibišču "osimske avtoceste" Napolitano prvi prevozil avtocestni predor med Katinaro in Padričami Državni poglavar znova opozoril na tragedijo nesreč pri delu - Konec oktobra odprtje predora Predsednik Napolitano z delavci in s predsednico Pokrajine Basso Poropat na avtocestnem gradbišču kroma Predsednik Giorgio Napolitano je z avtom prevozil skoraj tri kilometre dolg avtocestni predor med Padričami in Katinaro. Šlo je za simbolično gesto na gradbišču t.i. osimske avtoceste, ki bo povezovala avtocesto Trst-Benetke z nekdanjim mejnim prehodom Škofije. Italija s tem javnim delom, kot znano, močno zamuja. Če ne bo zap le tov, bo av to ces ta ven dar le pre voz na le toš njo je sen. Na gradbišču pri Katinari je predsednika republike sprejel tržaški župan Roberto Dipiazza, ki mu je predstavil to zahtevno delo. Predsednik je čestital delavcem in predstavnikom gradbenih podjetij, ki so ga pričakali na gradbišču. V krajšem razgovoru je omenil vsakodnevne tragedije nesreč pri delu in obljubil, da bo po svojih močeh in pristojnostih še naprej opozarjal pristojne na to kočljivo problematiko. Predsednik deželnega odbora Riccardo Illy je Na po li ta na se zna nil s hu di mi fi nanč ni mi težavami, ki so vseskozi spremljale gradnjo avto ces te na tr žaš kem Kra su, poseb no na od se kih Padriče-Katinara in Lakotišče-Škofije. Ko je raznim rimskim vladam uspelo zbrati zadnjih 300 milijard lir je morala Prodijeva vlada temu projektu dodati še 40 milijonov evrov za razne tehnološke in varnostne naprave na trasi Lakotišče-Škofije. Napolitano je pred odhodom v Rim na kratko obiskal Furlanijo. V Buttriu si je ogledal železarno grupe Danieli, ki 98 odst. svojih izdelkov izvaja na tuja tržišča. Predsednik je nato v Mo-ruzzu obiskal gospo Fey von Hassel, hčerko nemškega veleposlanika v Italiji, ki je sodelovanje pri neuspelem atentatu na Hitlerja plačal z življenjem. pobuda zdruzenja kraških vasi Protest zaradi enojezičnih napisov na novi avtocesti bazovica - Ob Napolitanovem obisku Sinhrotron je dobil nov injektor elektronov Svetlobni pospeševalnik (ali sinhrotron) pri Bazovici ima od včeraj nov injektor oziroma vbrizgalnik za elektrone z imenom Booster. Novo napravo, ki je zelo dragocena za to raziskovalno ustanovo, je »krstil« predsednik re pub li ke Gi or gi o Na po li ta no, ki se je v spremstvu predsednika Carla Rizzita ogledal sin hro tron. Rizzuto je državnemu poglavarju predstavil zgodovino pospeševalnika, ki ga je leta 1994 od prl te da nji mi nis tr ski pred sed nik Car lo Aze glio Ci am pi. Pos pe še val nik z ime nom Elettra je v preteklem letu dobil 830 prošenj za uporabo naprave, ki prihajajo iz celega sveta. Sinhrotron posluje 24 ur na 24, v letu 2009 pa bo obogaten z novo svetlobno linijo z imenom Fermi@elettra. Rizzuto je dejal, da gre za pomembno pridobitev, ki bo uvrstila sinhrotron pri Bazovici na prvo mesto svetovne lestvice tovrstnih laboratorijev. Predsednik je izrazil pričakovanje, da bi prav Napolitano prihodnje leto uradno odprl to novo svetlobno linijo. Predsednik republike, ki ga je spremljal predsednik Dežele Riccardo Illy, je izrazil veliko občudovanje nad delovanjem sin hro tro na. Predstavniki Koordinacijskega združenja kraških vasi so včeraj želeli pozdraviti predsednika republike, ko je obiskal »kraški tunel« v gradnji na hitri cesti Padriče-Katinara. Hkrati so s transparentom želeli Napolitana opozoriti, da na naši zemlji želimo tudi slovenske napise, glede na to, da je podjetje, ki gradi avtocesto Padriče-Ka-tinara, prve dni decembra lani postavilo samo italijanske smerokaze. Na kraju dogodka so policisti predstavnikom združenja zasegli transparent in onemogočili vidnost le-tega. S tem so po mnenju združenja kršili državni zakon ter človekove pravice, kar je v popolnem nasprotju z določili ustave in mednarodnih obveznosti Italije, glede na to, da je z dekretom predsednika republike z dne 12. septembra 2007 bil odobren seznam občin Furlanije-Ju-lijske krajine, kjer se izvaja zaščitni zakon za slovensko manjšino. Po končanem predsednikovem obisku gradbišča avtoceste in predora so policisti vrnili transparent predstvavnikom združenja, ki so ga ponovno izobesili na vidno mesto zasebnega zemljišča. opera verdi Lep koncert za predsednika Predsednik republike Giorgio Napolitano je v Trstu doživel tudi glasbeni poklon: čeprav je bil obisk posvečen predvsem znan stve no-raz is ko val nim ter in du strij -skim dejavnostim, je kulturni dogodek prav lepo zaokrožil podobo Trsta. Dežela FJK, tržaška pokrajina in tržaška občina so združile moči za organizacijo koncerta, ki je prikazal umetniški nivo ustanove, ki že dobri dve stoletji uspešno oblikuje in posreduje glas be no de di šči no. Oper no gle da li šče Ver -di je največja kulturna ustanova naše dežele, v njem deluje nezanemarljivo število slovenskih poustvarjalcev, in slovenska prisotnost je bi la opaz na tu di v pol no za se de ni dvorani: številni predstavniki političnega, ekonomskega in kulturnega življenja so se od zva li va bi lu, ki je bi lo naj prej na me nje -no ožjemu krogu, nato pa je gledališče v soglasju s prefekturo odprlo svoja vrata vsem, ki so želeli dvigniti vabilo. Odločitev je bila nadvse primerna, kajti koncert bi v slabo za se de nem gle da li šču ne dvo mno iz gu -bil ne kaj slo ves nos ti in na memb nos ti. Var -nostni ukrepi niso bili pretirano strogi, razen te ga, da so zbor, or ke ster in ob čin stvo dis ci pli ni ra no ča ka li na pred sed ni ka že pol ure pred napovedanim začetkom. Pogled na dvorano, v kateri je bilo veliko število obrazov, ki ne sodijo med redne obiskovalce, je iz zval raz mis lek o vlo gi gle da li šča, ki je ne -koč bilo osrednja stična točka mestnega življenja, dandanes pa doživlja le občasno pozornost tistih, ki krojijo, oblikujejo in z javnimi ter privatnimi sredstvi omogočajo njegovo delovanje. Glas be ne ma se tr žaš ke ga gle da li šča so občutile pomembnost dogodka in so koncert oblikovale z zanosom in predanostjo, ki nista vedno tako zaznavna. Ob vstopu predsednika v centralno ložo , kjer je Napolitano sledil kon cer tu s tr žaš kim žu pa nom Di pi az zo in deželnim glavarjem Illyjem, se je z odra in dvorane sprožil dolg aplavz, sledili sta italijanska in evropska himna, nato pa program, ki sta ga orkester in zbor v par dnevih na-študirala pod vodstvom zborovodje Lorenza Fratinija. Kljub časovni stiski se je orkester kar lepo odrezal v Uverturi iz Rossinijeve opere Italijanka v Alžiru, bolj prepričljiv aplavz pa je požel odlomek iz Verdijevega Nabuc-ca, v katerem se je izkazal tudi zbor. Čeprav je bil program sestavljen iz takorekoč priložnostnih skladb, ki sodijo v železni reper-to ar oper ne ga an sam bla, to še ne po me ni, da je izvedba lahka: Uvertura iz Verdijeve ope re I Ves pri si ci li a ni je še po seb no zah -tevna za violončele, ki so bili tokrat zastopani v premajhnem številu (samo šest); lepo temo so izpeljali s profesionalnostjo, vendar brez so čnos ti, ki bi jo lah ko do da la bolj šte vil na za sed ba. Iz repertoarja letošnje operne sezone smo slišali moški zbor iz Verdijevega Erna-nija, nato pa Puccinijev Capriccio sinfonico, mla dost no sklad bo, ki jo je or ke ster predstavil prejšnjo soboto v dvorani Trip-co vich. Lor en zo Fra ti ni je an sam bel vo dil bolj temperamentno in samozavestno kot sicer, slo ves nost do god ka je tu di v di ri gen tu sprožila poustvarjalni žar, ki se je sprostil tudi v zaključni skladbi. Himna soncu iz Ma-scagnijeve Iris je razodela zvočno bogastvo tržaškega opernega zbora, pevci so pod vodstvom svojega zborovodje napeli svoje glasil ke v mo goč nih akor dih, ki so iz tr ga li nav -dušene aplavze. Predsednik Napolitano je oblikovalcem zaploskal stoje, vtis je bil izredno pozitiven in večer se je zaključil ob sploš nem za do volj stvu. Katja Kralj 8 Sobota, 29. marca 2008 TRST / dolina - Včeraj sklepni del projekta Interreg »Dolina Glinščice in njena okolica« Čudovit naravni biser, ki ga je treba skupaj negovati Cilj projekta ovrednotenje Glinščice - Izvedli mnoga dela, uredili pešpoti in izdali knjigo »Dolina Glinščice oz. Klinš'ce, kot ji pravijo domačini, ni le biser narave, temveč predstavlja tudi trud in življenje naših prednikov, ki se niso po njej sprehajali: Glinščica je bila zanje vir preživetja in so vselej bili pozorni, da niso jemali več od tega, kar jim je narava dovoljevala. Zato ne pozabite na naše prednike, ko se boste po njej sprehajali, ker so se trudili in skrbeli, da zapustijo tako bogato dediščino.« To je poudaril predsednik boljunske srenje Silvester Metlika, ko mu je dolinska županja Fulvia Premolin včeraj simbolično izročila ključ vhoda v Deželni naravni rezervat doline Glinščice. Srenja je namreč lastnica večjega dela tega območja, ki je odslej privlačnejše in bolj urejeno kot sicer. Občina Dolina je namreč skupaj z Občino Hrpelje-Kozina in Mestno občino Koper ter številnimi partnerji z obeh strani meje izvedla mnoga infrastrukturna, vzdrževalna in izredna dela, ki bodo še ovrednotila naravno in kulturno bogastvo doline Glinščice ter prispevala k njenemu razvoju. Dela in druge informativne pobude so sprožili v okviru evropskega projekta Interreg IIIA Italija-Slovenija 2000-2006 »Dolina Glinščice in njena okolica«, ki je stekel oktobra leta 2005 in se je pravkar zaključil. V tem obdobju so uredili mnoge steze oz. pešpoti v večjem delu rezervata, postavili 7 informativnih panojev in 35 smerokazov, izdali so tudi zgibanko in izdelali logotip Naravnega rezervata doline Glinščice. Nenazadnje so izdali knjigo Glinščica in njena slikovita krajina, ki bo izšla tako v slovenski kot v italijanski inačici. Publikacijo sestavljajo prispevki in fotografije 39 avtorjev, ki so sploh sodelovali pri projektu. Uredil jo je Dario Gasparo in je razdeljena na tri dele. V prvem je razlaga o fizičnih značilnostih doline (od geološkega nastanka do kraških pojavov), v drugem je govor o flori in favni, v tretjem o odnosu med Glin-ščico in človekom oz. o zgodovini in ljudskih običajih ter o varstvu okolja. Knjigo naj bi v dokončni obliki delili v knjigarnah čez približno deset dni, v novem krilu dolinskega županstva pa so medtem odprli fotografsko razstavo o izvedenih delih. Obračun projekta, ki je bil vreden skupno 600 tisoč evrov (od teh je 90 tisoč prispevala dolinska občinska uprava), in opravljeno delo so slovesno predstavili na zaključnem posvetu, ki je bil včeraj dopoldne v dvorani občinskega sveta na dolinskem županstvu in ki so se ga udeležili številni domačini. Zbrane je uvodoma pozdravila županja Fulvia Premolin in poudarila, da so uspešno izvedli zelo ambiciozen projekt. Njegov cilj je bilo namreč ovrednotenje doline Glinščice ter njene naravne in zgodovinske dediščine s posebnim poudarkom na družbeno-gospodarskem razvoju teritorija oz. na turizmu, je povedala županja in dodala, da je bil namen tudi nuditi informacije pohodnikom in izletnikom, ki se bodo mudili na tem območju. Sledila je predaja ključa boljunski srenji, ki »je v preteklih desetletjih vselej skrbela za ta predel,« je naglasila Premolinova. Po pozdravu občinske odbornice za evropske projekte Laure Riccardi Stravisi je Mitja Lovriha govoril o izvedenem delu, medtem ko je Nataša Canziani predstavila izdelano informativno gradivo in ustrezni finančni načrt. Obnovitvena oz. vzdrževalna dela so zadevala ureditev Sprejemnega centra doline Glinščice v gledališču F. Prešerna v Boljuncu, cerkvice Sv. Marije na Pečah, nekaterih stez doline, treh razglednih točk nad Krogljami, Zabrežcem in pod Jezerom, ki gledajo na dolino, ter studenca Moganjevec, ki izvira nad Dolino. Najzahtevnejši poseg je bila ureditev pešpoti t.i. Steze prijateljstva, ki povezuje Gornji Konec v Boljuncu z Botačem in se nadaljuje do Beke v občini Hrpelje-Kozi-na. Pot je od nekdaj stičišče prebivalcev na obeh straneh meje, ki so prirejali pobudo Odprta meja. Zdaj meje ni več, zato pa bo prav jutri stekla prireditev Nekoč je bila odprta meja. Premolinova je toplo povabila vse, da se udeležijo pohoda. Zbirališče bo ob 10. uri na boljunskem trgu, od koder se bodo udeleženci podali - po obnovljeni poti - do Botača in do Beke. Aljoša Gašperlin V Dolini se je zaključil projekt za ovrednotenje doline Glinščice kroma volitve - Srečanje SSk v Boljuncu »Nova deželna uprava bo morala nameniti pozornost srenjam« Slovenska skupnost pozitivno ocenjuje srečanje o problematiki jusov in srenj, ki se je odvijalo v Boljuncu in ga je vodil krajevni tajnik Sergij Mahnič. Šlo je za prvo srečanje po občinah, kateremu bodo sledila še druga v naslednjih dneh. Iz srečanja je izšla pozitivna usmeritev politike SSk, ki je od vsega začetka podprla prizadevanja zagovornikov skupne lastnine, kar pomeni priznavanje starodavnih pravic našega naroda na teritoriju, kjer je naseljen. Obramba skupne lastnine ima torej več pomenov: solidarnost med pripadniki istega krajevne skupnosti; obramba narodnostnega ozemlja; ohranitev tradicionalnih dejavnosti, kot so kmetijstvo, turizem in obrtništvo; obramba okolja. Krivično je zato po mnenju SSk zadržanje Dežele do tega vprašanja, ki ni bilo se rešeno s primernim zakonom. Slovenska skupnost si je vse doslej prizadevala in si bo še naprej, da člani srenj in jusov pridejo do pravic na svoji zemlji, ki je pretirano obremenjena z raznimi omejitvami. VOLITVE 2 O O 8 Mavrična levica danes o evroregiji V konferenčni dvorani knjigarme Minerva bo danes ob 11. uri srečanje o evroregiji, ki ga prireja Mavrična levica. Pobudo bo uvedel Emanue-le Zaia, govorili bodo Livio Dorigo, Franco Iuri, Sabina Siniscalchi (kandidatka za poslansko zbornico) in evropska poslanca Pasqualina Na-poletano. Špacapan (SSk) danes na zborovanju dijakov Zoisa Tomaž Špacapan, kandidat SSk za deželni svet, se bo danes v okviru celodnevnega dijaškega zborovanja trgovskega tehničnega zavoda Žiga Zois, srečal z dijaki v telovadnici znanstvenega liceja. Govor bo o Sve-toivanskem Narodnem domu, za katerega se je prizadeval že pokojni deželni svetnik Mirko Špacapan, ki je za obnovitveni projekt že priskrbel denar, ki je dežela namenila potrebam manjšine. Na dnevnem redu bo kratka predstavitev načrta, piše v izjavi Špacapan, ki je bil izdelan, ter anketa dijakom, ki bodo lahko tako napisali, katere so njihove želje v okviru Narodnega doma in kaj bi lahko ta vseboval. Seveda bodo želje dijakov potem upoštevane pri reviziji takrat izdelanega načrta. Jutri vsedržavni dan Demokratske stranke Jutri bodo po vsej Italiji volilne pobude Demokratske stranke. Nosilci srečanj in razprav bodo lokalni krožki stranke. V Boljuncu bo celodnevno srečanje "na Gorici" od 9. do 18. ure. Jutri dopoldne bo v Trstu tudi poslanec Piero Fassino. Najprej bo obiskal vse volilne gazebe Demokratske stranke, ob 11. uri pa bo sodeloval na srečanju v gazebu na Borznem trgu, nakar se bo odpravil v Istro, kjer bo gost tamkajšnje italijanske skupnosti. Tajnik SKP Giordano jutri v Trstu Vsedržavni tajnik Stranke komunistične prenove Franco Giordano bo jutri ob 11. uri sodeloval na volilnem shodu Mavrične levice na Pomorski postaji. Združena levica je medtem včeraj na Trgu Cavana odprla svoj volilni gazebo, ki bo "deloval" vse do volitve 13. in 14. aprila. zahodni kras - Odgovor Promet v središču Proseka Tržaška občinska uprava nasprotuje zaprtju nekaterih ulic v središču Proseka za promet in ukrepu, po katerem naj bi v teh ulicah lahko vozili le tamkajšnji stanovalci. Tako je razbrati iz odgovora, ki gaje pred dnevi posredoval zahodnokraškemu rajonskemu svetu občinski odbornik za javna dela Franco Bandelli. Javne ceste ne morejo biti rezervirane zgolj rezidenčnemu prebivalstvu, ker bi to bilo v nasprotju s splošnim principom mobilnosti, je zapisal. Ko bi tak ukrep uvedli, bi se vrnili v srednji vek. Mar bi ob tem spet uvedli cestnino? se je retorično vprašal. Zahtevo po zaprtju nekaterih ulic v jedru Proseka je pred meseci iznesla skupina domačinov, zbrana v samoglasnem odboru za ovrednotenje zgodovinskega dela vasi. Po tej nameri naj bi med drugim zaprli za promet tudi cesto, ki pelje skozi vas do Devinščine in od tod proti nekdanji Trbiški cesti in Proseški postaji. Bandelli je, kot rečeno, zavrnil to možnost. Ob promet v središču Proseka se je obregnil tudi odbornik za ozemeljsko načrtovanje in mobilnost Maurizio Bucci, in sicer v odgovoru na resolucijo, v kateri so nekateri domačini zahtevali namestitev table s prepovedjo hitrosti višje od 30 km na uro v bližini hišne številke 133. V odgovoru je zapisal, da zadeva upočasnitev prometa vse ulice v zgodovinskem jedru Proseka, ne le območje v bližini hišne številne 133. Bucci je spomnil, da so v preteklosti nekateri prebivalci zahtevali, da bi bil promet po teh ulicah rezerviran le za stanujoče, ter ob tem menil, da bi se morali celovito lotiti vprašanja, ne pa le zgolj po potrebah posameznikov. vejna - Jutri popoldne procesija in maša Svetišče spet odprto Pod škofovim vodstvom bodo v cerkev zopet postavili podobo Marije Fatimske Obnovitvena dela na Vejni so se zaključila in jutri bo na vrs ti slo ves no od - prtje Marijinega svetišča, ki so ga iz varnostnih razlogov zaprli in zasegli junija lani, potem ko so s strehe cerkve zgrmele na tla velike kamnite plošče. Ob 16.30 bo množica na parkirišču pod cerkvijo pričakala podobo Marije Fatimske, ki jo bodo dovedli iz Naselja San Naza-rio. Procesija pod vodstvom tržaškega škofa Evgena Ra-vignanija se bo napotila do svetišča, kjer bo ob 17. uri slo ve sen ver ski ob red. Med mašo bo škof prejemal prispevke, ki so jih zbrali v post nem ča su, na kon cu pa bo kot običajno blagoslovil mes to Trst. Ob tej pri lož -nos ti bo do okre pi li šte vi lo javnih prevoznih sredstev. / TRST Sobota, 29. marca 2008 1 1 dijaški dom - Redni občni zbor Domska skupnost pristanišče - Grozljiva nesreča Mlad delavec ob roko in nogo novim izzivom naproti Tržačan priklapljal vagon za prevoz blaga Pozitivna ocena dogajanja v preteklem letu - Načrtov in nalog je še veliko Nepravična usoda je včeraj priklenila 30-letnega Sandra Paoluzzija na kirurško mizo po nesreči, ki se mu je pripetila med opravljanjem vsakodnevnih dolžnosti. Tržačana je doletela prava tragedija, saj so bile posledice nesreče, ki jo je utrpel v tržaškem pristanišču, tako hude, daje izgubil roko in nogo; dvojna amputacija je bila zanj edina rešitev. Imel je res ogromno smole: kot uslužbenec podjetja Impresa portuale Trieste je opravljal svoje zadnje naloge, saj bi moral z naslednjim tednom nastopiti novo službo pri podjetju Adriafer. Grozljiva nesreča se je zgodila ob 11.35 v novem pristanišču, na območju železniškega parka, na višini 4. prehoda med 6. in 7. pomolom. Trije delavci so se ukvarjali z vlakcem, ki prevaža kontejnerje proti terminalu za žita. Dva sta bila zadolžena za upravljanje in nadzorovanje lokomotive, Paoluzzi pa je nanjo priklapljal vagone. Med vzvratnim manevrom sta mu leva noga in roka zlezli pod lokomotivo in oba uda je stisnilo med tračni- ce in kolesa. Sodelavca sta takoj poklicala na pomoč in rešilec je ponesrečenca odpeljal v katinarsko bolnišnico. Sprva je kazalo, da bodo zdravniki odrezali nogo, pozno popoldne pa je policija sporočila, da je bil moški tudi ob večji del roke. Z nesrečo so se ukvarjali pristaniška kapitanija, policija in zdravstveno podjetje. Sindikati CGIL, CISL in UIL so sklicali takojšnjo 24-urno stavko, »ker je morala pristaniških delavcev na tleh«. Dogodek sta komentirala kandidata Mavrične levice za deželni svet: Igor Kocijančič meni, da so pristaniški delavci osamljeni, medtem ko se veliko govori o preporodu pristanišča in fleksibilnem delu; za Gi-uliano Zagabria na področju varnosti ni prostora za posredovanje, pač pa samo za odločne posege. Ob 9. uri j e prišlo do nesreče tudi v nekem gradbišču v Ul. Zandonai:41-let-ni delavec s Pordenonskega se je ranil z motorno žago, zaradi česar so mu morali v glavni tržaški bolnišnici odstraniti del roke. (af) Člani Združenja Slovenski dijaški dom Srečko Kosovel so se v četrtek sestali najprej na izrednem, nato pa na rednem letnem občnem zboru, da bi potegnili črto med tem, kar je us peš ne ga ali prob le ma tič ne ga za nji mi in tem, kar jih čaka v naslednjem poslovnem letu. Dogajanja je bilo v preteklem letu v domski skupnosti veliko in si na podlagi poročil zasluži pozitivno oceno, veliko pa je tudi načrtov in nalog, ki to skupnost čaka v novem in naslednjih poslovnih letih in ki jih kljub vedno prisotnim skrbem, zlasti finančnega značaja, spremlja optimizem. Predvsem se dijaškodomska skupnost podaja v prihodnost z novim statutom, ki so ga narekovale operativne potrebe in ga je članstvo ob prisotnosti notarja in po poglobljeni razpravi soglasno sprejelo na izrednem občnem zboru. Podaja pa se tudi z nekaterimi prostorskimi pridobitvami, ki odpirajo nove razvojne možnosti, in z določenim zagonom, ki ga Dijaškemu domu omogoča namenjen delež volila pokojne Eme Colja Tomažič. To je izhajalo iz poročila predsednika Združenja Dušana Križmana, ki se je za to pomoč zahvalil tudi podpornemu skladu Sergij Tončič, izvrševalcu Emine poslednje volje, ter napovedal postavitev primernega obeležja v spomin in zahvalo dobrotnici. Prav dograditvena dela v zadnjem nadstropju poslopja Dijaškega doma so po besedah predsednika Križmana pogojevala življenje doma v preteklem letu. Končno je na-red del, ki je na me njen sta no vanj ski skup nos ti in kma lu bo uporaben tudi tisti del stavbe, ki je namenjen standardnim nočitvam gojencev. Razveseljivo je, da so v predelane prostore drugega nadstropja preselili otroške jasli, ki sedaj lahko sprejmejo kar štirideset otrok. S tem so se sprostili tudi prostori v prvem nadstropju, ki bodo odslej uporabljeni za učilnice ter sprejemne sobe. Vsa dela še niso zaključena, ven dar so na dob ri po ti, če prav bo tre ba za do konč no ureditev vseh prostorov še globoko poseči v blagajno in jo v ta namen tudi opremiti z novimi, gmotnimi sredstvi. V -tem pogledu čaka vodstvo Združenja veliko truda, je poudaril predsednik Križman, ki je svoje poročilo opremil z vrsto podatkov o dejavnosti doma v preteklem letu ter z nalogami za leto 2008. Poslovno leto, ki se je izteklo, je zabeležilo zlasti uspešen razvoj otroških jasli, ki imajo že za prihodnje šolsko leto vsa razpoložljiva mesta zasedena. Uspešno delujejo tudi občinski otroški vrtec, pošolska vzgoja učencev in dijakov osnovnih in srednjih šol ter služba Ptički brez gnezda, ki se ji obetajo še boljši pogodbeni pogoji ter s tem možnost dodatne širitve. Preteklo leto je bilo neugodno samo za univerzitetne študente, ker so zaradi prenavljanja prostorov ostali brez razpoložljivih mest. Med uspešno izvedene naloge je Križman prištel še poletna središča za otroke ter letovanja in razne evropske in druge projekte. Vse te službe in pobude se bodo seveda nadaljevale tudi v tem letu in upanja, da bodo še bogatejše in uspeš-nej še kot do slej, ne manj ka. ( du. ka.) jenin, jenin - Dokumentarec so včeraj predstavili v Tsrtu »Vsi moji filmi so reakcija ...« Palestinski režiser Mohammad Bakri, nekdaj ljubljenec izraelskih gledalcev, danes žrtev bojkota zaradi svojih dokumentarcev Mohammad Bakri je gledališki in filmski igralec palestinskega rodu. Dokler se ni preizkusil tudi v vlogi režiserja, je bil v Izraelu priljubljen in cenjen: danes pravi, da je žrtev bojkota in skoraj brezposeln. Film Jenin, Jenin, v katerem je dokumentiral pokol v istoimenskem palestinskem naselju, je popolnoma spremenil tok njegovega življenja. Bakri, ki bo maja v Sloveniji sodeloval pri snemanju sirijske produkcije, je bil včeraj v Trstu, kjer je na pobudo organizacije Salaam Ragazzi dellOlivo, spregovoril o svojem življenju in delu. V kinu Ariston je predstavili svoj dokumentarec (devede si je mogoče nabaviti v trgovini Senza confini-Brez meja v Ulici Torre-bianca), še prej pa je v stari kavarni rade volje odgovoril na nekaj naših vprašanj. Zakaj ste se odločili, da stopite za filmsko kamero? Nikoli nisem mislil, da bom režiral film. Sem pa Palestinec, ki živi v Izraelu, v državi, ki gleda na svet samo iz svojega zornega kota. Vse, kar sem videl v gledališčih ali kinodvoranah, je bilo rezultat izraelskega pogleda na realnost. Vsaka resnica pa ima vsaj dva obraza in uvidel sem, da sem kot Palestinec zrasel z drugačno resnico. Bilo je leta 1996, ko je Izrael praznoval 60. letnico svoje državnosti. Najpomembnejša izraelska televizija je obletnici posvetila mogočno serijo oddaj: občutek sem imel, da gledam nasprotje tiste resnice, ki sem jo spoznal v otroštvu. Pomislil sem, da bi lahko z dokumentarnim filmom prikazal dogajanje leta 1948 iz svojega zornega kota. Intervjuval sem ljudi, ki so v tistem obdobju bili otroci ali najstniki, in predstavil njihove spomine. Tej prvi režiserski izkušnji je nekaj let kasneje sledila druga. In spet je šlo za reakcijo, ne pa za akcijo. Bilo je leta 2002, po drugi intifadi: v gledališču sem igral Bernardo Alba španskega dramatika Garcie Lorce. Začel se je zelo masiven napad na Jenin, kot odgovor na bombni napad na Park Hotel, v katerem je umrlo veliko Ijudi: vedeli smo, da bo Šaronova reakcija destruktivna. In v Je-ninu je prišlo do masakra, več dni ni nihče mogel zraven, tudi Rdeči križ in novinarji ne. Vedeli smo, da se v Jeninu dogaja nekaj strašnega, zato sem soigralcem in vodstvu gledališča rekel: nekaj moramo ukreniti. Priredili smo večer, na katerem smo spregovorili o dogodku, naslednjega dne pa ameriškemu ambasadorju v Jeruzalemu izročili pismo, v katerem smo ga prosili, naj ZDA ustavijo vojno, naj ne podpirajo več Izraela. Priredili smo tudi demonstracijo, ki so se je udeležili tako Arabci kot Izraelci: izraelski vojak je streljal proti nam in ranil prijateljico, s katero sem nekaj dni prej nastopal na istem odru. Razumel se, da moram izvedeti, kaj se je zgodilo v Jeninu, kajti če so to počeli z nami, ki nismo bili »teroristi«, ki nismo metali kamenja, ampak samo nosili transparente ... V svojo kamero sem nekaj ur kasneje ujel uničeni Jenin in svoj šok. Kako je bil film sprejet v Izraelu? Film je bil cenzuriran in blokiran, tudi v tujini. Pojavilo se je ogromno člankov, v katerem trdijo, da je film sad palestinske propagande in poln laži. Pet izraelskih vojakov, ki jih ne poznam in jih nisem v svojem filmu nikoli omenil, pa me je tožilo zaradi žalitve oboroženih sil. Izraelski predsednik Kacav mi je brez ovinkarjenj dejanj, naj ga umaknem s tržišča. Odvrnil sem mu, da bi se rad med jutranjim umivanjem zob brez sramu pogledal v ogledalo. Od takrat sem osamljen in skoraj brezposeln. A to je že zgodba mojega prihodnjega dokumentarca: spet reakcija in ne akcija ... « Poljanka Dolhar Mohammad Bakri je bil včeraj v Trstu kroma pobuda coralmente Dijaški praznik petja V tržaško gledališče Rossetti se v ponedeljek, 31. marca, ob 20.30 vrača praznik petja in prijateljstva »Co ral men te ... gi o can do, so gnan do, fan tas ti can do«. Na prireditvi, ki jo prireja večstopenjski zavod Cam-pi Elisi pod pokroviteljstvom in s finančno podporo Pokrajine Trst, sodelujejo nižje in višje srednje šole tržaške pokrajine, tako z italijanskim kot s slovenskim uč nim je zi kom. Tema vsakoletne pevske prireditve se iz leta v leto spreminja. Uvodoma je bila to božična pobuda, nato je zaobjela evropske razsežnosti, eno leto je bila posvečena filmom, naslednje pa naravi, tokrat pa bo na njej prevladovala tema igre, sanj in domišljije. Prireditelji napovedujejo udeležbo štiristo ali petsto dijakov; med slovenskimi šolami gre opozoriti sodelovanje dijakov-pevcev nižje, svetoivanske srednje šole Sv.Cirila in Metoda pod vodstovom profesorja Mau-rizia Marchesicha ter družboslovnega liceja Slomšek pod mentorstvom profesorice Aleksandre Pertot. Tudi tokrat je treba pohvaliti prizadevnost profesorjev in dijakov zavoda Campi Elisi, ki so poskrbeli za celotno organizacijo, scenografijo in za pripravo vabil in plakatov ob pobudi. Vabila so na voljo v tajništvu sodelujočih šol, vstop pa je vsekakor prost. Na Opčinah predstava Amour, amore Liebe ... na trnek se lovijo ribe! Jutri se bo ob 18. uri ponovno dvignil zastor Prosvetnega doma. V goste Skd Tabor prihajajo spet člani gledališke skupine KD Brce iz Gabrovice pri Komnu, tokrat s komedijo v dveh dejanjih »Amour, amore, Liebe ... na trnek se lovijo ribe!« Delo je napisal Marco Tes-sara, za prevod in priredbo je poskrbel Seregej Verč, ki je podpisal tudi režijo. Za jezikovno obdelavo je poskrbela Minu Kjuder, ki je bila tudi režiserjeva pomočnica. Gre za novo predstavo (prvič v slovenščini) priljubljene kraške gledališke skupine, ki bo na odru poosebila stevardese mednarodnih letalskih služb, šarmantnega delomezneža, ki lovi lepa in postavna dekleta, nerodneža, skrbno tajnico, dekle z interneta, ne prav rosno sosedo željno ljubezni, ljubosumnega moža... Duhoviti dialogi in komične situacije se vrstijo v vrtoglavem ritmu. Gre za komedijo, ki - kot beremo v gledališkem listu - »prijetno diši po italijanski commedii dell'arte, francoski pochade in celo farsi.« Razlogov za obisk predstave je torej več kot dovolj! Ostareli, pozor na goljufe! Ostareli so pogosto tarča goljufov in tatov, predvsem zaradi pomanjkanja informacij in zaradi njihovega prevelikega zaupanja v ljudi. Pod pokroviteljstvom in v sodelovanju z Občino Devin Nabrežina prireja domači Lions Club danes ob 17.30 v hotelu Belvedere v Sesljanu predavanje z naslovom »Anziani, allarme truffe« (Ostareli, pozor na goljufije) o preventivi in obrambi. Huda nesreča pri Rabujezu V Ul. delle Saline v novem krožišču v bližini nadvoza hitre ceste, ki pelje do bližnjega mejnega prehoda pri Rabujezu, se je sinoči zgodila huda prometna nesreča. Trčila sta avtomobila, v nesreči je ostal eden od voznikov ukleščen v razbitinah svojega vozila, da so ga lahko le po posegu gasilcev povlekli iz avtomobila. Moškemu je zdravstveno osebje na kraju nudilo prvo pomoč, bil je v komi. Prepeljali so ga v bolnišnico na Katinari, njegovo zdravstveno stanje je zelo resno. V nesreči je bil ranjen tudi voznik drugega avtomobila. Plaz zasul gradbišče pod Nabrežino Zemeljski plaz je zasul gradbišče za parkiriščem pri nekdanjem hotelu Europa v Nabrežinskem bregu, ki ga preurejujejo v stanovanjski objekt. Plaz (približno 15 tisoč kubičnih metrov zemlje) je zasul nekaj gradbenih vozil. To se je zgodilo ponoči, tako da na gradbišču na srečo takrat ni bilo nikogar. Nesreča na hitri cesti Ob 18.30 je avto peugeot 106 prenaglo vozil po hitri cesti med Šked-njem in 7. pomolom, zadel je cestno ograjo in se obrnil okrog svoje osi. Voznik se ni poškodoval, odsek pa so mestni redarji zaprli do 19.50. Pot prijateljstva Občina Hrpelje-Kozina in občina Dolina nadaljujeta tradicionalno odprtje meje in vabita v nedeljo, 30. marca, na pohod po Poti prijateljstva Beka-Botač. Start bo ob 9.30 na Beki, v Botaču bo pohodnike čakal čaj, za katerega bo poskrbelo ŠKT društvo Zveza Ocizla, kot tudi za toplo malico ob prihodu na Be-ki. Na cilju približno ob 13.30 bodo nastopili: Pupe iz Škofij, harmo-nikaša Niko Poles in Matic Štavar in skupina tambuaršev iz zamejstva. Parenti serpenti v Mieli V sklopu filmske pobude La sta-gione del raccolto, ki želi pomagati ljudem pri sprejemanju staranja, bodo jutri ob 10. uri v gledališču Miela predvajali Monicellijev film »Pa-renti serpenti«. Vstop je prost. 653 Sobota, 29. marca 2008 TRST / bazovica - Pomoč mladinskemu centru v Železnikih Fotografska razstava in nocojšnji dobrodelni koncert V sredo, 26. t.m., je bila v mali dvorani Gospodarske zadruge v Bazovici otvoritev zanimive fotografske razstave s pomenljivim naslovom Kras, kdo bo tebe ljubil. Avtorja fotografij, Jožico Zafred in Borisa Poropata, ter njihovo delo je prestavil arhitekt Boris Grgič, za prijetno glasbeno kuliso pa sta poskrbeli hornistka Jasna Komar in njena sestra, trobentačica, Živa Komar iz Loga pri Ricmanjih. Poslušalci, ki so napolnili dvorano, so z veseljem prisluhnili tudi priložnostnim mislim novinarja Jadrana Sterleta, ki že dolgo spremlja umetniško pot obeh mojstrov. Posrečeno je bilo tudi kramljanje z gospo Francko, protagonistko v videokamero ujetih trenutkov; živo je pripovedovala, kako so nekoč s pregovori o vremenu urejali kmečka opravila in skušali preprečiti dvojno delo. Tako razstava kot nocojšnji koncert (ob 20.30) v Športnem centru Zarja sta vključena v dobrodelno pobudo, ki jo letos že osmič prirejata Skd in MePZ Lipa. Letos bo MePZ Lipa oblikoval koncert z zborom Castel Flavon iz Bocna; v Bocnu je namreč zbor Lipa nastopal na januarskem koncertu, ko se je predstavil z iz- Razstava v dvorani bazovske Gospodarske zadruge kroma borom slovenskih božičnih pesmi. Zbrana sredstva bodo letos namenjena mladinskemu centru v Železnikih, kjer je vodna ujma v septembru 2007 popolnoma uničila igrišče. Ta objekt potrebujejo predvsem domači otroci in mladostniki, ki se pri društvu udejstvu-jejo in jim je bilo igrišče tudi kraj druženja in razposajene ter hkrati varne igre. Po-vodenj je močno poškodovala tudi stanovanjske hiše in gospodarske objekte, tako da domačini težko sodelujejo pri obnavljanju skupne imovine, saj so še sami ostali brez najpotrebnejšega. nocoj - Pod briškim šotorom Koncert Magnifica poklon ZKB mladim Vse se je baje začelo tistega dne, ko je še otrok, Robert Pešut šel z očetom po čevlje. Namesto obutve se je domov vrnil z novo kitaro, ki mu je nedvomno zaznamovala življenje. Legenda ali resnica, dejstvo je, da je danes Robert Pešut prav gotovo svetovno najbolj znan slovenski balkanrock glasbenik, ki ga doma in po svetu poznajo predvsem z imenom Magnifico. Nocoj bo s svojimi komadi nastopil tudi pred tržaškim občistvom na koncertu, ki ga pod briškim šotorom prirejajo, da bi primerno proslavili stoti rojstni dan Zadružne kraške banke. Pod pokroviteljstvom Občine Zgonik in v so-priredbi glasbeno-kulturnega društva Drugamuzika se tako napoveduje izjemno praznovanje rojstnega dne, ki ga zamejski bančni zavod posveča predvsem mladim. Magnificov koncert bo ključni trenutek nocojšnjega glasbenega praznovanja, ki se bo pričelo ob 20.30, najprej z nastopom Ylenije Zobec in nato še Akija Rahimovskega, bivšega lea-derja skupine Parni Valjak. Glasbenik in idol, ki so ga v preteklosti že primerjali slovenski Madon-ni in Davidu Bowijeju hkrati, bo tako prvič v Italiji predstavil pesmi najnovejše plošče Veliki finale, s katero je presenetil predvsem slovensko publiko in bralce osrednjega slovenskega časopisa, ko jim je konec prejšnejga leta, z Delom, podaril tudi komaj nastalo zgoščenko. »Revolucionarna poteza«, ki si jo je nekaj mesecev pred tem privoščil tudi Prince, ko je priložil svojo najnovejšo ploščo londonskemu The Mail of Sunday. Sicer pa so Magnificu drzne poteze in primati všeč: njegovo ime se je namreč zapisalo v zgodovino tudi zato, ker so ravno njemu, kot prvemu glasbeniku na območju Balkana, ponudili pogodbo s produkcijsko hišo Sony Music. Njegov hit Hir aj kam, hir aj go so predvajale radijske postaje vse Evrope, posebno pa so ga vzljubili tudi didžeji v Magnifico Taiwanu in na Japonskem. Nadvse podoben kasnejšemu filmskemu junaku Boratu, se je Magnifico v videoclipu takrat predstavljal občinstvu kot nekakšen balkanski menadžer, njegov hit pa si je za reklamni spot izposodila tudi turin-ska avtomobilska hiša in italijanska kultna televizijska oddaja Le iene. Ob glasbenih dosežkih je Magnifico posebej uspel tudi na filmskem področju. V resnici je tudi pri tem šlo za usodo, saj si je že v najstniških letih želel študirati režijo na ljubljanski AGRFT. Uspeh je kasneje prehitel njegove sanje in ga prepričal, da se odpove filmski bodočnosti in se raje posveti glasbi. A usoda mu jo je še enkrat zagodla in mu omogočila kar nekaj zadoščenj tudi pred kamero, ko je za nastop v filmu Stereotip Damjana Kozoleta prejel celo nagrado. Za isti film je podpisal tudi zvočno kuliso in njegovo glasbo sije nato zaželela še nemška filmska produkcija in pa z Zlatim medvedom nagrajena bosanska režiserka Jasmila Zbanic. Pravi idol slovenskih glasbenih navdušencev, ki je kljub vidni provoka-tivnosti znal vselej prepričati tudi kritiko, bo danes zvečer na kraškem odru odpel vse svoje uspehe, predvsem pa komade novega albuma. Tistega, ki je ravno v zadnjem mesecu skočil iz osemnajstega na peto mesto svetovne World Music Charts Europe. Tistega, ki mu je Magnifico dal naslov Grande finale in o katerem trdi, da predstavlja »zmago svetlih sil nad temnimi«. (Iga) Včeraj danes Danes, SOBOTA, 29. marca 2008 BERTOLD Sonce vzide ob 5.50 in zatone ob 18.30 - Dolžina dneva 12.40 - Luna vzide ob 1.45 in zatone ob 9.40. Jutri, NEDELJA, 30. marca 2008 AMADEJ VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 11 stopinj C, zračni tlak 1008,6 mb raste, veter 42 km na uro vzhodnik severo-vzhodnik, burja s sunki do 72 km na uro, nebo skoraj pooblačeno, vlaga 61-odstotna, morje razgibano, temperatura morja 9,5 stopinje C. [12 Lekarne Občina Dolina Občina Hrpelje-Kozina »NEKOČ JE BILA ... ODPRTA MEJA« jutri, 30. marca 2008 TRADICIONALNI POHOD PO STEZI PRIJATELJSTVA MIMO BOTAČ A DO BEKE zbirališče ob 10. uri na trgu v Boljuncu v Botaču in na Beki kulturni program z nastopom »Tamburaškega ansambla KD Prešeren iz Boljunca« in pozdravi županov obeh občin di informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. uk Kino Od torka, 25. marca, do sobote, 29. marca 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Oširek Sonnino (040 660438), Ul. Alpi Giulie 2 (040 828428), Milje - Ul. Maz-zini 1/A (040 271124). Sesljan (040 208721) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Oširek Sonnino 4, Ul. Alpi Giulie 2, Trg Sv. Ivana 5, Milje - Ul. Mazzini 1/A. Sesljan (040 208721) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Sv. Ivana 5 (040 631304). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraz-nična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nu- ALCIONE - 17.00, 19.00, 21.00, 23.00 »Lo scafandro e la farfalla«. AMBASCIATORI - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Il cacciatore di acquiloni«. ARISTON - 17.00 »Tra una virada e l'al-tra«; 20.00 »Odette Toulemonde - Le-zioni di felicita«; 22.00 »Leoni per agnelli«. CINECITY - 22.15 »10.000 ac«; 19.35, 22.10 »Grande grosso e ... Verdone«; 15.15, 17.25 »Water horse - La leggen-da degli abissi«; 22.20 »Colpo d'oc-chio«; 20.15 »Questa notte e ancora nostra«; 14.45, 16.35, 18.25 »La volpe e la bambina«; 14.40, 16.35, 18.30, 20.25 »Spiderwick le cronache«; 15.20, 17.40, 19.50, 22.00 »27 volte in bianco«; 14.40, 16.35, 18.30, 20.25, 22.20 »L'amore secondo Dan«; 14.55, 17.20, 19.50, 22.15 »Tutta la vita davanti«; 14.50, 17.15, 19.40, 22.10 »Il cacciato-re di aquiloni«. EXCELSIOR - 16.00, 17.45, 19.30, 21.15 »La banda«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.15, 18.30, 21.00 »Un bacio romantico - My Blueberry Nights«. FELLINI - 16.45, 20. 15, 22.00 »10.000 A.C.«; 18.30 »Il falsario«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 15.30, 17.00 »Spiderwick - Le cronache«; 18.30, 20.20, 22.20 »Colpo d'oc-chio«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.40, 18.35, 20.30, 22.20 »Onora il padre e la ma-dre«. KOPER - KOLOSEJ - 14.00, 16.00, 18.00 »Horton Horton«; 15.30, 18.40, 21.00, 23.20 »Očka brez načrta«; 14.40, 17.50 »SOS planet in Morski psi«; 14.20, 16.20, 18.20, 20.20, 22.20 »Kronike Spi-derwick«; 20.00, 22.00, 0.00 »Točka prednosti«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.00, 18.05, 20.10, 22.20 »Tutta la vita davanti«; Dvorana 2: 16.40, 18.20, 20.15, 22.15 »L'amore secondo Dan«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »27 volte...in bianco«; Dvorana 4: 15.50, 18.00, 20.10, 22.20 »Grande, grosso e Verdone«. SUPER - 15.30, 17.10 »Water Horse - La leggenda degli abbissi«; 18.50, 20.30, 22.15 »Questa notte e ancora nostra«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 19.50, 22.10 »Il cacciatore di aquiloni«; Dvorana 2: 17.40, 20.00, 22.15 »Tutta la vita davanti«; Dvorana 3: 17.45 »Spi-derwick - Le cronache«; 19.50, 22.15 »Grande, grosso e Verdone«; Dvorana 4: 17.50, 20.10 »L'amore secondo Dan«; 22.00 »Questa notte e ancora nostra«; Dvorana 5: 17.30 »27 volte...in bianco«; 20.00, 22.00 »Colpo d'occhio«. DRUŽINA ŠUC je odprla osmico, Briščiki 18. OSMICO je odprl Edvard Tul, Mačkol-je - Križpot 121. Nudi tudi domač prigrizek. OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. Tel.: 040-229198. OSMICO je odprl Stubelj v Šempola-ju. OSMICO smo odprli pri Deanu Ver-ginella, na Kontovelu. Tel.: 3488049335. OSMICO je odprl Jadran v Ricmanjih 175. Tel. 040-820223. OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Toplo vabljeni. Tel.: 040-327104. OSMICO je odprl Pahor Mario v Jam-ljah. OSMICO je odprl Škerk Boris v Pra-protu. Tel. 040-200156 PRI PIŠČANCIH so Ferfolja odprli osmico. Točijo belo in črno vino ter nudijo domač prigrizek. Toplo vabljeni! V MEDJI VASI sta odpra osmico Nadja in Walter. Tel.: 040-208451. V SAMATORCI št. 2 je odprl osmico Walter Pipan. Tel. 040-229261. Zlata poroka Ersilio in. Čestitke HI Osmice DREJČE FERFOLJA ima odprto osmi-co v Doberdobu. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. Danes v Krogljah vsa zbrana družba je vesela, ker že 50 let je odkar sta se ANGELA in ŠILJO vzela. Zdravja, sreče, plesa in kar korajžno naprej jima želijo prijatelji iz Brega, Milj... in še kej. Danes praznujeta 50 let skupnega življenja ANGELA in ARSI-GLIO PREMOLIN iz Krogelj, želimo vam še mnogo zdravih in srečnih let v krogu družine. Ko v družbi boste bili, primite kozarce vsi, naj pesem Živitore zadoni. Vida z družino. DRAGA JUSTINA!Iz sosednjega vejevja se ti oglašamo tudi mi. Izvedeli smo, da si v teh dneh praznovala tvoj rojstni dan, želimo ti vse najboljše. Pozdravljamo te v tvoji drugi domovini! Tvoj Branceljev rod. Naj se sliši, naj se zna, da danes naš nono ANGEL rojstni dan ima. Voščimo ti vse najboljše in skrivnost izdamo, da te zelo rade imamo. Tvoje Lisa, Gaia in Martina. GIADA, voščim ti vse najboljše in pošljem ti koš poljubčkov. Tvoj Matija. / TRST Sobota, 29. marca 2008 1 1 Zveza cerkvenih pevskih zborov vabi na revijo otroških in mladinskih pevskih zborov Pesem mladih 2008 Pomorska postaja v trstu - MJVČS, 29. marca, ob 16. URI Danes nastopajo: OPZ Zgonik, OPZ OŠ Albert Sirk, OPZ OŠ Stanko Gruden, OPZ OŠ Virgil Šček, OPZ Friderik Baraga, OPZ Ladjica, OPZ OS France Bevk, OPZ Glasbeni ustvarjalci, OPZ Kraški cvet, OPZ Vesela pomlad, MIPZ Ladja, Vokalno-instrumentalna skupina Katizbor, MIDPS Vesela pomlad, MIPZ Kraški cvet. Edward Albee KDO SE BOJI VIRGINIE WOOLF? Režija: Nenni Delmestre asistentka režije: Lina Vengoechea prevod: Zdravko Duša Igrajo: Maja Blagovič, Nikla P.Panizon Janko Petrovec, Vladimir Jure izven abonmaja v torek, 1. aprila ob 19.00 z italijanskimi nadnapisi brezplačna tel. številka 800 214302 ali +39 040 362542 jera casa M Izleti v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev Občino Milje Zadružno kraško banko 30 - letnica zbora Jadran V GLEDALIŠČU VERDI V MILJAH DANES, 29. MARCA OB 20.30 Sodelujejo prijateljski zbori Me PZ Slovenec - Slavec, MPZ Fran Venturini, MPZ Valentin Vodnik VLJUDNO VABLJENI! KRUT prireja 7-dnevno ekskurzijo na Makarsko od 5. do 11. junija. Podrobnejše informacije in vpisovanje na sedežu KRUT-a v ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. Vabljeni! IZLET SPDT V VIPAVSKO DOLINO: Zaradi slabega vremena je bil izlet na Velikonočni ponedeljek (24. marca 2008) prenešen na nedeljo, 6. aprila 2008. Pohod, ki bo potekal po Vertovčevih poteh , to je po lopo označeni poti, ki nas vodi skozi vasi zgornje Vipavske doline ni težaven in zato primeren za vse. Udeleženci se bodo zbrali ob 8.30 pri spomeniku v Križu. Od tu se bodo z osebnimi avtomobili odpeljali v Ustije pri Ajdovščini. Vse potrebne informacije Vam nudi vodja izleta Livio - tel. 040/220155. (L.S.) SEJEM VINITALY v Veroni. Pridi z nami, gremo z avtobusom v nedeljo 6. aprila 2008, odhod iz Trsta ob 6. uri, iz Gorice ob 6.50. Potrdi tvojo prisotnost na tel. št.: 0481-32283, Daniela Mar-kovič ali na E-mail: daniela_onav@ya-hoo.com. H Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Istrska ulica, Ul. A. Valerio 1 (univerza) SHELL: Drevored Campi Elisi 1/1 Q8: Domjo (Strada della Rosandra), Ul. DAlviano 14 TOTAL:, Ul. Brigata Casale, Sesljan -drž. c. 202 (km 27) ESSO: Milje - Ul. Battisti 6, Pokrajinska cesta km 8+738 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: - Ul. F. Severo 2/3 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Katinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carna-ro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL: Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL: Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. ZÜ] Obvestila VABIMO VAS na lep in prijeten štiridnevni izlet v Plitvice, Šibenik, Split, Medjugorje, Mostar in Sarajevo. Odhod bo 24. aprila iz Trsta ali iz Opčin. Info na tel. št. 333-1461383. KRD DOM BRIŠČIKI vabi vse občane nad 70. letom starosti iz Devina Na-brežine, Zgonika in Repentabra, na tridnevno letovanje v toplice v Dobrno, od petka, 23. maja 2008 do nedelje, 25. maja 2008 (s polnim penzionom). Odhod z avtobusom 23. maja 2008, ob 8. uri s trga Sv. Roka v Nabrežini (Občina Devin Nabrežina) ter ob 8.15 na trgu v Briščikih (Občina Zgonik), ob 8.30 pri spomeniku v Repnu (Občina Repentabor). Povratek na nedeljo, 25. maja, v popoldanskih urah. Za podrobnejše informacije in vpise, pokličite v večernih urah na tel. št.: 346-5913119 (Norma) ...in to čimprej, saj so mesta omejena! SKD VALENTIN VODNIK vabi na niz spomladanskih srečanj, ki bo na sedežu društva: v sredo, 2. aprila, ob 20. uri predavanje o zdravi prehrani in naravnemu zdravljenju: predavala bo prof. Nena Prohinar, v torek, 8. aprila, ob 20. uri srečanje z Vesno Guštin kraške dobrote v njenih knjigah, v sredo 23. aprila ob 20.30 predvajanje filma o Majen-ci leta 2006 in 2007 Vojka Jercoga, sledila bo vsakoletna pokušnja vin. SKLAD MITJA ČUK obvešča, da je izšel 6KRAT št. 1-2 2008. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 1. aprila 2008, ob 20.45, na sedežu na Padričah redna pevska vaja. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi člane in prijatelje filateli-je na 4. redno sejo, ki bo dne 2. aprila 2008, ob 19. uri, v Gregorčičevi dvorani v Ul. S. Francesco 20. OBČINA DOLINA odborništvo za proizvodne dejavnosti vabi vse vinogradnike, ki bi se želeli udeležiti občinske razstave domačega vina v sklopu letošnje Majence, da prinesejo vzorce (tri steklenice za vsako vrsto vina) najkasneje do četrtka, 3. aprila 2008, ob 12. uri, na županstvo občine Dolina. DRUŠTVO TAO organizira tečaj REIKI prve stopnje. Tečaj se bo odvijal v soboto, 5. in nedeljo, 6. aprila 2008, na sedežu društva v ul. San Maurizio 9/F. Dodatne informacije: 340-1607908 -Breda. ODBOR DRUŠTVENE GOSTILNE NA OPČINAH vabi člane na redni občni zbor Društvene gostilne na Opčinah, kateri se bo vršil v prvem sklicanju v soboto, 5. aprila 2008, ob 8. uri, v prostorih Društvene gostilne, Alpinska ul. 18, in v drugem sklicanju v sredo, 9. Bambičeva galerija vabi na odprtje likovne razstave ManueIe FmsoNE POTI SRCA Slikarko bo predstavila Jelka Cvelbar Pesmi Marine Bernard in France Cuschie Glasbeni utrinek: Lucilla Delben - glas in kitara Ponedeljek, 31. marec ob 20.30 Razstava bo odprta do 19. aprila aprila 2008, ob 20.30, v prostorih Sklada Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opčine. SKD TABOR ob 40-letnici delovanja vabi vse člane in članice v nedeljo, 6.apri-la 2008, ob 12.uri, pred Prosvetnim domom na SKUPINSKO FOTOGRAFIJO društvenih članov. »Podvigu« bomo nato skupaj nazdravili na dvorišču Prosvetnega doma. Za podrobnejše informacije so na razpolago društveni odborniki in spletna stran www.skdta-bor.it. VZPI-ANPI sekcija Devin-Nabrežina vabi na praznik včlanjevanja 2008, v nedeljo, 6. aprila 2008, od 16. ure, v gostilni Pri Borisu v Mavhinjah. SLAVISTIČNO DRUŠTVO TRST-GO-RICA-VIDEM in Zveza slovenskih kulturnih društev prirejata tečaje namenjene vsem, ki bi radi izboljšali svojo izre-ko in znanje slovenskega jezika. Odvijali se bodo v Gregorčičevi dvorani na sedežu ZSKD v Trstu, v popoldanskih urah vsak torek od 8. aprila 2008 dalje. Tečaj zborne izreke za začetnike in nadaljevalce bo vodila gospa Ajda Ka-lan, priznana mentorica za kulturo govora. Delavnico javnega nastopanja pa bo vodila prof. Polona Kukec. Prijave in informacije na ZSKD, tel. št.: 040635626. NŠK - SLOVENSKI INFORMATIVNI CENTER razpisuje natečaj za znak oz. grafično podobo Narodnega doma v Trstu. Dodatne informacije in razpis so na razpolago v Sic-u (ul. Filzi 14, tel. št. 040-3481248, urnik: ponedeljek-torek-četrtek 10-12 in sreda-petek 16-18, elektronski naslov info@narodni-dom.eu) in v Narodni in študijski knjižnici (ul. sv. Frančiška št.20). Natečaj zapade 15. aprila 2008. ASD POLET vabi vse bivše kotalkarje na sestanek ki bo v ponedeljek, 21. aprila 2008, ob 20.30, na Pikelcu, za sodelovanje na prireditvi ob 40. letnici ustanovitve društva, ki bo v soboto, 14. junija 2008. Vabljeni! RAZPIS SLOVENSKEGA RAZISKOVALNEGA INŠTITUTA ZA FUNKCIJO RAVNATELJA INŠTITUTA Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI) razpisuje javni natečaj za funkcijo ravnatelja Slovenskega raziskovalnega inštituta za 4-letno obdobje. Pogoji in oblike prijave so na razpolago interesentom na sedežu Slovenskega raziskovalnega inštituta (SLORI), Trst, Trg Giotti 1, tel. 040-636663. Rok za prijavo je 21. april 2008. POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE Zveze slovenskih kulturnih društev za osnovnošolce se bodo letos odvijale v Rakovem Škocjanu od 21. do 26. julija 2008. Dodatne informacije nudi ZSKD (tel. št. 040-635626, 0481-531495). MEDNARODNA LIKOVNA KOLONIJA v soorganizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev za srednješolce se bo odvijala na Debelem Rtiču od 27. julija do 2. avgusta 2008. Dodatne informacije nudi ZSKD (tel. št. 040-635626, 0481531495). 0 Prireditve SKD TABOR obvešča, da je med delavniki v popoldanskih urah med 16. in 19. uro odprta fotografska razstava »Sta-ranzano - Le donne, i lavori nel Nove-cento« (Štarancan - Ženske in delo skozi dvajseto stoletje). Vabljeni na ogled! V NABREŽINSKI ŽUPNIJSKI DVORANI bo do 6. aprila 2008 na ogled tradicionalna razstava pirhov iz vsega sveta. Sodelujeta Silva Bogatec in Claudia Raza. Urnik: četrtek in sobota od 16. do 19. ure, nedelja in prazniki od 9. do 12 in od 16. do 19. ure. BAZOVICA: KRAS, KDO BO TEBE LJUBIL Skd in MePZ Lipa vabita na razstavo fotografij Jožice Zafred in Borisa Poropata v Gospodarsko zadrugo v Bazovici. Urnik razstave: sobota, 29. marca, 19.00-20.00; nedelja, 30. marca, 11.00-12.00; četrtek, 3. aprila, 19.3020.30; petek, 4. aprila, 19.30-20.30; sobota, 5. aprila, 19.30-20.30; nedelja, 6. aprila, 11.00-12.00. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev, Občino Milje in Zadružno kraško banko vabi danes, 29. marca 2008, ob 20.30, na 30-letnico zbora Jadran v gledališču Verdi v Miljah. Sodelujejo prijateljski zbori MePZ Slovenec-Slavec, MPZ Fran Venturini, MPZ Valentin Vodnik. MEPZ LIPA v sodelovanju s Skd LIPA iz Bazovice vabita danes, 29. marca 2008, ob 20.30, na dobrodelni koncert zborov Mepz LIPA in Moz CASTEL FLA-VON iz Bolzana, v Športnem centru Zarja v Bazovici. Zbrana sredstva bodo namenjena mladinskemu centru v Železnikih, kjer je vodna ujma septembra 2007 povsem uničila objekte. »NEKOČ JE BILA... ODPRTA MEJA« Občina Dolina in Občina Hrpelje-Ko-zina vabita v nedeljo, 30. marca 2008, na tradicionalni pohod po »Stezi prijateljstva« mimo Botača do Beke. Zbirališče ob 10. uri na trgu v Boljuncu. V Botaču in na Beki krajši kulturni program z nastopom Tamburaškega ansambla KD Prešeren iz Boljunca. KD IVAN GRBEC Škedenjska ul. 124, vabi v nedeljo, 30. marca 2008, ob 17. uri, na predstavitev 32. knjige zbirke Glasovi »Kruh in Ribe«, avtorice Nade Ravbar Morato. Knjigo in založnico Celjsko Mohorjevo družbo bosta predstavila urednica zbirke Glasovi doktor Marija Stanonik in predstavnik založbe Matija Remše. Predstavitev bo popestrilo branje prispevkov iz Škednja ter ŽPS Ivan Grbec, pod vodstvom Mar-jetke Popovski. OBČINA REPENTABOR s sodelovanjem odborništva za kulturo tržaške pokrajine vabi v nedeljo, 30. marca 2008, ob 17.30, v kulturni dom na Colu, na ogled igre »Ma ... quanti semo a zena?« gledališke skupine »Gruppo proposte tea-trali - F.I.T.A.«. SKD TABOR vabi v nedeljo, 30.marca 2008, ob 18.uri, v Prosvetni dom na Opčinah, na ogled predstave »Amour, amore, Liebe... na trnek se lovijo ribe«. S komedijo v dveh dejanjih gostuje Gledališka skupina KD Brce iz Gabrovice pri Komnu. Režija S. Verč. SKD VIGRED IN KD RDEČA ZVEZDA vabita v nedeljo, 30. marca 2008, ob 18. uri, v telovadnico v Nabrežino, na 14. revijo otrok in mladih »Vsi smo prijatelji«. Prostovoljni prispevki bodo namenjeni združenju AGMEN, ki pomaga otrokom z rakastimi obolenji. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV IN ODBOR ZA LITERARNO NAGRADO VSTAJENJE vabita v ponedeljek, 31. marca 2008, v Pe-terlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na slovesno podelitev nagrade Vstajenje Bojanu Pavletiču za knjigo »Devet velikih jokov«. Nagrado bo izročil predstavnik Zadružne kraške banke z Opčin, ki je finančno podprla nagrado. Poje Moška pevska skupina Sv. Jernej pod vodstvom Janka Bana. Začetek ob 20.30. SKD VIGRED vabi v sredo, 2. aprila 2008, ob 20.30, v Štalco v Šempolaju, na gostovanje dramske skupine Slovenec iz Boršta, ki se bo predstavila z veseloigro »Je še zmjerej kej nauga«. SKD BARKOVLJE IN FOTOVIDEO TRST 80 s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete prirejata filmski večer »Stereoskopskih slik« v petek, 4. aprila 2008, ob 20.30, na sedežu SKD Barkovlje, Ul. Bonafata 6. NA BONOMOVEM DOMU Dijaki in profesorji 1. klasičnega razreda Liceja France Prešeren v Trstu Vas vljudno vabimo na prireditev, ki bo v soboto, 5. aprila 2008, ob 11. uri, v gledališču Ri-creatorio E. Toti, Ul. del Castello 3. V okviru projekta »Dober dan, buon giorno, Bonomo!« bomo pripravili fotografsko razstavo o palači škofa Petra Bonoma, srečanje bodo obogatila besedila, glasbene točke in nastop priložnostnega pevskega zbora. Veseli bomo, če boste prišli. Pričakujemo Vas! 0 Mali oglasi DAJEM V NAJEM prostorno garažo v Barkovljah, Ul. Nicolodi. Tel.: 3334154687. FOTOKOPIRNI STROJ canon CLC 320-color prodam po zmerni ceni. Informacije: 040-215220 med 8. in 14. uro. GOSPA išče delo v gospodinjstvu, 56 ur dnevno. Tel.: 331-9078762. KRAŠKI OVČAR mladič, samček, krasen, cepljen in mikrocepiran, z odličnim rodovnikom prodamo. Tel.: 040-226207, ob večernih urah. KUPIM TRAKTOR 25-30 cv, lahko tudi starejši. Tel 040-299442. NA OPČINAH Ul. degli Alpini 85, dajemo v najem večnamenski prostor (40 kv. metrov). Tel.: 333-1129574. NA OPČINAH prodam stanovanje veliko približno 90 kv. metrov z velikim skupnim vrtom. Tel. 3402244780. NUDIM pomoč pri obrezovanju oljčnih dreves. Tel.: 338-9176435. PRODAM belo vino. Tel.: 3485209952. V BORŠTU dajem v najem preurejeno in na novo opremljeno stanovanje, 80 kv. metrov s samostojnim ogravanjem, balkonom in parkiriščem, idealno za dve ali tri osebe. Tel. na 339-4484840 v jutranjih in večernih urah S Poslovni oglasi V SV. KRIŽU ODDAM licenco za gostinski obrat in picerijo - dobro vpeljan - velik vrt in otroško igrišče, dvorana za ples (tudi zunaj), raženj na prostem. Tel. 3333635752. PODJETJE NUJNO išče zidarje in vajence. Tel. 335-284754. IŠČEMO NATAKARICO/JA lepe postave, z izkušnjami. Tel. 3333635752. DIJAŠKI DOM IZ TRSTA IŠČE sodelavca za delo na socialnem in vzgojnem področju. Zainteresirani naj pošljejo svoj curriculum na naslov info@sddsk.org KMEČKI TURIZEM ŠVARA V TRNOVCI j e odprt ob četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah. Tel. 040/200898 KMEČKI TURIZEM UŠAJ - NA-BREŽINA 8 j e odprt ob petkih, sobotah, nedeljah in ponedeljkih do 12. maja. Prispevki Namesto cvetja na grob Antona Čer-neka darujeta Alekseja in Primož 30,00 evrov za AŠD Sloga - Tabor. Namesto cvetja na grob Vinkota Krečiča daruje družina Kemperle 15,00 evrov za SKD Barkovlje. Namesto cvetja na grob gospe Darinke Cerovac - Gratton darujejo Albina, Clara, Jole in Peter 40,00 evrov za Godbeno društvo Nabrežina. V isti namen daruje nekdanja kolegica Firmina 15,00 evrov za Godbeno društvo Nabrežina. Namesto cvetja na grob Marije Cla-ri darujeta Andrej in Isabella Blason 25,00 evrov ter Miranda in Renato Blason 25,00 za Sklad Mitja Čuk. Ob priliki Mirandinega praznika darujejo prijatelji 75,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Ob 5. obletnici smrti moža Antona daruje žena Dora Rapotec 50,00 evrov za PD Slovenec. Ob 3. obletnici smrti dragega Božeta Pertota daruje družina 50,00 evrov za Godbeno društvo Nabrežina. V spomin na Marijo Paulina vd. Suban, Darinko Cerovac por. Graton in Jožka Kuka darujeta Bogomila in Berto Doljak 30,00 evrov za Gorbe-no društvo Nabrežina. V spomin na Darka Mozetiča darujeta Vera Tuta in Ivica Švab 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Ob smrti NONOTA sočustvujejo z Nicolasom Starcem in družino sošolci II. razreda OŠ F.S. Finžgarja in njihovi starši 12 Sobota, 29. marca 2008 KULTURA TOMIZZOV DUH Bonaman & Dobravoja Milan Rakovac / Gledam po Istri prišleke z vseh strani in, zgrožen nad seboj, začutim odpor. Pa se spomnim na Tomizzo, ki mi je za hrvaško televizijo govoril, kako je s ponosom gledal, ko je Istra lepo sprejela pregnance, ki so leta 1991, na začetku vojne na Hrvaškem, prihajali iz Vukovarja, Zadra, Dubrovnika - tako, kot je pred stoletji sprejela tudi naše prednike. In sklenem z edinim možnim; mi, do ma či ni, se mo ra mo odpre ti in no vim pomagati, da se vrastejo v Istro, v nas, kot so se naši prapradedje zlili v tedanje staroselce. Qua ghe vol una bonaman. Dobraruka je potribna naša za nje, za te brižne fureš-te, ča nan več boti delaju dišpete i se strše kako i petešiči da bi zapovidali, ma ne more pu las trič peteši ni zapovidati. Pak alo ra dobraruka njin se če, če ben razumiti. Kad god nemočno pokleknem nad foj-bom na ših raz do ra, ko ji se čudes nom mis -tikom povremeno obnavljaju, prelistam To-mizzu: »Zgroženo po Poreču lutam medu novim imigrantima, jer oni ne znaju što je to canavazza, bobole, španjuleti. Prije bih pi-tao »ča imate ča za šugo«, »gave un pochetin de muscolo«? Sad mi vele »molim? Ne razumijem.« Piše Tomizza o dobu exodusa: »Fu lui a dirci per primo come a Giurizzani fosse-ro scese piu' di dieci famiglie dall' interno con i carri, la roba e tutto. Avevano occu-pato le case, forzato le serrature, buttato giu' le finestre. Una famiglia di Montona era entra ta nel la casa di Vale rio, un ' al tra di Pin -guente in quella di Cardo, una terza di Cas-tagna nel la casa di Facio. Questo lo ave va raccontato uno di Petrovia che era uscito col permesso speciale perche' la sua vecchia si trovava in fin di vita«... Tako se i ja čutin kako fur ešt i tamo di san doma. Sve se više osječam kao stranac i u mjestima mog djetinjstva. Ne snalazim se više u Poreču, gradu u koji smo dolazili zadivljeni i puni straha, vrteči klobuk u ru-kama, uz prijezirne poglede gradana, i po koju uvredu. Jer to ni za me više nije onaj grad, koji smo uzdigli u čarobnu turističku meku Europe, svojim pobjedničkim elanom. Ma chi xe 'sti qua? O Dio mio, ma che gente! Co muoj! Kafiči na pjaci puni nikih fureštih ljudi, brižnih ljudi ča su pobigli ča iz Vukovara, Bugojna, Srebrenice. Izolirani u svoja sječanja i tugu, srkuču kavu u za njih stranom gradu, a domači koji su do jučer i sami bili stranci, gledaju ih hladno i rezervira no. I uoni su bili Bonavoia, Dobravoja, kako naši galijoti kad je rabilo poč na Lepant ves la ti i Tur ke tuči, za dob ru pla ču Serenis -si mu i Duž da na šega Pris vit le ga slu žiti. Tako su uvi ljudi ča se klate po kaletan i pja-cetan naših misti, mladi i j oš u fuorci ma prez de la ni pu osla, s to kakovon pen zijon, pak kriedu bogu dane, ne znajuči ni ča bi z sobon ni z nas dru gih. Ni mi ne zna mo ča š njima. Ka ko ni Tomiz zini esu li u lo go ru mrež Slovienci na krasu zguora Tsrta. Nisu hi ma-rili domači, kako ni uoni njih. Ni bilo lipo ni jeni ma ni dru gima: »Guardate un po' in giro chi hanno spe-di to qu assu '. Tut ta gen te del la cam pagna, dell' interno. Quelli di Capodistria, Isola e Pi ra no stan no in cit ta', per gli al ber ghi, e mangiano in mense pubbliche, che sono per tutti. Ma loro hanno chi batte i pugni sul ta-vo lo, e chi e de e pro tes ta per lor o. Noi con i Savrini, e ancora ringraziare Iddio finche' ci tengono, se no dove te ne vai con la famiglia, i figli, o magari i tuoi vecchi?«. Bonaman e bonavoia, dobraruka i dob-ravoia. Ni nan lako, ma vero je njin i teže nego nami. Naši ljudi kako da gube pacijenci-ju, po oštarijah se njrga kako Istra gubi sa-mu sebe, kako bi nan furešti jopet stili za-povidati. Rečen jenon pretelju ča se maša ja-di ra di tih stva ri; na de set ke ti su ča imi gra -nata došlo je pod Austrijom, na desetke ti-suča iz Italije, na desetke tisuča iz Jugoslavije, nove tisuče iz Hrvatske i Bosne. Naši pak su odla zili, na de set ke, na sto ti ne ti su -ča, a Istra je uvijek ostajala, i postajali su Is-trani i oni koji su jučer došli. Ši, ši, govori mi prijatelj, ma uvi bi stili zapovidati. Pak ča, vajk su nan stili zapovidati furešti, ki je do ša! Ma ni su mo gli. Su nan bili štajerski i madarski jendar-mi i financi, pak regnicoli fašištoni maještri i capovilla, pak lički i šumadinski milicione-ri, pak bosanski aršenaloti i kamarijeri, pak sad nazda zguora su nan došli nevuoljniki nesričniji nego mi drugi, pak svejieno Istra je ustala Istra. E lori tutti i xe diventadi Istriani, chi prima, chi dopo, e cussi' la sara' de novo. Xe' l Istria che assimila, bona, bella, ma največ ud sviega pacijentani naš svit ča je kapac po-tr pi ti i raz umi ti. Je potrib no potrib nen da ti dob ruruku, je dobro dobruvolju pokazati mu; kako ča su bi le na še an ti ke užan ce. Sada je posvud tih naših dižgracijanih Slavinci ča su došli simo bižieči ud rata i mižierije. Svi smo mi to kako furešti, ako popensamo, pak alora popen-sajmo. Naš mi kro koz mos se vno vič in spet na novo poseljuje, po istrskih in dalmatinskih ladjedelnicah že dela na tisoče bosanskih, ukrajinskih, bolgarskih, albanskih, srbskih, romunskih delavcev... Julijska krajina pa je že tako in tako pravi Babilon. Raste nov, drug in drugačen svet, ki ga moramo sprejeti in sodelovati v njegovi novi podobi. Tudi tak svet je naš svet in le strpen in odprt lahko novim, drugim in drugačnim pomaga da postanejo - naši. umag Sandro Damiani o Mednarodnem tednu monodrame V Umagu se bo od 31. marca do 6. aprila odvijala prva izvedba Mednarodnega tedna monodrame, ki ga prirejata Ljudska univerza v Umagu in krajevna Italijanska skupnost. Vgledališču univerze Ante Babic (preko 400mest) in v gledališču Fulvio Tomizza (150 mest) bodo vsak dan ob 19. uri na sporedu monodrame umetnikov in gledališč iz Hrvaške, Slovenije in Italije. Umetniško vodstvo je prevzel Sandro Damiani, bivši ravnatelj Italijanske Drame na Reki, novinar in gledališki kritik, ki nam je predstavil novi festival. Ljudska Univerza Ante Babic je kot glavni pobudnik kulturnega dogajanja v Umagu čutila potrebo po gledališkem dogodku v letnem času, ki je prav iz kulturnega vidika ponujal najmanj spodbud. Dogodek naj bi imel po možnosti državno odmevnost, a brez velikih finančnih in logističnih bremen. Povabili so me k sodelovanju in sem si čisto spontano zamislil pobudo posvečeno monodrami, ki naj bi kot oblika ustrezala potrebam. Po drugi strani je Hrvaška pogrešala tovrstni festival, kar bi lahko presenetilo, a pomanjkanje-in posledično povpraševanje oz. ponudba- se je jasno zrcalilo v skromnem zanimanju hrvaških gledališčnikov do te oblike. Kdo so protagonisti te prve izvedbe? Program bo obsegal sedem predstav, od katerih šest v tekmovalnem sporedu. Žirijo sestavljajo predsednik Združenja gledaliških kritikov Hrvaške Boris B.Horvat, novinar italijanskega časnika Messaggero Veneto Mario Brandolin, ravnateljica Ljudskega gledališča v Pulju Gordana Jeromela Kajic, pisatelj Milan Rakovac, predsednik Italijanske skupnosti v Umagu in avtor komedij v narečju Giuseppe Rota. Začeli bomo s predstavo Monija Ovadie v produkciji Promo-Music iz Bologne »Rabinovich in Popov«. Sledili bodo Zijah Sokolovic z uspešnico »Glumac je glumac, je glumac...«, Vilim Matula s predstavo »Točka«, Natalija Dordevic s tekstom po Čehovu »Potrošeni snovi«, Dramma Teatro iz Pescare s predstavo »Musineri« v izvedbi Susanne Costaglione, Slovensko stalno gledališče iz Trsta z dramo »Moj Kras«. Izven tekmovanja bo program sklenila »Marlene Dietrich« s Ksenijo Prohasko in pianistom Ivanom Bo-zičevicem. Žirija bo podelila dve nagradi, za predstavo in za interpreta, publika pa eno. Na katero publiko ciljate? Tovrstna pobuda na malem »trgu«je gotovo ri-skantno dejanje. Prav zaradi tega smo povabili priznane umetnike ali lokalno manj znane ustvarjalce z močnimi predstavami (o Dordevicevi so hrvaški mediji veliko govorili in pisali, predstava »Musineri« o tragediji italijanskih rudarjev v Belgiji pa je prejela nagrado Franco Enriquez), poleg pomembne ustanove kot je Slovensko stalno gledališče z uprizoritvijo Sla-taperjevega teksta v slovenskem jeziku, kar je veliko in pohvalno kulturno dejanje. S tako ponudbo upamo, da bomo lahko privabili gledalce in predstavnike medijev iz okoliških krajev, a tudi iz dveh najbližjih prestolnic, Zagreba in Ljubljane. Festival ima mednarodno zasnovo. Kako boste zadostili potrebam večjezične publike? So mi že očitali, da ne bo nadnapisov v hrvaščini, meni pa se zdi nemogoče, da gledalci iz Istre in sploh kulturno osveščeno občinstvo ne bi razumelo predstav v italijanščini in slovenščini. Predvsem v primeru predstav, kjer ni večglasnih pogovorov. Dogovori so potekali med ustanovami ali z osebnimi stiki med umetniki? Povezali smo se s posameznimi umetniki, razen v primeru SSG-ja. Vse ostale produkcije so v določenem smislu last interpreta. Po drugi strani redke gledališke ustanove uprizarjajo monologe, predvsem v Italiji, in navadno zaupajo tovrstne predstave nedotakljivemu zvezdniku, ki je večkrat nedotakljiv tudi s finančnega vidika. V prihodnji sezoni upam, da bom lahko računal na prisotnost ostalih dveh tržaških stalnih gledališč s predstavo Stalnega gledališča FJK z Danielo Giovannetti po Magrisovem tekstu in z mo-nodramo v produkciji gledališča La Contrada, katere je protagonistka Ariella Reggio. Festival naj bi postal vsakoletna pobuda? Festival naj bi se odvijal letno, seveda v primeru, da bo letošnja, prva izvedba dovolj uspešna. Do sedaj me je presenetil izredno dober odziv medijev in po kritju sodeč bi si morali pričakovati primeren obisk publike. Vsakoletni festival po drugi strani zagotavlja kvaliteto z večjim odmevom, pričakovanjem, sponzorji in pokrovitelji. Rossana Paliaga Umetnik in računalnik V Mestni galeriji Piran so včeraj odprli razstavo del Edvarda Zajca z naslovom Umetnik in računalnik. Predstavljene so fotografije in video dela od leta 1984 do danes, ki umetnika postavljajo predvsem v polje sodobne umetnosti. V svojih pristopih avtor raziskuje predvsem aktualna vprašanja na področju računalniškega videa. Razstava v Mestni galeriji v Piranu je izpeljana iz retrospektivne razstave, ki jo je v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani pripravila kustosinja Breda Škrjanec. Kot pravijo v obalnih galerijah, je Edvard Zajec umetnik slovenskega (tržaškega, op.ur.)porekla, ki velja za enega od svetovnih pionirjev računalniške umetnosti in predstavnika umetniške avantgarde. Zanj je značilna uporaba idej in materialov, ki jih je črpal iz raznih kultur in disciplin, razpoznaven pa je predvsem po uporabi računalnika kot sredstva za umetniško izražanje. Izobraževal se je v Trstu, Sloveniji in ZDA, kjer je dobil priložnost delati z računalnikom, ko so bili ti še dragi in nedostopni širši javnosti. Leta 1980 je na Univerzi Syracusa v New Yorku ustanovil oddelek za računalniško umetnost, ki ga vodi še danes. Ob razstavi je izšel slovensko-angleški katalog Edvard Zajec, Umetnik in računalnik: od začetkov do sedanjosti. Razstavo v Mestni galeriji v Piranu je v sodelovanju s kustosinjo Bredo Škrjanec pripravil Vasja Nagy, odprta pa bo do 16. maja. trst - Srečanje v Narodnem domu priredilo uredništvo revije Konrad Množica za Borisa Pahorja O njegovem delu spregovorila Marija Pirjevec - Prisoten tudi rektor Francesco Peroni bled - Mednarodno srečanje pisateljev Zgodovina naj bo vir miru ne pa vojn TRST - Velika dvorana Narodnega doma je bila včeraj premajhna in marsikdo je moral pisatelju Borisu Pahorju prisluhniti stoje. Srečanje, ki ga je priredila tržaška revija Konrad, je privabilo res veliko ljudi: vnovični dokaz, kakšno odmevnost doživlja ta čas šti-riindevetdesetletni pisatelj. Poseben pečat je dogodku dalo pokroviteljstvo tržaške univerze, ki jo je za govorniško mizo zastopal njen najvišji predstavnik - rektor Francesco Peroni. Pisatelju je izrekel dobrodošlico v imenu univerzitetne inštitucije, a tudi kot njegov velik občudovalec in izrazil zadovoljstvo, da se je včerajšnje srečanje odvijalo v Narodnem domu: stavbi, ki je leta 1920 pridobila simboličen pomen, na katerega tržaška univerza noče pozabiti. »Danes v v tej stavbi gradimo bodočnost in to s slovensko skupnostjo, ki je ob naših študentih prisotna v njej.« Rektor je poudaril, da posvečajo italijanske univerze leto 2008 šestdesetletnici italijanske ustave: tudi srečanje z Borisom Pahorjem spada med tovrstne prireditve, saj se je ustava rodila iz tragedije, ki jo je doživel na lastni koži. Predstojnica Visoke šole za prevajalce in tolmače Lorenza Re-ga je (v slovenščini) obnovila zgodovino svoje fakultete; ustanovili so jo leta 1954 in na njej od vsega začetka poučevali tudi slovenski jezik. V zadnjih letih se njegovemu učenju posveča vse več študentov, za kar nosi po Reginem mnenju, največjo zaslugo prof. Marija Pirjevec. Prav slednja je včerajšnji množici spregovorila o Pahorje-vem življenju in delu, na kar je pripoved nadaljeval pisatelj sam. In tudi tokrat postregel z zanimivo zgodbo, ki je šla od obdobja, ko je v Trstu pridigal Primož Trubar ...do bodočnosti. V kateri naj Trst ponovno postane evropsko mesto. (pd) Mednarodno srečanje pisateljev na Bledu je namenjeno tudi srečevanju narodov, ki so v konfliktu, in vzpostavljanju temeljev za mir. Vir zanj je lahko zgodovina, ki pa je večkrat vzrok za vojne, saj pogosto postane inspiracija za mit, so na včerajšnji okrogli mizi spomnili udeleženci srečanja, na katerem letos zaradi spora ni Kosovcev in Sr-bov.Predsednik Mirovnega komiteja Mednarodnega PEN Edvard Kovač je na okrogli mizi, kije bila posvečena etičnemu odnosu do zgodovine kot viru miru, poudaril, daje bil doslej odnos do zgodovine pogosto vzrok za vojne. Prav v primeru Kosova in Srbije se pokaže, da gre odnos do zgodovine pogosto onkraj zgodovinskih dogodkov in da zgodovina postane inspiracija za mit in iracionalno predstavo, ki drugega očrni ali pa mu da status manjvrednosti. Veliko odgovornost pri predstavljanju zgodovine imajo tudi pisci in prevajalci. Prevod starih tekstov in ohranjanje originalov je namreč lahko velik vir za ideje miru. Biblija, ki je najbolj brana in prevajana knjiga na svetu, se začne z bratomorom in nasilje ter vojne se nadaljujejo vse generacije v človeštvu. Vendar čeprav teče pripoved o vojni, je njeno sporočilo mir. »Ta biblični paradoks med zgodbo in sporočilom opozarja, da mir ni dejstvo, ampak etična zahteva oziroma klic v kontekstu nasilja. Mir je tisti, ki ga moramo šele doseči,« je pojasnila francoska pisateljica Monique-Lise Cohen. Trenutno je situacija taka, da zgodovina največkrat ni vir miru, temveč povod za vojne. Predsednik Francoskega PEN Sylvestre Clancie-r meni, da je problem v tem, da vsak narod že otrokom v šoli predstavlja delno, parcialno zgodovino. Podpredsednik Mirovnega komiteja in član Norveškega PEN Kjell Olaf Jensen je prepričan, da bi se morali ljudje učiti iz zgodovine in ne ponavljati istih napak, ki so pripeljale do vojn in ostalih grozljivih posledic za človeštvo. (STA) Z včerajšnjega srečanja v Narodnem domu kroma / SVET Sobota, 29. marca 2008 13 brdo pri kranju - Na dvodnevnem neformalnem zasedanju Velika pozornost za zunanje ministre EU Srečanje se bo zaključilo danes - Prihodnji teden na vrsti finančni ministri BRDO PRI KRANJU - Neformalno srečanje zunanjih ministrov držav EU, ki ta konec tedna poteka na Brdu pri Kranju, je precejšen organizacijski zalogaj. Poleg ministrov iz 27 držav EU in držav Zahodnega Balkana ter njihovih delegacij, je za srečanje akreditirano tudi preko 360 novinarjev. To dogodek opredeljuje za največjega v prvi polovici slovenskega predsedovanja.Interes novinarjev za srečanje, ki se je začelo danes in se bo končalo v soboto, je zelo velik, je za STA povedal uradni govorec slovenskega predsedstva EU Anže Logar. Pojasnil je, da je za spremljanje srečanja akreditiranih preko 360 novinarjev, zato so morali ob obstoječem novinarskem centru pripravili še premično novinarsko središče. Od včeraj se na Brdu mudi 37 domačih in 217 tujih novinarjev, med katerimi so večinoma dopisniki držav EU iz Bruslja, pa tudi dopisniki iz drugih držav, med drugim tudi s Kitajske. »To je največje število, kar jih je bilo na katerem od dosedanjih dogodkov v času slovenskega predsedovanja, ki ga je Slovenija gostila na Brdu,« je za STA potrdila Mateja Malnar Štembal iz novinarskega sre-diš ča. Že prihodnji teden pa na Brdu pričakujejo prav toliko, če ne celo več novinarjev kot danes, saj bo potekalo prav tako odmevno neformalno srečanje finančnih ministrov. »Dobro je, da sta dva takšna velika dogodka časovno usklajena in zaporedna, saj bomo tako premično novinarsko središče obdržali kar do te daj,« je pouda ril Lo gar. Ob dogodku, ki zaznamuje iztek prve polovice slovenskega predsedovanja, je Logar zadovoljen, saj organizacijsko poteka vse tako, kot je bilo načrtovano, kar je rezultat dobrih priprav na predsedovanje. Tudi izgradnja kongresnega centra na Brdu se je po njegovem mnenju izkazala za pravo odločitev. Z njim in s celotno organizacijo so namreč zelo zadovoljni tako delegati kot tudi novinarji, trdi Logar. Da so odzivi novinarjev zelo pozitivni, je potrdila tudi Malnar Štembalo-va. Pojasnila je, da so bila pričakovanja nekaterih tujih novinarjev ob prihodu v eno izmed mlajših članic EU precej manjša, zato pa je bilo zadovoljstvo nad samo organizacijo, ki so ji priča, še toliko večje. Zelo so zadovoljni tudi z okoljem, saj po običajnem delu v pisarnah pomeni Brdo pravi izlet v naravo. Za novinarje so pripravljeni hoteli na Bledu, na prošnjo in interes, da bi bivali v Ljubljani, pa so organizatorji novinarjem priporočili tudi ljubljanske hotele. Tako z Bleda kot iz Ljubljane so jim na voljo redni prevozi na Brdo, ki v prometu ne povzročajo večjih zastojev in ostalih težav. Ob velikih dogodkih, ko se na Brdu mudijo visoki gosti, je namreč močno povečana prisotnost policistov med Bledom, Brdom, Brnikom in Ljubljano. Organizatorji pa poskrbijo tudi za spremljevalni program, tako da novinarji, podobno kot delegati, iz Slovenije odnesejo več vtisov. V četrtek so se lahko na primer s pletno popeljali na Blejski otok, danes Urad vlade RS za komuniciranje v Clubu Stop na Bledu gosti poseben večerni sprejem, v nedeljo pa bodo imeli novinarji možnost ogledati si tudi slovensko obalo. Pri spremljevalnem programu za delegate in novinarje sodelujejo lokalne turistične organizacije in ponudniki turističnih storitev. Na Bledu, kjer so se ob gostitvi udeležencev srečanj obetali večji turistični obisk, so po treh mesecih predsedovanja dokončno prepričani, da jim bo le-to pomagalo pri turistični promociji kraja. Vendar je to bolj dolgoročni učinek. Trenutno imajo več dela zaradi predsedovanja le posamezni turistični delavci in podjetja, med kateri so na primer Sava hoteli Bled, kjer je nastanjena večina tujih novinarjev, je za STA pojasnila direktorica Turizma Bled Eva Štravs Podlogar, ki je sodelovanje z glavnimi organizatorji dogodkov na Brdu označila kot zelo dobro. (STA) Slovenski minister za zunanje zadeve Dimitrij Rupel in njegov evropski kolega Javier Solana med prihodom na zasedanje ansa Condoleezza Rice in George Bush ansa washington - Do poletja umik avstralskih vojakov Za Busha ofenziva v Basri odločilna za prihodnost Iraka WASHINGTON - Iraška ofenziva proti šiitskim milicam v Basri na jugu Iraka predstavlja odločilen trenutek za prihodnost države, je po srečanju z avstralskim premierom Kevinom Ruddom včeraj ocenil ameriški predsednik George Bush. Bush je še dejal, da bodo ZDA ohranile zadostno število svojih vojakov za uspeh v Iraku, poročajo tuje tiskovne agen-cije.»Čeprav je bil v Iraku dosežen napredek, pa so tam razmere še vedno nevarne in krhke,« je ocenil Bush, ki je znova tudi dejal, da se bo o zmanjšanju števila ameriških vojakov odločil na podlagi priporočil obrambnega sekretarja Roberta Gatesa in poveljnika ameriških sil v Iraku, generala Davida Petraeusa, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Ameriški predsednik sicer ni izrazil zaskrbljenosti glede napovedanega načrta avstralskega premiera Rudda o umiku 550 avstralskih vojakov, do katerega naj bi prišlo v letošnjm poletju. Dejal pa je, da je vedno rad v družbi nekoga, ki stori to, kar je napovedal, da bo, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Rudd, ki je na volitvah novembra lani porazil tesnega Bushevega zaveznika Johna Howarda, pa je gostitelju v Was-hingtonu včeraj zagotovil, da bo Avstralija ostala zavezana operaciji v Afganistanu, kjer bodo njene sile ohranile svojo vlogo. Bush je govoril še o razlogih, zakaj ZDA morajo uspeti pri vzpostavljanju demokracije v Iraku. Kot je dejal, je uspeh v Iraku pomemben tudi zato, da iranskim voditeljem pošljejo jasno sporočilo, da ne more biti po njihovo v odnosih z ostalimi državami na Bližnjem vzhodu. Zaradi razmer v Basri se je včeraj na izrednem zasedanju sestal iraški parlament in se odločil za ustanovitev posebnega odbora pod vodstvom Mahmuda al Mašhadanija, katerega naloga bo posredovati za končanje spopadov na jugu Iraka, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Zasedanje, na katerem je parlament sprejel odločitev, je sicer bojkotiral najmočnejši šiitski blok, Združena iraška zveza (UIA). Iz Bagdada pa so včeraj poročali tudi o novem nasilju. Neznanci so na prostore iraškega podpredsednika, sunita Ta-reka al Hašemija, in predsednika parlamenta al Mašhadanija, ki se nahajajo v močno zavarovani zeleni coni, izstrelili več topniških izstrelkov. Napad je zahteval dve smrtni žrtvi, so po poročanju AFP sporočili iraški varnostni viri. (STA) damask Arabski vrh z okrnjeno udeležbo DAMASK - Vrh Arabske lige, ki se bo v soboto začel v Damasku, bo očitno potekal v znamenju okrnjene udeležbe. Dvodnevnega vrha se namreč po včerajšnji odločitvi Jordanije, Iraka in Jemna ne bo udeležilo devet od 22 voditeljev arabskih držav. Do razhajanj prihaja predvsem zaradi domnevnega vmešavanja Sirije v Libanonu, ki se vrha sploh ne bo udeležil.Kot poroča ameriška tiskovna agencija AP, je Libanon prva država, ki se je od začetka letnih vrhunskih srečanj leta 2000 odločila za popoln bojkot vrha. Vlada pod vodstvom proza-hodnega premiera Fuada Siniore namreč Sirijo obtožuje blokiranja prizadevanj za izvolitev novega libanonskega predsednika. Svoja stališča do Sirije oz. nezadovoljstvo zaradi njene domnevne blokade volitev predsednika Libanona so jasno pokazali tudi Egipt, Savdska Arabija in Jordanija, ki bodo na vrh kot vodje delegacij poslale nižje uradnike. Delegacije na vrhunskih srečanjih Arabske lige v primeru odsotnosti predsednikov držav oz. kraljev običajno vodijo premieri ali zunanji ministri. Trojica omenjenih držav je nezadovoljna tudi zaradi podpore Damaska palestinskima gibanjema Hamas in Islamski džihad ter sirskih tesnih vezi z Iranom, za katerega se bojijo, da krepi svoj vpliv v regiji, navaja AP. Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, so sicer ZDA minuli teden obvestile arabske zaveznice v regiji, naj pred udeležbo na vrhu dvakrat premislijo. Ob tem pa je tudi Washington Sirijo obtožil blokade volitev libanonskega predsednika. Analitiki po poročanju AFP svarijo, da bi lahko bojkot oz. udeležba na nizki ravni na vrhu v Damasku še poglobila razhajanja med arabskimi državami. Ta so se pokazala že na četrtkovem pripravljanjem srečanju zunanjih ministrov arabskih držav. Ministrom namreč ni uspelo premostiti razkola okoli treh ključnih vprašanj - Libanona, arabske mirovne pobude Izraelu in jemenskih prizadevanj za spravo med Hamasom in palestinskim predsednikom Mahmudom Aba-som oz. njegovim gibanjem Fatah. ( STA) bruselj - »Namenjen je zgolj netenju sovraštva« Slovensko predsedstvo EU obsoja film nizozemskega poslanca Wildersa BRUSELJ - Film nizozemskega poslanca Geerta Wildersa z naslovom Fitna, kar v prevodu iz arabščine pomeni »nesoglasja ali razlike med ljudmi«, je namenjen zgolj netenju sovraštva, je v odzivu na četrtkovo spletno objavo filma poudarilo slovensko predsedstvo EU. Izjavi predsedstva pa se pridružuje tudi Evropska komisija. Wilders v šestnajstminutnem filmu opisuje svoje videnje islama in korana. Naslov filma izhaja iz arabske besede fitna, ki opisuje »nesoglasje in razlike med ljudmi« ali »preizkušnjo vere v težkih časih«. Film je bil na spletu objavljen v četrtek, potem ko se avtorju ni uspelo dogovoriti za objavo na nizozemski televiziji. Film, ki vsebuje izbor poglavij iz korana - sur, se začne z opozorilom, da vsebuje »zelo šokantne prizore«. Avtor namreč prikazuje posnetke nasilja v imenu islama, tudi terorističnih napadov 11. septembra v ZDA in napad v Madridu, kijih spremljajo sovražne izjave muslimanov, na primer: »Alah je srečen, ko so ubiti nemuslimani«. Slovensko predsedstvo in Evropska komisija popolnoma podpirata izjavo predsednika nizozemske vlade Jana Petra Balkenendeja, ki je v četrtek spletno objavo filma obsodil. »Film enači islam z nasiljem in takšno tolmačenje zavračamo,« je poudaril Balkenende. »Tako obžalujemo, da je Wilders ta film objavil, saj ne služi ničemur razen žaljenju,« je poudaril nizozemski premier. »Muslimani, kristjani in ljudje drugih prepričanj lahko živijo skupaj v miru. Problem ni vera, temveč zloraba vere za sejanje sovraštva in nestrpnosti,« je opozoril. »Zavedamo se skrbi in občutkov, ki jih vzbuja ta film v mednarodni muslimanski skupnosti,« je zapisal Balkenende. »Nasprotujemo ekstremizmu,« je poudaril. Rešujmo probleme skupaj, gradimo zaupanje, premagujmo predsodke - zagotovo nam bo uspelo, je pozval. »EU in njene države članice spoštujejo načelo svobode govora, ki je del naših vrednot in tradicij. Uveljavljati pa ga je treba v duhu spoštovanja verskih in drugih prepričanj. Medsebojna strpnost in spoštovanje sta univerzalni vrednoti, ki ju moramo gojiti,« je k temu dodalo slovensko predsedstvo EU. »Menimo, da so dejanja, kot je zgoraj omenjeni film, namenjena zgolj netenju sovraštva,« je poudarilo predsedstvo. »Medsebojno razumevanje in spoštovanje lahko okrepimo z odprto izmenjavo mnenj ob upoštevanju svobode izražanja, ne z nasiljem,« je dodalo. Izjavi Balkenendeja in predsedstva se pridružuje tudi Evropska komisija. »EU temelji na vzajemnem spoštovanju, strpnosti in razumevanju. Naj bo to še naprej naše vodilo,« je danes v Bruslju dejal tiskovni predstavnik komisije Michael Mann in menil, da film ne pomeni grožnje varnosti. (STA) 1 4 sob°ta' 29- marca 2008 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it gorica - Slovenska konzulta o prostorski stiski v ulici Brolo Iščejo primerne prostore za četrto sekcijo vrtca Občina bo preverjala, če je dodaten razred mogoče pridobiti v Pevmi, Štandrežu aH v ulici Fabiani »Problem prostorske stiske v vrtcu v ulici Brolo ostaja zaenkrat nerešen. Zaradi varnostnih predpisov namreč ni mogoče urediti prostorov za četrto sekcijo v tamkajšnjem poslopju.« O slovenskem vrtcu v ulici Brolo in drugih vprašanjih slovenskega šolstva v Gorici je v teku zadnjega zasedanja slovenske konzulte pri goriški občini poročal predsednik Ivo Cotič. Le-ta se bo prihodnji teden sestal z ravnateljico didaktičnega ravnateljstva v ulici Brolo Miroslavo Braini in odbornico za šolstvo Silvano Romano. »Prihodnji teden bomo s funkcionarji tehničnega urada preverili, ali bi četrto sekcijo vrtca v ulici Brolo lahko odprli v drugem šolskem poslopju na območju občine. Ogledali si bomo predvsem stavbe vrtcev v Štandrežu, Pevmi in v ulici Max Fabiani,« je povedala goriška odborni-ca. Predsednik konzulte je v svojem poročilu spregovoril tudi o postopku za uresničitev slovenskih jasli v ulici Rocca. »Pristojni deželni urad je v začetku januarja sporočil občini, da so bila potrjena sredstva za ureditev poslopja v Svetogorski četrti,« je povedal Cotič in pristavil, da se občinska uprava zavzema za čimprejšnjo uresničitev načrta, saj je že razpisala natečaj za določitev odgovornega pri pripravi dokončnega projekta. »Pritisnila sem na občinske urade, da bi čim prej sprožili postopek. Žal pa ne morem še povedati, kdaj se bodo začela dela, saj je za izpeljavo tehničnih postopkov potreben določen čas,« je pojasnila Romanova. V teku seje konzulte je tekla beseda tudi o osnovni šoli Župančič, ki je po tridesetih letih dočakala prispevek za obnovo in ureditev pritlične hale. Predsednik se je ne nazadnje dotaknil vprašanja ureditve podlage na dvorišču pred šolo v Štandrežu in povedal, da si po sili razmer namerava sam rajonski svet prevzeti kritje potrebnih stroškov. Glede rajonskih svetov je predsednik Cotič opozoril, da je predlog o njihovi ohranitvi žal obtičal na pristojnem deželnem odborništvu, ki ni predstavilo zakona za krajevno avtonomijo zaradi predčasnega odstopa deželnega predsednika. V nadaljevanju so se člani posvetili delu mešanih komisij za gospodarstvo, za okolje in za kulturo, ki so se že nakazale nekaj predlogov za razvoj Goriške. Ob koncu srečanja so se prisotni pogovorili tudi o mazaš-ki akciji, do katere je prišlo v slovenskem šolskem centru v ulici Puccini, ter izrazili svojo solidarnost učnemu osebju in dijakom. (Ale) gorica Zasegli zapuščene posode Na območju industrijske cone med Gorico in Sovodnjami je gozdarska straža včeraj zaplenila nekaj sto zapuščenih sodov s še ne povsem pojasnjeno odpadno vsebino. Vsekakor naj ne bi šlo za zdravju nevarno snov. Zaplembo je včeraj opravilo osebje operativnega oddelka službe za varstvo okolja pri deželni gozdarski straži v sodelovanju s kolegi iz Gorice in Tržiča. Kot so pojasnili, so kazenski zaplembi podvrženi sodi, ki so bili zapuščeni v industrijski coni. Gre za posode, ki vsebujejo od 50 do 150 litrov tekočih odpad kov, pove zanih s pro iz-vodnjo umetnih gnojil. Deželna agencija ARPA bo na sodih opravila analize, na podlagi prvih ugotovitev pa so povedali, da odpadki naj ne bi bili strupeni oz. nevarni ali zdravju škodljivi. Zaplembo je odredila goriška namestnica javnega tožilca Carlotta Franceschetti. gorica - Na pobudo Slovenske skupnosti razprava o šolstvu Vrat ne gre zapirati Vprašanje jezika in priliva italijanskih otrok rešujmo s strokovnim pristopom in primernimi didaktičnimi prijemi Vprašanju jezika in priliva italijanskih otrok v slovenske goriške šole je bilo namenjeno javno srečanje, ki ga je v okviru volilnih pobud priredila stranka Slovenske skupnosti. V dvorani centra Lojze Bratuž so bili strankini kandidati Majda Pavlin, Julijan Čav-dek, Jurij Paljk in Damijan Terpin, medtem ko je Mara Černic koordinirala posege; pridružila se jim je kandidatka Demokratske stranke Majda Bratina, ki je tudi sama zaposlena v šolstvu. Izstopalo je še nekaj šolnikov. Uvodoma je Černičeva izzvala goste - ravnateljici Mirko Braini in Elizabeto Kovic ter tajnika Slovenskega šolskega sindikata Jo-ška Prinčiča - na temo prostorske stiske in slovenskega jezika. »Prostorska stiska ni nerešljiv problem, vendar mora politika njegovo reševanje pospeševati in pozorno spremljati, da bomo prišli do zaželenega cilja,« je poudarila Černičeva in dodala: »Naša stranka je bila z več strani seznanjena z zaskrbljenostjo nad prilivom italijanskih otrok v slovenske šole, zaradi česar se v pogovore med učenci vsiljuje italijanščina. Kljub temu naše šole ne morejo zapirati vrat tem otrokom, poskrbeti pa morajo za učni kader, ki bo tem izzivom kos le s primerno strokovno pripravo. Problem je italijanski zakon, ki ne predvideva dolžnosti rednega strokovnega izobraževanja šolnikov.« Poleg Prinčiča, kije izpostavil prizadevanja sindikata na po- Z leve Elizabeta Kovic, Mara Černic in Joško Prinčič bumbaca dročju utrjevanja jezika, so izstopali posegi ravnateljic. Elizabeta Kovic iz nižje srednje šole Ivan Trinko je opozorila, da za problem slovenskega jezika niso krivi italijanski učenci, ki so včasih bolj motivirani in v poznavanju jezika veliko boljši od slovenskih otrok. »Naj bo za primer naša dijakinja iz tretjega razreda, ki izhaja iz popolnoma italijanske družine, a je slovenske sovrstnike prekosila in se edina uvrstila na natečaj za Cankarjevo nagrado v znanju slovenskega jezika,« je navedla Kovičeva. Mirka Braini iz ulice Brolo je zatrdila, da moramo priliv italijanskih otrok podpirati, saj jim šolskih vrat ne moremo zapirati, če v okolju, ki je sožitju vedno bolj naklonjeno, trkajo nanje in nas sprašujejo, da bi spoznali naš jezik in kulturo. »Ko bodo odrasli, bodo sami odločali, kaj s tem priučenim znanjem. Naša dolžnost pa je, da v slovenskih otrocih utrjujemo identiteto,« je poudarila Brainijeva in dodala, da bi bilo shizofreno zavračati italijanske otroke in hkrati tarnati, da se naši sosedje ne zanimajo za slovensko kulturo. Ravnateljica doberdobske večstopenjske šole Sonja IKanjšček je posegla iz dvorane in poudarila, da se je treba jezikovnega vprašanja lotevati strokovno, brez čustvenega ali demagoškega naboja, in primerjalno analizirati naš položaj s sorodnimi okolji. »Z vprašanjem jezika se moramo spopasti racionalno in iskati najbolj primerne metodološke in didaktične prijeme,« je zaključila. VOLITVE 2 O O 8 Kandidati o zdravstvu Danes z začetkom ob 10. uri bo v dvorani pokrajinskega sveta v Gorici potekalo javno srečanje na temo goriškega zdravstva. Na pobudo so organizatorji povabili kandidate, ki se potegujejo za mesto v deželnem svetu FJK in se predstavljajo v goriškem okrožju. Razpravo bodo vodili člani Koordinacije za goriško zdravstvo, ki bodo kandidatom postavili štiri vprašanja. To so čezmejna vloga goriškega zdravstva, poskusna doba uvajanja »zdravstvene prepustnice«, preprečitev prodaje stavbe sedanje splošne bolnišnice v ulici Vittorio Veneto in preverjanje poteka del za izgradnjo nove bolnišnice Janeza od Boga v soočanju z deželno upravo in goriškim zdravstvenim podjetjem. SSk z občani v ljudskem vrtu Danes med 10. in 12. uro se bodo kandidati stranke Slovenske skupnosti za deželne volitve v goriškem okrožju srečevali z občani v ljudskem vrtu na Verdijevem korzu v Gorici. Brandolin z industrijci Treba je na novo premisliti sistem logističnih infrastruktur, uresničiti koordinacijo med dejavniki, ki odigravajo vlogo na teritoriju, in odobriti nove deželne norme, ki bodo kompenzirale ukinitev državnih posegov po padcu meje in bodo krajevnim podjetjem omogočile, da izkoristijo nove razvojne priložnosti. To je poudaril kandidat Demokratske stranke za deželni svet Giorgio Brandolin na srečanju z vodstvom goriške industrijske Marinčič tudi na blogu Nosilec liste Mavrične levice za deželne volitve Marko Marinčič se za svojo volilno kampanjo poslužuje tudi bloga na in-ternetni strani http://markomarincic.wor-dpress.com. Obiskovalci lahko dobijo poleg predstavitve kandidata in izvlečkov iz njegovega programa ter drugega volilnega gradiva še vrsto dodatnih informacij o Marinčičevem političnem delovanju. Objavljeno je tudi gradivo v slovenščini, še več pa ga bo v prihodnjih dneh, saj se blog stalno dopolnjuje. Iz bloga je možen tudi dostop do dodatnega gradiva, kot je na primer volilni program Mavrične levice na političnih in deželnih volitvah. Obiskovalci lahko tudi pošljejo svoje komentarje in odzive po elektronski pošti na naslov markomarincic@libero.it. Danes ob 18. uri bo Marinčič gost oddaje Brez meje na TV Koper Capodistria. krmin-gorica - Včeraj na obisku evropska poslanka Pasqualina Napoletano »Tu ste bližji Evropi« Podpredsednico socialistične skupine spremljal kandidat za deželni svet Marko Marinčič -»Večja pozornost dežele za goriške pobude sodelovanja« Napoletanova s Patatom in Marinčičem na krminski občini foto balbi »V tej volilni kampanji se nič ne govori o Evropi, kar je hudo podcenjevanje, saj bi Italiji le koristilo, ko bi v večji meri upoštevala priložnosti, ki jih ponuja Evropa. K sreči je tu pri vas drugače, tu je občutiti, da ste bližji Evropi, ne le v geografskem smislu«. Tako je podpredsednica socialistične skupine v Evropskem parlamentu Pasqualina Napoletano ocenila evropska prizadevanja na Goriškem, ki ji jih je predstavil Marko Marinčič, nosilec liste Mavrične levice za deželni svet Furlanije-julijske krajine. Napoletanova in Marinčič sta se srečala v Krminu, kjer sta nagovorila volivce na mestni tržnici. Kasneje sta se v spremstvu Ennia Pi-ronija, ki je tudi kandidat za deželo, podala na županstvo na srečanje z županom Lu-cianom Patatom in občinskim odborom. Krminski upravitelji so ugledni gostji predstavili značilnosti kraja in nove priložnosti, ki se ponujajo ponovno združenemu območju Brd po odpravi meje s Slovenijo. Župan je Napoletanovi tudi poklonil konfekcijo krminskega Vina miru. O novih izzivih obmejnega prostora je podrobneje spregovoril Marko Marinčič in predstavil uspešne izkušnje čezmej-nega sodelovanja na Goriškem. »Te izkušnje želimo prenesti na deželo, zato da bi načrt o Evroregiji dobil konkretne vsebine. Včasih imamo vtis, da se o Evroregiji govori bolj na deklarativni ravni, ni pa dovolj pozornosti za prave vsebine sodelovanja, kot na primer dokazuje zgodba o zdravstvu na Goriškem. Dežela je pri tem vedno podcenjevala velik potencial sodelovanja dveh bolnišnic ob meji in s tem zanemarila dragocen dejavnik čezmejne integracije. Iz lastnih izkušenj sem se prepričal, da je sodelovanje veliko učinkovitejše, ko izhaja iz realnih potreb ljudi, ko imamo od skupnih projektov in povezovanja javnih služb vsi otipljivo korist. To zavest bi želel prenesti v deželni svet, zato da bi večja pozornost dežele dala zagon goriškim projektom sodelovanja: zdravstvo, čezmejno univerzitetno središče, razvoj letališča, skupno upravljanje Soče in razvoj sonaravnega turizma ob Soči, v Brdih in na Krasu so le nekateri izmed projektov, ki potrebujejo večjo podporo dežele,« je poudaril Marinčič. / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 29. marca 2008 15 jazbine - Tipi-Net točka za promocijo značilnih izdelkov Priložnost za razvoj kakovostnega turizma Na goriškem gradu so potegnili obračun čezmejnega projekta Z dvojnim srečanjem se je včeraj zaključil čezmejni evropski projekt Tipi-Net, ki je postavil temelje za promocijo značilnih krajevnih pridelkov in proizvodov. V okviru projekta je bilo na italijansko-slovenskem obmejnem področju uresničenih kar devet postojank, kjer bodo v prihodnjih mesecih ponujali domače dobrote, od vina in povrtni-ne do sira, meda, olja, zelišč, sadja in drugih kmetijskih pridelkov. Razčlenjeno ponudbo je včeraj dopolnila še lokacija v števerjanski občini, kjer so ovrednotenju značilnih domačih pridelkov in izdelkov namenili obnovljeno poslopje bivše osnovne šole na Jazbinah. Kot je povedal števerjanski župan Hadrijan Corsi, gre pri projektu Tipi-Net za pomemben doprinos k turističnemu razvoju občine, predvsem njene prve gospodarske panoge. V števerjanskem centru Tipi-Net bodo namreč odprli vinoteko, ki naj bi jo po načrtih občinske uprave vodilo združenje Vi-noteka števerjanski griči, ki vključuje številne domače vinarje. Števerjanskim članom naj bi se po željah občine pridružili še vinarji z Oslavja in seveda pridelovalci ostalih dobrot števerjanskih gričev. Po besedah župana Cor-sija naj bi dejavnost zaživela v nekaj mesecih. Pomembno je poudariti tudi lego števerjan-ske Tipi-net točke, saj se nahaja na pokrajinski cesti vina in češenj, ki jo novi pokrajinski načrt za ovrednotenje Brd uvršča v prednostne razvojne osi. Pred odprtjem števerjanske Tipi-Net točke je na goriškem gradu potekal zaključni posvet, kije orisal dosežke evropskega projekta. Med udeleženci je bil tudi pokrajinski odbornik Marko Marinčič, ki je pred nekaj meseci zaključil temu sorodni načrt z imenom Valo-PT. Pomen mreže točk za promocijo tipičnih pridelkov med Alpami in Jadranom Tipi-Net so pojasnili glavni akterji načrta. Nositelji projekta so poleg goriške občine, ki je v času levosredinske uprave zao-rala v to smer, še Kmetijsko gozdarski zavod iz Nove Gorice in Zadruga Societa Agricola Primo Maggio iz Veneta. Poleg njih je sodelovala še cela vrsta krajevnih partnerjev, med katerimi so občini Doberdob in Štever-jan, Kmečka Zveza ter vinska konzorcija Col-lio-Brda in Isonzo. V imenu goriške občine je pozdravil odbornik Antonio Devetag, ki je izpostavil pomen načrta Tipi-Net za gospodarski razvoj Gorice. Po celi Evropi so danes tipični izdelki pravo gonilo za razvoj kakovostnega turizma, za uveljavitev katerega si prizadeva tudi Gorica. Vino, »gubanca« in med so lahko razpoznavni izdelki goriške enogastronom-ske ponudbe, ki skupaj z ostalimi, predvsem svežimi izdelki, bogatijo tradicijo Gorice. Po-vrtnina, žganja, gobe, zelenjava in zelišča so aduti naše zemlje, ki jih morda še premalo gorica - Danes Fassino s Slovenci Poslanec Piero Fassino se bo danes v Gorici srečal s Slovenci. Prišel bo v okviru volilnih pobud Demokratske stranke za državne in deželne volitve. Svoj dvodnevni obisk v deželi FJK bo danes dopoldne začel v Vidmu, popoldne bo v Gorici, nocoj pa bo gost krožka Demokratske stranke v občinski športni dvorani v Rudi; jutri bo najprej v Trstu, nato pa še na srečanju z italijansko skupnostjo na Reki in v Pu-lju. Danes ob 15.30 se bo v goriškem Kulturnem domu najprej sestal z delegacijama SKGZ in SSO. Ob 16. uri bo sledilo javno srečanje s Fassinom, ki se ga bodo udeležili slovenski kandidati Demokratske stranke. Tema srečanja bo »Z znanjem do razvoja in novega sodelovanja z balkanskim prostorom«; ob Fassinu bo na to temo spregovoril tudi Rado Bohinc, rektor Univerze na Primorskem in predsednik Evropskega foruma pri stranki Socialnih demokratov Slovenije. Majda Bratina s člani goriške sekcije VZPI-ANPI bumbaca Udeležence odprtja Tipi-Net točke na Jazbinah je nagovoril števerjanski župan Hadrijan Corsi, sledil je obredni rez traku foto balbi cenimo. Neposredna prodaja s strani proizvajalcev na stojnicah - na primer v Gorici v okviru pokrite tržnice na drobno -, lahko omogoči prodajo po nižjih cenah, večjo osveščenost ter predvsem nabavo svežih izdelkov. V teku posveta so spregovorili tudi predstavnik podjetja Euroservis Aljoša So-šol, ki je skrbel za zagon projekta pri občini Gorica, Slava Božič iz Gozdarskega zavoda Nova Gorica in Giulio Volpi, koordinator In-terreg projekta za partnerje iz Veneta, ki so opisali uvodne faze projekta. Možnost razvoja tovrstne ponudbe, ki je bila uspešno začrtana, pa odslej sloni na sodelovanju krajevnih uprav in aktivni prisotnosti pridelovalcev. (aw) gorica - Včeraj razširili gradbišče Travnik ni več parkirišče Junija na vrsti ulice Garibaldi, Mazzini in Monache Na Travniku tabla z italijanskim in slovenskim obvestilom o alternativnih parkiriščih bumbaca gorica - Občina Zgodovinske trgovine in lokali Po Katoliški knjigarni na Travniku je goriška občinska uprava vključila v seznam trgovskih podjetij z zgodovinsko vrednostjo Furla-nije-Julijske krajine še enajst goriških trgovin in lokalov. Seznam, ki ga je goriški občinski odbor včeraj osvojil s sklepom na predlog podžupana Fabia Gentileja, sestavlja enajst imen, med katerimi izstopajo nekatere dobro poznane slovenske trgovske dejavnosti. V seznam so bili vključeni lekarna Orso Bruno na Travniku, lekarna Orso Bianco ma korzu, lekarno Mora v ulici Carduc-ci, zlatarna Šuligoj v ulici Carducci, trgovina Poletti ina Travniku, trgovina Delich na Travniku, trgovina Franco na korzu Verdi, trgovina Lucije Lucchesi v ulici Carducci, kavarna Al Mercato pri pokriti tržnici na Verdijevem korzu, gostilna Alla Luna v ulici Oberdan in gostilna Al Ca-vallino v ulici XXIV Maggio, kije bila svojčas v slovenskih rokah. Ploščad na Travniku so včeraj zaprli prometu. Že v jutranjih urah so začeli delavci podjetja Luci costruzioni postavljati prenosne pregrade, popoldne pa so parkirišče popolnoma zaprli. Po programu, ki gaje gradbeno podjetje posredovalo občinski upravi, bo gradbišče zasedalo ploščad do 13. oktobra. Vozniki se bodo sicer morali za parkiranje posluževati drugih mest tudi po zaključku gradnje - osrednji del Travnika bo namreč postal peš cona. Na novo prometno ureditev opozarjajo dvojezične table, ki jih je občina namestila včeraj in na katerih so tudi navedena najbližja parkirišča (bivša tržnica na debelo ter parkirišče med ulicama Santa Chiara in Boccaccio). Včeraj so med drugim odprli tudi prehod za pešce, ki vzdolž palače prefekture povezuje ulico Roma in Raštel. Občinski odbor je včeraj odobril dokončni in izvršni načrt za obnovo ulic Garibaldi, Mazzini in Monache. Tudi v tem predelu mestnega jedra bodo uredili peš cono. »Odredba omogoča tehničnemu uradu, da skliče javno dražbo za dodelitev gradbenega posega, ki znaša 1.656.000 evrov. Dražbo bodo predvidoma sklicali aprila, če ne bo zapletov pa bomo lahko z gradbenimi deli začeli že maja ali junija,« je povedal goriški župan Ettore Romoli in poudaril: »Ulic Garibaldi, Mazzini in Monache seveda ne bomo zaprli istočasno. Dela bodo potekala po sklopih. Z gradnjo bo podjetje, ki bo zmagalo javno dražbo, začelo na predelu ulice Garibaldi, ki sega od Verdijevega gledališča do križišča z ulico Morelli.« (Ale) gorica - Kandidatka Demokratske stranke Majda Bratina s sekcijo VZPI-ANPI Antifašizem naj bo izhodišče »Vsakdo naj se počuti doma na obeh straneh nekdanje meje - Izkoristiti moramo vse priložnosti evropske integracije« Antifašizem in evropska integracija sta bila v središču srečanja, ki je potekalo v četrtek med kandidatko Demokratske stranke za izvolitev v deželni svet Majdo Bratina in predstavniki goriške sekcije VZPI-ANPI. »Z vstopom Slovenije in drugih sedmih držav srednje in vzhodne Evrope v schengensko območje imamo pred sabo nov razvoj dogodkov, ki ga morda še ne dojamemo v popolnosti. Integracija ob meji mora biti resnična, podprta z dejanji. To pomeni, da se vsakdo počuti doma tudi na "drugi strani" in da si ponovno prilasti to skupno ozemlje, ki mora postati skupen vir bogastva,« je uvodoma poudarila Bratino-va. »Italijanska okupacija po prvi svetovni vojni in fašizem sta skušala odvzeti slovenskemu narodu identiteto. Vojna in nemška okupacija sta prinesli materialno in duhovno opustošenje, ki sta ga omilili le upor in osvobodilna borba, ki sta obdržala upanje v boljšo bodočnost. Nova meja ni uvedla samo etnične in politične ločitve, temveč tudi ideološko, tako daje onemogočila našim ljudem, da nemoteno živijo na lastnem teritoriju,« je ocenila kandidatka Demokratske stranke in dodala: »Naša naloga je, da vrnemo prebivalcem na obeh straneh nekdanje meje to, kar jim je bilo odvzeto. Izkoristiti moramo vse priložnosti, ki jih imamo in katerih se morda še ne zavedamo. Antifašizem in partizanski boj moramo projicirati v prihodnost, boj proti okupatorju, proti fašizmu in zmaga nad njim je v tem procesu izhodišče, ki ga moramo imeti pred sabo za gradnjo novega časa.« Silvino Poletto je v imenu VZPI-AN-PI pozdravil takšno sedanjemu času primerno tolmačenje antifašizma in pozval politike, naj posvečajo večjo pozornost tem argumentom. Ovrednotenje antifašističnih vrednot je še posebej pomembno v tem prostoru, kjer je fašistični režim z nasiljem pritiskal na narode, ki niso bili italijanski; žrtev raznarodovalnega zatiranja je bila posebej slovenska narodna skupnost. Bratina in Poletto sta soglašala, da je evropska integracija navdušujoč načrt in rezultat dolge poti, ki se je začela z združevanjem evropskih narodov v boju proti vsem totalitarizmom, proti zatiranju in za mir. 16 1 6 petek' 28- marca 2008 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Umeščen znanstveni odbor raziskovalnega inštituta za pogajanja Pogajalske veščine Goriški pisane na kožo Volčič: Izkušnja območja, kjer so se koncentrirale vse grozote 20. stoletja, je položila temelje nečesa novega vrtojba - Prijeli romunska državljana Ukradene stroje prepeljala čez mejo Policisti novogoriške Policijske postaje za izravnalne ukrepe, ki je z delovanjem začela lanskega decembra po odpravi mejnih kontrol, so v Vrtojbi v četrtek zasegli več ukradenih gradbenih strojev, ki sta jih prevažala 22 in 26-let-na Romuna. Kot se je izkazalo, sta bila dva od strojev ukradena v Franciji, zaradi suma, da so bili tudi ostali nezakonito odvzeti, so jih policisti zasegli. Policisti so v jutranjih četrtkovih urah na parkirišču bencinskega servisa v Vrtojbi opravili kontrolo dveh državljanov Romunije. Moška sta v nočnih urah s kombiniranim vozilom in lahkim priklopnikom za prevoz vozil pripotovala iz Italije v Slovenijo. Pri kontroli so policisti opazili, da v vozilu in na priklopniku Romuna prevažata dve tlačilki za utrje- vanje tal, večjo žago za rezanje betona z vodnim hlajenjem in stroj za strojno ometavanje. Ker moška pri sebi nista imela dokumentov, s katerimi bi lahko dokazala, da so delovni stroji njuni, so policisti lastnino orodja s pomočjo italijanskih varnostnih organov, preverili. Ugotovili so, da sta bili ena izmed tlačilk in žaga minuli teden ukradeni v Franciji. »Ker je obstajal utemeljen sum, da so bili ukradeni tudi ostali predmeti in lahki priklopnik, so policisti vse predmete in lahki priklopnik zasegli,« pojasnjujejo na novogoriški Policijski upravi. Romunoma so zaradi utemeljenega suma, da sta storila kaznivo dejanje prikrivanja, odvzeli prostost. Po opravljenem zaslišanju so policisti osumljenca izpustili, zoper njiju pa bodo podali kazensko ovadbo. (km) Z leve Obizzi, Fagiolo in Volčič »To je ustanova, ki najbolje izraža naravo Gorice in vlogo, ki jo je mesto odigralo v zgodovini.« Tako je goriški prefekt Roberto De Lorenzo opredelil raziskovalni inštitut za pogajanja, ki je po julijski ustanovitvi včeraj dočakal še umestitveno sejo svojega prestižnega znanstvenega odbora. Znanstveni odbor sestavlja dvanajst uglednih članov iz diplomatskega, akademskega, sindikalnega, podjetniškega in novinarskega sveta. To so veleposlanik pri zvezi OCSE Francesco Bascone, bivši veleposlanik v Moskvi Gianfranco Facco Bonetti, veleposlanik v Vatikanu Antonio Zanardi Landi, namestnik veleposlanika Mainardo Benardelli (to vlogo je opravljal v mestih Kampala, Bagdad, Colombo in Haag), senator in sindikalist Giorgio Benvenuto, generalni direktor zveze Confindustria Mau-rizio Beretta, predsednik vojaškega komiteja zveze NATO Giampaolo di Paola, svetovalec za mednarodne zadeve pri centru za visoke obrambne študije Franco Mistret-ta, namestnik veleposlanika Giorgio Novel-lo (deloval je v Lagosu, Londonu, Bonnu, Berlinu in na Dunaju), predsednik upravnega sveta družbe Intesa San Paolo Enrico Salza, novinar dnevnika La Repubblica Bernardo Valli in nekdanji direktor centra za preprečevanje konfliktov pri zvezi OV-SE Lamberto Zannier. Mnogi izmed njih so se udeležili včerajšnje slovesnosti v kon- bumbaca ferenčni dvorani sedeža Fundacije Goriške hranilnice, kjer so se zbrali tudi goriški nadškof Dino De Antoni, krajevni upravitelji in predstavniki različnih ustanov. »Naš inštitut je nekaj izvirnega. Podobne ustanove sicer obstajajo drugod po svetu, naša pa je razpoznavna predvsem po zemljepisni legi, saj je nastala na območju, ki je bila v preteklosti v središču konfliktov, sedaj pa je osrčje Evrope,« je poudaril veleposlanik Silvio Fagiolo, predsednik inštituta za pogajanje, ki bo odigraval ključno vlogo pri delovanju novega konferenčnega središča ob goriškem sedežu Tržaške univerze v ulici Alviano. Ob Fagiolu so spregovorili tudi ostali akterji, ki so prispevali k ustanovitvi inštituta, in sicer predsednik univerzitetnega tečaja za mednarodne in diplomatske vede Piergiorgio Gabassi, predsednik Fundacije Goriške hranilnice Franco Obizzi, predsednik goriškega univerzitetnega konzorcija Nicolo Fornasir ter bivši evropski poslanec in dolgoletni dopisnik RAI Dimitrij Volčič. »Dejstvo, da sta bila ravno v Gorici ustanovljena najprej univerzitetna smer za diplomatske vede in nato še inštitut za pogajanja, ima simbolen pomen. Dokazuje, da se je izkušnja območja, kjer so se koncentrirale vse grozote prejšnjega stoletja, sedimentirala in postavila temelje za nekaj novega,« je povedal Volčič. (Ale) nova gorica - HIT-ova turistična borza Zgodba obeh Goric »turistični produkt« Prva HIT-ova turistična borza je uspešno združila predstavnike skupine HIT, lokalne in regionalne turistično-informacijske centre (TIC) ter ključ ne kup ce nji ho vih igralniških, turističnih in gostinskih pro duk tov. Med do god ki, ki so v okviru borze potekali med 27. marcem in današnjim dnem v Novi Gorici in okolici, je bila tudi predstavitev 27 ponudnikov turističnih desti-nacij na Goriškem od Bovca do Vipavske doline in tudi iz sosednje Gorice. Kot pojasnjuje Mojca Krašovec iz HIT-a, je glavni smisel pobude tujim in domačim agencijam, ki tržijo turistične produkte, pokazati tudi na drugo turistično ponudbo na Goriškem, ne le na igralništvo. Med 46 agencijami, ki se je dogodka udeležilo, je bilo tudi trinajst italijanskih in dve avstrijski. »Sedaj, ko ni več meje, ciljamo tudi na goste, ki poslovno prihajajo v Gorico ali Trst... Zakaj ne bi ti prespali pri nas?« se sprašuje Krašovčeva. »Žal mi je bilo, da se ob nedavni združitvi obeh Goric dogodka ni promocijsko izkoristilo z nekim turističnim produktom združitve obeh mest, a mislim, da ni še nič zamujenega. V turizmu se prodajajo zgodbe. Zato mislim, da gre tu za zelo "luštno" zgodbo, iz katere lahko naredimo zanimiv turističen produkt. Gorica in Nova Gorica imata namreč pomemben element, kiju naredi različne od drugih destinacij in s tem prepoznavni. Ta element je enkraten, v svetu takih ni veliko,« poudarja sogovornica in napoveduje, da bo HIT-ova turistična borza postala redni letni dogodek, z uspehom letošnje pa so organizatorji zadovoljni. (km) Na trgu ladijska propelerja V okviru obeleževanja tržiške ladjedelnice Fincantieri so včeraj na trgu Republike v Tržiču začeli nameščati strukturo, pod katero bodo položili ladijska propelerja iz jekla in sintetične gmote, ki bosta simbol ladjedelnice in morja. Napravi bodo namestili danes dopoldne; to bo obenem konec večmesečnih polemik zaradi načrta, da bi na glavnem trgu postavili premec ladje velikanke Rudy Princess, ki jo pravkar gradijo v ladjedelnici v Pan-zanu. Naj še zabeležimo, da bo danes ob 10. uri Fincantieri predala angleški ladjarski družbi potniško ladjo Ventura P&O, doslej največjo v Italiji izdelano tovrstno ladjo, ki lahko sprejme do pet tisoč potnikov in 1.500 članov posadke. Equilibri se danes poslavlja Danes ob 11.30 bodo v knjigarni Equili-bri v Semeniški ulici v Gorici poslovilno trčili kozarce zvesti obiskovalci te prodajalne knjig, ki ni zdržala na tržišču. Ob tej priložnosti bodo ponudili na ogled dela mnogih likovnikov, ki so v preko desetih letih prispevali h kulturnemu poslanstvu knjigarne Giovannija Fierra. Ovrednotenje Krasa in Soče V okviru tedna kulture bo danes ob 11. uri na sedežu Tržiškega kulturnega konzorcija v vili Vicentini Miniussi v Ronkah predstavitev posega za ovrednotenje območja Krasa in Soče. Odložili koncert Chat Noir Nocojšnji koncert skupine Chat Noir je bil odložen na 24. april, ko bo v deželnem avditoriju v Gorici sklenil deseto izvedbo odmevnega niza Gorizia Jazz. Minister bo počastil meteorit V Avčah slovesno obeležujejo stoto obletnico padca edinega meteorita na slovensko ozemlje. Vrhunec bo danes; od 8. do 12. ure bo na pošti v Kanalu na ogled razstava znamk, ki jo pripravlja Filateli-stično društvo Nova Gorica, obiskovalci pa si bodo lahko odtisnili tudi priložnostni pečat v spomin na obletnico. Od 14. ure dalje bo v središču vasi Avče potekala osrednja proslava. Slavnostni govornik bo minister za okolje in prostor Janez Podobnik. Kanalski župan Andrej Maffi je na slovesnost povabil tudi goriškega kolego Ettoreja Romolija in predsednika FJK Riccarda Illyja. Ob odprtju razstave o avškem meteoritu bodo v kulturnem programu nastopili mešani pevski zbor Jože Srebrnič, kanalski osnovnošolci, pihalni orkester Salonit Anhovo, predstavljena pa bo tudi pesem o avškem meteoritu, ki jo je zložila domačinka. V šotoru na igrišču bo sledil ogled 25-mi-nutnega filma Stoletnica padca meteorita Avče, nato pa še ples s skupino Arena. Na prodaj bodo odlitki meteorita, saj je original varno spravljen v prirodoslovnem muzeju na Dunaju, dalje priložnostne majice in znamke ter razglednice s priložnostnim žigom. (km) tržič - 32-letni Mitja Grilj z bivališčem v Piranu je bil zaposlen v tesarski delavnici Slovenski delavec v komi Huda nesreča na delovnem mestu je včeraj doletela mladega slovenskega državljana, zaposlenega v Tržiču. Odpeljali so ga v videmsko bolnišnico, kjer se 32-let-ni Mitja Grilj z bivališčem v Piranu bori za življenje. Po prvih ugotovitvah naj bi nesrečo povzročila slabost, ki je obšla mladeniča med opravljanjem njegovega dela. Do nezgode je prišlo včeraj popoldne v delavnici podjetja Frandoli, ki se v ulici Timavo 18 v Tržiču ukvarja s tesarstvom. Da se je nekaj hudega zgodilo, je prvi opazil delavčev kolega, kije okrog 14.15 zagledal Gri-lja v nenavadni legi. Bil je naslonjen na fre-zalnik - stroj za obdelovanje kovin - z zaprtimi očmi in roko, na nenaraven način ovito okrog vratu. Stopil je do njega in opazil, da so vrteče se jeklene frezalne glave potegnile v stroj njegova oblačila; fanta so tako priklopila s hrbtom na stroj, roka pa ga je močno stisnila okrog vratu. Delavec je nemudoma sprožil alarm, a je bil fant že nezavesten. Nihče od ostalih kolegov -v delavnici je zaposlenih okrog trideset oseb -, ki so bili zatopljeni v delo, se ni ničesar zavedel. Na podlagi te okoliščine preiskovalci sklepajo, da je mladega Slovenca obšla slabost, saj od bolečine ni zakričal in niti ni poklical na pomoč. Zaradi slabosti naj bi padel na frezalnik, rokav oblačila pa naj bi se ujel v frezalne glave, ki so ga potegnile k sebi in pritisnile k stroju. Po navajanju lastnika tržiške tesarske delavnice so se frezalne glave vrtele počasi, zato pa bi delavcu uspelo izviti se iz njihovega primeža in, po potrebi, poklicati na pomoč. Po vsej verjetnosti mu je slabost z nezavestjo to preprečila. Na kraj nesreče je prišlo osebje hitre pomoči 118. Zaradi fantovega zelo resnega stanja so zahtevali helikopter, ki ga je odpeljal v Videm, kjer so ga sprejeli v oddelek za intenzivno nego. Zaradi hudih poškodb je Grilj v komi; več nam včeraj ni bilo dano zvedeti. Okoliščine nesreče, zaradi katere je mladi Slovenec, ki je v delavnico Frandoli prišel delat pred štirimi meseci, preiskujejo policisti tržiškega ko-misariata. Preiskovalci si ob frezalnem stroju ogledujejo delavčeva oblačila altran / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 29. marca 2008 660 CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TAVASANI, korzo Italia 10, tel. 0481531576. DEŽURNA LEKARNA V ŠLOVRENCU SORC, trg Montesanto 1, tel. 048180023. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V ZAGRAJU LUCIANI, ul. Dante 41, tel. 048199214. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787. Gledališče U Kino Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 22.15 »Tut-ta la vita davanti«. Dvorana 3: 17.45 »Spiderwick - Le cro-nache«; 19.50 - 22.15 »Grande, grosso e Verdone«. Dvorana 4: 17.50 - 20.10 »L'amore se-condo Dan«; 22.00 »Questa notte e ancora nostra«. Dvorana 5: 17.30 »27 volte... in bianco« 20.00 - 22.00 »Colpo d'occhio«. NOVA GORICA: 19.00 »Vedno priča, nikoli nevesta«; 21.00 »Pošastno«. iS Razstave GLEDALIŠČE VERDI V GORICI: 31. marca koncert »4solopiano«, nastopa Giovanni Allevi; informacije pri blagajni gledališča, ul. Garibaldi 2/a v Gorici, tel. 0481-33090. KOM IGO - festival komičnega gledališča 2008 v Kulturnem domu v Gorici: 1. aprila ob 20.30 »Radio-aktivni live! Kabaret« (Boris Devetak, Franko Korošec, Tjaša Ruzzier in Marko San-cin); 21. aprila ob 20.30 (ob 18. uri izven abonmaja) »Kdo vam je pa to delu?« (Boris Kobal - Café Teater iz Slovenije); 29. aprila, ob 20.30 »Ma che fe-sta è?« (Bandorkestra.55 & Orkestra Zbylenka); 20. maja, ob 20.30 (ob 18. uri izven abonmaja) »Petelinji zajtrk« (slovenska filmska uspešnica); 26. maja, ob 20.30 »Beato fra le gonne« (Tri-geminus iz Manzana); v juniju »5moških.com« (Špas Teater iz Men-geša); 18. oktobra, ob 20.30 »Tren de vin« (gledališka skupina Fortfluidi iz Trevignana - TV); vpis abonmaja do 1. aprila v Kulturnem domu v ul. Brass 20 (tel. 0481-33288). OBČINSKO GLEDALIŠČE V TRŽIČU 29. in 30. marca ob 20.45 »Madre corag-gio«; informacije v blagajni Občinskega gledališča v Tržiču (korzo del Popolo 20, tel. 0481-790470), v turistični agenciji Appiani v Gorici, v Ticket-pointu v Trstu, v ERT-u v Vidmu in na www.greenticket.it. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU v Novi Gorici bo v četrtek, 3. aprila, ob 20.30 premiera predstave Skrivni strahovi na javnih krajih. GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.10 »Il cacciatore di aquiloni«. Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 22.15 »Tut-ta la vita davanti«. Dvorana 3: 17.40 »27 volte... in bian-co«; 20.00 - 22.00 »Colpo d'occhio«. CORSO Rdeča dvorana: 17.45 - 20.00 -22.15 »La volpe e la bambina«. Modra dvorana: 17.45 - 20.00 »Le cro-nache di Spiderwick«; 22.15 »10.000 A.C.«. Rumena dvorana: 17.50 - 20.00 -22.15 »Un bacio romantico«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.10 »Il cacciatore di aquiloni«. Kam po bencin Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA Q8 - Ul. Trieste 22 AGIP - Ul. Don Bosco 108 AGIP - Ul. Aquileia 60 TRŽIČ SHELL - Ul. Matteotti 23 ESSO - Ul. I Maggio 59 IP - Ul. Boito 57 OMV - Ul. Terme Romane 5 KRMIN API - Ul. Isonzo GRADIŠČE AGIP - Ul. Udine, na državni cesti 305 proti Marianu TURJAK AGIP - na pokrajinski cesti 1 (Fol-jan-Pieris) Ul. XXV Aprile 31 FOLJAN AGIP - Ul. Redipuglia 42 ROMANS API - Ul. XXV Maggio 3/A V SPREJEMNEM CENTRU GRADINA v Doberdobu v okviru niza z naslovom Ars naturae - Narava v sliki in fotografiji razstavlja Alessandro Bimbatti; do 6. aprila ob petkih med 17. in 20. uro ter ob sobotah in nedeljah med 10. in 20. uro. FOTOCLUB LUCINICO vabi na odprtje fotografske razstave z naslovom »Libe-ra - mente« Marie Fine Ingaliso danes, 29. marca, ob 18.30 v občinskem centru na trgu San Giorgio v Ločniku; do 6. aprila med 17.30 in 19.30 ob delavnikih, med 10. in 13. uro ob nedeljah. NA MIRENSKEM GRADU, v dvorani Gnidovčevega doma, je na ogled razstava keramik z naslovom Zemlja avtorja Micheleja Petruza iz Doberdoba; do 15. aprila vsak dan od 16. do 18. ure; informacije na tel. 003865-3984300. NA SEDEŽU FUNDACIJE GORIŠKE HRANILNICE v ul. Carducci 2 v Gorici je na ogled razstava z naslovom Lepote Benetk - Slike iz osemnajstega stoletja iz zasebnih zbirk; do 27. julija od torka do nedelje med 10. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto; informacije na tel. 422-410886. V DRŽAVNI KNJIŽNICI v ul. Mameli v Gorici je v organizaciji kulturnega centra Crali iz Gorice na ogled slikarska razstava Vilme Canton Lautieri z naslovom »Ricordi a sanguigna«; na ogled bo do 31. marca od ponedeljka do petka med 8.30 in 18.30, ob sobotah med 8.30 in 13.30, ob nedeljah in praznikih zaprto. V DRŽAVNI KNJIŽNICI v ul. Mameli v Gorici je na ogled razstava z naslovom »Puzzle« Maria Bessarioneja, Enza Marija in Adriana Stoka (Gruppo &); na ogled bo do 3. aprila od ponedeljka do petka med 10.00 in 18.30, ob sobotah med 10.00 in 13.30, ob nedeljah in praznikih zaprto. V DVORANI DEŽELNIH STANOV goriškega gradu je na ogled razstava dragocenih tiskovin 18. stoletja z naslovom Gorica in Furlanija med Benetkami in Dunajem; do 31. marca med 9.30 in 18. uro, od 1. aprila do 31. avgusta med 9.30 in 13. ter med 15. in 19.30, razen ponedeljka. V GALERIJI KULTURNEGA DOMA v Gorici je na ogled skupinska razstava posoških umetnikov »Arte a Nord Est« (Umetnost na severo-vzhodu); do 10. aprila od delavnikih od 9.30 do 12.30 in od 15.30 do 18. ure, v večernih urah med prireditvami. V HIŠI KULTURE V ŠMARTNEM V BRDIH razstavlja keramičar Ivan Sku-bin serijo glinastih umetnin; do 16. aprila ob četrtkih in petkih od 10. do 15. ure ter ob sobotah in nedeljah od 13. do 16. ure. V HIŠI MORASSI v grajskem naselju v Gorici je na ogled razstava slik Gior-gia Gallottinija, Vere Elvire Mauri in Mariadolores Simone v organizaciji kulturnega centra Tullio Crali; do 31. marca od ponedeljka do sobote med 16. in 19. uro. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ v Gorici bo do 12. aprila na ogled razstava Rudija Skočirja z naslovom Moji srčni kraljici; od ponedeljka do petka med 17. in 19. uro, ob prireditvah in po domeni (tel. 0481-531445). V MESTNI GALERIJI NOVA GORICA (Trg Edvarda Kardelja 5 v Novi Gorici) je na ogled razstava Društva likovnih umetnikov Severne Primorske z naslovom Odprtost barvnega sveta; do 3. aprila od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure, ob nedeljah in praznikih zaprto. V PILONOVI GALERIJI v Ajdovščini (Prešernova ulica 3) bo do 4. aprila na ogled razstava Polone Petek z naslovom Slike 2001-2007. V POKRAJINSKIH MUZEJIH v grajskem naselju je v sklopu 5. izvedbe »virtualGart« na ogled razstava. Razstavljajo Sergio Culot, Maria Fina, Sergio Scabar, Andrej Perko in Paul Da- PR0SVETN0 DRUŠTVO P0DG0RA ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV KONCERT V SPOMIN NA BOGOMIRA, MIRKA IN ANGELCO ŠPACAPAN Sodelujejo: Mešani pevski zbor Sv. Jernej z Opčin Župnijski mešani pevski zbor Šempeter iz Šempetra — Nova Gorica Župnijski mešani zbor Kapela iz Nove Gorice Mešani pevski zbor F.B. Sedej iz Števerjana Uvodna misel: Prof. Lojzka Bratuž ŽUPNIJSKA CERKEV SV. JUSTA V PODGORI, JUTRI 30. MARCA OB 15. URI Maša zadušnica za pokojne Bogomira, Mirka in Angelco Špacapan ob 14. uri vid Redfern; do 31. marca, vsak dan z izjemo ponedeljka med 10. in 13. uro ter med 14. in 19. uro; informacije na tel. 329-0710577. V POSOŠKI MENJALNICI na korzu Verdi 56 v Gorici je na ogled razstava slikarja Roberta Mariana; do 31. marca po urniku menjalnice, zaprto ob nedeljah; vstop prost. À Koncerti GORIZIA JAZZ v priredbi združenja Controtempo je v teku v deželnem avditoriju v Gorici: 5. aprila ob 17. uri bo nastopil Danilo Rea s poklonom Fa-briziu De Andreju, ob 20.45 bo koncert skupine Doctor 3; 12. aprila ob 20.45 bo koncert tria In The Country; 19. aprila ob 20.45 bo koncert skupine Brainville 3; 24. aprila bo koncert tria Chat Noir; vstopnice in abonmaje prodajajo v Verdijevem gledališču v Gorici (tel. 0481-33090). KONCERT V SPOMIN NA BOGOMIRA, MIRKA IN ANGELCO ŠPACAPAN bo v nedeljo, 30. marca, ob 15. uri v cerkvi Sv. Justa v Podgori; ob 14. uri maša zadušnica. SKD HRAST iz Doberdoba, SKRD Jadro iz Ronk, SKRŠD Tržič iz Tržiča ter Ženski pevski zbor iz Ronk vabijo danes, 29. marca, ob 20.30 v župnijsko dvorano Sv. Nikolaja v Tržiču na celovečerni koncert, ki ga bosta oblikovala komorni zbor Ljubljanski Madri-galisti in mešani pevski zbor Hrast iz Doberdoba; vstop prost. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bodo v četrtek, 3. aprila, ob 20.15 nastopili mladi nadarjeni pianisti iz razreda profesorja Sijavuša Gadžijeva. Koncertirali bodo Aleksander Gadžijev, Anže Vrabec, Armin Cora-lic in Giuseppe Guarrera; informacije Kulturni dom Nova Gorica, Bevkov trg 4, tel. 0030655-3354013, www.kul-turnidom-ng.si. VOKALNA SKUPINA SRAKA z dirigentom Bogdanom Kraljem bo praznovala svojo desetletnico s slavnostnim pevskim večerom z naslovom »... in pesem lepa v naši sredi ne bo utihnila nikdar... « v soboto, 5. aprila, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici; prireja KD Oton Župančič iz Štan-dreža. ZA CIKEL KONCERTOV ART SREDICA v Kulturnem domu Nova Gorica bo v sredo, 2. aprila, ob 20.15 koncert ameriške rockabilly skupine Boss Tweed. 9 Šolske vesti LICEJ SIMON GREGORČIČ iz Gorice išče suplenta za nemščino, nastop službe takoj; informacije na tel. 048182123. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE obvešča, da je samo še nekaj prostih mest na 72-urnem osnovnem tečaju angleščine A.2, ki se bo pričel 15. aprila in bo potekal dvakrat tedensko ob torkih in četrtkih z urnikom od 19. do 21. ure; informacije in vpisovanje na goriškem sedežu SDZPI, Verdijev Korzo 51 v Gorici, tel. 0481-81826, www.sdzpi-ir-sip.it. S Izleti plačati strošek avtobusnega prevoza, medtem ko bodo obiskovalci, ki se bodo odločili za obisk jame, karto kupili na kraju samem. Prijave sprejemajo ob četrtkih med 19. in 20. uro na društvenem sedežu, Verdijev Korzo 51/int. do konca meseca ali do oddaje razpoložljivih mest. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo štiridnevni izlet z avtobusom v Turin in okolico od 30. maja do 2. junija; informacije in vpisovanje na tel. 0481-78398 (drogerija Mila), na tel. 0481-78000 (gostilna pri Ivici) in na tel. 380-4203829 (Miloš). □ Obvestila SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA obvešča, da se nadaljuje vpisovanje za izlet v dolino reke Reke in ogled Škocjanskih jam v nedeljo 6. aprila. Udeleženci se lahko odločijo za planinsko pot po soteski Reke (okrog 3 ure), za ogled Škocjanskih jam (2 uri) ali za prav tako zanimiv sprehod po urejeni učni poti od Motovuna do Škocjana in nazaj. Ob vpisu je treba SKD Hrast iz Doberdoba, SKRD Jadro iz Ronk, SKRŠD Tržič iz Tržiča in Ženski pevski zbor iz Ronk vabijo na Celovečerni zborovski koncert Nastopajo: Ljubljanski madrigalisti Mepz Hrast DANES, 29. marca, ob 20.30 Župnijska dvorana Sv. Nikolaja - Tržič DRUŠTVO TRŽIČ razpisuje likovni in literarni natečaj na temo Moj Kras, namenjenega otrokom osnovnih šol s Tržiškega in Krasa. Posamezniki ali skupine se lahko udeležijo natečaja z risbami ali spisi na temo Krasa. Najboljši izdelki bodo nagrajeni in izdani v knjigi. Dela je treba oddati na šolah do 31. marca. AKŠD VIPAVA vabi na pohod »Na k. 198 in dolino Murve - po sledeh prve svetovne vojne« v nedeljo, 6. aprila, z zbirališkem ob 8.30 v Čukišču pri De-vetakih. Pohod bo potekal tudi po ne-markiranih stezah in po gozdu, priporočljivi sta primerna obutev in fizična kondicija; informacije na tel. 3282180158. GORIŠKI GRAD bo ob tednu kulture odprt s prostim vstopom v nedeljo, 30. marca. Ob 10.30 in ob 15.30 bodo tudi brezplačni vodeni obiski. KULTURNO DRUŠTVO OTON ŽUPANČIČ iz Štandreža organizira štiri srečanja z glasbeno euritmijo (takt, ritem, melodija, note in intervali), ki ji bosta vodili Giusi Lafranconi (eurit-mistka) in Sara Hoban (pianistka). Prvo srečanje bo v Kulturnem domu Andreja Budala v Štandrežu v sredo, 2. aprila, ob 20.30, ostala tri srečanja pa 9., 16. in 23. aprila od 19. do 20.30; informacije in vpisovanje na tel. 3338139217 (Sara Hoban, ob uri obedov) ali na naslov elektronske pošte sa-ra_hoban@yahoo.it. OBČINA SOVODNJE je izdala dva razpisa za izplačilo prispevkov za plačevanje najemnin za glavno stanovanje: prvi je za družinska jedra z nizkimi prejemki (z registrirano redno najemninsko pogodbo v letu 2007), drugi je namenjen najemodajalcem, ki dajo na razpolago manj premožnim najemnikom še neoddana stanovanja in velja za nove pogodbe. Prošnjo je treba sestaviti na ustreznem obrazcu in jo oddati na uradu za protokol do 17. aprila. K prošnji je treba priložiti še dodatno dokumentacijo, ki je navedena v razpisu. Razpis in dodatne informacije dobite na tajništvu občine ali na spletni strani www.savognadisonzo.com. PLESNA DELAVNICA V CENTRU GRADINA na osnovi metode plesne terapije Marie Fux bo potekala od aprila do junija ob torkih med 19. in 20. uro. Predstavitev tečaja v torek, 1. aprila, ob 19. uri, ko se bo pričel tečaj; informacije na tel. 346-2110494 ali tel. 040306208. POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE Zveze slovenskih kulturnih društev za osnovnošolce bodo letos v Rakovem Škocjanu od 21. do 26. julija; informacije nudi ZSKD (tel. 040-635626, 0481-531495). RIBIŠKI ZAVOD FJK »ENTE TUTELA PESCA« goriški okoliš št. 1 v sodelovanju z rajonskim svetom Podgora prireja v nedeljo, 6. aprila, čistilno akcijo na levem in desnem bregu reke Soče in sicer od pevmskega mosta do jezu Agro; zbirališče na parkirišču vhoda pevmskega parka ob 8.30. ZDRUŽENJE AMICI DEL TRASPORTO SU ROTAIA vabi na dan odprtih vrat danes, 29., in v nedeljo, 30. marca, (9.30-12.00 in 15.00-18.00) na sedežu združenja pri goriški železniški postaji (nasproti APT-ja). Na programu bo razstava vlakcev ter za odrasle in otroke bodo nameščene tračnice, na katerih bo mogoče preizkusiti lastne modele. 0 Prireditve KNJIGARNA EDITRICE GORIZIANA na korzu Verdi 67 v Gorici prireja v torek, 1. aprila, ob 17.30 predstavitev publikacije z naslovom »In fuga dalle tenebre - Africa, Italia, Cina: la storia globalizzata di un uomo nuo-vo«. Prisotna bosta avtor knjige Jean-Paul Pougala in docent Ugo Fer-ruta. KULTURNI CENTER MOSTOVNA v Solkanu prireja danes, 29. marca, ob 21. uri koncert italijanske Iron Maiden tribute skupine The Rainmakers. NA GRADU KROMBERK bo v torek, 1. aprila, ob 20. uri predavanje in predstavitev publikacije Dr. Henrik Tuma in njegova knjižnica bibliotekarke Petre Kolenc. PODJETJE SERVIS prireja v sodelovanju s Slovenskim deželnim gospodarskim združenjem Gorica Srečanje o finančnem zakonu 2008 v sredo, 2. aprila, ob 18.30 v dvorani Zadružne banke Doberdob in Sovodnje v So-vodnjah. V TOČKI ZKD NOVA GORICA, Grad-nikove brigade 25 v Novi Gorici bo v torek, 1. aprila, ob 18.30 predavanje iz niza Osnove prepoznavanja vsebine likovnih del z naslovom Krščanska ikonografija. O motivih, ki so se razvili v zgodovini krščanstva bo predavala Nataša Kovšca; vstop prost. ZADNJA LETOŠNJA OTROŠKA URICA v Feiglovi knjižnici bo v ponedeljek, 31. marca, ob 18. uri. Pravljico Poljubček za lahko noč bo animirala Majda Zavadlav. ' . Mali oglasi PRODAM stanovanje v Ronkah, 1. nadstropje, približno 90 kv. m., zgradba iz leta '95: dve kopalnici, dve spalni sobi, kuhinja, dnevna soba, dva balkona, garaža, klet in zunanje parkirišče; informacije na tel. 339-6980287. Pogrebi DANES V GORICI: 9.00, Angela Corsi s pokopališča v cerkev Sv. Ane; 12.00, Giovanni Pagnacco iz splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče. DANES V ŠTANDREŽU: 10.30, Marino Dilena (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V FARI: 14.00, Vanda Bressan por. Castellan v cerkvi in na pokopališču. DANES V RONKAH: 11.00, Antonio Boschin s pokopališča v cerkev Sv. Lovrenca in v Spineo za upepelitev. DANES V TRŽIČU: 10.50, Giuliano Zor-zet iz bolnišnice v cerkev Sv. Odrešeni-ka in na pokopališče. DANES V TURJAKU: 10.00, Angelo Milani (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in v Trst za upepelitev. PRIREDITVE trst - Galerija Cartesius V spominna Avgusta Černigoja Sobota, 29. marca 2008 železna kapla O judovski ■ v • • družini Scharfberg Slovensko prosvetno društvo Zarja je sinoči v Forumu Zarja na Glavnem trgu v Železni Ka-pli odprlo razstavo Tu smo bili doma ... o judovski družini Scharfberg. Odprtja razstave so se udeležili tudi potomci družine Scharfberg, ki živijo v Združenih državah Amerike in Izraelu. Razstava je prispevek k spominskemu letu 2008 in opozarja na leto 1938 in izgon družine Scharfberg iz Železne Kaple. Joseph in Marianne Scharfberg sta se leta 1930 naselila v Železni Kapli, kjer sta vodila tekstilno trgovino. Takoj po nacističnem prevzemu oblasti 12. marca 1938 sta bila judovska trgovska zakonca s svojim petletnim sinom prvi kapelski žrtvi nacističnega režima. Njihovo trgovino so »arizirali« in kakor mnoge druge judovske družine so tudi Scharfbergove nasilno in s pomočjo lokalnih nacistov ter njihovih simpatizerjev pregnali iz dežele, ki jim je medtem postala domovina. Družini je uspelo pobegniti v Palestino, kjer si je morala popolnoma brez vsakih sredstev urediti novo življenjsko eksistenco. Po letih, polnih pomanjkanja, jim je uspelo v Haifi odpreti novo tekstilno trgovino. Ob razstavi bosta njena avtorja Werner Koroschitz in Lisa Rettl izdala tudi publikacijo z istim naslovom. Razstava bo odprta do 12. julija, ob sredah od 18. do 20. ure, ob petkih od 16. do 20. ure in ob sobotah od 10. do 12. ure oziroma po telefonskem dogovoru na tel. štev. 0043(0)650/2807574. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti Bertold Brecht: »L'anima buona di Se-zuan« / Produkcija: Teatro di Sarde-gna. Režija: Enzo Vetrano in Stefano Randisi. Urnik: v četrtek, 3. in v petek, 4. aprila ob 20.30. La Contrada Dario Fo: »Sotto paga! Non si paga!« / režija: Dario Fo; igrata: Marina Mas-sironi in Antonio Catania. Urnik: danes, 29. marca, ob 20.30, jutri, 30. marca, in v torek, 1. aprila, ob 16.30, od srede, 2., do sobote, 5. aprila, ob 20.30 ter v nedeljo, 6. aprila ob 16.30. Gledališče Silvio Pellico Edoardo Paoletti: »El congresso dei nonzoli« / V tržaškem narečju nastopa gledališka skupina Ex allievi del To-ti. Režija: Paolo Dalfovo. Urnik: danes, 29. ob 20.30 in jutri, 30. marca ob 16.30. OPČINE Prosvetni dom Jutri, 30. marca, ob 18. uri / Marco Tas-sara: »Amour, amore, Liebe ... na trnek se lovijo ribe«. Komedija v dveh dejanjih. Prvič v slovenščini. Prevedel in priredil Sergej Verč, jezikovna obdelava Minu Kjuder. Režiser Sergej Verč, pomočnica režiserja Minu Kjuder. Gledališka skupina KD Brce iz Gabrovice pri Komnu. TRŽIČ Občinsko gledališče Bertolt Brecht: »Mati Korajža« / v režiji Cristine Pezzoli, igra Isa Danie-li. Danes, 29. in jutri, 30. marca ob 20.45. GORICA Kulturni dom Danes, 29. marca, ob 16. in 21. uri / gledališka prestava »Sior Todaro Bron-tolon«. V torek, 1. aprila ob 20.30 / »Komigo 2008«, "Radio aktivni live! Kabaret!" Nastopajo: T. Ruzzier, M. Sancin, B. Devetak in F. Korošec. VIDEM Teatro Palamostre Danes, 29. marca ob 21.00 / Amelie V tržaški galeriji Cartesius (Ul. Carducci št. 10) bodo danes ob 18.30 odprli razstavo Černigojevih grafik. Uprava galerije je namreč želela s postavitvijo razstave, pri kateri je sodelovala tudi umetnikova vnukinja Anne (hčerka njegovega sina Teodora, ki je pred kratkim preminil), slovesno proslaviti 110-letnico rojstva slovenskega slikarja in utemeljitelja konstruktiviz-ma. V katalogu je za predstavitev pos- Nothomb: »Libri da ardere«. Produkcija: Teatridithalia, Asti Teatro. Režija: Cristina Crippa. _SLOVENIJA_ PORTOROŽ Avditorij Jutri, 30. marca ob 17.00 in 20.00 / Gledališka predstava s Špas teatrom, »5moških.com«. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 29. marca, ob 19.30 / Ivan Cankar: »Romantične duše«. V ponedeljek, 31. marca ob 19.30 / Tennessee Williams: »Orfej se spušča«. Mala drama Danes, 29. marca, ob 19.00 / Brian Friel: »Jaltska igra . Poigra«. V torek, 1. aprila ob 20.00 / Yukio Mi-shima: »Markiza de Sade«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 29. marca, ob 19.30 / Vladimir Nabokov: »Lolita«. V sredo, 2. aprila ob 19.30 / Anton Pa-vlovič Čehov: »Tri sestre«. Mala scena MGL Danes, 29. marca, ob 20.00 / Avtorski projekt Gregorja Čušina: »Hagada«. V ponedeljek, 31. marca, ob 20.00 / Denise Chalem: »Reci moji hčeri, da sem šla na optovanje«. Šentjakobsko gledališče V torek, 1. aprila ob 19.30 / J. Hašek: »Prigode dobrega vojaka Švejka«. _HRVAŠKA_ UMAG Gledališče UPA ■ Teden monodrame V ponedeljek, 31. marca ob 20.00 / Moni Ovadia: »Rabinovich & Popov«. V torek, 1. aprila ob 19.00 / Zijah So-kolovic: »Glumac je, glumac je, glu-mac...«. V sredo, 2. aprila ob 19.00 / Vilim Ma- tula: »Točka«. V četrtek, 3. aprila ob 12.00 / Italijanska Drama z Reke: »Bonaventura, veterinario per forza«; ob 19.00 Italijanska skupnost Fulvio Tomizza, Natalija Dordevic: »Potrošeni snovi«. V petek, 4. aprila ob 19.00 / Italijanska krbel tržaški grafik Franco Vecchiet. Do 22. aprila bo na ogled kakih trideset grafik iz tridesetih in šestdesetih oziroma sedemdesetih let. Povečini gre za dela v tehniki lesoreza. V svojem 60 let trajajočem ustvarjalnem obdobju se je Černigoj izkazal za človeka kulturne širine, eklektika, ki je zaznamoval slovensko likovno sceno. Tržaška razstava se idealno povezuje s postavitvami v Kopru in Kranju. skupnost, Susanna Costaglione: »Mu-si neri«. V soboto, 5. aprila ob 19.00 / SSG Trst, Primož Forte: »Moj Kras«. V nedeljo, 6. aprila ob 19.00 / Zaključna predstava, Ksenija Prohaska: »Marlene Dietrich«. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Georges Bizet: »I pescatori di perle« / Diriget: Fredrich Chaslin. Urnik: danes, 29. ob 17.00 in jutri, 30. marca ob 16.00. Gledališče Rossetti Gerome Ragni in James Rado: »Hair« / musical je uglasbil Galt Mac Dermot; coreograf: David Parson; režija: Giam-piero Solari; umetniško vodstvo: Elisa. Urnik: danes, 29. ob 20.30 in jutri, 30. marca ob 16.00. BRIŠČIKI Prireditev Mladi brez meja (pod velikim ogrevanim šotorom) Danes, 29. marca, koncert Magnifica, Akija Rahimovskija in Ylenie Zobec, vstop prost. GORICA Kulturni dom V soboto, 5. aprila ob 20.30 / Vokalna skupina Sraka z dirigentom Bogdanom Kraljem bo praznovala svojo desetletnico s slavnostnim pevskim večerom z naslovom »... in pesem lepa v naši sredi ne bo utihnila nikdar...«; prireja KD Oton Župančič iz Štandreža. PODGORA Cerkev sv. Justa Jutri, 30. marca ob 15.00 / Koncert v spomin na Bogomira, Mirka in Angelco Špacapan. Sodelovali bodo MePZ Sv. Jernej z Opčin, župnijski MePZ Šempeter iz Šempetra pri Novi Gorici, župnijski MePZ Kapela iz Nove Gorice, MePZ F.B. Sedej iz Števerjana. Uvodno misel bo podala Lojzka Bratuž. Pred koncertom, ki ga prirejata prosvetno društvo Podgora in Zveza cerkvenih pevskih zborov, bo ob 14. uri maša zadušnica. TRŽIČ Župnijska dvorana sv. Nikolaja Danes, 29. marca ob 20.30 / SKD Hrast iz Doberdoba, SKRD Jadro iz Ronk, SKRŠD Tržič iz Tržiča ter Ženski pevski zbor iz Ronk vabijo na celovečerni koncert, ki ga bosta oblikovala komorni zbor Ljubljanski Madrigalisti in mešani pevski zbor Hrast iz Doberdoba; vstop prost. VIDEM Teatro Nuovo Givanni da Udine Maurizio Costanzo in Enrico Vaime: »Parlami di me« / musical s Christia-nom De Sico in Lauro Di Mauro, igra The Universe Orchestra pod vodstvom Marca Tisa. Urnik: danes, 29. ob 20.45 in jutri, 30. marca ob 16.00. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA Kulturni dom V soboto, 2. aprila, ob 20.15, mala dvorana / nastop skupine Boss Tweed (ZDA): Gerard Egan - kitara in glas, Eric Reed - bobni ter Carolyn Sills - bas kitara. V nedeljo, 3. aprila, ob 20.15 velika dvorana / koncert Klavirske šole profesorja Sijavuša Gadžijeva - Aleksander Gadžijev, Anže Vrabec, Armin Čoralič in Giuseppe Guarrera. LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 29. marca, ob 19.30 bo v Linhartovi dvorani koncert ob 30-letnici ansambla Trutamora Slovenica. V torek, 1. aprila ob 16.00 in 18.00, Gallusova dvorana / Popoldan s simfoniki RTV Slovenija. Dirigent: Marko Hribernik. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče: razstava »Moja knjiga« o Justu Košuti. Odprta vsak dan do 30. marca od 10.00 do 13.00 in od 16.00 do 20.00, ob večernih predstavah do 22.30. Muzej židovske skupnosti / do 31. marca bo na ogled razstava del Annamarie Ducaton Wolinsli z naslovom: »La Porta dell'Anima - Omaggio ad Anna Frank«. Urnik: ob nedeljah, ponedeljkih, sredah, četrtkih in petkih od 10. do 13. ure, ob torkih od 16. do 19. ure. Narodna in študijska knjižnica (Ul. sv. Frančiška 20), na ogled je likovna razstava Emme Malina Marinelli. Muzej Revoltella: na ogled je zbirka umetnin iz deželnega sedeža RAI. Urnik: od 10. do 18. ure. V gradu pri sv. Justu: na ogled sta razstavi »Van Leo. Un fotografo armeno al Cairo« in »Armeni a Trieste tra Set-tecento e Novecento«. Urnik od 9. do 19. ure. Palača Costanzi: na ogled je razstava »Sodobna arhitektura. Trst-Bologna-Kobenhavn-Ljubljana«. Urnik od 10. do 13. in od 17. do 20. ure. BAZOVICA Gospodarska zadruga: pod naslovom »Kras, kdo bo tebe ljubil«, razstavljata fotografije Jožica Zafred in Boris Po-ropat. Urnik: danes, 29. od 19.00 do 20.00 in jutri, 30. marca od 11.00 do 12.00, v četrtek, 3., v petek, 4. in v soboto, 5. aprila od 19.30 do 20.30 ter v nedeljo, 6. aprila od 11.00 do 12.00. OPČINE V Bambičevi galeriji je do 19. aprila na ogled razstava Manuele Frisone - Poti srca. Odprto od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00 ter ob sobotah od 17.00 do 19.00. REPEN Muzej Kraška hiša je odprt v zimski sezoni samo po dogovoru z upravitelji. Informacije na tel. št. 040-327240 ali po elektronski pošti na naslovu: info@kra-skahisa.com. DEVIN Jadranski zavod združenega sveta: »Il silenzio dei campi« je naslov razstave Ericha Hartmana, ki bo odprta do 4. aprila. GORICA Kulturni dom: na ogled je skupinska razstava posoških umetnikov »Arte a Nord Est« (Umetnost na severo-vzho-du). Razstavljajo: Alda Antoni, Flavia Benussi, Nadia Blarasin, Fernada Braz, Franco Cappelli, Anna Degenhart, Breda Cuk, Bruna de Fabris, Luisa Delle Vedove, Marisa Ferluga, Bruna Filippi Bonder, Freeman, Olga Ingravalle B., Adriano Janezic, Marjanca Lapanje, Milena Miculan, Fulvio Musina, Eddy -/ Pugliese, Daniele Severi, Alba Tassan, Giovanni Tarlao, Stefano Toso, Femi Vilardo, Joanna Zajac in Antonietta Za-nin; do 10. aprila od delavnikih od 9.30 do 12.30 in od 15.30 do 18. ure, v večernih urah med prireditvami. Kulturni center Lojze Bratuž: do 24. aprila ob prireditvah ali po domeni, razstavlja pod naslovom »Moji srčni kraljici« likovnik Rudi Skočir. V Pokrajinskih muzejih v grajskem naseljuje na ogled razstava »virtual-Gart«. Razstavljali bodo Sergio Culot, Maria Fina, Sergio Scabar, Andrej Per-ko in Paul David Redfern; na ogled bo do 31. marca; informacije na tel. 3290710577. V dvorani deželnih stanov goriškega gradu je na ogled razstava dragocenih tiskovin 18. stoletja z naslovom Gorica in Furlanija med Benetkami in Dunajem; do 31. marca med 9.30 in 18. uro, od 1. aprila do 31. avgusta med 9.30 in 13. ter med 15. in 19.30, razen ponedeljka. V Fundaciji Goriške hranilnice v Ul. Carducci 2 je na ogled razstava z naslovom Lepote Benetk - Slike iz osemnajstega stoletja iz zasebnih zbirk; do 27. julija od torka do nedelje med 10. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto; informacije na tel. 422-410886. V hiši Morassi v grajskem naselju je na ogled razstava slik Giorgia Gallot-tinija, Vere Elvire Mauri in Mariadolores Simone v organizaciji kulturnega centra Tullio Crali; do 31. marca od ponedeljka do sobote med 16. in 19. uro. _SLOVENIJA_ KOPER Galerija Meduza: do konca marca bo razstavljal grafike Zvest Apollonio. Pokrajinski arhiv (Kapodistriasov trg 1): do 11. aprila, bo v priredbi Pokrajinskega arhiva Koper in škofijskega arhiva Koper razstava, ki jo je pripravila Branka Sulčič »P.P. Pius II Aeneas Sil-vius Piccolomini«. Ogled je možen vsak delavnik od 8.00 do 14.00 in dan pred praznikom od 8.00 do 12.00. Za informacije pokličite na tel. št. 0038656271824. SEŽANA MC Podlaga Sežana: še danes, 29. marca, je na ogled fotografska razstava »Mladi brez meja«. Fotografije so nastale v sklopu projekta Mejni dogodki na temo povezovanje ljudi z obeh strani meje ob padcu Schengenske meje. Izbrane fotografije avtorjev starih med 15 in 30 let. AJDOVŠČINA Pilonova galerija (Prešernova ulica 3), do 4. aprila razstavlja Polona Petek z naslovom Slike 2001-2007. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 15. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 17. ure; Sveta Gora ob nedeljah od 10. do 16. ure; grad Dobrovo od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure; Kolodvor vsak dan od 10. do 17. ure; najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). V Mestni galeriji (Trg Edvarda Kardelja 5), je na ogled razstava Društva likovnih umetnikov Severne Primorske z naslovom Odprtost barvnega sveta. Razstavljajo: Peter Abram, Vladimir Bačič, Lucijan Bratuš, Metka Erzar, Franc Golob, Danilo Jejčič, Simon Ju-govic Fink, Azad Karim, Vladimir Klanjšček, Miran Kordež, Lucijan La-vrenčič, Alfred De Locatelli, Damjana Plešnar, Zmago Posega, Rudi Skočir, Milovan Valič, Valentina Verč, Miloš Volarič in Bogdan Vrčon; na ogled bo do 3. aprila od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure ob sobotah od 9. do 12. ure, ob nedeljah in praznikih zaprto. ŠMARTNO V BRDIH V Hiši kulture razstavlja keramičar Ivan Skubin serijo glinastih umetnin; do 16. aprila ob četrtkih in petkih od 10. do 15. ure ter ob sobotah in nedeljah od 13. do 16. ure. IDRIJA Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. GLEDALIŠČE w Sobota, 29. marca 2008 1 Q Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it nogomet - Trener Triestine Maran podaljšal pogodbo še za dve leti »Trener lahko v Trstu mirno opravlja svoje delo« Trdi, da se o bodočih načrtih še niso pogovarjali - Danes v Bariju po peto zmago Danes ob 16. uri bo Triestina v Bariju naskakovala svojo peto zaporedno zmago, po skoraj doseženem obstanku pa je v tržaškem taboru nedvomno veliko bolj odmevala novica, da je predsednik Stefano Fantinel še za dodatni dve leti podaljšal pogodbo trenerju Rolandu Maranu. Trener Triestine ni skrival svojega zadovoljstva nad podpisom: »Zame je to veliko zadoščenje, saj je podaljšanje pogodbe nagrada in do kaz, da si med le tom do bro de lal. Res si štejem v čast, da so se v društvu odločili za ta korak.« Predsednik Fantinel vas je podprl že po porazu s 5:1 proti Al-binoleffeju, ko bi se verjetno marsikateri predsednik drugače odločil. »Res, predsednik se je vedno zgledno obnašal in mi izkazal svoje zaupanje tudi v najtežjih trenutkih letošnjega prvenstva. Strinjam se, da bi se v tistem trenutku lahko drugače odločil in zaradi tega mu ne bi nihče ničesar očital.« Do podaljšanja pogodbe nedvomno pride, ko trener in vodstvo nekega kluba imata enake poglede tudi na bodočnost, ko se ujemajo pogledi vseh. »Mislim, da je trenutno najpomembneje, da nadaljujemo z uspešnimi nastopi, da bi prvenstvo zaključili na najboljši možen način ter da bi si čimprej zagotovili tudi matematičen obstanek. Tudi na teh zadnjih tekmah bo treba igrati z enakim navdušenjem in željo, da se dodatno izboljšaš. Tudi okolje je botrovalo odločitvi. V Trstu in pri Triestini so razmere za delo odlične. Ni pretiranega pritiska, tako da se lahko trener maksimalno izkaže.« Nekdanji branilec Rolando Maran bo 14. julija dopolnil 44 let. Pred Triestino je vodil Cittadello, Brescio in Bari kroma Ampak gotovo ste se pogovorili o bodočih načrtih. Ste se že pogovarjali o potrebnih okrepitvah za višje cilje? »Ne, o tako konkretnih zadevah se nismo še pogovorili. Ponavljam, najprej je treba doseči obstanek v letošnji sezoni, potem pa bodo prišli na vrsto pogovori s predlogi in zahtevami za naslednjo sezono.« Kaj pa tekma proti Bariju? Vas skrbi, da bi lahko ekipa, po štirih zaporednih zmagah in skoraj doseženem obstanku, bila manj motivirana? »Sploh ne, ker sem videl, kako so fantje trenirali med tednom. Imam zelo dobre občutke, saj sem jih videl zagrizene; želijo podaljšati serijo pozitivnih nastopov.« Nazadnje pa še vprašanje o edinem Tržačanu, ki igra pri Trie- stini. So vas zadnji zelo uspešni nastopi Princivallija presenetili? »Mene nikakor. V prvem delu sezone, ko ni nikoli igral, sem mu vedno pravil, naj vztraja s trdim delom na treningih, ker bo gotovo tudi on dobil priložnost za igranje. In v tem trenutku le nabira, kar je sejal z vsakodnevnim garanjem na treningih.« V taboru Triestine bo gotovo odsoten diskvalificirani kapetan Allegretti, ki je izkoristil prisiljen počitek tudi za operacijo poškodovanega prsta. Nadomestil ga bo Piangerelli. V obrambo se vrača Minelli, na sredini pa Testini (čeprav bi lahko Maran še zaupal Sgrigni). V napadu bo najbrž zaigrala dvojica Granoche-Della Roc-ca, čeprav v gosteh je Triestina zadnje čase po navadi igrala le z eno pravo špico. V taboru Barija so ravno tako prepričani, da je obstanek brez težav dosegljiv, saj imajo na lestvici le tri točke manj od Tržačanov. Trener Antonio Conte (nekdanji kapetan Ju-ventusa) je prinesel nekaj svežine v apatičen ambient, kjer navijači niso še pozabili na zlate čase, ko je ekipa predsednika Vincenza Matarreseja (tudi zaradi nedvomne politične podpore brata Antonia, ki je načeljeval nogometni federaciji) igrala v A ligi. Najnevarnejša igralca Barija sta napadalca Santoruvo in komaj 21-letni Lanzafame. Verjetna postava Triestine: Dei; Kyriazis, Petras, Minelli, Pesaresi; Tabbiani, Piangerelli, Princivalli, Sgri-gna (Testini); Della Rocca, Granoche. Tekmo bo sodil mladi Cavarretta iz Trapanija. (I.F) APrimorski ~ dnevnik po poškodbi Svindal že na smučeh OSLO - Norveški alpski smučar Aksel Lund Svindal, ki se je grdo poškodoval novembra lani na treningu smuka v Beaver Creeku, je očitno že uspešno okreval. Po poročanju norveškega radia NRK bo Svindal prihodnjo soboto, 5. aprila, nastopil na ekshibicijski tekmi v švicarskem Verbieru. Svindal je očitno prehitel zdravniška predvidevanja v okrevanju, saj je bilo sprva mišljeno, da bo okreval do naslednje sezone oziroma naslednjega začetka svetovnega pokala oktobra 2008 v avstrijskem Soldnu, a se vrača že spomladi. Skrivnostna smrt MILAN - V 35. letu starosti je najverjetneje zaradi pljučne embolije umrl kolesar Valentino Fois, ki je bil nekdaj moštveni kolega prav tako že pokojnega kolesarskega zvezdnika Marca Pantanija. Vzrok smrti sicer še ni potrjen, Foisov brat Anto-nello pa je dejal, da je za smrt šele 25-letnega kolesarja kriva pljučna embolija, kar v kolesarstvu pogosto povezujejo z dopingom. Foisa je leta 2002 italijanska zveza kaznovala s tremi leti prepovedi nastopanja prav zaradi uporabe nedovoljenih poživil, kar je tudi sam priznal. Zaradi dopinga pa je bil kaznovan že leta 1998. Plavalni memorial Romana Calligaris TRST - 534 plavalcev iz 31 društev bo danes (od 15.30) in ju-tri(od 9.30) v tržaškem bazenu Bian-chi nastopilo na 4. mednarodnem memorialu Romana Calligaris, ki ga v spomin na svojo nekdanjo olim-pijko (Helsinki 1952) prireja Triesti-na Nuoto. Letošnja izvedba je pobratene s Fundacijo Lucchetta Ota DAngelo. »naša napoved a-lige« - G. Zavadlal Njegova »fantanogometna« ekipa res ne pozna meja A-liga je bolj zanimiva od Premiership Gregor Zavadlal, doma s Kon-tovela, igra nogomet pri tržaškemu Unionu iz Podlonjera, ki nastopa v 3. amaterski ligi. Union bo danes igral proti doberdobski Mladosti. Nekdanji košarkar Kontovela ima čisto poseben konjiček, kije sicer zelo razširjen. S prijatelji igra »fantanogo-met«. Koliko vas sploh igra fanta-nogomet? »Nas je kar nekaj. Približno petnajst oseb. Vsega skupaj je osem ekip. Večina nas je s Proseka, Kontovela in Zgonika. En fant živi celo v Kanadi, eden pa študira na Nizozemskem.« Kako pa je ime tvoji ekipi? »Raje ne bi povedal.« S kom pa si v dvojici in kako ste na lestvici? »Igram skupaj z Mitjo Naber-gojem. Prvenstvo smo (kot v Argentini op. ur.) razdelili na 'aperturo' in 'clausuro. V prvem delu prvenstva je zmagal Blaž Kemperle (vodi tudi na naši lestvici o napovedi A-lige). Z Mitjo sva v drugem delu na četrtem mestu.« Kdo so tvoji naj igralci? »Pato, Pandev, Quagliarella, Camoranesi in Giovinco.« Koliko (od 1 do 10) pa je zanimivo letošnje prvenstvo A-lige? »Letošnja sezona je res zanimiva. Ocenil bi jo z devetico. A-liga je res kvalitetna in vse tekme so zelo izenačene. Razlike med prvo Gregor Zavadlal kroma uvrščenimi ekipami in moštvi pri dnu lestvice je minimalna. V Angliji (Premiership) na primer ni tako.« Gregorjeva napoved: Cagliari - Roma X (1:1) Catania - Torino 2 (0:1) Empoli - Sampdoria 2 (0:1) Genoa - Reggina 1 (2:0) Juventus - Parma 1 (2:1) Lazio - Inter 2 (0:1) Livorno - Siena X (0:0) Milan - Atalanta X (1:1) Napoli - Palermo 1 (2:0) Udinese - Fiorentina 1 (2:1) Bari - Triestina 1 (3:2) V prejšnjem krogu: Valter Ri-dolfi je prejšnji teden pravilno napovedal en izid in dve tekmi. Zbral je pet točk (pravilna napoved 1 točka, pravilen izid 3). Vrstni red: B. Kemperle 15 točk, D. Centrone in I. Tomasettig 11, E. Bevk 9, N. Bukavec, Z. Kuštrin in M. Kerpan 7, E. Pribac, I. Veljak in L. Švab 6. DANES - Ob 18.00: Cagliari -Roma, ob 20.30: Lazio - Inter. odbojka - Danes in jutri finale moške Lige prvakov Italija s finalistom Treviso - Piacenza že danes v polfinalu - Belchatow favorit - Na Poljskem tudi dva »Tržačana« Na zaključnem četveroboju odbojkarske Lige prvakov, ki bo danes in jutri v Lodžu na Poljskem, bo Italija dobro zastopana. Nastopila bosta namreč tako Sisley iz Trevisa kot bivše moštvo Lorisa Maniaja Copra Piacenza, poleg njiju pa še gostitelj Skra Belchatow in ruski Dinamo Kazan. Seznam finalistov potrjuje rast ruskega in poljskega državnega prvenstva (baje sta že najbogatejši v Evropi), očitno pa je še naprej kvalitetno (in dovolj bogato) tudi italijansko. Italija ima zagotovljenega tudi finalista, saj se bosta Sisley in Copra med sabo pomerila že v polfinalu. Favorita je težko napovedati. Še pred nekaj meseci bi bila to Piacenza, zdaj pa je tehtnica bolj nagnjena na stran Trevisa. Fei in tovariši igrajo zadnje čase boljše, med drugim so v četrtfinalu Lige prvakov izločili branilca naslova, nemškega Fried-richsafna. Po drugi strani pa za Piacen-zo skoraj gotovo ne bo mogel igrati korektor Simeonov, ki si je v torek na tekmi proti Trentu poškodoval gleženj. V njegovi vlogi ga bo bržkone zamenjal Francoz Granvorka, ki se ga tržaški ljubitelji odbojke spominjajo kot nekdanjega igralca Adriavolleya. V Lodžu bo igral še en »Tržačan«, to je Poljak Pjotr Gruska, ki brani barve Belchatowa. Ne bi bilo preseneltjivo, če bi naslov prvaka s svojim moštvom osvojil prav on. Spored finala Danes ob 15.15 Kazan - Belchatow; ob 18.15 Treviso - Piacenza. Jutri, ob 11.30 na 3. mesto; ob 14.30 za 1. mesto Gruszka zdaj pri Belchatowu DRŽAVNI POKAL Sassuolo izločen Pot Sandre Vitez na zaključnem čet-veroboju za državni ženski odbojkarski pokal se je po pričakovanih končala že v četrtfinalu. Njen Sassuolo je s 3:0 (25:15, 25:19, 25:18) klonil pred Scavolinijem iz Pesara, ki premočno vodi v A1-ligi. Vitezova je igrala v začetni postavi in dosegla štiri točke, največ pa jih je za Sassuolo prispevala Romunka Turlea (19). Za Sas-suolo, najmlajšo ekipo v ligi, je pomenila uspeh še sama uvrstitev v finalno fazo. košarka - B2 V V • Trzacani močnejši za Guerro TRST -V ta bo ru tr -žaš ke ga ko -šar kar ske ga drugoligaša AcegasaAps so po dveh dneh testiranja dali zeleno luč za najem beka Massimo Guerra (letnik 1969,192 cm), ki bo do konca sezone zamenjal odhajajočega Bo-naccorsija. Pogodbo je podpsal včeraj. Guerra se vrača v Trst po enaj stih le tih, na zad nje je igral za Banco Sassari Sardegna (A2-liga), sezono pa je sicer pričel pri beneškem Reyerju. AcegasAps bo jutri igral doma proti Chietiju in zmaga je obvezna. Doma bosta igrala tudi preostala deželna ligaša: NPG pro ti Mes tram, Fal con star Tržič pa proti pepelki Bassanu. ROKOMET - Vodilni Tržaški Pallamano Trieste bo v okviru A2-lige danes gostoval pri šibkem moštvu Eppan. 20 Sobota, 29. marca 2008 ŠPORT / košarka - Drevi na 1. maju v državni moški C-ligi Roncade dober, bo Bor tokrat še boljši? Nasprotniki so tretja sila prvenstva, začetna postava pa je na ravni vodilnega Corna V državni košarkarski C ligi manjka do konca rednega dela še pet krogov. Bor Radenska, ki naskakuje predčasen obstanek preko uvrstitve v končnico za napredovanje ali devetega mesta, bo drevi igral doma zelo pomembno tekmo. Nasprotnik so tretje uvrščene Roncade, odlična ekipa, kije doslej zbrala 17 zmag in doživela osem porazov. Veneti so že zanesljivo dosegli uvrstitev v play-off, tako da bi morala biti motivacija prav gotovo na strani borovcev. Na dlani pa je, da bo treba za uspeh proti izkušenim gostom igrati vrhunsko, če želijo fantje nanizati četrto zaporedno zmago. Peterka Roncad je celo na ravni prve postave vodilnega Corna, saj jo sestavljajo sami bivši drugoligaši, in sicer play-maker Ortolan, branilca Visentin in Arnaboldi, krilo Sales in center Colladon. Šesti in sedmi mož sta koristna Brugnera in Tiveron, mlajši košarkarji pa igrajo obrobno vlogo. Glavno orožje je napad, hkrati pa računa ekipa na izkušnje, višino in telesno moč. Na prvi tekmi j e Bor v gosteh izgubil z 80:89. Belo-ze le ni so trd no odlo čeni, da poskusijo nasprotnika presenetiti. Kljub vsemu so Roncade premagljive, če bodo varovanci trenerja Mure le igrali tako zbrano in urejeno kot v zadnjih nastopih. Med tednom so se nekateri igralci (Burni, Krizman, Visciano) otepali manjših zdravstvenih težav, vendar do drevi bi morali biti vsi na razpolago trenerju. Pred moška c2-liga - Jutri pri Briščikih Jadran Mark proti pepelki Štefan Samec (Bor Radenska) kroma velikonočnim premorom so Svetoivan-čani pilili atletsko pripravo in igrali prijateljsko tekmo proti Acegasu, ta teden pa je bil v ospredju košarkarski del predvsem z vadbo kombinacij. Pomemben delež bi znala na drevišnji važni tekmi na Prvem maju (začetek ob 20.30, sodnika Bogino in Galluzzi iz Turina) predstavljati tudi Borova zvesta publika. Ta krog je še posebej ključen, saj čakajo tudi konkurente naših težke preizkušnje. Kdor bo torej tokrat uspešen, bo naredil zelo pomemben korak. Med vodilnim Jadranom Mark in zadnje uvrščenim Tricesimom, ki se bosta pomerila jutri v okviru 10. kroga povratnega dela ob 18. uri pri Briščikih (sodnika Sancin iz Trsta in Trombin iz Červinjana), je na lestvici kar 40 točk razlike. Posadka krmarja Popoviča je doslej osvojila 23 zmag in izgubila samo enkrat, Furlani pa so nasprotno zmagali vsega samo trikrat. Seveda se Videmčani na vse kriplje otepajo končnega zadnjega mesta, o katerem bo bržkone odločal dvoboj proti Avianu v predzadnjem krogu. Vendar košarkarji Tricesima bodo kajpak skušali zmagati še kako tekmo in jutri bodo nedvomno povsem neobremenjeni dali vse od sebe, da presenetijo najboljšo ekipo v letošnji deželni C2 ligi. Jadranovci se morajo zato paziti predvsem nevarnega podcenjevanja, sicer pa je kakovostna razlika med peterkama tolikšna, da bi tudi tokrat morali naši ob normalni igri zmagati z levo roko in brez vsakršnih težav. Na pr- vi tekmi so na gostovanju slavili povsem suvereno z zgovornim 64:93. V vrstah Tricesima nastopa še nekaj mož, ki so pred tremi leti igrali v polfinalu play-offa D lige proti Sokolu, ko je Nabrežince vodil prav Boban Popovič. Med le tom sta izjem no skromno zasedbo okrepila mlada igralca Codroipa (C1 liga), branilec Moras-sutto in krilni center Margarit, ki sicer dosegata glavnino košev, vendar nikakor nista mogla poskrbeti za preobrat v sezoni pepelke. Nekaj težav je bilo med velikonočnim premorom v Jadranovem taboru, kjer je ob kronični odsotnosti Alexa Viteza moral Saša Ferfoglia zaradi bolečin v hrbtu mirovati cela dva tedna, ta teden pa je kapetana Deana Oberdana in Sašo Malalana dajala viroza. Naposled bi moral trener računati na vse igralce, pa četudi niso v najboljši formi. V sredo je Jadranova četa odigrala koristno trening tekmo proti tržiškemu B2-ligašu Falconstaru. na rolerjih ZKB Kwins pred zelo težko nalogo Polet ZKB Kwins bo danes ob 21.00 gostil Vicenzo, ki je po zmagi s Civitavecchio s 3:1 v prejšnjem krogu na četrtem mestu, z enakim številom točk kot Empoli (31). Po-letovci so deveti z 18 točkami. Ekipa iz Vicenze ima v svojih vrstah kakovostne igralce, med katerimi izstopata predvsem Stevano-ni in Roffo, ki je prejšnji teden nastopil v Trstu z italijansko reprezentanco. Poletovci brez Fajdige bodo torej pred težko nalogo, kljub temu pa ne obupajo: ključno vlogo bo imela predvsem obrambna vrsta z golmanom Petronijevičem na čelu. V prvem delu prvenstva so poletovci izgubili le z golom zaostanka (4:3). Trener Ferjanič bo danes lahko spet računal na Micheleja Polonija, vprašljiv pa je le nastop Marca Stelle, ker še ne ve, ali bo zaseden s sojenjem tekme v prvenstvu hokeja na ledu. Poletovci so med tednom dobro trenirali, tako da upajo, da se bodo pred domačo publiko dobro odrezali: »S Fajdigo bi bili Vicenzi enakovredni, brez našega glavnega strelca pa bo nekoliko težje, a kljub temu bomo nastopili prepričano,« je napovedal kapetan Samo Kokorovec. Izid že odigrane teme 19. kroga: Edera - Asiago 3:2.Vrstni red: Edera* 54, Asiago* 48, Milano 24 Quanta 45, Empoli in Vicenza 31, Arezzo 27, Civitavecchia 25, For-li 23, Polet ZKB Kwins 18, Mode-na 11, Torino 10, Milano 17 RAMS 0 (* s tekmo več). košarka - Ženska C-liga Poraz poletovk po 39 minutah vodstva Poraz v Pordenonu verjetno usoden v boju za prvo mesto Pordenone Team '90 - Polet 59:53 (11:12, 30:35, 46:49) POLET: Danev 5, Piccini 17, Mi-lič 15, Nadlišek 7, Abrami 9, Kraus, Pertot, Di Lenardo, Šušteršič, trener Andrej Vremec. PON: Piccini (39') TRI TOČKE: Piccini 4, Danev, Milič in Na-dlišek 1 Poletovke so v gosteh pri vodilnem Pordenonu v zaostali tekmi doživele hud poraz, po katerem imajo vse manj možnosti za osvojitev končnega prvega mesta, pa čeprav manjka do konca prvenstva še celih sedem krogov. Škoda za zamujeno priložnost, saj so Vremčeve varovanke dejansko vodile 39 minut, tudi s prednostjo več kot dese- tih točk. V zadnji četrtini, ko so dosegle samo štiri točke, pa so povsem odpovedale v napadu, tako da so jih nasprotnice prehitele prav v končnici. Gostiteljice so zelo izkušena ekipa in so tudi tokrat uveljavile svoje znanje in umirjeno igro, Openke pa so v premajhni meri izkoristile svojo hitrost in svežino. Občutiti pa je bilo hkrati tudi pomanjkanje menjav, saj sta bili odsotni Malalanova in Budinova. Oranžne morajo takoj spet stopiti na zmagovito pot že drevi, ko bodo igrale v gosteh proti zadnje uvrščeni Servolani. Vrstni red: Pordenone Team '90 22, Polet in Scoglietto 18, Gorizia 2002 12, Codroipese 6, Servolana 2. športno navijanje - Za ŠD Cheerdance Millenium Pomembne zadolžitve Naše društvo je v Cesenaticu organiziralo seminar, junija pa bodo še državno prvenstvo Petra Krizmancic kroma Pred nekaj meseci je zveza FISAC (Federazione Italiana Sport Acrobatici e Coreografici) - novoustanovljena federacija ki združuje različne inačice akrobatskih športov, med katere je vključila tudi cheerleading, poverila našemu društvu AŠD nalogo, da organizira izobraževalni seminar na temo tehnike cheerleadinga in pom pon plesa na državni ravni. Poleg tega so predlagali tudi organizacijo prvega uradnega državnega prvenstva cheerleadinga. Predloga sta bili za odbornike zamejskega društva velik izziv, tako da se je začela intenzivna priprava za izvedbo seminarja, ki je potekal v Cesenaticu 21. in 22 marca.. Pripravili so priročnik s fotomateri- balinanje - Moška C-liga Gaja začela z gladko zmago z 10:0 proti ekipi Muggia Bocce Karlo Gabrielli kroma Balinarji Gaje so na najboljši način začeli letošnje prvenstvo C-lige. V krstnem nastopu so namreč v vseh elementih igre pregazili miljsko Muggia Boccie, ki je sicer prišla v Brišči-ke s trdnim namenom, da gajevcem čim bolj oteži pot do zmage. Končni rezultat 10:0 pa jasno priča o dejanskem razmerju sil na igrišču. Srečanje se je pričelo s sicer ne preveč spodbudno zmago Calzija v tehničnem zbijanju, kateremu ni uspelo prikazati vse ga česar je spo soben, saj je zbral le skromnih 8 točk. Isti igralec pa je bil veliko bolj prepričljiv v enoj-kah, kjer je slavil z neoporečnim 13:2. Trojka v postavi Merviz, Žagar in Sancin je suvereno z 11:4 odpravila z na sprot ni kom, kateremu je si cer manjkalo uspešno zbijanje, tako daje bila naloga naših predstavnikov še lažja. Krstni nastop v Gajinem dresu je tokrat opravil Kramar, ki je v dvojicah nastopil s Capitanijem. Po začetni zmedi (0:5) sta naša predstavnika polagoma prevzela vajeti igre v svoje roke in čeprav Pipan in Catto-nar niti zdaleč nista bila kos poverjeni nalogi, sta na koncu z delnim izidom 13:2 preobrnila srečanje v lastno korist. Edi ni, ki je tve gal, da bi kako točk pre pus til na sprot ni ku, je bil Gabri elli, ki je nas topil v bli žanju in obveznem zbijanju. Gladko je vodil sko zi celot no sre čanje, v zad njih dveh lu čajih pa se mu je ne kaj zatak -ni lo (iz boril je le 2 točki), na sre čo pa ni bil nasprotnik nič boljši, tako da se je tudi slednji par točk (19:18) priš-tel Gaji ni eki pi. ČETVERKE - Danes se bo sklenil niz zimskih tekmovanj v sklopu delovanja balinarske komisije. Odbor se je tokrat odločil, da pripravi tekmovanje v četverkah, katerega se bo udeležilo 8 ekip. Kot se je že večkrat pripetilo med prejšnjimi tekmovanji, niti tokrat ne bomo na stezah zasledili predstavnikov Maka. Ta ugotovitev marsikoga preseneča, saj razpolagajo Štandrežci s homogeno skupino, ki se v daleč največjem številu redno udeležuje zaključne slovesnosti ob koncu poletne sezone. Skoraj nemogoče se nam zdi, kako Mak ni sposoben sestaviti ene četverke, ki bi nastopila na današnjem tekmovanju. Balinarji se bodo danes ob 20.30 zbrali v Domu pristaniških delavcev, kjer bodo opravili žrebanje skupi. S pričo sistema bo tekmovanje zelo naporno, saj bosta morala finalista, ne glede na razplet srečanj, odigrati kar 5 tekem. ZARJA - V ponedeljek pa bodo svoje prvenstvene nastope začeli tudi balinarji Zarje. Nastopili bodo v promocijskem prvenstvu, ki je ne tekmovalnega značaja. Nastopili bodo v B-skupini skupaj s Triestino, Monopolio, Dopolavoro ferrovario in Mug-gio. Njihov prvi nasprotnik bo Trie-stina, s katero se bodo pomerili v go-steh pri Pončani. V A-skupini pa bodo skupaj z Maddaleno, S. Giovanni, Trieste Trasporti in Duinesejem nastopila tudi Nabrežina. V prvem krogu bo igrala pri Maddaleni. (Z.S.) alom, ki predstavlja predvsem obvezne elemente v tekmovalnih koreografijah cheerleadinga in pom pon plesa ter didaktični videomaterial na DVD-ju. Video in fotomaterial je vestno pripravila bivša tekmovalka in danes odbornica društva Mija Kalc. Za prevod priročnika, ki ga je sestavila Petra Krizmancic, v sodelovanju z Zvezo Show skupin Slovenije, pa gre zahvala mamici tečajnice otroške skupine Zajčkov Maji Pečar-Pertot. Seminarja seje udeležilo 12 tečajnikov iz različnih krajev Italije: Torina, Parme, Pise, Bologne, Siene.... V glavnem so bili to prof. športne vzgoje, bivši tekmovalci v gimnastiki in ritmični gimnastiki ter plesalci, ki že vodijo take ali drugačne plesne skupine in se zelo zanimajo za cheerleading. Program seminarja je bil zasnovan tako, da so imeli po 2 uri dnevno teorijo in po 6 ur dnevno praktično delo v telovadnici. Teoretični in organizacijski del sta si delili Petra Krizmancic in Nikol Krizmancic, demonstratorsko pa so se v telovadnici odlično odrezali tudi Ester Grego-ri, Tina Krizmancic in Niki Meriggioli. Tečajniki so vsi osvojili »1. nivo trenerja cheerleadinga na deželni ravni«. Potrdila je vpisanim izročil predsednik federacije, podeljevala pa jih je Petra Krizmancic kot predstavnica trenerjev cheerleadinga z najvišjim nivojem na državni ravni. Izkušnjo bodo navijači Cheerdance Milleniuma ponovili zopet aprila, tokrat v Trstu in morda tudi v poletnih mesecih. Sedaj je na vrsti organizacija 1. državnega prvenstva, ki bo 1. junija v Cesenaticu. V mesecu febrarju in marcu so se nekateri odborniki društva zelo uspešno usmerili v sodniško izobraževanje v Ljubljani, ki so ga zaključili 15. marca s praktičnim izpitom na tekmi »open« v organizaciji Zveze show skupin Slovenije. Tekme so se udeležili tudi članski pom pon plesni par Nikol Krizmancic in Ester Gregori, ki sta se celo uvrstili na 1. mesto. Krstni nastop Jasne Kneipp in Da-še Ukmar v isti kategoriji pa je bil zelo spodbuden. V mladinski kategoriji so se re-vijalno predstavile Strele v pom pon plesni točki Petra Carli, Sara Žerjal, Stephanie Furlan, Martina Zubalič in Sanja Sossi. / ŠPORT Sobota, 29. marca 2008 21 nogomet - Jutri v elitni ligi Za Vesno pravi dan D Juventina vsaj za točko Dr. Degrassi (diplomiral z 110 z odliko) bo na igrišču - Kovic pod vprašajem - Od jutri vse tekme ob 16.00 Vesnin branilec Ferruccio Degrassi V zadnjih šestih krogih Vesna in Juventina si ne smeta dovoliti nepotrebnih spodrsljajev. Položaj je še posebno kritičen v taboru kriškega društva. Vesna bo pred jutrišnjo zelo pomembno tekmo proti Se-veglianu (tekmo bo sodil sodnik iz Veneta, v prvem delu 0:0) že seznanjena z rezultatom Uniona 91, ki - skupaj s »plavimi« zaseda zadnje mesto na lestvici elitne lige. Union 91 bo namreč danes (ob 15.00) na domačem igrišču gostil Palmanovo. Pri kriški Vesni so v zadnjih dveh tednih naredili sedem intenzivnih treningov. »Fantje so se dobro pripravili in gotovi smo, da bodo v zadnjih krogih dali vse od sebe. Že v nedeljo (jutri op. ur.) moramo zmagati, drugače se bomo s težavo rešili,« je prepričan športni vodja Paolo Vidoni. Trener Marco Della Zotta jutri ne bo imel na razpolago diskvalificiranih Leoneja in Mer-vicha. Za napadalno linijo bo to velika hiba. Nadomestila ju bosta Venturini in Bos-colo. Fantina in Fichera sta ta in prejšnji kroma teden nastopala z deželno izbrano vrsto na Trofeji dežel. Fantina je celo igral na vseh šestih srečanjih, tako daje nekoliko utrujen. Ta teden pa ni treniral Ferruccio Degrassi, ki sicer je okreval (v nedeljo bo na igrišču). Razlog pa za odsotnost pa je bil tehten: ta teden je namreč diplomiral na tržaški medicinski fakulteti. Univerzitetni študij je končal z oceno 110 z odliko. Čestitamo! Tudi štandreško Juventino čaka ne-lahka naloga. Tricesimo (sodil bo Dose iz Červinjana, v prvem delu 1:1) je sicer že dosegel obstanek v ligi. »Prav zaradi tega bo nasprotnik igral bolj sproščeno. Mi moramo na vsak način odnesti domov vsaj točko,« je brez obotavljanj povedal športni vodja Gino Vinti. Juventina bo jutri igrala brez diskvalificiranega Degrassija. Pod vprašajem je nastop Daria Kovica, ki še ni stoodstotno okreval. Prejšnji teden je Juventina odigrala prijateljsko tekmo proti Sovodnjam in zmagala s 4:3. (jng) promocijska l. V Repnu se obeta res zanimiva tekma Kras Koimpex (40 točk) - Centro Sedia (37) Nogometaše repenskega Krasa čaka jutri pomembna tekma v boju za uvrstitev v končnico prvenstva. V Repnu bodo namreč gostili ekipo Centro Sedia, ki ima na lestvici le tri točke manj. Če bo Kras zmagal, se mu bodo na stežaj odprla vrata v končnico (če bo play-off letos sploh kaj služil). Trener Sergej Alejnikov ne bo imel na razpolago diskvalificiranih Bat-tija in Saua. Odsotna pa bosta še Visintin in Banello. Botta ta teden zaradi udarca v koleno ni treniral. Jutri pa bo najbrž vseeno v začetni postavi. Sodnik: Maieron iz Tolmeča. V prvem delu: Centro Sedia - Kras 0:1. INTERNET - Pri Krasu so uredili nove društvene spletne strani. Naslov je: www.nkkras.it. 2. AMATERSKA LIGA V Bazovici za play-off Zarja Gaja (39) - Ronchi (43) Za rumeno-modre bo jutrišnja tekma pravi biti ali ne biti. Obe ekipi se potegujeta za uvrstitev v končnico, Ronchi pa je le na boljšem, saj je tretji na lestvici. Zarja Gaja mora torej nujno zmagati. Rumeno-mo-dri bodo igrali brez kaznovanih Franca in Claricha. Sodnik: Driussi iz Vidma. V prvem delu: Ronchi - Zarja Gaja 1:1. Begliano (29) - Breg (31) Trener Davor Vitulič letos res nima sreče. Poškodbe so stalno na dnevnem redu. Tokrat bodo odsotni: Legovich, Pe-darra, Gargiuolo, Gubeila, Se-stan, Erbi in Zidarich. Sodnik: Marcuzzi iz Vidma. V prvem delu: Breg - Begliano 2:1. 1. amaterska l. Primorec danes proti San Giovanniju DANES OB 15.00 San Giovanni (47 točk) - Primorec (16) V trebenskem taboru niso najbolj optimisti pred današnjim srečanjem pri Svetem Ivanu v Trstu. »Tržaška ekipa si je v zadnjih krogih dovolila nekaj nerodnih spodrsljajev, tako da bodo jutri (danes op. ur.) najbrž igrali koncentrirano,« je prepričan predsednik Primorca Darko Kralj. Proti San Giovanniju (vodi ga nekdanji trener Primorja Maurizio Sciarrone) ne bo Petra Carlija, Petra Emilija, Snidarja in Krevatina. Pod vprašajem pa je tudi Farra, ki je zbolel za gripo. Prihodnji teden bo der-bi Primorec - Primorje. Sodnik: Fag-giani iz Latisane. V prvem delu: Primorec - San Giovanni 2:3. JUTRI OB 16.00 Primorje Interland (16) - San Can-zian (30) V taboru proseškega Primorja morajo jutri igrati na vse ali nič. Trener Nevio Bidussi bo znova imel na razpolago Scarpo in Picciolo. Pipanov nastop je še pod vprašajem. Zagotovo pa ne bo poškodovanega Davida Ravalica in Puglieseja, Ferro pa je diskvalificiran. Sodnik: Magrini iz Latisane. V prvem delu: San Can-zian - Primorje 5:1. Sovodnje (34) - Aquileia (45) Sovodenjci, ki so si skorajda tudi matematično (morda jutri) zagotovili obstanek v ligi, trenirajo bolj sproščeno. Saša Tomšič se je vrnil s službenega tekmovanja. V dvomu je edinole Matej Ferletič (lažji udarec). Sodnik: Del Toso iz Maiana. V prvem delu: Aquileia - Sovodnje 2:0. 3. AMATERSKA LIGA Mladost danes ob 16.00 Mladost bo že danes v Doberdobu gostila tržaški Union, pri katerem igra kar nekaj slovensko govorečih igralcev. Pri Mladosti bodo odsotni Terpin, Jarc in Pellegrino. (jng) Domači šport Danes, sobota, 29. marca 2008 KOŠARKA MOŠKA C1-LIGA - 20.30 v Trstu, 1. maj: Bor Radenska -Roncade MOŠKA D-LIGA - 18.30 v Romansu: Romans -Kontovel Sokol; 20.30 v Trstu, Caprin: Drago Basket - Breg ŽENSKA C-LIGA - 20.00 v Trstu, Ul. Macelli: Servolana - Polet UNDER 15 DRŽAVNI - 17.30 pri Briščikih: Jadran ZKB - Azzurra UNDER 15 ŽENSKE - 15.30 v Žavljah: Interclub B - Polet ODBOJKA MOŠKA C-LIGA - 20.00 v Sovodnjah: Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje - Basiliano; 20.30 v Štandrežu: Val Imsa - Faedis; 20.30 na Opčinah: Sloga Tabor Televita - VBU Videm ŽENSKA C-LIGA - 18.00 v Trstu, Palatrieste: Virtus - Sloga List MOŠKA D-LIGA -17.30 na Opčinah: Sloga - Club Altura; 18.00 v Gorici, Slovenski športni center: Olympia Tmedia - Pallavolo TS ŽENSKA D-LIGA - 20.30 v Gorici, Slovenski športni center: Govolley Kmečka banka - Pasian; 20.30 v Buii: Buia - Bor Breg Kmečka banka; 20.30 v Sutriu: Paluzza - Kontovel UNDER 14 ŽENSKE - 17.30 v Trstu, Ul. Petracco: Altura B - Bor B UNDER 13 - 15.30 na Opčinah: Sloga M - Sokol; 15.30 v Trstu, Ul. Veronese: Oma B - Kontovel; 15.45 v Trstu, Ul. Visinada: Virtus - Breg NOGOMET 1. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Trstu, Drevored Sanzio: San Giovanni - Primorec 3. AMATERSKA LIGA - 16.00 v Doberdobu: Mladost - Union MLADINCI - 17.00 v Križu: Vesna - Muggia ZAČETNIKI 11:11 - 16.00 pri Briščikih, Ervatti: Pomlad - Opicina ZAČETNIKI 7:7 - 16.00 v Bazovici: Pomlad B -Roianese HOKEJ NA ROLERJIH MOŠKA A1-LIGA - 21.00 na Opčinah, Pikelc: Vicenza - ZKB Kwins nedelja, 30. marca 2008 Jutri, NOGOMET ELITNA LIGA - 16.00 v Seveglianu: Sevegliano -Vesna; 16.00 v Tricesimu: Tricesimo - Juventina PROMOCIJSKA LIGA - 16.00 v Repnu: Kras Koimpex - Centro Sedia 1. AMATERSKA LIGA - 16.00 pri Briščikih, Ervatti: Primorje Interland - San Canzian; 16.00 v Sovodnjah: Sovodnje - Aquileia 2. AMATERSKA LIGA - 16.00 v Bazovici: Zarja Gaja - Ronchi; 16.00 v Beljanu: Begliano - Breg NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Fiume Venetu: Fiume Veneto Bannia - Pomlad NAJMLAJŠI - 10.30 na Padričah: Pomlad - Extra NAJMLAJŠI 1994 - 12.00 v Trstu, Ul. Felluga: San Luigi B - Pomlad KOŠARKA MOŠKA C2-LIGA - 18.00 pri Briščikih: Jadran Mark - Tricesimo TENIS MOŠKA B-LIGA - 9.00 na Padričah: Gaja - TC Bocen ODBOJKA 2. ŽENSKA DIVIZIJA - 16.00 na Opčinah: Sloga -Roiano Gretta Barcola; 19.00 v Trstu, 1. maj: Breg Bor ZKB - Kontovel UNDER 16 ŽENSKE - 11.00 v Tržiču, športna palača: Fincantieri - Govolley Kinemax UNDER 13 - 11.00 v Trstu, Ul. Petracco: Altura B - Bor odbojka - Deželne lige Derbi z Virtusom ključnega pomena za Slogo List Val Imsa z Lo Iaconom začenja niz tekem za obstanek Po enotedenskem premoru se naši odbojkarski deželni ligaši spet vračajo na igrišča. Tokrat ne bo na sporedu nobenega slovenskega derbi-ja, po memb nih te kem pa bo kljub te -mu precej. Tekma tedna bo verjetno v ženski C ligi, kjer bo Sloga List gostovala pri Virtusu, ki ga mora nujno premagati, če si hoče sama zagotoviti obstanek v ligi. Tržačanke, ki so jih slo-gašice sicer v prvem delu premagale (nasprotnice pa nastopajo zdaj z boljšo postavo, saj je poškodbo sanirala podajalka Valentina Dapiran), imajo trenutno dve točki več od naše ekipe, poleg tega pa tudi dve zmagi več. Slo-gašice bodo tokrat nastopile v popolni postavi in ciljajo na vse tri točke. Težave bi jim lahko predstavljala ogromna telovadnica, saj igra Virtus domače tekme v veliki dvorani tržaške športne palače, na tako velike dvorane pa slogašice niso navajene. Ma-verjeve varovanke so sicer v tržaški športni palači že igrale v deželnem pokalu in izsilile tie-break. V moški C ligi bo Val Imsa končno lahko zaigral (skoraj) z vsemi svojimi najboljšimi igralci. Podajalec Berzacola z gležnjem nima več težav (je pa začel trenirati šele v torek), igral pa bo lahko tudi Andrea Lo Iacono, ki predstavlja za valovce veliko okrepi tev, igral pa bo na mes tu ko rek tor -ja. Žal se je na treningu težje poško-do val cen ter Na nut. Za ra di po škod -be vezi na gležnju se je sezona zanj praktično končala. Jerončičevi fantje se bodo sicer tokrat na domačih tleh pomerili z nevarnim Faedisom Aleša Ferija, ki se še poteguje za mesto v play-offu, tako da njihova naloga ne bo lahko. Upajmo, da bo Valu vendarle uspelo presenetiti bolj izkušene nasprotnike, saj morajo v zadnjih štirih krogih osvojiti čim več točk. V primeru novega poraza pa bi se lahko znašli na zadnjem mestu na lestvici, saj je ta teden na sporedu tudi tekma med Vivilom in Cusom, ki sta glavna konkurenta Vala v boju za obstanek v C ligi. V isti ligi bo Sloga Tabor Televita gostila prvouvrščeni Vbu, ki je glavni kandidat za napredovanje v B2 ligo, saj je doslej dokazal, daje boljši od ostalih ekip in le enkrat izgubil (proti Soči). Slogaši bodo skušali kljub temu igrati čim boljše in bodo skušali Videmčane presenetiti, čeprav je pod vprašajem nastop Vasilija Kanteta. Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje, ki bo tokrat lahko igrala v skoraj popolni postavi (poškodovan je samo Braini), bo skušala po treh porazih vse tri točke osvojiti na tekmi proti Basilianu, ki je gotovo slabši od nje. V ženski D ligi bi lahko naše ekipe v tem krogu osvojile kar precej točk. Na domačih tleh bo igral le Go-vol ley Kmeč ka ban ka, ki bo sku šal premagati zadnjeuvrščeni Cecchini iz Pasiana pri Pordenonu. Obstanek bo sicer zelo težko dosegljiv, Goričanke, ki bodo tokrat igrale v popolni postavi, pa morajo vseeno skušati do konca prvenstva osvojiti čim več točk. Pomembno srečanje v boju za obstanek čaka tudi združeno ekipo Bora in Brega Kmečka banka, ki bo gostovala pri Buii. V prvem delu so plave, ki bodo tokrat igrale brez Žerjulove in Lego-vicheve, slavile šele po tie-breaku, tokrat pa ciljajo na vse tri točke, saj se želijo čim bolj oddaljiti od slabših ekip v ligi. Najtežja tekma pa na papirju čaka Kontovel, ki bo gostoval v Paluz-zi, ki se bori za mesto v play-offu. Nasprotnice so fizično gotovo močnejše od naše ekipe, ki pa j e že na zadnji tekmi proti Roveredu dokazala, da se lahko enakovredno bori tudi z boljši mi v li gi. Na no ve to čke lah ko za to Kontovelke ciljajo tudi tokrat. V moškem delu tega prvenstva bi morala po porazu proti Riguttiju novo zmago doseči Olympia Tmedi-a, ki bo na domačih tleh igrala proti Pallavolo Trieste, ki sodi med slabše ekipe v ligi. Nasprotnikov pa Goriča-ni ne smejo podcenjevati, z novimi tremi točkami pa bi se lahko približali ekipam, ki so pred njimi, saj je v tem krogu na sporedu srečanje med Fincantierijem in Riguttijem. Težjo nalogo pa bo imela Sloga, ki bo na domačih tleh gostila izkušene odbojkar-je Cluba Alture. V prvem delu so Strainovi varovanci veliko starejše nasprotnike zasluženo premagali. Upajmo, da jim bo to us pe lo tu di to krat. Pod vprašajem je nastop Ervina Tau-čerja. (T.G.) U14 ŽENSKE - skupina A Bor Kinemax - Brunner 3:0 (25:15, 25:4, 25:3) BOR KINEMAX: Bruss, Cella,. Gleria Sossi, Hauschild, Kneipp, Ma-cor, Nadlišek, Pučnik, Rabak, Steinbach, Visintini, Žerjal. Trener: Betty Nacinovi Borovke so v predzadnjem krogu z lahkoto odpravile Brunner, ki je nekaj več točk dosegel samo v prvem nizu, v zadnjih dveh pa je bila premoč domačink očitna, saj so se odbojka-rice Brunnerja s težavo upirale močnim udarcem in servisom plavih. (T.G.) 22 Sobota, 29. marca 2008 RUBRIKE ta teden edinost pred 100 leti Edinost je tokrat poročala o anarhističnem glasilu Germinal in njegovem odgovornem uredniku Marcelu Andriani, proti kateremu se je vršila glavna obravnava zaradi motenja javnega miru. To pa zato, »ker je dal uvrstiti in publicirati v štirinajstih številkah istega glasila članke, v katerih se je v svrho propagande anarhistične ideje ščuvalo državljane k mr-žnji proti državnim ustanovam, proti ustavi monarhije, proti ustanovi zakone, rodbine in lastnine, kateri članke so dali povod k zaplenjenju iztisov lista. Mnogo iztisov pa se je našlo v stanovanju obtoženca, ki se je za časa hišne preiskave nahajal v Milanu. Takrat je bil aretiran tudi tiskar, pri katerem se je tiskal »Germinal«, gospod Tomasich, radi sokrivde. Ko je Andriani o tem izvedel, se je povrnil v Trst in se sam izročil oblastnijam. Gospod Tomasich je bil nato izpuščen in postopanje proti njemu je bilo ustavljeno, dočim so Andrianija pridržali v zaporu. Andriani, 27-letni mladenič, je izpovedal, da on j e le upravljal list, sam pa - ima le štiri razrede ljudske šole - da ni nikdar pisal člankov; prevzema pa vsako odgovornost. List da je imel v Trstu le malo odjemalcev, več pa na inozemskem. Na vprašanje zakaj da se je povrnil v Trst, je odgovoril, da zato, da bi drugi ne trpel mesto njega. Po zaslišanju obtoženca je predsednik dal pre-čitati nekonečno dolgo vrsto zaplenjenih člankov. Vsebina istih je več ali manj vedno isto premlevanje anarhistične ideje. Obtoženec je bil na podlagi ugodnega mu pravoreka porotnikov oproščen.« Poveljnik Lloydovega parnika »Maria Teresa«, kapetan Lovre Sojc je naznanil policiji, da se je pred dnevi neznanec vtihotapil v njegovo kabino ter mu vkradel visoko količino denarja. Policija je zaenkrat aretirala ladijskega natakarja, ki pa odločno zanika obtozbo. ta teden primorski dnevnik pred 50 leti PRIH0RSKI DNEVNIK »Zaradi trme vodstva in upravnega odbora se razmere v občinskem podjetju Acegat vedno bolj zaostrujejo. Vodstvo podjetja namerava odpovedati dosedanjo enotno delovno pogodbo za vse svoje uslužbence in jih razdeliti v dve kategoriji, za katere naj bi veljala odslej vsedržavna delovna pogodba za posamezne stroke. Te dni je bil sestanek, katerega so se udeležili predstavniki podjetja in obeh sindikalnih organizacij, da bi uredil zadevo; toda sestanek je bil brezuspešen, ker so predstavniki Acegat zahtevali, naj sindikalni predstavniki kratkomalo pristanejo na sklep upravnega odbora Acegat. Vodstvo tega občinskega podjetja ni niti maralo pristati na predlog sindikatov, da bi zadevo za kratek čas odložili. Spričo vsega tega sploh ni prišlo do pogajanj, ker sindikati pač niso mogli pristati na take zahteve podjetja.« Sindikalni predstavniki, kakor tudi vodstva strank, ki imajo svoje zastopnike v upravnem odboru Acegat, proučujejo zadevo in pripravljajo pis- men odgovor na predloge upravnega odbora. Vse kaže tudi, da bosta sindikalni organizaciji zborovanja Acegatovih uslužbencev, na katerih se bodo pogovorili in sklepali o nadaljnih akcijah. »Jasno je, da bo zadeva lahko imela resne posledice, če bo vodstvo vztrajalo na svojem stališču, ker sindikati in uslužbenci ne marajo popustiti, ker so dovolj popustili že lani ob podpisu sporazuma po dolgi stavki. Stališče sindikatov je povsem utemeljeno, saj zahtevajo naj podjetje spo-stuje določbe lanskega sporazuma.« Vodstvo cistilnice »Aquila« je medtem ponovno odpustilo enega delavca. »Podjetje je z odpusti začelo že pred časom, toda ni odpustilo večjega števila delavcev naenkrat, pač pa vsak dan po enega, tako da zadeva ni prišla na urad za delo. Opravičilo vodstva za odpuste pa je zelo smešno, češ da prizadeti delavci niso sposobni za delo v čistilnici, čeprav so zaposleni že od 15 do 20 let in se do sedaj ni nihče pritoževal nad njimi.« FILMI PO TV Sobota, 29. marca, Rai 1, ob 01.15 Un bacio appassionato Režija: Ken Loach Igrajo: Atta Yaqub in Eve Birthistle Film pripoveduje o komplicirani ljubezenski zgodbi med glazgovskim Pakistancem Kasimom in Angležinjo Roisin, ki je tudi učiteljica Kasimove sestre. Čeprav gre sprva za klasično zgodbo o prepovedani ljubezni, jo Loach zaostri s številnimi verskimi in tradicionalnimi preprekami. Glavno filozofsko vprašanje filma je v kakšnih skrajnih razmerah lahko preživi ljubezen. Po drugi strani pa gre za problem migracij in ohranjanja tradicije. Ali je možno v nemuslimanski državi ohraniti muslimanski način življenja? Nedelja, 30. marca, rete 4, ob 23.30 Mullholland Drive Režija: David Lynch Igrajo: Naomi Watts, Laura Harring in Ann Miller Tri osebe, ki jih združujejo tipične okoliščine Lynchovih filmov. Ena je Rita: trpi za amnezijo, ime pa si je nadela po filmskem plakatu Gilde, ki jo igra Rita Hayworth. Potem je Betty. Naivno dekle, ki v Hollywood po slavo in bogatstvo prihaja iz notranjosti Amerike. Teta ji posodi stanovanje, v katerem najde Rito. Betty se odloči, da ji bo pomagala pri odkrivanju prave identitete, saj v njeni torbici najde veliko količino denarja in nenavadno oblikovan ključ. V filmski zgodbi se potem srečamo še z Adamom, filmskim režiserjem, ki ga dva sumljiva italijanska gospoda prepričujeta, naj za svoj film angažira neko igralko... Sreda, 2. aprila, rete 4, ob 23.50 Shiner Režija: John Irvin Igrajo: Michael Caine, Martin Landau, Frances Barber in Claire Rushbrook Billy 'Shiner' Simpson je majhen boksarski promotor z velikimi idejami. V najvažnejšem dvoboju svojega življenja, ki lahko pripelje do naziva svetovnega prvaka, Billy postavi ^//iuvw v ring svojega sina Eddieja 'Zlatega dečka' proti ameriškemu prvaku Michaelu 'Mikeyju' Pec-ku. Finančni položaj Sim-psona in njegovih hčera je odvisen od izida dvoboja, zato se Simpsonov svet, ko Zlati deček izgubi, sesuje kot hišica iz kart ... Četrtek, 3. aprila, rete 4, ob 21.10 Gli intoccabili Režija: Brian De Palma Igrajo : Robert De Niro, Sean Connery in Kevin Costner Prepoved alkohola v Ameriki v dvajsetih letih 20. stoletja, je vodila v nepredstavljivo rast organiziranega kriminala. Zvezni agent Elliot Ness prispe v Chicago, odločen da obračuna z vodjo mafije Al Caponom. Toda izkaže se , da je naloga praktično nemogoča, saj so kriminalci podkupili praktično vse v mestu, celo policaje in sodnike. Razočaranemu Eliotu tako ne uspe ustaviti nelegalnega bogatenja mafije, zato se obrne na policista, ki je na terenu spoznal vso krutost, a tudi vse šibkosti kriminalcev. Skupaj sestavita ekipo nedotakljivih. Petek, 4. aprila, La 7, ob 23.45 Appartamento ai Piaza Režija: Arthur Miller Igrajo: Walter Matthau, Lee Grant, Maureen Stapleton Po istoimenskem gledališkem delu Neila Simona je Miller posnel film, za uspeh katerega ima seveda največ zaslug ravno sim-patiči Walter Matthau. Filmska zgodba pripoveduje o razkošnem apartmaju ne-wyorškega hotela Plaza, v katerem se dogaja marsikaj nenavadnega, začenši z ljubezensko zgodbo priletnejšega producenta in mladega dekleta, ki se naposled odloči, da se ne bo poročila. (Iga) NASA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI PRIREDITEV FOTO KROMA TRIKOTNA STAROGRŠKA HARFA ALI URA MESTO V ITALIJI Z DANTEJEVIM GROBOM RUSKI PESNIK IN DRAMATIK (VJAČESLAV) KRATEK, MOČEN GLAS SESTAVIL LAKO NAUK O ZGRADBI TELESA KDOR SKRBI ZA DOBRO POČUTJE BOLNIKOV THOMAS WATHON SLOVENSKA IGRALKA STARC NAUK O JEDKANJU KOVIN, TKIVA IDR. ORGAN ZA VOH NAS PROSVETNI DELAVEC TERČON ORNA ZEMLJA PRAVOSLAVNE SVETNIŠKE PODOBE AMERIŠKI GLASBENIK (ANDY) MESTO V PIEMONTU ALOJZ GRADNIK DESENISKA MENIČNO JAMSTVO TOVARIŠ (KRATICA) NEKDANJI ANGLEŠKI ATLET (STEVE) EfflEHa NEKD. SRBSKI KOŠARKAR (ZORAN) IT. IGRALKA (MARA) ZLI DUH PRI PERZIJCIH AMERIŠKI IGRALEC (GREGORY) SLOVENSKI REŽISER (ANTON) PREVOZNO SREDSTVO NAJMANJŠE ŠTEVILO GLINA, ILOVICA ŽENSKO LJUBKOVALNO IME JAPONSKA DENARNA ENOTA VRTNA RASTLINA SVETNIŠKI SIJ POLIFEMOV TEKMEC, LJUBIMEC GALATEJE SEVERNOAM. DRŽAVA NAŠ. SLIKAR (ŠTEFAN) BERI PRIMORSKI DNEVNIK PRIJETEN VONJ ORJAŠKI TROPSKI KUŠČAR KURA DELAVEC Z OGLJEM MODNA UMETNOST HRIB NAD BEOGRADOM SPORA PORAZ V BOKSU RUPEL ALDO AM. PEVEC GARFUNKEL NASPROTOVANJE KMET, ORAČ KEM. SIMBOL ZA NIKELJ ITAL. IGRALEC (UBALDO) ARGENTINSKI NOGOMETNI AS (DIEGO ARMANDO) STAR SLOVAN GOROVJE V SAUDSKI ARABIJI LIHO ŠTEVILO SAMOGLA-SNIŠKI STIK DALMATIN. ŽENSKO IME ORGAN ZA VID NEKD. ITAL. SMUČAR PORAST BREZ SOGLASNIK. SL SKLADATELJ SOSS PODROČJE POD KNEŽEVINO V INDIJI OKRASNA RASTLINA SKORJA, RAVEN SVET, RAVNINA NEKD. RIM. PROVINCA ŽIVALSKA NOGA, TACA PRIMO LEVI ALKOHOLNA PIJAČA S SLADOM MNOŽIČEN STRAH BLAGAJNA HRVAŠKI TENIŠKI IGRALEC (GORAN) JAVNI RAZGLASI ADO KLODIČ MINATTI IVAN NEKDANJI PREDS. BREGA (DRAGO) RAZVOJNI PROCES ACE MERMOLJA AM. IGRALKA FARROW EDI KRAUS KEM. SIMBOL ZA TANTAL AMERIŠKA ZVEZNA DRŽAVA OTIS REDDING LENNONOVA VDOVA USPEŠNOST, ZAVZETOST PUN BREZ BARVE IN VONJA BIVALIŠČE UMRUH V SLOVANSKI MITOLOGIJI ZVIJAČA, NAMERA RUMENO RJAVA BARVA, RUMENICA PRIMORSKI DNEVNIK, TVOJ DNEVNIK AVSTRIJSKI SMUČAR (MARIO) SLOVARČEK - ARIMAN = zli duh pri Perzijcih • IVANOV = ruski pesnik • MARTI = slovenski režiser • MATT = avstrijski smučar (Mario) • NEWMARK = ameriški glasbenik • PLANK = nekdanji italijanski smučar (Herbert) / RADIO IN TV SPORED Sobota, 29. marca 2008 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Mala Ceciljanka 2007: opz. Kulturnega društva Sovodnje 20.30 TV Dnevnik, sledi Utrip evangelija 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija ^ Rai Uno 6.10 Nan.: Baldini e Simoni 6.30 Aktualno: Sabato & Domenica - La tv che fa bene alla salute 9.30 Aktualno: Settegiorni 10.20 Variete: ApriRai 10.40 Aktualno: Tuttobenessere 11.30 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik 14.00 Aktualno: Easy Driver 14.30 Aktualno: Moda & Milano 15.05 Variete: Effetto sabato 17.00 Dnevnik 17.15 Aktualno: A Sua immagine 17.45 Dok.: Passaggio a Nord-Ovest 18.50 Kviz: L'eredita (vodi Carlo Conti) 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.35 Kviz: Affari tuoi 21.15 Variete: 48. Premio della Tv - 2008 23.50 Nočni dnevnik 23.55 Glasba: Music 2008 0.20 Aktualno: Applausi 0.50 Nočni dnevnik V^ Rai Due 6.00 Aktualno. Dnevnik Si Viaggiare 6.20 Aktualno: L'avvocato risponde 6.30 Aktualno: Il mare di notte 6.45 Variete: Mattina in famiglia 10.15 Aktualno: Sulla via di Damasco 10.45 Aktualno: Quello che 11.25 Variete: Aprirai 11.35 Variete: Mezzogiorno in famiglia 13.00 Dnevnik 13.25 Športna oddaja: Dribbling 14.00 Glasb. odd.: Scalo 76 17.10 Aktualno: Sereno variabile 18.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.10 Nan.: Alias 19.50 Resničnostni show: X Factor 20.25 Žreb lota 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Senza traccia 22.40 Nan.: E-ring 23.30 Šport: Sabato sprint 0.15 Nočni dnevnik ^ Rai Tre 21.00 Film: Maximum Risk (akc., ZDA, '97, r. R. Lam, i. J. C. Van Damme) 23.30 Dnevnik in vremenska napoved 23.35 Nan.: Bones 0.35 Film: Codice di sicurezza (groz., ZDA, '98, i. D. Baldwin) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Prima pagina 8.00 Jutranji dnevnik 8.50 Glasbena odd.: Loggione 9.20 Aktualno: Superpartes 10.30 Variete: Maurizio Costanzo Show( Pon.) 13.00 Dnevnik, okusi in vremenska napoved 13.40 18.15, 0.00 Resničnostni show. Grande Fratello 14.10 Resničnostni šov: Amici 16.00 Aktualno: Verissimo 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario (vodi Gerry Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Striscia la notizia - La voce della persistenza 21.10 Variete: La Corrida - dilettanti allo sbaraglio (vodi G. Scotti in M. Coppola) 0.30 Nonsolomoda 25... v Italia 1 7.00 Aktualno: Superpartes 8.05 13.00 Risanke 10.45 Nan.: Hannah Montana 11.15 Nan.: Più forte ragazzi 12.25 15.30, 21.30 Dnevnik in vremenska napoved 13.30 Šport: Gand Prix Moto 13.55 Motociklizem: Velika nagrada Španije (vaje) 7.00 8.45 Risanke 8.00 Variete: Il videogiornale del Fanta-bosco 9.00 Aktualno: Tv Talk 10.30 Aktualno: Art news 11.00 Dnevnik in rubrike 12.00 Dnevnik, šport in vremenska napoved 13.20 Dnevnik: Mediterraneo 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved in rubrike 14.50 Aktualno: Tg Ambiente Italia 15.50 Šport: Sabato sport 18.10 90. minuto 19.00 Deželne vesti in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Variete: Che tempo fa 21.30 Dok.: Speciale Superquark 23.20 Dnevnik 23.40 Dok.: Amore criminale Rete 4 Dnevnik - Pregled tiska Nan.: Vita da strega Nan.: Amico mio Aktualno: Vivere meglio Dnevnik in prometne informacije Nad.: Doc Nan.: Un detective in corsia Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Sipario del tg4 Nan.: Wolf - Un poliziotto a Berlino Nan.. Detective Monk Aktualno: Pianeta mare (pon.) Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Walker Texas Ranger (i. C. Norris) 16.05 Film: Karate Kid 3 - La sfida finale (akc., ZDA, '89, r. J. G. Avildsen, i. R. Macchio) 18.30 20.00, 22.05 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Film: Mamma, ho perso l'aereo (kom., ZDA, '90, r. C. Columbus, i. M. Culkin) 21.30 Film: Mamma, ho riperso l'aereo: mi sono smarrito a New York (kom., ZDA, '92, r. C. Columbus, i. M. Culkin) 22.35 Športna odd.: Guida al campionato 0.25 Ženski box: Stefania Bianchini - Simona Galassi ^ Tele 4 7.00 8.35, 12.00, 13.10, 16.40, 19.30, 20.30, 23.00, 1.30 Dnevnik 7.15 17.00 Risanke 8.00 8.30, 10.30 Buongiorno con Tele-quattro 2008: horoskop, svetnik dneva, vreme, pregovor 8.10 Storie tra le righe 8.50 Aktualno: A tu per tu (pisma Don Mazziju) 9.00 14.20, 15.15 Dokumentarec o naravi 9.30 Formato famiglia 10.35 Nan.: The flying doctors 11.05 Koncert klasične glasbe 12.05 Aktualno: Speciali - Fondazione Crup per il territorio 12.30 Rotocalco ADN Kronos 12.50 Vprašanja Riccardu Illyju 13.35 Aktualno: Conosciamo i nostri ospedali 13.55 Košarka Snaidero passione basket 14.10 Aktualno: Qui Cortina 16.10 Podvodni dokumentarec 19.00 Aktualno: Musica, che passione! 19.55 Dnevnik, športne vesti 20.05 Aktualno: Campagna amica 20.55 Film: Il mio vicino di casa (kom., '98) 22.40 Eventi in provincia 23.45 Glasba: Voci dal ghetto: La voce (le voci) di Roma 7.00 Aktualno: Omnibus 9.20 Aktualno: L'intervista 9.50 Aktualno: Il tempo della politica 10.30 Film: L'arte di arrangiarsi (kom., It, '54, r. L. Zampa, i. A. Sordi) 12.30 Dnevnik in športne vesti 13.00 Nan.: FX - Script Doctor 14.00 Film: College (kom., It, '84, r. Castellano & Pipolo, i. F. Moro) 16.00 Cambio marito (kom., ZDA, '87, r. T. Kotcheff, i. K. Turner) 18.00 Film: Ace Ventura - Missione Africa (kom., ZDA, '95, r. S. Oedekerk, i. J. Carrey) 20.00 Dnevnik 20.35 Nan.: Otto e mezzo 21.10 Nan.: L'ispettore Barnaby 23.05 Dok.: Storia proibita 23.55 Variete: Markette Doppio Brodo 0.55 Nočni dnevnik 1.20 Aktualno: M.O.D.A. (t Slovenija 1 6.05 Kultura, sledi Odmevi 6.40 Evropa.si 7.00 Zgodbe iz školjke (pon.) 7.30 Male sive celice (pon.) 8.15 Nan.: V dotiku z vodo (pon.) 8.40 Nad.: Absalonova skrivnost 9.10 Kino Kekec: Tjulenj iz Sanderooo-ga (pon.) 10.40 Polnočni klub: Vzporedno življenje na internetu (pon.) 11.55 Tednik (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.20 Poljudnoznanstvena serija: Zaljubljeni v živali 13.50 Film: Deset zapovedi (2. in zadnji del) 15.55 Sobotno popoldne 16.00 O živalih in ljudeh 16.15 Labirint 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Ozare 17.20 Kraji in ljudje 17.35 Na vrtu 17.55 Popolna družina 18.05 Z Damijanom 18.40 Risanka 19.00 Dnevnik in vremenska napoved 19.20 Utrip 19.35 Vremenska napoved in športne vesti 19.55 Hum. nan.: Za zadnjim vogalom (5. del) 20.50 Igra: Tone Partljič: Mama umrla stop 21.45 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 21.15 Hri-bar 23.20 Nad.: Rim 0.20 Film: Nepovabljeni gost {p Slovenija 2 10.50 11.00 11.25 11.45 12.05 12.40 13.10 14.00 15.30 15.55 17.55 20.00 22.05 Skozi čas 50 let televizije Primorski mozaik (pon.) Študentska (pon.) Z glavo na zabavo (pon.) 15.00 Tv prodaja Nan.: Biblija, izkopana iz zemeljskih neder Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem Magazin deskanja na snegu Nogomet: Tekma prve lige Telekom: Domžale - Interblock Polfinale slovenskega pokala v rokometu: Celje Pivovarna Laško -Gold club (moški) Film: Oliver Twist Moda: Bleščica 22.35 Slovenski magazin 23.00 Sobotno popoldne 1.15 Nad.: Strelice nasprotne usode (pon.) Koper 13.45 14.00 14.20 14.30 15.10 15.40 16.00 16.30 17.25 18.00 18.35 18.40 19.00 19.30 19.45 20.00 21.35 22.05 22.20 22.50 23.20 0.05 10.30 11.00 16.00 18.00 18.45 19.15 19.45 20.00 20.15 20.30 21.00 22.10 Dnevni program Čezmejna TV - TGR FJK - deželne vesti Euronews Pogovorimo se o... Sredozemlje Košarka NLB - Magazin Vsedanes aktualnost Arhivski posnetki Globus Brez meje (program v slovenskem jeziku) Vremenska napoved Primorska kronika Vsedanes - TV dnevnik, vremenska napoved, športne vesti Verska oddaja: Jutri je nedelja Vzhod - Zahod Košarka: Jadranska liga NLB Alter eco 23.50 Vsedanes - TV dnevnik Glasb. odd.: In orbita United strongman 2006 Vsedanes - Aktualnost Čezmejna TV - Tv dnevnik v slovenskem jeziku i Tv Primorka Dnevnik in vremenska napoved 23.45 Video strani Rally WTCC - Brazilija 1 (pon.) Maja in čarobna skrinja (pon.) Kultura Settimana Friuli 22.00 Ne prezrite Duhovna misel Tedenski pregled Vse najboljše EU - Srečno Slovenija (pon.) Brez strehe na glavo z Rebeko Dremelj Rokomet: Ajdovščina - MRD RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro, vmes koledar in napovednik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Radioaktivni val: Zoran Predin (2. del); 10.00 Poročila; 10.10 Koncert: Simfonični orkester RTV; 11.10 '70-'80-'90; 12.00 Ta rozajanski glas; 12.30 Kanalska dolina; sledi Napovednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mladi izvajalci; 18.00 Mala scena: Marko Bratuš: Štefan Ždrale - Bobby; 19.20 Napovednik, sledi Večerni list; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Sobota in pol; 9.10 Prireditve; 10.45 Namig za nedeljski izlet;12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Torklja; 14.45 Du jes?!; 16.15-19.00 SMS -z žogo ali brez: nogomet; 17.30 Primorski dnevnik; 20.00 Legende; 21.00 Indie ni Indija: Aljoša Mislej; 22.30 Podzemlje: metal, underground, hardcore, punk... zvoki. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o...; 9.00 Vip manie; 9.33 Sobota z vami; 10.00 Beatles for ever; 10.35 Prosa; 11.00 Smash, svet mladih; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne informacije, dnevnik; 13.00 Doma pri...; 13.33 Pesem tedna; 14.00 Slot parade - New entry; 14.35 Glasbena oddaja; 15.00 Sigla single; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 London Calling; 18.45 Extra extra extra; 19.28 Vremenska napoved in prometne informacije; 20.00 Smash; 21.00 Radio Capodistria zvečer; 22.00 Sobota z vami; 22.30 Italo heroes; 23.00 In orbita; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Pregovor je odgovor; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Čitalnica; 8.05 Ringa-raja; 9.05 Sobotna raglja; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 11.30 Vonj po...; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski mozaik; 18.15 Kolaž sledi; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni večer; 21.30 Glasbeni vrtiljak; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Radijska igra. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 7.00 Kronika; 6.45, 8.20 Vremenska napoved; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Na val na Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Sobotna akcija; 11.15 Zapisi iz močvirja; 12.00 Moja soseska; 13.00 Do 13-ih; 14.00 Kulturni val; 14.45 Gost izbira glasbo; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.00 Popevki tedna; 17.40 Športna oddaja; 18.45 Črna kronika; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Gremo v kino; 15.00 Filmska glasba; 15.30 DIO; 16.05 Baletna glasba; 17.00 Operni koncert; 18.00 Izbrana proza; 18.30 V pod-večer; 18.30 Giuseppe Verdi: Ernani; 23.00 Slovenski koncert. RADIO KOROŠKA 18.00-19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca; Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS -y Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Sobota, 29. marca 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 Óa močan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg fti^ fjlAJUUi. močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče' a središče ' ciklona ^anticiklona vremenska slika ^ 1000 990 O GRADEC 2/14 TOLMEČ O -1/8 VIDEM O 2/18 O PORDENON 3/17 TRBIŽ O -1/8 o -3/11 KRANJSKA G. ČEDAD O 3/17 CELOVEC O 1/14 O TRŽIČ 1/14 1010 4/16 ^ _ UUBLJANA GORICA C ° N. GORICA 3/15 N. MESTO 3/15 GORICA O „,,,. POSTOJNA O O 0/12 _ , , .. KOČEVJE TRST O C""1 O 8/15 H O ' PORTOROŽ O -- * —' - ČRNOMELJ 5/15 , , UMAG ^OPATIJA REKA 6/15 ZAGREB 4/14 O PAZIN O ^NAPOVED ZA DANES' V nižinah bo delno jasno do spremenljivo, v gorah bo spremenljivo do oblačno. V popoldanskih urah bo predvsem v predalpah in v severnejših nižinskih predelih lahko nastala kakšna posamezna ploha ali nevihta. Ob morju bo občasno pihala šibka burja. Sončno bo, zjutraj bo ponekod po nižinah kratkotrajna megla. Popoldne bo v notranjosti občasno več oblačnosti, pojavljale se bodo krajevne plohe. Na Primorskem bo pihala šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 5, v alpskih dolinah do -3, najvišje dnevne od 11 do 16 stopinj C. Proti nam priteka razmeroma vlažen zrak. V soboto bo oslabljena vremenska fronta delno oplazila Alpe in nekoliko povečala nestanovitnost. Od nedelje bo višinski anti-ciklonski greben zago°vil bolj stanovitno in sončno vreme. Nad večjim delom Sredozemlja in vzhodno Evropo je območje visokega zračnega pritiska. Severno od nas se bo pomikala oslabljena vremenska fronta. V višinah priteka nad naše kraje toplejši in postopno bolj suh zrak/ DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.50 in zatone ob 18.30 Dolžina dneva 12.40 '"lunine mene ^ Luna vzide ob 1.45 in zatone „ ob 9.40. BIOPROGNOZA Vreme sprva ne bo povzročalo težav, sredi dneva in popoldne pa se bodo pri občutljivih ljudeh prehodno pojavljale z vremenom povezane težave, ki bodo zvečer ponehale. V noči na nedeljo bodo vremenske razmere ugodne. MORJE Morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,5 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 10.41 najnižje -20 cm, ob 19.23 najvišje 16 cm. Jutri: ob 2.13 najnižje 2 cm, ob 5.26 najvišje 4 cm, ob 12.18 najnižje -26 cm, ob 19.20 najvišje 22 cm. OC 2000 m .....-1 2500 m ...........-4 2864 m...........-6 TEMPERATURE V GORAH 500 m.......... 12 1000 m ...........8 1500 m............2 uvindeks Ob jasnem vremenu bo UV indeks sredi dneva v gorah 7,5; po nižinah 6,5; ob oblačnem vremenu ne bo presegel 3. O GRADEC 0/15 CELOVEC O 0/15 O -3/13 KRANJSKA G. O-1/14 S. GRADEC O 'V4 TRŽIČ 0/14 O ~ KRANJ Vn O " LJUBLJANA 2/16 POSTOJNA O -1/14 KOČEVJE CELJE 1/16 O N. MESTO 2/16 O MARIBOR O 2/16 PTUJ O M. SOBOTA 01/15 c r^ik ZAGREB 3/16 O K (NAPOVED ZAJUTRI Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER V nižinah in ob morju bo pretežno jasno ali zmerno oblačno, v gorah bo spremenljivo. Več oblačnosti bo zjutraj na Trbiškem in zvečer v predalpah. Ob morju bo zjutraj pihala šibka burja, čez dan morski veter. Čez dan bo topleje. V nedeljo bo pretežno jasno, v severovzhodni Sloveniji bo pihal južni veter. V ponedeljek delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. l j ublj ana - Ob 1 50-letnici jo je izdal a s l ovenska poš tna uprava Kugyjeva znamka LJUBLJANA - Pošta Slovenije je včeraj izdala pet novih priložnostnih znamk iz serije rastlinstvo in turizem. Na njih so prikazani cvetovi potonike, gorskega kosmatinca, ilirske perunike in tržaškega svišča ter lepote najvišjega dela Soške doline - Trente, so sporočili iz Pošte Slovenije. Na znamkah iz serije rastlinstvo nadaljuje predstavitev tipičnih predstavnikov slovenske flore, v tokratni izdaji s kraškega območja. Letošnja znamka iz serije turizem pa bo zaznamovala še 150. obletnico rojstva dr. Juliusa Kugyja. Za to priložnost je bila včeraj na centralnem sedežu pošte v Ljubljani slo ves nost, na ka te ri je po me nu Ju -liusa Kugyja spregovoril predsednik Planinske zveze Slovenije Franci Ekar. Prisotni so bili tudi številni predstavniki društev iz Italije in Avstrije, italijansko veleposlaništvo v Sloveniji pa je predstavljala Daniela Ciccarone. (STA) Na fotografijah v smeri urinega kazalca: Spominska znamka s Kugyjevo fotografijo, Franci Ekar med včerajšnjim nagovorom in del prisotnih gostov bari Zaslišali črnogorskega premiera RIM - Tožilstvo v Bariju je včeraj zaslišalo črnogorskega premiera Mila Bukanoviča, ki gaje italijansko pravosodje osumilo kriminalnega združevanja v okviru nezakonite mednarodne trgovine s cigaretami. Vendar pa je tožilstvo pripravljeno odstopiti od pregona, saj ima Bu ka no vič kot pre mi er imuniteto, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Podrobnosti zaslišanja zaenkrat niso znane. Je pa 45-letni črnogorski pre mi er v za čet ku me se ca me -dijem dejal, da želi končati zadevo. »Ne želim, da se ta problem nadaljuje. Pripravljen sem popolnoma sodelovati z italijanskim pravosodjem,« je še dejal Bukanovič, kot poroča AFP, ki povzema italijanske medije. Dogodki, v katere naj bi bil vpleten Bukanovič, se nanašajo na obdobje med letoma 1994 in 2002. Bukanovič, ki je bil v tem obdobju premier in predsednik Črne gore v okviru Zvezne republike Jugoslavije, naj bi namreč dal švicarskemu državljanu Francu Della Torre licenco za uvoz 1000 ton cigaret na mesec, ki so prečkale Črno goro, preden so jih v Italijo prenesli pre ko ti ho tap skih mrež. Kot so ugo to vi li v pre is ka -vi, naj bi črnogorska mafija z italijansko organizirala tihotapljenje cigaret. Pri tem v dokumentih navajajo predvsem Andrijo Draškoviča, botra srbske mafije, ki so ga leta 2006 na pod la gi med na rod ne ga na lo ga za aretacijo, ki gaje izdala Italija, aretirali v Nemčiji. Sodišče v Neaplju je leta 2003 zaradi domnevnega sodelovanja z mafijo pri tihotapljenju cigaret za Bu ka no vi ča že iz da lo na log za aretacijo, ki pa ni bil pravno mo čen, ker ga je šči ti la imu -ni te ta. ( STA)