.       &- Tisti, ki so `alili Boga, le`ijo, tisti, ki so uni- èevali sveti tempelj, so se zrušili s silnejšim pad- cem, tisti, ki so mrcvarili praviène, so zaradi nebeških udarcev in zaslu`enega trpljenja iz- pustili svoje hudodelske duše. To se je zgodi- lo sicer pozno, a je bilo trdo in primerno. Bog je namreè odlo`il kazni zanje, da bi v njih po- kazal velike in èudovite zglede, ob katerih bi se zanamci pouèili, da je Bog eden in da kot sodnik nalaga brezbo`nim in preganjalcem pri- merne kazni.1 Navedene besede afriškega apo- logeta Laktancija, zapisane `e kmalu po pre- lomnih dogodkih let 311-313, pušèajo le malo dvoma o tem, kako so kršèanski sodobniki — vsaj tisti na Vzhodu - gledali na èude` spreo- brnitve cesarja Konstantina. Èetudi sta si nje- gova najprizadevnejša panegirista (ob Lak- tanciju še cerkveni zgodovinar Evzebij) za- radi svoje dejavnosti kmalu prislu`ila tudi precej pikrih opazk, sorazmerno dolgo èa- sa nikomur med kristjani ni prišlo na misel, da bi podvomil o temeljno pozitivni nara- vi slovitega “konstantinskega preobrata”. Do danes se je, èeprav je termin še ved- no karseda rabljen, polo`aj korenito spreme- nil. Na Konstantina `e dolgo ne gledajo po- strani veè samo tisti, ki mu oèitajo, da je klec- nil pred Cerkvijo in ji tlakoval pot do sto- letij prevlade v evropskem prostoru, s èimer naj bi tako rekoè izdal svetlo dedišèino rim- skega imperija.2 Ne: ob omembi cesarja iz Najsa z roko `e zdavnaj hkrati zamahnejo oni, ki so preprièani, da je prav on Cerkev, prej neomade`evano z bratenjem s posvetnimi ob- lastmi, za zelo dolgo obdobje nespodobno vpregel v dr`avni voz. Tako nas ne more pre- senetiti, èe so ravno velike postave posamez- nih cerkvenih predstavnikov, ki so v imenu avtonomije oltarja v razliènih obdobjih neu- pogljivo kljubovali zahtevam razliènih tro- nov, med najopaznejšimi akterji šolskih cerk- venih zgodovin. Iz njih štrlijo odlièni cerkveni politik Ambrozij, pa muèeniška škofa Sta- nislav iz Krakova in Toma` iz Canterbury- ja, ali iz novejšega èasa mad`arski aristokrat Mindszenty, pri èemer seveda ne piše, da se mu je Pavel VI. slednjiè odrekel za nekaj drobtinic z mize mad`arskega “gola`nega” socializma. Omenjeni pojav bi ste`ka razumeli, èe ne bi v zavesti kristjanov `e dolgo tlela zavest, da so s Konstantinom na neki naèin izgubili svojo deviškost, da jih je Milvijski most s svo- jim na zunaj tako ugodnim epilogom oro- pal prvotne popolne nenavezanosti na dr`avo in njene stranpoti, ki si je obupno `elijo nazaj, pa je zaradi Konstantinove dedišèine ne mo- rejo nikakor doseèi. Kakopak se je z letom 312 bistveno spre- menil odnos dr`ave do Cerkve, kar je Lak- tancij, kot je bilo razvidno zgoraj, proslavil s pravo kanonado vzvišenih izrazov. Predkon- stantinska rimska dr`ava se namreè za krš- èanstvo v najboljšem primeru ni menila, v najslabšem primeru pa mu je — predvsem v zaèetku druge polovice 3. stoletja in ob zori 4. stoletja - dejavno stregla po `ivljenju. Nas- ploh nas poganska indiferentnost do vere Kri- stusovih uèencev (ki je ni bilo konec niti te- daj, ko je kršèanstvo `e zdavnaj prevladalo3) še danes nemalokrat spravi v obup. Za drobci o kršèanstvu pri poganih hlastamo do te mere, da u`iva docela povpreèni Plinij Mlajši skoraj sakralen status, njegovega delodajalca Trajana pa je Dante postavil kar v raj, ker * ,# /   .   # .       se mu je sploh ljubilo peèati s kristjani. Prav jezni smo tudi na razumljivo preveè goreèe kršèanske prednike iz antike, ker so po svo- jem nenadejanem vzponu poskrbeli za izgi- notje protikršèanskega spisja kakega Fron- tona ali Porfirija v nepovrat (še dobro, da èesa takega ni bilo moè storiti s Kelzovim delom Origenove zoper omenjenega platonika uper- jene apologije). Za nameèek se je velika ve- èina ukvarjanja rimskega dr`avnega apara- ta s privr`enci Kristusovega nauka, èe je `e prišlo do bli`njih sreèanj, sukala okrog pro- slule krilatice `e omenjenega Trajana Con- quirendi non sunt, sed puniendi sunt, kar je bil bolj klavrn izplen. Vprašanje pa je, ali neizpodbitno dejstvo spremenjenega dr`avnega odnosa do kršèan- ske vere po Konstantinu nujno pomeni, da se je z nastopom kršèanskega cesarja korenito predrugaèil še pogled kristjanov na dr`avo. Ta sprememba naj bi slednjiè omogoèila nje- no veèstoletno, da, tisoèletno privezovanje ob dr`avne jasli, kar imajo teologi in cerk- veni zgodovinarji danes najveèkrat v mislih, kadar zapišejo besedno zvezo ‘konstantinski preobrat’. &&- Kakor koli èlovek zadeve `e tehta, ko išèe najzgodnejši ali vsaj zelo zgoden novozavezni zapis o odnosu do dr`avne oblasti, neizogib- no trèi ob nenavadno eksplicitne vrstice apo- stola Pavla v Pismu Rimljanom, ki jih je, ne glede na dejstvo, da so bile `e nièkolikokrat premlevane, vredno znova navesti: Vsak naj se podreja oblastem, ki so nad njim. Ni je na- mreè oblasti, ki ne bi bila od Boga. In te, ki so, so postavljene od Boga. Kdor se torej upi- ra oblasti, se upira Bo`jemu redu. Tisti, ki se upirajo, pa si bodo nakopali obsodbo. Oblast- nikov se namreè ni treba bati, kadar delamo dobro, ampak kadar delamo húdo. Hoèeš, da ne bi imel strahu pred oblastjo? Delaj dobro, pa boš imel od nje priznanje. Oblast je namreè Bo`ja slu`abnica tebi v dobro. Èe pa delaš húdo, se boj! Ne nósi namreè meèa zastonj; Bo`- ja slu`abnica je, ki se mašèuje zavoljo jeze nad tistim, ki poèenja húdo.4 Ne glede na to, kako obraèamo besede, ki verjetno izvirajo `e iz petdesetih let 1. sto- letja,5 v njih ne bomo našli kakršne koli uzde za — od Boga izvirajoèo — oblast. Apostol ji po vsem videzu izstavlja prazno menico. Kaj- pak današnjemu bralcu in premišljevalcu Pi- sma Rimljanov niso neznane okolišèine na- stanka navedenega mesta, ko po eni strani ne Pavel ne zgodnja kršèanska skupnost nista resno raèunali s tem, da bi si morala ta svet dolgo deliti s posvetnimi oblastmi, ker sta prièakovala njegov skorajšnji konec, po drugi strani pa je nevarnost, da bi judovski (zelot- ski) aktivisti tudi kristjane zapeljali v (poz- neje dejansko) pogubni upor proti rimski ob- lasti,6 narekovala rabo moènejših besed od tistih, ki bi se zdele upravièene kdaj prej ali pozneje. Apostolovi “menici” potemtakem ne bi bilo potrebno nujno pripisovati dalj- nose`nega pomena. Vendar so poznejši ro- dovi kristjanov njegovo dikcijo v glavnem prevzeli in z Bo`jim izvorom legitimirani ob- lasti niso skušali natakniti omejitev, iz èesar je v nadaljnji zgodovini Cerkve izšlo veliko zlorab in nesporazumov na obeh straneh, tako na strani Cerkve (ko je s Pavlovo avto- riteto opravièevala ne vedno umestno špa- novijo z aktualnimi oblastmi) kot dr`ave (ko je s sklicevanjem na apostola od Cerkve ter- jala popolno poslušnost). Osnovno usmeritev trinajstega poglavja Pisma Rimljanom so podkrepila še nekatera druga novozavezna mesta in jo hkrati kon- kretneje navezala na osebo rimskega cesar- ja Omembe vredno je zlasti Prvo Petrovo pi- smo, ki ga njegov avtor resda pošilja iz “Ba- bilona”, a vendarle pribije: Zaradi Gospoda se podredite vsaki èloveški ustanovi, bodisi kra- lju kot najvišjemu bodisi oblastnikom kot ti- stim, ki so od njega poslani zato, da kaznujejo   hudodelce in dajo priznanje tistim, ki delajo dobro. Bog namreè hoèe, da delate dobro in tako utišate nevednost nespametnih. ¡…¿ Vse spoštuj- te, brate ljubite, Boga se bojte, cesarja spoštujte.7 Soèasno besedilo med vrsticami in precej za- vito nakazuje še, zakaj je tolikšna vnema pri izkazovanju spoštovanja oblastnikom potreb- na, o èemer Pismo Rimljanom vsaj na tak na- èin še ne govori in k èemur se bom moral še vrniti. V poapostolski dobi so se kršèanski pis- ci, kot reèeno, radi naslonili na Pavlove smer- nice in jih nemalokrat celo nadgradili. Po- sebej so odmevale na Pismo Rimljanom precej spominjajoèe misli avtorja med kanoniène spise dolgo uvršèanega Prvega Klementovega pisma. Slednji je `e nekaj desetletij za Pavlom ob koncu svojega Korinèanom namenjenega spisa vkljuèil nekakšno molitev za vladarje: Daj slogo in mir nam in vsem prebivalcem zem- lje, kakor si ju dal našim oèetom ¡…¿; nam, ki smo pokorni tvojemu vseobvladujoèemu in v vsem najodliènejšemu imenu in svojim vladar- jem ter voditeljem na zemlji! Ti, Gospodar, si jim dal kraljevsko oblast po svoji vzvišeni in nepopisljivi moèi, da bi mi spoznali velièastvo in èast, ki si nam jo ti dal, in bi se jim podrejali in bi v nièemer ne nasprotovali tvoji volji. Do- deli jim, Gospod, zdravje, mir, slogo in trdnost, da bodo neovirano vršili oblast, ki si jim jo ti dal. Kajti ti, Gospodar, si nebeški kralj vekov, in daješ èloveškim sinovom velièastvo, èast in oblast nad vsem, kar je na zemlji. Ti, Gospod, naravnaj njihove sklepe, kakor je prav in všeè tebi, da bodo v miru in krotkosti pobo`no iz- vrševali oblast, ki si jim jo ti dal, in dosegli tvoje usmiljenje.8 Èe osnovna Klementova opredelitev po- lo`aja posvetne oblasti povsem povzema Pa- vlove misli, saj je Bog njen vir in nasproto- vanje oblasti po besedah rimskega škofa so- èasno pomeni nasprotovanje Bo`ji volji, so nekateri nekoliko veè distance do (aktualnih) oblastnikov videli v prošnji za to, da bi Bog naravnal njihove sklepe na pravo pot, kar po- sredno pomeni, da se lahko kljub svoji bo`- jepravnosti motijo in delajo slabo. Verjetno pomena omenjenega dostavka ne ka`e pre- cenjevati in še manj pripisovati Klementovemu pismu revolucionarne podtone.9 Upravièeno je bilo opozorjeno še na to, da je avtor pi- sma zavestno uporabljal izraze iz uradne po- litiène terminologije.10 Pavlinska smer je enega svojih vrhov do- segla pri Ireneju Lyonskem, ki je dikcijo Pi- sma Rimljanov še stopnjeval in posredno opravièeval celo preganjanja kot sad delova- nja dr`avne oblasti. Njeni nosilci po njego- vem vedno izvršujejo Bo`jo voljo, saj o njih pravi: Nekateri med njimi so postavljeni za iz- boljšanje in v korist podanikov in za ohranjanje praviènosti, nekateri za ustrahovanje, za kaz- novanje in za grajo, nekateri pa za zasramo- vanje, za muèenje in zatiranje, ker vse enako dose`e pravièna Bo`ja sodba, kakor smo `e po- vedali.11 V drugi polovici 2. stoletja je pomemben razvoj za nameèek do`ivela teologija (pogan- skega) Rima. Previdno vzpostavljanje pove- zave med njim in odrešenjsko zgodovino so nekateri (tako `e poznoantièni kršèanski zgo- dovinar Orozij, ki je poudaril, da se je Kristus hotel roditi in se dati popisati kot rimski dr- `avljan12) pripisovali kar avtorju Lukovega evangelija. Precej jasneje se je v svoji apologiji Knji`ica Antoninu izrazil sardski škof Meli- ton: Naša filozofija je namreè najprej cvete- la med barbari, vzcvetela pa je med tvojimi ljudstvi pod veliko vladavino Avgusta, tvoje- ga prednika, in postala za tvoje kraljestvo usod- na dobrina. Od tedaj je namreè moè Rimljanov postala velika in sijajna; ti pa si postal Avgustov sreèni naslednik in to boš tudi v prihodnje sku- paj s svojim otrokom, èe boš ohranjal filozo- fijo, ki se je zaèela in zrasla skupaj z Avgustom: filozofijo, ki so jo tudi tvoji predniki spoštovali ob drugih religijah. Najveèje znamenje, da je naš nauk zaradi neèesa dobrega dosegel razcvet .        # .       skupaj s kraljestvom, ki se je dobro zaèelo, je to, da se od Avgustove vladavine ni zgodilo niè slabega, ampak je nasprotno vse svetlo in ve- lièastno, kakor vsi molimo.13 Takoj je sicer vid- no, da je moral škof odgovarjati na obièaj- ni oèitek kristjanom, da so s svojimi verskimi novotarijami krivci za te`ave cesarstva, ver- jetno pa tudi na grozeèe poslabšanje polo- `aja kristjanov v èasu vladanja Marka Avrelija, zatorej nemara v pojmovanju zveze med us- pešnostjo Rima in kršèanstva ni hotel iti pre- daleè, temveè se je bolj potrudil za captatio benevolentiae za svojo (lokalnim) preganja- njem izpostavljeno vero.14 A ne glede na na- kazano omejitev se je Melitonu zgodilo po- dobno kot Pavlu z njegovim trinajstim po- glavjem Pisma Rimljanom. Mnogi kršèanski pisci, tokrat predvsem tisti onkraj konstan- tinskega preobrata, so njegove misli vzeli za suho zlato in jih še nadgrajevali ter Rimu ned- voumno odkazali sakralen polo`aj, kar še po- sebej velja za Evzebija in Orozija. Sakralni polo`aj Rima je dodatno pod- krepilo obešanje na še veliko manj jasno Pa- vlovo notico iz Drugega pisma Tesalonièa- nom, kjer je bil govor o oviri za Antikrista (ki naj bi jo naslovniki pisma poznali).15 V tej oviri so kljub poznejšemu Avguštinove- mu odkritosrènemu priznanju, da nima poj- ma, o èem je apostol govoril,16 kristjani kma- lu zaèeli prepoznavati rimsko dr`avo.17 To je Rimu nedvomno dvignilo ceno, èeravno so bile ocene lahko tozadevno tudi sladko- kisle (kot denimo Hipolitova ali do neke mere Tertulijanova). Prijazen odnos do rimske dr`ave je pri- padnikom vere v Kristusa slednjiè olajšalo še sprejemanje monarhiène ureditve kot tako rekoè naravne, kar jih je postavljalo v ostro nasprotje z nekaterimi rimskimi se- natnimi krogi, ki so še globoko v cesarski dobi sanjali o blagodatih `e zdavnaj premi- nule republike. Sicer je potrebno priznati, da niti vsi kristjani niso na republikansko obdobje gledali izkljuèno negativno, saj so v njem prepoznavali ne le slavno obdobje poganstva, marveè hkrati obdobje prevla- de tradicionalnih rimskih vrlin,18 vendar je bil njihov naèelni monarhizem nesporen. Tertulijan je skušal iz njega skovati vsaj ne- kaj dobièka za kristjane v oèeh oblastnikov, ko je naslovnike svojega spisa Apologetik jed- ko opomnil, da med kristjani paè ne bodo našli privr`encev kakršnih koli prevratnih idej, medtem ko jih bo med tistimi, ki krist- jane najbolj èrnijo kot dr`avne sovra`nike, kar precej. Ali z besedami jeziènega Karta- `ana: Odkod so Kasiji in Nigri in Albini?19 Odkod so ti, ki med dvema lovorovima ven- cema zalezujejo cesarja? Odkod so tisti, ki se razgibavajo tako, da mu re`ejo vrat? Odkod so tisti, ki oboro`eni vdirajo v palaèo, predrz- nejši od vseh Sigerijev in Partenijev? Iz vrst Rimljanov, èe se ne motim, to pomeni, iz vrst nekristjanov. Vsi ti pa so vse, dokler ni izbruh- nila njihova brezbo`nost, opravljali obrede za cesarjev blagor in prisegali pri njegovem geniju, nekateri javno, drugi sami zase, in kaj- pak nadevali kristjanom naslov dr`avnih so- vra`nikov.20 @e v zgornjih vrsticah se naka- zuje tista te`ava, ki je kristjanom pravzaprav najbolj nalagala tako pogosta in eksplicit- na zagotovila popolne lojalnosti oblastem.21 Še bolj znabiti izstopi ob drugem Tertuli- janovem pasusu, ko je govor o tem, da krist- jani s svojim bogoslu`jem pravzaprav naj- veè postorijo za blagor cesarja in celotne dr- `ave, saj so samo njihove molitve resnièno plodne, poganske pa gredo v niè, ker niso namenjene pravemu naslovniku: Èastimo to- rej tudi cesarja, in sicer tako, kakor nam je po eni strani dovoljeno in je po drugi strani njemu v prid, kot èloveka, drugega za Bogom. In to, kar je, je dobil od Boga in je manjši zgolj od Boga. Opisano bi `elel tudi sam, saj je na ta naèin, ko je manjši zgolj od Boga, veèji od vseh. Tako je celo nad samimi bogovi, ker so tudi oni v njegovi oblasti. Zato tudi `rtvu-   jemo za cesarjev blagor, vendar svojemu in nje- govemu Bogu, kakor je zapovedal Bog, s èi- sto molitvijo.22 &&&- Èeprav je najpomembnejšo vlogo pri `e v predkonstantinskem obdobju pozitivnem slikanju (poganske) dr`avne oblasti odigrala avtoriteta zadevnih kanoniènih besedil (ki je ni mogla zares omajati niti bistveno drugaè- na, a manj jasna slika iz ravno tako kanoniè- nega Razodetja23), je iz Tertulijanovih cita- tov (lahko pa bi navedli še veliko mest pri drugih avtorjih) razvidno, da je kršèansko skupnost ob formuliranju odnosa do dr`a- ve velikokrat vodila tudi preraèunljivost, kar pomembno omejuje uporabnost njihovih sta- lišè za poznejša obdobja. Nenazadnje je bila takšna preraèunljivost, kot omenjeno, `e v ozadju daljnose`nih Pavlovih smernic, pa celo v ozadju ravnanja tistih, ki so mestu v Pismu Rimljanom podelili veèno veljaven status (èe- prav so vsaj spoèetka vedeli za konkretne oko- lišèine, na katere se je nanašalo). Zadevno preraèunljivost je zgodnji Cerkvi narekovala njena nezmo`nost, da bi s pogan- sko okolico in z oblastmi sklenila kakršen koli kompromis na enem od kljuènih podroèij, tj. na podroèju dr`avnega kulta, ki je bil za Rimljane samoumevni del vsakršnega dru`- benega `ivljenja.24 S tem, ko niso mogli spre- jeti nobenega dela obredja svoje okolice, pri èemer je v ospredje kajpak vedno bolj pri- hajal cesarski kult,25 so se kristjani od nje pre- cej izolirali. Èeravno si zadeve ne smemo predstavljati preveè statièno, saj bi bil sicer denimo odveè Tertulijanov goreèi spis De spectaculis, `e eden najzgodnejših poganskih zapisov o kršèanstvu nanjo vsekakor nami- guje. Tacit namreè zapiše znamenite besede: Pogubno praznoverje je bilo sicer zatrto, a je znova pognalo ne le po Judeji, ¡…¿ marveè tudi po mestu Rimu, kamor se od vsepovsod steka- jo in slavijo vse divje in sramotne reèi. Najprej so torej prijeli te, ki so priznali, potem pa po njihovih navedbah silno mno`ico, ki so ji do- kazali ne toliko zloèin po`igalstva kot sovraštvo do èloveškega rodu (podèrtal A. M.).26 Gre se- veda za izjemno ostro sodbo, ki vsaj do neke mere odra`a splošno razširjene predstave o sorazmerno novi veri. Precejšnjemu umika- nju kristjanov iz javnosti, podlagi za tovrstne ocene, pa je kajpak v prvi vrsti botrovala ne kakšna posebna svetobe`nost, èetudi bi iz ne- katerih zgodnjekršèanskih spisov (denimo Pi- sma Diognetu) lahko sklepali tudi nanjo, tem- veè prepletenost celotnega vsakdanjega `iv- ljenja njihove okolice s poganskimi obred- nimi elementi. Po svoje ni niè èudnega, da so imele po- ganske lokalne (s katerimi je Cerkev najpo- gosteje prihajala v stik) ali dr`avne oblasti malo posluha za kršèanske `elje. V ozraèju `e zdavnaj docela sformalizirane dr`avne re- ligije jim paè ni bilo jasno, da pravi Kristusov uèenec ne more narediti niti najmanjšega ko- raka v smer izra`anja spoštovanja do staro- davnih izroèil prednikov. Prokonzul iz Po- likarpove passio se mora zdeti samemu sebi (in celo sodobnemu bralcu) blazno veliko- dušen, ko šestinosemdesetletnemu smirnske- mu škofu po pozivu, naj prekolne Kristu- sa, o èemer je `e Plinij vedel, da tega ne bo storil noben pravi kristjan, ponudi kot pogoj za oprostitev samo (scela formalno) prise- go pri cesarjevi sreèi (týche). Vendar oèak nje- govo ponudbo zavrne presenetljivo trdo: Èe si domišljaš, da bom, kot praviš, prisegel pri cesarjevi sreèi, in se delaš, da ne veš, kdo sem, poslušaj, kar ti odkrito povem: Kristjan sem. ¡…¿ Tebe imam za vrednega, da ti pojasnim. Gospostvom in oblastem, ki jih je postavil Bog, so nas namreè uèili izkazovati èast, ki jim gre, èe nas to ne oskruni.27 V omenjenih vrsticah Polikarp soèasno postavi tisto omejitev, ki je Pavlovo — v kontekst sporov z Judi, ne pa še z rimsko dr`avo postavljeno — pisanje ne predvideva. Èe bi izkazovanje èasti (od Boga .        # postavljeni) oblasti kristjana oskrunilo, oma- de`evalo, ji èasti ne more izkazati. Kar je pre- cej drzna trditev, za katero so bili Polikarp in še mnogi kristjani pripravljeni plaèati z `ivljenjem. A po drugi strani je ravno tak- šno stališèe vsaj kršèanskemu main streamu narekovalo, da so na vseh drugih podroèjih kar naprej in izrecno zagotavljali svojo po- polno vdanost oblastnikom, še posebej, èe so se kot Tertulijan zavedali, da (za svet nuj- no potrebni) cesar zaradi povezanosti svo- je slu`be s poganskimi rituali nikoli ne bo mogel biti kristjan.28 Ta pogled se je v 3. sto- letju resda zaèel spreminjati in je Dionizij Aleksandrijski Filipa Arabca, cesarja v èasu tisoèletnice Rima, morda `e štel za kristja- na, zagotovo pa je za takega veljal Evzebi- ju,29 toda osnovne te`ave z vlogo uradne re- ligije v dru`bi so ostale. Slikovito jih potrjuje sto let po Polikar- povem muèeništvu zaèeto preganjanje cesarja Valerijana. V njem bi lahko gledali sploh prvo izrecno zoper Cerkev spro`eno prega- njanje osrednje oblasti, ker so se Decijevi od- loki o splošnem `rtvovanju nanašali na vse prebivalstvo in ne samo na kršèansko skup- nost.30 Ena bolj znanih `rtev preganjanja je bil karta`anski škof in apologet Ciprijan. Za- nimiv je tudi zato, ker so se ohranili prokon- zularni akti njegovega procesa.31 Kar v prvem poglavju zapisa naletimo na zanimivo formu- lacijo prokonzula Paterna: Prevzvišena cesarja Valerijan in Galien sta mi blagovolila poslati pismo, v katerem ukazujeta, da morajo tisti, ki ne gojijo rimske religije, priznati rimsko bo- goèastje. Vprašam te torej: Kaj si? Kaj mi od- govoriš? 32 Oèitno je, da je prvi Valerijanov odlok od voditeljev Cerkve zahteval nekaj ta- kega, kot je od Polikarpa sto let prej kot mi- nimum za ohranitev `ivljenja terjal prokon- zul. Ker naj bi rimski bogovi dolgo uspešno in uèinkovito varovali rimsko dr`avo, zdaj pa so ji grozile velike zunanje nevarnosti, je cesar v duhu rimskih izroèil paè menil, da si bo njihovo varstvo znova zagotovil, èe od vseh dr`avljanov dose`e ne veè (vsaj v prvi fazi) darovanja ali kakega drugega obrednega dejanja rimske religije (religio), temveè samo priznanje rimskega bogoslu`ja (caerimoniae). Dejstvo, da se je Ciprijan brez pomislekov odloèil za izgnanstvo, jasno ka`e na nespre- jemljivost takšne ponudbe za kristjane. Slednji so imeli v sooèanju s te`avami dru`benega, prav teh obièajev polnega vsak- dana na prvi pogled predvsem dve mo`no- sti. Prva, navidezno la`ja, je bilo prizadevanje za dosego Judom podobnega polo`aja. Ti so bili, kot je znano, iz opravljanja poganskih bogoslu`nih dejanj uradno izvzeti, kar jim je sicer zapiralo pot do dr`avnih slu`b, jim je pa `ivljenje v rimski dru`bi znatno olaj- šalo.33 Vprašanje, zakaj kršèanstvo vse do Ga- lerijevega odloka leta 311 nikdar ni doseglo podobnega statusa, zlahka zbega tudi sodob- nega premišljevalca. V èem je bila tozadevno tolikšna razlika med judovstvom in kršèans- tvom? Gotovo je doloèeno vlogo odigralo globoko nezadovoljstvo poganskih rimskih oblasti zaradi dejstva, da so Kristusovi ver- niki odrekali bo`anske èasti cesarju, medtem ko jih je bil soèasno dele`en na kri`u usmr- èeni tesar.34 Druga pomembna razlika je bila — v primerjavi s starejšo religijo - precej veèja misijonska aktivnost Cerkve. Slednja sicer ni èisto izostala niti pri Judih, a je obvezna obre- za marsikoga odvrnila od dokonène odloèitve za judovstvo. Verjetno najpomembnejši raz- log za drugaèno obravnavanje Cerkve je da- našnjemu èloveku najte`e razumljiv. Razviden je npr. iz Kelzovega oèitka krist- janom, da so pravzaprav dvojni odpadniki, ker naj bi najprej pod Mojzesovim vodstvom (še kot Judje) odpadli od “starega nauka”, poganskega politeizma, nato pa pod Jezuso- vim vodstvom še od judovstva.35 V ozadju oèitka je eden od aksiomov rimskih religioz- nih predstav, da se mora èlovek, èe hoèe biti dele`en bo`je naklonjenosti, nujno dr`ati us- .         taljenih, od prednikov prejetih verskih izroèil in praks. In tu so bili Judje v oèeh poganske okolice neprimerno na boljšem od kristjanov. Èetudi so se lahko zdeli njihovi obredi in predpisi še tako èudni, so se mogli ob njih sklicevati na dolga stoletja tradicije. Krist- jani èesa podobnega niso imeli, še veè, kot pri Kelzu niso mogli obveljati za niè drugega kot za zapeljevalce (predvsem) poganov, a tudi Judov proè od oèetnih postav in v brez- bo`nost.36 Kot taki kajpak niso mogli upa- ti na dr`avno priznanje ali na to, da bi krš- èanstvo postalo religio licita.37 Od tod so nam soèasno razumljivejše sicer pogosto odbijajoèe kronološke akrobacije apologetov, s katerimi skušajo preprièati pogansko okolico o starosti svojih (oziroma judovskih) izroèil. @e v Apo- logetiku se je na ta spolzki teren podal Ter- tulijan, ko je poudaril: Razlo`iti, na kak naèin bi se to ¡starost kršèanskih verskih predstav, op. A. M.¿ dalo dokazati, za nas ni toliko te`ko kot zamudno, ni zahtevno, a je vèasih dolgo- vezno. Potrebno bi bilo sedeti ob mnogih po- magalih in ob tem veliko rabiti prste za raèu- nanje; odpreti bi bilo treba tudi arhive zelo sta- rih ljudstev, Egipèanov, Kaldejcev, Fenièanov; na pomoè bi bilo treba poklicati njihove rojake, ki so posredovali to vednost, in sicer Egipèana Manetona in Kaldejca Beroza, pa tudi Feni- èana Hieroma, tirskega kralja; njihovi sprem- ljevalci so prav tako Ptolemaj iz Mendesa in Demetrij Efeški in Demetrij iz Falerona in kralj Juba in Apion in Talos in, èe slednjim kdo pritrjuje ali jih zavraèa, Jud Jo`ef, domaèi branilec judovskih staro`itnosti. Primerjati bi bilo nadalje potrebno še knjige o zgodovini Gr- kov in to, kdaj se je kaj zgodilo ali kdaj so na- stopile èasovne verige, po katerih pada luè na .       Cecilija Erika Grbec: Škof J. F. Gnidovec.  # številke v analih; poromati je treba skratka v zgodovino in knji`evnost vsega sveta. In ven- dar smo nekakšen del dokaza ponudili `e s tem, ko smo natresli to, iz èesar je moè dokazova- ti.38 Še usodnejša posledica rimske obsede- nosti s starostjo kultov je nemara (pravzaprav do danes trajajoèi) odnos vsaj dela kristjanov do judovstva, ki ga je Klemen Jelinèiè Boeta nedavno po mojem mnenju upravièeno ime- noval skoraj shizofrenega,39 ker so kristjani judovsko dedišèino po eni strani potrebovali za dokazovanje svoje bogate tradicije, med- tem ko so se po drugi strani hoteli kot “pravi Izrael” postaviti na mesto starozaveznega iz- voljenega ljudstva, za kar so morali izprièati, da se je judovstvo v tej vlogi izpelo (kar po- skuša `e Barnabovo pismo). Èe Cerkev ni mogla upati na vkljuèitev v rimski religiozni svet po vzoru judovstva, ji je edino upanje ostajalo v tem, da pogansko okolico preprièa, da je moè rimski dr`avi slu- `iti tudi brez opravljanja njenih tradicional- nih obredov. Mirno bi lahko rekli: Kristjani so se zavzemali za loèitev religije in dru`be,40 s èimer so med danes vodilnimi svetovnimi verstvi precejšnja izjema. Ker je bila takšna loèitev za antièni svet nekaj nepredstavljivega, je bilo še toliko pomembneje, da na vse na- èine izprièajo svojo popolno lojalnost dr`avi, oblastnikom in obstojeèi dr`avni ureditvi, ka- kor smo videli zgoraj. Obenem pa so njihova prizadevanja šla še v dve smeri. Najprej v smer dokazovanja, da je prav kršèansko èaš- èenje (edinega pravega) Boga njihova najbolj- ša usluga skupnosti. Morda še veè prostora pa so apologeti posvetili drugi smeri, ko je šlo za pobijanje smiselnosti (domnevno nuj- nega) poganskega bogoslu`ja. Èe strnemo, je Konstantina in Milvijski most na kršèanski strani prièakala zanimiva mešanica popolnoma lojalistiène politiène teologije, ki ji obèasni valovi ob Razodetju se navdihujoèega protirimskega in protidr- `avnega razpolo`enja niso mogli bistveno ško- dovati, saj je na dolgi rok vso drugaèno po- drast zadušila avtoriteta najstarejše ali ene naj- starejših kršèanskih teorij o dr`avni oblasti, in predstav, da bi bilo treba dru`beno doga- janje pravzaprav loèevati od (od dr`ave pred- pisanih) religioznih praks. Krivièno bi torej bilo, ko bi cesarju iz Najsa pripisovali, da je Cerkev navezal na dr`avo mimo njenih last- nih idej, ki so se razvijale od vsega zaèetka. Odnos Cerkve do dr`ave se z njegovim na- stopom ni v temelju spremenil. Bistveno se je spremenil samo odnos prej indiferentne ali celo sovra`ne dr`ave do Cerkve. Vendar je sorazmerno dolgo prehodno obdobje, ko sta v veliki meri poganska javna podoba dr- `avnih institucij in vedno vplivnejša kršèanska Cerkev morali sobivati še v pokristjanjenem rimskem cesarstvu, v povezavi z bridkim ra- zoèaranjem, ki so ga vsaj za nicejce predstav- ljale z njihovega vidika blede postave Kon- stantinovih neposrednih naslednikov, pri `iv- ljenju ohranila tudi predstavo o nujnosti lo- èevanja med religijo in dru`bo. Mnogo sto- letij pozneje je nemara ravno ta dedišèina, obilno pognojena z gnojem (in še bolj krv- jo) verskih vojn zgodnjega novega veka, po- skrbela za unikatni pojav, ko je do (do da- nes `e skoraj) absurdne loèitve najprej med dr`avo in Cerkvijo, nato pa vedno bolj še med religijo in dru`bo, dejansko prišlo. 1. Laktancij, De mortibus persecutorum 1,5-8. 2. Pouèno si je ogledati nekaj novoveških oznak Konstantina, ki jih je zbral Bruno Bleckmann v svoji monografiji Konstantin der Grosse, Reinbeck bei Hamburg 1996, 143-146. 3. Prim. recimo zanimiva opa`anja o stanju v (poganskem oziroma od poganskih vzorov odvisnem) zgodovinopisju pri Alan in Averil Cameron, Christianity and Tradition in the Historiography of the Late Empire, Classical Quarterly N. S. XIV (1964), 316-328. 4. Rim 13,1-4. 5. Prim. denimo nazadnje Hartmut Leppin, Politik und Pastoral — Politische Ordnungsvorstellungen im frühen Christentum, v: Friedrich Wilhelm .         Graf in Klaus Wiegandt (ur.), Die Anfänge des Christentums, Frankfurt/Main 2009, 313. 6. O tej okolišèini dobro Franc Rode, Cerkev in dr`ava v prvih stoletjih, Bogoslovni vestnik 62 (1981), 244 ss. 7. 1Pt 2,13-15.17. Podobne misli je najti še v 1Tim 2,2 in Tit 3,1. 8. Prvo Klementevo pismo 60 s. Navedeno po Gorazd Kocijanèiè (ur.), Spisi apostolskih oèetov, Celje 1996, 105 s. 9. O mo`nostih za to prim. Gorazd Kocijanèiè, o. c., 105, op. 426. 10. Joachim Lehnen, Zwischen Abkehr und Hinwendung. Äußerungen christlicher Autoren des 2. und 3. Jahrhunderts zu Staat und Herrscher, v: Raban von Haehling (ur.), Rom und das himmlische Jerusalem: Die frühen Christen zwischen Anpassung und Ablehnung, Darmstadt 2000, 16 z op. 85. 11. Irenej, Adversus haereses 5,24,3. 12. Prim. Orozij, Historiae adversus paganos 6,22,7. 13. Meliton pri Evzebij, Cerkvena zgodovina 4,26,7 s. 14. Kot je z dobrimi argumenti poudaril Richard Klein, Das Bild des Augustus in der frühchristlichen Literatur, v: Raban von Haehling (ur.), Rom und das himmlische Jerusalem, o. c., 212. 15. 2Tes 2,6 s. 16. Gl. Avguštin, De civitate Dei 20,19. 17. O tem enaèenju in njegovem ozadju npr. Martin Dibelius, Rom und die Christen im ersten Jahrhundert, v: Richard Klein (ur.), Das frühe Christentum im römischen Staat, Darmstadt 1971, 57-60, ali Peter Guyot in Richard Klein (ur.), Das frühe Christentum bis zum Ende der Verfolgungen: Eine Dokumentation, Darmstadt 1997, 419, zlasti op. 28. 18. Prim. Hervå Inglebert, Les Romains Chrétiens face a l’histoire de Rome. Histoire, christianisme et romanités en Occident dans l’Antiquité tardive (IIIe-Ve siåcles), Paris 1996, 86 in passim. 19. Gre za imena nekaterih uzurpatorjev iz (takrat) polpretekle zgodovine. 20. Tertulijan, Apologeticum 35,9-10. 21. O tej te`nji zdaj dobro Martin Goodman, Rome and Jerusalem: The Clash of Ancient Civilizations, London 2007, 531 ss. 22. Tertulijan, Ad Scapulam 2,7-8. 23. Gl. denimo pregledno Peter Meinhold, Geschichte der kirchlichen Historiographie I, Freiburg 1967, 30-32. Prim. še Hartmut Leppin, o. c., 315. 24. Gl. zdaj Hubert Cancik, System und Entwicklung der römischen Reichsreligion, v: Friedrich Wilhelm Graf in Klaus Wiegandt (ur.), .       o. c., 373-396, predvsem 374-376. O razmerju med kršèanstvom in cesarskim kultom dobro npr. Leo Koep, Antikes Kaisertum und Christusbekenntnis im Widerspruch, v: Richard Klein (ur.), Das frühe Christentum im römischen Staat, o. c., 302-336. 25. Kot je razvidno `e iz suhega dejstva, da Plinij v svojem poizvedovanju o ustreznem obravnavanju kristjanov ob preizkusu iskrenosti “odpada” od kršèanstva na prvo mesto postavi poèastitev cesarske podobe, šele nato pa naj bi sledila poèastitev podob bogov. 26. Tacit, Annales 15,44. 27. Passio Polycarpi 10. 28. Tertulijan, Apologeticum 21,24. Prim. o tem Hartmut Leppin, o. c., 319 s. 29. Evzebij, Cerkvena zgodovina 6,34. Gl. Klaus Martin Girardet, Die konstantinische Wende: Voraussetzungen und geistige Grundlagen der Religionspolitik Konstantins des Grossen, Darmstadt 2006, 21-26. 30. Luce Pietri in Günther Gottlieb, Christenverfolgungen zwischen Decius und Diokletian — das Toleranzedikt des Galerius, v: Charles in Luce Pietri (ur.), Die Geschichte des Christentums 2: Das Entstehen der einen Christenheit, Freiburg-Basel-Wien 1996, predvsem 168-171. Prim. še Hans Reinhard Seliger, Das Geheimnis der Einfachheit: Bild und Rolle des Märtyrers in den Konflikten zwischen Christentum und römischer Staatsgewalt, v: Friedrich Wilhelm Graf in Klaus Wiegandt (ur.), o. c., predvsem 348 s. 31. V slovenšèini so na voljo pri Franc Ksaver Lukman, Kristusovi prièevalci: Martyres Christi, priredil Ivan Pojavnik, Celje 1983, 143-147. 32. Acta Cypriani 1. Navedeno po Franc Ksaver Lukman, o. c., 144. 33. O polo`aju Judov v rimski dr`avi nazadnje obširno Martin Goodman, o. c. 34. Kar je še posebej poudarjal Leo Koep, o. c., predvsem 317. 35. O tem oèitku Michael Fiedrowicz, Apologie im frühen Christentum: Die Kontroverse um den christlichen Wahrheitsanspruch in den ersten Jahrhunderten, Paderborn 2000, 209 s. 36. Prim. Acta Cypriani 4. 37. Claude Lepelley, Die Christen und das Römische Reich, v: Luce Pietri (ur.), Die Geschichte des Christentums 1: Die Zeit des Anfangs, Freiburg- Basel-Wien 2003, 240. 38. Tertulijan, Apologeticum 19,5-7. 39. Klemen Jelinèiè Boeta, Judje na Slovenskem, Celovec-Ljubljana-Dunaj 2009, 34. 40. Prim. Joachim Lehnen, o. c., predvsem 6-9.