Mostovi 2002 Ena knjiga, dva slovarja
Stanko Klinar
Ena knjiga, dva slovarja
Daša Komac: Splošni angleško-slovenski in slovensko-angleški
moderni slovar/English-Slovenian and Slovenian-English Modem
Dictionary. Uredila/Edited by Mojca M. Hočevar. Ljubljana:
Cankarjeva založba, 2001
V Uvodu pravi avtorica: »Knjiga ... vsebuje
dva slovarja: ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA z več
kot 29.300 gesli in SLOVENSKO-ANGLEŠKEGA
z več kot 33.200 gesli. Delo vključuje povsem
predelano gradivo malega Angleško-slovenskega
in slovensko-angleškega modernega slovarja, ki je
v pričujoči izdaji znatno razširjeno in obogate¬
no ...« Opraviti imamo torej z nekako nad-
izdajo (ne samo ponovno izdajo) znanega, lju¬
beznivega žepnega slovarčka, ki je po vsem
videzu svojo vlogo odigral in odstopil mesto
tehtnejšemu delu.
Kdor je poslušal gospo Dašo Komac na pred¬
stavitveni konferenci 26. novembra 2001 v pro¬
storih Cankarjeve založbe na Kopitarjevi 2 v
Ljubljani, je nujno uvidel njeno visoko peda¬
goško profesionalnost, ali z drugimi besedami,
doživel je brezhiben nastop profesionalnega
pedagoga. Ta ugotovitev je pomembna, ker
začrtava vsebinske in namembnostne okvire
njenega »splošnega«(!) slovarja, ki bi ga - mimo
stroge strokovne klasifikacije poklicnih leksiko-
logov - lahko imenovali pedagoški slovar: pri¬
ročnik za mlade aspirante. Če k namembnosti
pritaknemo še pomoč popotnikom in ude¬
ležencem mednarodnih konferenc in podob¬
nih zborovanj (in pogodbepodpisovanj), bi -
kljub morebitnemu mrgodenju slovaropisnih
znanstvenikov - slovar lahko poimenovali tudi
konverzacijski. Približno tako določuje slovar
tudi avtorica sama v Uvodu. To hkrati pomeni,
da ni ne specialno terminološki ne webstro-
vsko enciklopedični, pač pa, kot se sam izpove¬
duje, »splošni«. Ta načelna opredelitev, ali za¬
mejitev, je nujna, da mu lahko priznamo
ANGLEŠKO-SLOVENSKI
SLOVENSKO-ANGLEŠKI
ENGLISH-SLOVENIAN
SLOVENIAN-ENGLISH
zasluge, zaradi katerih je nastal, in mu ne očita¬
mo pomanjkljivosti, ki jih je že po svoji zasnovi
mislil imeti. (To torej niso pomanjkljivosti v
pravem pomenu besede, pač pa le skladanje z
vnaprej določenim načrtom.) Ko tako spozna¬
mo in priznamo slovarjeve okvire in se znotraj
njih naselimo in več ne pogledujemo čez rob,
105
Stanko Klinar Mostovi xxxvi, št. i, 2002,105-109
se lahko oddahnemo: slovar je za svojo na¬
membnost prisrčno točen, jasen, preprost, za¬
dovoljiv, zadnji platnici kar stisnemo roko v so¬
glasju, razodene nam namreč, tako kot tudi že
Uvod, da je to »slovar za šolo, službo in dom,
pripomoček za hitro razumevanje in tekoče
izražanje«, da vsebuje »več kot 62.500 gesel, več
kot 23.000 besednih zvez, več kot 1500 prime¬
rov rabe«, da najdemo v njem »splošno knjižno
in pogovorno besedišče, bogato poslovno
izrazje, strokovno1 in računalniško izrazje, po¬
mene nekaterih tujk ...« Brez dvoma hvalevred¬
no (dobesedno: sestavljalki smo hvaležni za
izpolnjeni namen), oglaša pa se že na prvi po¬
gled uredniško, založniško (kot tžko docela
pozunanjeno) vprašanje, ki se tiče debeline in
dolžine knjige: ali se glede na šolarje in popot¬
nike ne bi dalo iste vsebine z drugačnim papi¬
rjem in drugačnim tiskom stisniti na pol
manjšo zajetnost? Čeravno je treba priznati, da
je tisk v slovarju, še zlasti pomirjajoče modre
iztočnice, za oko zelo prijazen.
Listanje po slovarju je zmeraj slastno početje,
prebujajo se stare strasti, recimo, kako ohraniti
našim politikom dobro ime, ko so v Ustavo za¬
pisali, da smo »samostojna in neodvisna
država«, kar bi v angleščini - in tudi naš slovar
ne more delati čudežev - dalo «independent
and independent state». Kar predstavljajte si,
kako bi nas Angleži/Američani/kdorkoli mo¬
dro pogledali, ko bi jim takole prevedli zname¬
nito izjavo. Tudi »self-reliant, self-governing,
autonomous, free«, ki jih ponuja slovar, ne
rešijo cele kože (ali jo nekateri še bolj trgajo),
saj če si »independent«, je vse drugo »self-evi-
dent« in eo ipso navrženo, in je (politično) pri¬
bijanje sinonimov »mlačva prazne slame«
(Prešeren). Lahko se zatečemo v sovereign(ty), s
katerim nas iz godlje dobrodušno vlečejo neka¬
teri prevajalci («independent and sovereign Sta¬
te«, »... Charter on the Independence and Sove-
reignty of the Republic of Slovenia«), pa smo še
zmeraj v monokulturi sinonimov. Ampak je že
tako, naši vizionarji »čutijo« razliko in zdaj jo
imamo! (Je v resnici nimamo. Kdo je bil že tisti
nabriti možakar, ki je rekel približno takole:
»Če hočeš uvideti slabosti, prevedi besedilo v
tuj jezik. V maternem jeziku se ti zdi vse pamet¬
no.«?)
Pri »tolarju« je pa naš slovar odpovedal. Ni
ga! (Namreč »tolarja«.) Če pomislim, s kakšnim
ganotjem sem prvič prijel v roke slovenske
bankovce, tiste prve, začasne, s Triglavom in
njegovo Steno, prvi slovenski denar v tisočtri-
stoletni (zabeleženi) zgodovini našega naroda,
nacionalno valuto kot vir izjemnega ali vsaj do¬
datnega (namreč dodatnega glede na »samo¬
stojnost« ali »neodvisnost«) ponosa, zdaj pa ne
vem, kako naj ga raztolmačim tujcem, kako naj
ga zapišem, kako naj ga izgovorim. Da bi ne bil
to strokovni izraz? Dajte no! Ali ga Angleži
pišejo z dvojnim »11«, »tollar«? Po načelu reci¬
pročnosti jim moramo pustiti to pravico, če jim
tako paše; mi namreč njihovo valuto pišemo in
izgovarjamo »funt šterling« in ne »pound ster-
ling«. Tako je domenjeno in tudi v našem slo¬
varju normirano. Domenimo se še za »tolar« in
ga slovarsko normirajmo! Ne bo težko. Je
namreč že normiran. V obliki tolar ga lahko
prepišemo iz posodobljene Britanske enciklo-
1 Mea culpa, pri tej besedi se moram nekoliko ustaviti. Zmeraj smo imeli z njo težave in prav mogoče je,
da nazadnje niti ne vemo, kaj v takole okleščenem kontekstu pomeni. Lahko se nam zdi samoumevna in zato
na tem mestu celo odveč, saj »nestrokovnega« izrazja v slovarju menda ni? Podobno je nihala tehtnica svoj
čas pri poimenovanju našega prevajalskega društva, ki naj bi se po nekaterih kratkih in jedrnatih sugestijah
krstilo za »Društvo strokovnih prevajalcev« in bi se tako ločilo od »književnih« prevajalcev. Vendar nekateri
imenodajalci pridevnika »strokovni« niso razumeli kot nasprotje od »književni«, pač pa kot nasprotje od
»nestrokovni«, in so besedovali približno takole: »Strokovni so vsi, naši in književni, ker nestrokovnih nihče
ne potrebuje ne tu ne tam ...«in rodili so se »znanstveno-tehniški prevajalci« in DZTPS, ki se že lep čas veseli
trpežnega življenja. Naš slovar pod »strokovnim izrazjem« razume najbolj splošno in v vsakdanjem življenju
nujno znanstveno-tehniško terminologijo (z jarko lučjo posveti v pojem »strokovno izrazje« tudi avtorica
sama v Uvodu), in to je prav, saj bi brez tega zalogaja zevala v slovarju neodpustljiva pohaba. Se več: kaj bi brez
tega izrazja potem sploh ostalo? Pomožno/funkcionalno besedišče? Namreč: strokovno izrazje je tudi izrazje
iz najbolj vsakdanjega življenja, npr. žlica, stol, miza; hoditi, skakati, plezati; rdeč, moder, zelen;gasilski, ribiški,
lovski, četudi temu izrazju v večini kontekstov ne pripisujemo kake visoke stopnje znanstvenosti ali
tehniškosti. Nekaj tega je avtorica gotovo imela v mislih, saj kako bi sicer napisala: »strokovno in računalniško
izrazje«? To seveda obratno ne pomeni, da bi »računalniško izrazje« ne bilo »strokovno«. Ali pač? (Najbrž
bomo o »strokovnem izrazju« še rekli kako besedo.)
106
Mostovi 2002 Ena knjiga, dva slovarja
pedije (Encyclopaedia Britannica) ali zadnjega
Webstra, računalnik nam bo prišepnil izgo¬
varjavo /'toula:/2. Nič ne omahujmo torej s
svojo »neodvisno in samostojno« valuto, celo
malo pohitimo z njo v odnosu do zunanjega
sveta, da nam prehitro ne utone v evru. (Tega
žal tudi ni v slovarju, Evropo in svet pa trenut¬
no menda obvladuje v obliki EUR. No, (pokoj¬
ni) ECU/Ecu/ecu je na strani 900, a jaz bi ga bil
vesel tudi v slovarskem stolpcu na strani 134.)
(Malo naj se popravim: SIT je na str. 906 s poja¬
snilom, da kratica pomeni »slovenski tolar«; da
bi bila kratica uporabna v angleščini, ni nami¬
ga.)
Dodatek »Abbreviations/Krajšave«, str. 899-
907, je seveda na moč dobrodošel, prav tako
podatki na naslednjih treh straneh, je pa neko¬
liko neuravnotežen. Zvemo, da A pomeni Au-
stria in I Italy in H Hungary in UK United Kin-
gdom in USA United States of America, potem
pa se zgane črv suma, čemu neki je teh pet
držav privilegiranih v odnosu do vseh drugih,
ki jih ni, celo ni GB in SLO, ki se našega slo¬
varja živo tičeta; SLO in SI sta sicer v sloven¬
skem delu, vendar mislim, da bi morali biti kot
mednarodno določeni in sprejeti oznaki tudi v
angleškem delu. («Abbreviations/Krajšave«
namreč sestoji iz dveh delov: angleškega z an¬
gleškimi iztočnicami za tolmačenje angleških
zadev, str. 899-903, in slovenskega s slovenski¬
mi iztočnicami za tolmačenje slovenskih za¬
dev, str. 904-907. Zelo smiselno. Vendar je SLO
brez dvoma tudi angleška zadeva ali vsaj nič
manj kot A, I in H.) Jaz bi v oba dela dodal tudi
RS - (The) Republic of Slovenia/Republika Slo¬
venija, ravno tako bi v oba dela spadal SIT, saj
je ta čast doletela celo WC (ki nesporno postaja
slovenska kratica, kot morajo SIT, RS, SLO
postati angleške kratice). Prileglo bi se tudi kaj
I/irskega. Na moč so uporabne slovenske krati¬
ce, med njimi kratice političnih strank, vendar
mislim, da bo treba kratico za Novo Slovenijo
napisati nekoliko drugače. (Slovar ne loči med
kraticami in okrajšavami. Nič ni na tem usod¬
nega, celo priročno je, da so vse lepo skupaj v
istem seznamu ... le ker je pedagoški, bi se mu
ta odtenek higiene nemara prilegel.)
Slovenski samozavesti se poravna hrbet pri
etnografskih zadevah, ko zve, da so žganci ne¬
prevedljivo zhgantsi, potica pa celo kar potica
(torej niti transkribirana, tvegamo, da bodo
brali /potdjka/1). (Mogoče se je avtorica hvale¬
vredno naslonila na Mirana Hladnika Slovene
for Travelers?) Koliko je analognih rešitev, ni¬
sem mogel natančneje preverjati, rekel bi pa v
zvezi s sokom, da bodo prevajalca Prešernovih
verzov »... privoščila skoporita komaj ti bo sok
neslan ...« angleške ustreznice pustile na cedi¬
lu. (Slovar pozna samo juice in gravy in podob¬
ne »moderne« zapeljive zadeve, ki uborni sta-
rožitni sok docela obvozijo. - Ali sem s to
pripombo skočil čez okvire »splošnega« slo¬
varja?) Obžalujem, da sočna etnografska poseb¬
nost kčlo (belokranjsko kdlo) ni šla po sto¬
pinjah žgancev in potice.
Kaže se zanimivo vprašanje: ali so zhgantsi
postali del angleškega vokabularja in jih bomo
našli kot iztočnico v angleškem delu slovarja in
zraven slovenski prevod žganci? Ne, ne gre. An¬
gleške iztočnice zhgantsi ni, za angleški voka-
2 © 2000 Merriam Webster Incorporated
Main Entry: tolar
Pronunciation: 'to-lar
Function: noun
Inflected Form: plural tolarjevI' to-lar-yev/; or tolars
Etymology: Slovenian (nominative plural tolarji, genitive plural tolarjev), from German Taler taler
Date: 1991
Copyright © 1994-2001 Encyclopaedia Britannica .. .. .
Monetary unit: tolarwith (Oct. 11, 1996) a free rate of 139.19 tolarji to U. S. $ 1 (219.26 tolarji - 1 s er mgj
file: //C:\Program Files\Britannica\2001\cache\ info_10_.html
A rebaptized Slovene monetary unit, the tolar (German: Thaler), has superseded the Yugos av mar.
file://C:\Program Files\Britannica\2001\cache\ info_51_.html
Za to opombo sem v celoti zadolžen pri gospe Mariji Brežan. Mene se namreč finance v iro e
izogibajo. To pa ne pomeni, da se ne bi kot Slovenec veselil, da je potrjena moja vera v ang oameri i p g
matizem, ki hkrati z nečustveno gospodarsko premočrtnostjo vendarle ohranja tu i na o jezi
domačnost in izpričuje svojo gentlemansko tolerantnost. Fair play, by ali means.
107
Stanko Klinar Mostovi xxxvi, št. i, 2002,105-110
bular je to očitno še zmeraj tujek, enako potica.
Slovar torej ni »reverzibilen«, »obrnljiv«, slo¬
venski prevodi v angleškem delu ne postanejo
avtomatično iztočnice v slovenskem delu, in
nasprotno, angleški prevodi v slovenskem delu
niso nujno iztočnice v angleškem delu. Zanimi¬
vo, le zakaj? Potable, na primer, je piten, todapi¬
ten ni potable, pač pa drinkable, drinking. Zakaj
tako? Morda nam bo avtorica to še nekoč
razložila. Ali sem preslišal na predstavitveni
konferenci? Ali pa sem po nepotrebnem siten?
Ampak mene te nevidne mistične sile (»the ge-
nius of the language«, je rekel Bradley), ki čud¬
no samoumevno!???) obvladujejo jezik, zme¬
raj močno vznemirjajo. Kot da sem žrtev
temnih skrivnosti, zoper katere ne morem mi¬
gniti z mezincem, samo »pametno« prikima¬
vam, vsaka obramba je ne samo jalova, marveč
vnaprej izključena, ne razumem, ne vidim jih,
ne morem se z njimi spoprijeti. Obrnjeni pri¬
mer sta software in hardware, ki sta prevedena
kot softver in hardver, vendar prevedka ne na¬
stopata v slovenskem delu kot iztočnici. Zakaj
ne?
Nekaj podobnega, četudi manj skrivnostne¬
ga, se dogaja s fraznimi glagoli in konverzija¬
mi. So del splošnega angleškega besedišča, to¬
rej tistega, v katerega je usmerjen naš slovar, in
četudi se slovar hrabro bori zanje, mu jih »mi¬
stika« jezika (odtenki pomena, kontekstualiza-
cija, neukrotljivo rojevanje) sproti odnaša in
mu pušča komaj kako promilo promile. Saj, kaj
ENGUSH-SLOVENIAN
SLOVENIANENGLISH
1SPLOŠNI
Cankarjeva
založba
• Dva slovarja v eni knjigi
• Sodoben pripomoček za hitro
razumevanje angleščine
in tekoče izražanje v njej
• Več kot 62500 gesel
• Več kot 23000 besednih zvez
• Več kot 1 500 primerov rabe
• Angleška gesla z izgovarjavo
• Slovenska gesla z naglasnimi znamenji
• Britanska in ameriška angleščina
8 Splošno knjižno in pogovorno
besedišče
• Bogato poslovno izrazje
• Strokovno in računalniško izrazje
• Pojasnjeni pomeni nekaterih tujk
www.cankarjeva-z.si
Naročila in informacije:
brezplačna številka 080 11 08
108
Mostovi 2002 Ena knjiga, dva slovarja
pa naj bi naredil! Ali naj bo trikrat debelejši?
Pojamramo lahko, da je angleščina na teh dveh
poljih (poleg drugih, ki naj tu ne bodo niti
omenjena) izredno močna, in priznamo, da če¬
tudi naš slovar zadovoljivo daje osnove bese¬
dišča, pa tiste prave, sočne, žive, zmeraj znova
se bogateče in po-/pre-rajajoče se angleščine ne
zajame in je tudi ne more zajeti. Izkušnja tistih,
ki jim je slovar namenjen, bo, da jim slovar si¬
cer omogoča (spo)razumevanje, da pa v mno-
gočem govori neki drug jezik od tistega, ki ga
govorijo Angleži med seboj. Za dobro vago ne¬
doumljivosti in izmuzljivosti stvari večinoma
spet niso »reverzibilne«. Pick up je sicer pobrati
in pobrati je pick up, toda turn out je dogoditi,
končati se, vendar dogoditi, končati se nista turn
out. To noše je zavohati, vohljati, toda zavohati
ni to noše, vohljati pa je poleg drugega nenado¬
ma to noše about. In tako bi lahko prepisal iz
slovarja še cele strani. To seveda ne vodi nika¬
mor (razen morda v akademsko debato nekje
nad oblaki), tudi moja preja je že tako razčesa-
na, da jo moram počasi zavezati. Preden to sto¬
rim, pa ne morem, da se ne bi nagrbančil nad
»The Slovenian Pronunciation« na str. 482-
483. Predstavljam si, da je to namenjeno
tujcem (predvsem angleško govorečim), ki se
učijo slovenščine. Ali se res zlogotvorni r v slo¬
venski besedi vrt izgovori približno tako (»simi-
lar English sound« piše v slovarju) kot r v an¬
gleški besedi herl Nadalje berem: »Vovvels have
several different pronunciations ...« Ne bo
držalo. Pač pa ista črka lahko označuje različne
vokale. Naprej: »The Slovenian consonants are
pronounced more or less as they are in English
...« Kaj pa aspiracija (to say the least)? In zanimi¬
vo, pri tej izjavi niso mišljene črke kot pri
prejšnji, pač pa glasovi, sicer bi takoj oporekal
vsaj zaradi črke c in že omenjenega r. (Lahko bi
se malo ustavil tudi pri glasu /c/, namreč: ali ga
angleščina sploh ima?) Črke spet nastopijo v
»The letters L and V at the end of the word or
before another consonant are pronounced like
the English (W)...« Zakaj je W v oklepaju, ni ja¬
sno, beseda new, ki sledi, je zavajajoča, ker njen
w nikakor ne ponazarja pravkar navedenega
navodila za izgovarjavo slovenskega L ali V; in
če se slovenski pol izgovori /pou/, to ni vzorec
za val /val/ (ki je domača beseda in ne tuja,
za katere velja izjema, kot pravilno omenja
slovar, le da naj bi poleg hotela navedel še
kak festival, general, maršal, severni pčl), in
če se volk izgovori /vouk/, to ni vzorec za polk
/polk/ in pčlko /pdlka/. Iz tega sledi: črka L je v
slovenščini za izgovarjavo vražje muhasta in bi
bilo dobro v slovarskem delu pri kočljivih slo¬
venskih iztočnicah dodati glasovni zapis (tran¬
skripcijo). 3 Nadalje berem: »The accents never
appear in the vvritten language.« (Mišljena je
slovenščina.) »Accents« v tem primeru pome¬
nijo naglasna znamenja, in s tem včdenjem (ne
vedenjem) moram o brezprizivnosti izjave
rahlo podvomiti. Jaz bi raje videl zapisano kaj
takega kot: »The accents are regularly not used
in the vvritten language, but to help the reader
the stress can be indicated in cases like svčtnik-
svetnlk, kdsiti - kositi, pdrtija - partija, tčma -
temd and the like.« Slovar v svojem slovarskem
3 Naj dodam še nekaj primer(čk)ov. D61 (samostalnik) se izgovori /ddu/, npr. »čez hrib in dol«; dol (prislov
in povedkovnik) se izgovori /dol/, npr. »pridi dol«, »dol s korupcijo«; v siovarju najdemo samo dol (prislov)
brez navedbe izgovarjave, vendar bi ta po navedenem vzorcu poljpou morala biti */p6u/. In kako bi se od¬
ločili pri bralec, reševalec, sestavljalec glede na druge sklone in žensko obliko (in izvedenke, npr. bralčev, ki pa
jih bom tu pustil vnemar)? Gospa D. K. je sestavljalka - ali sestavljavka? - slovarja; je izgovarjava v obeh prim¬
erih /u/? Če gremo po Gradišnikovih stopinjah izgovarjat /bravec/ - in tu prvotno zapisani L nikakor ni ne na
koncu besede ne pred soglasnikom! -, bomo potem po njegovih stopinjah tudi pisali bravec in, eo ipso, brav-
kal SP 2001 je »etimološki« pri pisavi, zapisuje torej bralec, bralka, in »današnji« pri izgovarjavi, torej /bralec/
ali /brauc/ in /brauka/. (Nisem sicer prepričan, da prav berem/domnevam. SP je misteriozen in šparoven z
izgovornimi dodatki, zlasti pri izvedenkah, po srbskem načelu »sad ga vidiš, sad ga ne vidiš«. Zato je marsikaj
treba domnevati in ugibati.) V našem slovarju najdemo brdlec, brdlka, pisma bralcev, v skladu s SP 2001, pri¬
legel bi se, glede na pedagoškost in pogovornost slovarja, pripis izgovarjave, ta pa potegne za sabo dodatek
rodilnika in množine /brauca, brauci/. (Mimogrede: bravec je menda »oven« in bravka »ovca«, od tod bravina,
»ovčje meso«. Gradišnikov bravec torej ni bralec, četudi G. misli, da je.) Res, zadeve okrog črke L se neljubo ko-
mplicirajo, ostajajo pa še zmeraj v okviru »splošnosti« slovarja. (V radijskem intervjuju o reševalcih je Štajerec
izgovarjal /reševalci/, Gorenjec pa /reševauci/. Čigava izgovarjava je »prava«? Glede na SP 2001 Gorenjčeva, ta
je standardizirana. Toda prvi sklon ednine ostane /reševalec/, ni po gorenjsko /rešvauc/.) - In pripomba na
pripombo. Kjer se podstava končuje na /1/, je priporočljiva končnica -vec, ne -lec, zato v SP 2001 najdemo vz¬
poredne oblike, npr. sestavljalec/sestavljavec, sestavljalka/sestavljavka. (Gospa D. K. ima torej na izbiro.)
109
Stanko Klinar Mostovi xxxvi, št. i, 2002,105-110
delu to tudi hvalevredno popolnoma upošte¬
va. Dodamo lahko še cčlo - celč, tdko - takč,
Ndto - N/natd, iz splošne jezikovne prakse pa še
marsikaj, zlasti če pomislimo na poezijo. V na¬
sprotju s slovarskim delom si moram za strani
pod naslovom The Slovenian Pronunciaton
(482,483) žal izposoditi angleški rek »They lea-
ve much to be desired«.
V slovarskem delu - Thank heaven! - nisem
našel osnove za grajo. (Če bom posumil, da
iztočnica koala zaradi preozke strokovnosti
morda ne spada v splošni slovar, boste rekli »Ali
je vredno besed!« in jaz se strinjam, da ni. Po¬
dobno je s Poljakom, ki naj bi zaradi abecedne¬
ga reda preskočil štiri gesla navzgor; komaj vre¬
dno besed! Diskutabel je chimney kot prevod za
žleb (v gorski steni), chimney je namreč predv¬
sem kamin (ki lahko, ali pa tudi ne, spominja
na žleb), običajni termin za žleb je v angleščini
gully.) Morda bi našel kaj otipljivega, če bi bolj
vneto brskal, vendar je slovar zelo varno spra¬
vljen za obrambni okop »splošni« in naskako-
valca bo hitro zavrnil s Prešernom, da »nap'čen
je očitar«. Mislim, da je glede na svojo namem¬
bnost in ne glede na dve strani glasoslovja
(»The Slovenian Pronunciation«) prav zdrav in
rdečeličen vademekum za slovenske in neslo¬
venske uporabnike.
110