Nijffiji slovenski dnevnik
▼ Združenih državah
Ve^ja za vse leto • • •
Za pol leta.....
Za New York celo leto . Za inozemstvo celo leto
$6.00
ARODA
Lisi slovenskih delavcev v Ameriki
the United States.
Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
u
s
TELEFON: BARCLAY 6189
NO. 80. — ŠTEV. 80.
Entered as Second Class Blatter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879
TELEFON: BARCLAY 6189
NEW YORK, FRIDAY, APRIL 5, 1929. — PETEK, 5. APRILA 1929.
VOLUME XXXVII. — LETNIK XXXVIL
Najbolj krvava bitka v revoluciji.
ALMAZANOVA KAVALERIJA
UNIČILA NAD 3000 VSTAŠEV
General Almazan je sporočil, da je bilo 3500 mož ali ubitih ali pa zajetih. — Nobenega pardona ni bilo. — Almazan je prosil za zdravniške potrebščine. — Desno krilo vstašev zdrobljeno.
MEXICO CITY, Mehika, 4. aprila. — Ena najbolj krvavih bitk, kar se jih je vojevalo izza pri-četka mehiške revolucije, se je završila včeraj popoldne, dvanajst milj severno od Jimenza, ko je pet tisoč mož zvezne kavalerije pod vodstvom generala Almazana, prehitelo 3500 vstašev, kojih umikanje proti severu je bilo ustavljeno vsled gorečega mostu.
General Almazan je obvestil generala Callesa o tej bitki takole:
— Vstaška infanterija je bila uničena. Vsi, ki niso bili ubiti, so bili ujeti, in vstaški vlaki se tudi nahajajo v posesti federalcev.
E — -Bilo je pravcato kjanje. Sovražnik ima velikansko število mrtvih.
Federalci bodo morali skrbeti za 500 ranjenih
vstašev.
Sporočilo se zaključuje s prošnjo za zdravniške potrebščine.
General Calles je v svojem poročilu opisal bitko pri La Reforma kot "najbolj čudovito akcijo v zgodovini mehiških revolucij".
Bitka je trajala celo popoldne. Vlaki vstašev, katere je presenetila kavalerija Almazana, so bili napolnjeni z infanterijo. Vstaška kavalerija,kar je je še ostalo, je odšla proti severu kot telesna straža bežečih vstaških voditeljev, generalov Escobara in Caravea.
Nobena stran ni niti prosila, niti dajala pardona, kakorhitro je dospela kavalerija Almazana. Federalne zračne sile so sodelovale z naskakujočimi ka-valeristi ter neusmiljeno obstreljevale vstaše.
Po urah ostrih bojev je general Almazan koneč-no zdrobil desno krilo vstašev. Po tem je postal njih odpor slabši in njih oddelki so se ali razkropili ali pa dvignili orožje, v znamenje predaje.
EL PASO, Texas, 4. aprila. — Vstaja Escobar-ja je bila zdrobljena včeraj popoldne z zajetjem glavnih infanterijskih vlakov pri Reforma, Chihuahua, petnajst milj severno od Jimeneza, kot je objavil danes zjutraj generalni konzul, Enrique Lienkens, po sprejemu oficijelnega poročila generala Almazana.
NAVIDEZNI SUHAČ, KI NE
SKRIVA SVOJEGA MNENJA
Blease glasuje suhaško za svoje volilce, a pije mokro za samega sebe, — je pojasnil. — Zena prepoveduje pijačo doma, a če mu jo ponudijo prijatelji, je to vse drugačna stvar.
WASHINGTON, D. C., 4. aprila. — Med politično suhimi, a osebno mokrimi kongresniki, katere strogo kritizirajo, odkar sta postala splošno znana slučaja Morgana in Michaelsona, je vendar eden katerega mu ni mogoče direktno dolžiti hinavščine.
LINDBERGH SE PRIPRAVLJA NA POROKO
Miss Morrow namerava se ta teden odpotovati v Združene države. — Zaročenka Lindbergha bo napravila del potovanja [v aeroplanu.
SAX AXTOXIO, Tt*xas. 4. aj»r. Uradniki Texas Air Transjwrt Company so sporočili včeraj, da se namerava Miss Ana Morrow zarot'-enka poLkovnika	Lind-
bergh a. vrniti v Združene države iz Mexico City proti koncu tegra tedna.
Rekli »o, <la .so bile odrejene vse priprave .za aeroplan, ki bo vzel hčerko amveriškega po»Uai>ika v Mehiki v Brownsvile, Texas ter jo prevedel v Palestine, *Texas, ml koder ibo odpotovala z vlakom proti ktoiku.
Xi'kakegra pojasnila se ni dalo glede namena potovanja ter tudi ni -znano, če bo Mi« Morrow letela iz Mexico City v Brownsville s polkovnikom Lindberg-hom ali če bo potovala do moje z vlakom.
MEXICO CITY. Mehika, 4. apr. Polkovnik Charlec Lindbergh je uM včeraj |K>zornosti prebivalstva ter preživel miren dan s svojo zaročenko, Mi*s Anno Morrow, hčerko ameriškega poslanika.
Dvojica ^e je raprehajala zju-tfraj po vrtu poslaništva ter se pozneje vozila z avtomobilom po koliei jrlavnojra mesta.
Poroka bo baje meseca junija
o-
Nikakega skrčneja davkov v posebnem zasedanju.
WASHINGTON, D. C., 4. apr. Xrtbene možnosti ni, da bi se uveljavilo kako posebno zakonodajo za .skrčenje davkov v posebnem ■zasedanju kongresa, so izjavili visoki uradniki zakladniškega departments.
To je senator Cole lileaiše, demokrat iz South Caroline, ki je ponovno povedal senatu, svojim volileem in svetu v splošnem, da pije iter zabava samega sebe, da j »a glasuje za vso suhaško zakonodajo, ker hočejo to njegovi vo-lilci.
t
—	Moje stališče «e ni izpreme-nilo, — je rekel včeraj poročevalcu United Press. — Jaz pijem včasih in vsakemu v South Carol i ni je to znano. Glasoval pa sem za prohibicijo, k«-r zastopam narod, ki veruje vanjo.
—	Glasoval sem tudi za Jones potitavo, V trm slučaju |>a sem storil to. ker mislim, da je to najboljša p<»t. kako končati prohibicijo. Ce bombo -sprejeli dovolj drastične postave, da izvedemo prohibicijo, bo odpravljena cela stvar.
—	Jaz poznani te mlade I.irwli. Oni pijejo preveč ter imajo preveč dobre čase. da bi mogli trpeti prohibicijo. če bi jo zares izvedli.
—	Xičesar nedoslednega ni v moji poziciji, — je nadaljeval Blease. — To je reprezentativna vlada in jaz nočem, da bi stav-ljal svoje lastno mnenje nad mnenje naroda, katerega zastopam.
—	Jaz skrbim le. da ne kršim postave. Vsak javni mož bi se moral pokoriti postavam kot vzgled 7,a privatne državljane. Xi pa kršenje postave vzeti požirek. Če bi trans por tiral pijačo ali jo kupoval, ,bi kršil postavo in tega nočem storiti.
Za vzgled: jaz sem ravno prišel iz svojega doma. kjer delajo najboljše koruzno žganje na svetu. Prinesel pa nisem nikakega s
seboj in bi ne mogli najti nobenega, niti v mojem uradu, niti ria mojem domu.
iXikdar pa bi ne mogli najti nobenega na mojem domu. kajti Mrs. lileiuso je resnična prohobi-eijonis-tka ter ga ne more trpeti poleg sebe.
— Ce bi me kak prijatelj danes zvečer povabil na požirek, — potem bi bila stvar povsem drugačna.
Shumaker izpuščen in pozdravljen od suhačev.
PITXAM VILI,K, In,L. 4. apr. Ur. K. S. Shumaker, ki je odese-del šest desetdnevno kazen radi
omalovaževanja višjega sodišča, je zapustil državno jetniško farmo danes da prevzame zopet dolžnosti kot superintendent državne A nt isa Ionske lige v Indian L
Sbumakcrju so priredili velik sprejem kot "mučeniku" su3»aške si vari.
Električni stol za štiri.
DALLAS, Texas. 4. aprila. — Štiri eksekueije se i »odo završile v Texas državni jetnišniei v Iluntsville.
Prva se bo završila danes, ko bo umri Percival Howard, ki je bil obsojen na smrt radi umora. Dve ekisekuoiji sta določeni za dan 12. aprila. Četrta eksekueija I »a bo izvršena dne lf>. aprila, ko bo usmrčen Robert Blake, radi umora Fred Connerja, prodajalca atomobilov.
ZADNJE POČIVALIŠČE
UNMKWOOO A UN9UWOOO. M. V..
maršala Focha je v Domu Invalidov. Pokopan je poleg groba Napoleona, ki ga vidite na sliki. V .
PODPREDSEDNIK SE ZAVZEMA ZA SVOJO SESTRO
Podpredsednik Curtis zahteva višje družabno stališče za svojo sestro. Bori s e proti odredbi Kellogga, s katero se je stavilo žene poslanikov pred njegovo sestro.
WASIIIXGTON, I). C., 4. apr. Cnela se je ostra debata »detle družabnega statusa Mrs. Edward Evorrett Gann, sesetre ter ofici-jelne gostiteljice podpredsednika Curtisa.
Podpredsednik je povsem odkrito na bojnem pohodu. Formalna se je oghiKil pri državnem tajniku Stirassonu za. ugotovilo glede te zadeve. Ta uradnik stoji sedaj na razpotju, če naj nasitopi ali ne proti odredbi svojega prednika, ki je stavil Mrs. Gann nižje kot pa žene 'zunanjih poslanikov pri družabnih funkcijah.
Podpredsednik zahteva, da naj se jo t^tavi pred te ženske kot bi se tudi 'zgodiflo z njegovo ženo. če bi bila danes še živa.
Oficijelni "Washington ni bil še nikdar tako razburjen izza stali-I šča slavne in krasne Peggy O' Xeill, ki je bila. vzrok najbolj j važne družabne vojne v -zgodovini naroda. Z«rodovrnarji pripisu-j 'jejo zma<ro .Martinu Van liurena za predsedništvo dejstvu, da t>e je "zavzel za njuno stvar proti so-j cijalni oligarhiji onih dni. Ker je bil samec, si je Van Buren nako-7>al sovraštvo gostiteljic onega časa ter si pridobil naklonjenost jeznega Andrew Jacksona, vsled katere je postal pozneje predsednik.
"Washingtonski družabni -diktatorji pred enim Poletjem pa so se pečali z opravljanji. Bili so neizprosni proti hčerki gostilničarja, ko ji je njena poroka z vojnim tajnikom Eatonom dajala pravica do priznanja.
BUČNI ODMEVI ZVERINSKEGA
UMORA V AURORA, ILLINOIS
Ovaduh Fairchild, katerega iščejo sedaj kot krivo-prisežnika, je naznano kam izginil. — Zakonodaja bo mogoče vodila preiskavo. — Fairchild je baje bolj kriv smrti Mrs. De King kot pa Roy Smith.
GJ
ENEVA, 111., 4. aprila. — Dva razvoja sta še bolj podnetiia javno zanimanje za umor Mrs. L. De King v Aurori. Ta dva razvoja sta, da je na skrivnosten način izginil Eugene Boyd Fairchild, ki je obdolžen krive prisege in pa možnost preiskave od strani državne zakonodaje.
Pomožni šerifi so Iskali Fair-childa v treh mestih, kjer je živel ob gotovih čarsjh tekom preteklih par mesecev, da ga aretirajo radi krive prisege Zakonodaja pa bo debatirala glede resolucije, ki zahteva obsežno preiskavo glede uboja .Mrs. I>e King, kot se je izrazil zakonodajalec .John Petit.
Varant za aretacijo Fairehilda kot krivoprisežnika je izposloval včeraj Albert Kellev. zagovornik družine, ki je nastopil kot privaten državljan.
Ko je poslal šerif 1'reh jx>mož-nega šerifa v stanovanje Fairehilda, je slednji že izginil. Pozneje se je izvedelo, da je povedal več prijateljem, da je odšel "daleč proč".
Kellev je rekel, da je. prepričan, da je Fairchild b<4j kriv smrti Mrs. De King kot j>a pomožni šerif Rov Smith, ki je od'ddal u^o-depolni strel, ki je smrtno ranil žensko.
Smith se nahaja sedaj pod tehnično obtožbo uboja v bolnici v Elirin.
Iz časov pred pol milijona let.
PILSUDSKI USTVARJA NOVO VLADO
Poljski kabinet bo mogoče v kratkem stvor-jen. — Pilsudski kontrolira položaj. —Vrnil se bo lahko k sili, če bo hotel.
POLOŽAJ NA KITAJSKEM
V Hankovu je bilo proglašeno vojno stanje. Vuhanska vojaška akcija se je popolnoma izjalovila. — Odbor državljanov skrbi za mir.
IIAXKOV. Kitajska. 4. aiprila. Vojaštvo nacionalistične nankin-ške armade je bilo danes zmagovito v spopadih z vstaši v provincah.
Vul lanske čete so se popolnoma izjalovile, še p red no t*o *začele branit i Hankov ter se umikajo na vsej črti.	v
V	Hankovu je bilo proglašeno vojno stanje. -
Imenovan je bil poseben odbor državljanov, ki skrbi za red.
V	okolici Hankova vladajo strašne razmere. V inozemske koncesije, ki so deloma zagrajene z barikadami, prihaja na tisoče Kitajcev.
TOKIO, Japonska. 4. aprila. — Dne 19. aprila ese bodo Japonci mmaknili iz kitajske province Šantung. Japonsko vojaštvo se bo koncentriralo v pristanišču Tsing-tau.
Voditelji V-uhan" stranke so zapustili svoj .tukajšnji vojaški glavni stan.
XEW H A VEX, Conn .. 4. apr. Znanstveniki upajo dobiti nova dejstva in intimne podrobnosti glede bitij, ki so živela na ameriškem jugo-zapadu pred nekako 500.000 leti.
Ekfipedtieija je odšla dne 20. marca, da prodre v fosilno jamo, kjer so prod kraitkim našli pr»>d-potopnega lenivca in številne dru-že živali ohranjene v izvrstnem stanju. Kotlina je bila naravna smrtna past za živali, bežeče pred svojimi sovražniki.
VARŠAVA. Poljska, 4. apr. — IVOblem ustanovitve nove poljske vlade, ki naj bi stopila na mesto one ministrskega predsednika Bartela, ki je resignirala včeraj, je odvisen od izida konferenc med predsednikom Mosciekim ter maršalom Jožefom Pilsudskim, "močnim možem" Poljbke.
Veteran Pilsudski obvladuje položaj. kjub zadnjim napadom kombininirah opozicijskih strank na kabinet, katerega je diktiral in pddpiral.
Vprašanje je, če &<?■ bo Pilsudski sam vrnil na inesfco ministrskega predsednika ter jw>skiisij vladaiti 'z železno roko. Brez dvoma pa no številne politične stranke. ki vlečejo vsj^ka v drugo stran, ustvarile položaj, ki obljublja neprestane težkoče pa prihodnjo vlado.
Ce ne'bo Pilsudski hotel s-preje. ti ministrskega predsedništva, bo najbzrž izbral poljskega }K*slani-ka v Mokvi, Stanislava Pateka, da sledi Harteln.
NAROČA rTE SE NA "GLAS NARODA"!
DENARNA NAKAZILA
j.	——	.	,
Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku:
v Jugoslavijo
Din. 500 ................$ 9.30
1,000 ................$ 38.40
2,500 ................$ 45.75
M 5,000 ................$ 90.50
44 10,000 ................$180.00
▼ Italijo
Lir
100 200 300 500 1000
f B.7B $11.30 $18.80 $27.40 $54.26
Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma t naitm zvezam v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3jo na 2%,
Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30. — 60c; zrn $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6.
Za irplačilo večjih zneskov kot goraj navedeno, hodili t dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nak*. rilih priporočamo, da se poprej z nam »porajramete glede načina
nakarila.
WPLA^II-A PO POfcTI so REDNO IZVRŠENA V DVEH DO TREM TEDNI*
NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETT EE Z4
PRISTOJBINO 75c.
SAKSER STATE BANK
62 COBTLANDT STREET,	NEW JOSE, N. X,
3T«lephont: Barclay 03d0.

a i" uU " ..il.. i
• V- €r	■■
* r
GLAS XAEODA, 5. APR. 1929
Owned and Pub J shed by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
Fr«ak S*k»er, President	LouU Benedik, Treasurer
Plsoe of bonnetsthe corporation and addresses of above officers: W Cortlandt 8t, Boroogh of Manhattan, New York City, N. Y.
"6LA8 NARODA" (Voice of the People)
Itemed Every Day Except Sundays and Holidays.
00 celo leto velja list ta Ameriko
in Kanado _____$6.00
ga pol leta__$3.00
Vš četrt leta

Za New York ta celo leto —.$7.00
Za pol leta__________________$3.50
Za inozemstvo ea celo leto —$7.00 Za pol Uta_________$3*0
predsednikova jahta "mayflower
Subscription Yearly $6.00
Adveriieement on Agreement.
'CFlat Naroda" iekaja vsaki dan itvtemh nedelj "tn praznikov.
Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejinjo bivališče naznani, da hitreje
najdemo naslovnika.
•'GLAS NAHODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. T. Telephone: Barclay 6189.
KAKO MORAJO MOLITI.
Mussolini j«' UHtanovil v Italiji mladinsko organizacijo Balillo.
Imenuje se po nekem laškem otroku, ki se je bil v prejšnjem stoletju baje proslavil tekom bojev za združeno Italijo.
V	Kalilli mora biti vsak šolar in vsaka šolanea.
V	tej organizaciji mainijo mladino s fašističnimi ideali ter jo vzgajajo v pravem fašističnem duhu.
Starisi, ki nočejo vpisati svojih otrok v Balillo, postanejo politirno sumljivi ter je z ozirom na to v Italiji dandanes le malo stari še v, ki bi si drznili braniti svojim otro. kom vstop v to ndadinsko organizacijo.
Mladina s<* vežba pod nadzorstvom svojih učiteljev, ki so izključno sami fašisti.
Prepevati mora domorodne pesmi ter se navduševati za "slavne" čine "slavnih laških junakov.
<>f m< i tudi molijo. Moliti pa morajo takole:
— Oče nebeški, usliši molitev italijanskih otrok. K Tebi molimo in Tebe prosimo, ker si vladar vseh narodov ter vladaš z usmiljeno in mogočno roko. Molimo za našega Duec-ja, ki nam vlada ter vedno bolj izpolnuje nalogo, katero mu je poverila usoda. O, gospod, podaljšaj njegovo dragoceno življenje, ščiti ga pred nevarnostmi in napadi ter daj, da bo naša domovina živela v niiru in blagostanju. Razsvetli, c (iotipod duh našega Diree-ja, daj mu moč. da bo plemenito deloval za dobrobit naroda. Blagoslovi njegove dobre namene ter kronaj njegove uspehe z dobroto, da bo Italija vredna imena velikega katoliškega naroda in da bo postala središče katoličanstva. Zato
t*' prosimo, o Gospod, usliši molitev našega srca. _
Amen.
Htnftr HILLC«. WAIH D- C.'
ki bo štiri leta počivala. Hoover se jt- noče posluževati, češ. da stane vzdrževanje pre vet'. Na nji je <> 'častnikov in 1 Is mornarjev. Za vzdrževanje jahte jo treba na leto $-100.000.
Kako se je zaljubil in poročil predsednik
Masayrk,
V knjigi "Razgovori
r. (i. kako službo, ker s^m i'.srubil .s svo-Masarvkom piše K. f'apek o po jim odhodom lekcije. ki so 1, i T-kojni Masarykovi go.sp«-j. Po>po-jmoja eksist.-ma na Dnnajii. Mor-minih predsednika Masaryka po-\la bi tudi v Ameriki d .bil >lu/-roča. kako se je Masarvk seznanil bo na kaki univerzi ali pri kakem s svojo izvoljenko.	j lUtu, toda vseeno sem .se olločil.
P»ilo je to v Berlinu, kjer je da se
hčerka Mr. Garrigua
\
vrnem m se habilitiram.
Charlotte j Zaprosil sem gospoda Garrigua. da študirala na konservatoriju. Sta- mi da d-nar za tri leta. dokler ne
novala je v penzionatu rodbine Georinpren. Tu se j- nastanil leta 1877 tudi Masarvk in tu je -poznal svojo bodočo ženo. Znanje 7. njo opisuje Masarvk sam takole;
Gospa Georingen mi je mnogo pravila o gdeni Garritrue in \><ij njeni rodbini, zlasti o njenem očetu. Naravno je bilo. da sem bil na njo že naprej zelo radoveden. Ko je prišla iz Amerike, sem jo čakal na oknu, da bi jo videl, ko vstopa iz voza.
Nekoč smo bili vsi na izletu okoli Lijxskega. kjer so nekdanje slovanske vasice, ki so tako mogočno učinkovale že na Kollara. V čol-nu smo se prevezi i preko rek*«, čoln pa je preveč udari! ob breg in gospa Goeringcn je padla v vodo. Reviea je bila precej debela in bigotovo utonila. Skočil sem
bom mogel .sam preživeti rodbino. Gospod Garrigue pa je bil Aineri-khnee. V Ameriki pa .se razume samo |»o -sebi, da človek, ki se poroči, preživi ženo sani. Zato j^ odbil podporo, ki jo je smatral za doto. Vseeno pa nama je dal :JOfK) mark in potne li.-tke v Evropo. Nek aj časa nam je pošiljal tudi malo podporo.
Dne 15. marca 1878 je bila poroka. Zjutraj najprej civilna na magistratu, zvečer crkvena v rodbinskem krogu. Teden dni kasneje sva bila na poti na Dunaj.
Zanimivosti iz Jugoslavije.
Beg komunistov iz zagrebških sodnih zaporov.
iz zagrebških zaporov je -]>obeg-nil te dni zirani komunist Vili.ui Horvaj. Zagr» bški listi o tem begu sprva iiitso smeli poročati in s* z.-it-o self >edaj Poznavajo nekatere zanimive podrobnosti.
Pred par dnevi je prišel v pi-sar.reo preiskovalnega sodnika dr. Hilda vixok moški v temni obleki ter prosil za dovoljenje, tla sme postiti aretiranega Ilorvaja v zaporu. K»-r ni bilo nikakih ovir, .,.* sodnik dovolil za prošeni obisk. S. -tan^k med neznancem in za prim llorvajem bi se imel vršiti v j i- mii -odnika. Neznanec pa ni hotel čakati v pisarni, marveč je Stopil na oze-k in temen hodnik, ki vadi z .pisarne do eeiie. Paznik je privede! Horvaj a na ta hodnik. V istem trenutku se je na
drugem koncu hodnika pojavil avtomobile.
t«soe dinarjev. Jugoslovanski banki 5 čekov za 35.000 dinarjev, in konečno 20 čekov za 12*J.fNi4 dinarjev. Prvi hrvatski štedioni. Pozneje je Ga1ovi<' Markoviču izročil še 57 čekov, katere je Marko vrč z naipačnim {»odpisom prodal podružnici Hrvatske štedione v Osijeku in sicer 40 komadov za 224,SX> '•dinarjev, a |H>dnižnic: -Jng«yslov»nske banke v Osijeku 17 komadov za 95.400 dinarjev.
Konč.uo je Markovičev sjn ex-frater Fraujo prodal Ura«l«k. šte.linuni v Zagreba 1 ček za 5665 dinarjev.
\ d Galovič se je za »rova rja. d«i je dobil čeke v Ameriki od neke j a. I)o ležala in Sibt-rta. oba bila »znana kot prebrisana tiho-'»pea alkohola v Ameriki. Galovič s.' tudi hva-li. da je v Amerik, prodal in patentiral dva izuma za
ŽENSKA POLICIJA
Prvo onranizacijo te vrste so meli na evropskem kontinentu
za jo in jo potegnil iz vode. Pri ,	... A . , .
komu na Nemškem. Ohstpiala ie tem pa sem se nekaj prehladil in , , -	, . , .v'
. ,	. . . .	od 1. maja 1924. do 1. maja 1925.
Tako morajo moliti italijanski otroci.
Tako morajo n*>]iti tudi slovenski otroci v našem Primorju, katere so sta riši vpisali v Balillo v strahu pred Mussolinijem.
ODKRITOSRČEN SUHAČ
Slučaj kongresnikov Morgana in Micbaelsona, ki sta priznana suliaea, je dvignil precej prahu.
Dokazalo se jima je namreč, da sta vt ihota.pl j a la pijačo.
Proti obema bo uvedena obširna preiskava, ki bo najbrž precej omajala dozdevno stanovitnost suhačev.
Bas v temu času se jc pa po javil senator Blease ter povedal zastopniku United Press:
— Ker so me poslali v senat suliaski volilei, sem ved-
doktor mi predpisal, da ostanem v postelji. Nisem mogel obiskovati predavanja in zato sem predlagal gdeni Garrigue in ln-erki gospe Georingen. da skupaj čitanio. Ti-tali smo nekatere angleške knjige, največ pa P-nehleovo "Zgodovino civilizacije.,T
Tedaj smo .se zbližali.
Charlotte je odšla v Turingijo k svoji prijateljici. Ko je odšln. sem preudaril svoj odnošaj do nje in ji napisal pismo, v katerem sem ji predlagal, da se združiva z;i v.se življenje. Odgovor je bil nejasen; tedaj sem se odločil in odpotoval za njo. Imel sem le 7n železniško karto četrtega razreda Dogovoril« sva se.
Charlotte je odpotovala v Ameriko, jaz pa sem se vrni! na Dunaj. Začej sem pisati .svoje habilitacijsko d-1 o samoumoru Nakrat sem dobil brzojavko od _». Garrigua, da je Charlotta padla z voza in so težko poškodovala in da naj zato pridem. Ko .sem se pripravljal na pot. sem dobil od nje jiismo, da ni to tako hudo in da se mi ni treba odtrgati od dela. Toda bil sem nemiren in odpeljal sem .se vseeno na ladji "Herder'" čez Hamburg in Havre v Ameriko. Takrat je potrebovala ladja iz Hamburga v Ameriko 12 do 14 j dni. Naša pot pa je bila še paseb-
Povzročila je njeno uvedbo angleška posadka, v koji so se spolne bolezni nenavadno razpasle. V skupnem delovanju z nemško policijo so speljali žensko policijo, obstoječo i a Xemk in Angležinj. Delo ženske policije temelji v globokem socialnem mišljenju: "Samo ž-n-ske, ki poznajo zvezo gospodarske, telesne in duševne bede, ki poznajo obremenitev v.s<*h družabnih slojev 7. alkoholizmom in .s spolnimi boleznimi, samo te ženske vedo. kako velik del žensk živi zmeraj le na senčni strani življenja; samo onn sine vršiti to nalogo, ki čuti, da je treba opravljati tukaj sestrsko delo." Zakaj se v Kolnu t« policija ni držala? Iščejo vzrokov. V Ameriki in na Angleškem ima ženska policija velikanske uspehe, in ni nobenega vzroka, zakaj bi jih tudi drugje ne mogla imeti..
Smrtna kosa.
V Škrbini na Krami je umrl 4. marca tamkajšnji učitelj Vinko Fakin, ki zajpušea vdovo s tremi nepreskrbljenimi otroci. Rojen je bil 23. januarja 18f>l v Sikrbini. Hajrti: je bil mož iz stare šole in neomajnega značaja. Pogreba sn se udeležili tudi šolski otroci pod vodstvom domačega učrteljstva in domači cerkveni pevski -zbor. do-no burna in zato smo potrebovali. mači župnik pa je ob odprtem eelih 17 dtii. "Herder" in cela: irrobu vzel od rajnega slovo.
vrsta ladij " Hamburg-amerisk^
V Trstu je pred kratkim
in bom vedno glasoval za vse suhaške odredbe in po- iinije» so bile zelo ;labe ladjo Xa|l11irri a. kobovci, oče profesorja ihtave. Odkrito pa priznam, da se ne branim dobre pijače.'prihodnjem potovanju se je "Her-! Kosovela, v starosti 64 let. J tarna je sicer nimam, ker je moja žena prohibicijonitska, jder" tl,di dejansko potopil. j — v Dornbergu se je prevrni!
toda ee me prijatelji pogoste ž njo, sem jim jako hvale J	Iežil! v k»hin0^	^"t!
/ ' , .. 1 f	, J	i**111 slišal silen pok in v kabino Mar,Ja KralJa Potoka m ga
zen. umvec suhaskih odredb bo sprejetih m cimetrozje^ jP vma voda Mora, sem si reJroma^til: deček je izdihnil na po-
1 »odo, tem prej bo konec prohibicije.	|či, da se potapljamo; toda to je fi v Gorico.
Senator Blease je bela vrana med svojimi suhimi to- bil° nekaj ^ebne?a: drlI-i i>ot j--
jniki so kričali, molili, jaz pa >em1	IŠČE SE KUPCE!
,astal m;ren čakal, kaj bo. Pa ek- Imam več lepih farm v slovanski
vecma njegovih suhih tovarišev, krsi pri vsa- *plodiral je le.kotel * pitno vodo. naselbini v srednjem Wisconsin-!!.
postavo, toda tega nočejo priznati. | Charlotte sem našel skoraj poceni. — Bi^ite po pojasnila vsa-
iitaH zdraT0,	kovrstndh farm. - Palmer Vinger,
j Kaj tedaj? Ugibal sem, ali naj Greenwood, Wis. {ostanem v Ameriki in si najdem, (3* 6,6&8)
se nek tujec. V trenotku, ko je Horvaj v spremnivu paznika pri-na bo^lnik in se približal tujeu. je ta j»oteginl iz ;!f>neyra /,«»T>a svoje suknji- samokres fer ustrelil iz neposredne bližin^ proti glavi paanfka, ki ga pa ni zadel, mar-v< č je šla krogla mirno glave. A' istem trenotku mu je k levieo vrgel v obraz inešanieo paprike in soli. Paznik je vrsled tejra trenot-ii- oslepel, vendar »pa je mogel še toliko videti, da je v naslednjem trenotku zagrabil ttnjec Ilorvaja za vrat in ga z vso >il«» jwtegnil potegni yroti vrattom. ki vodijo ir. hodnika ira prosto. \*st'*to j»-oili^-i-afo z filmsko brzino. Ivroigla se je 'zadrla nad železnimi vrati, ki ločijo hodnik <vd celit*, ter je napravila v zidu veliko prasko.
Ive.r |»opoldne na sodišču ni skoraj nobenega uradnika, beguncev v soilnem pos!o<pju sy>lob ni nihče opazil. Da bi za vsak slučaj preplašil eventuelne zasledova-lce. je neznance, ki je (^Ivcdel Ilorvaja. oddal n?i storpnj-icah še en strel. divjem begu so vsi trije nato zbežali po stopnjieah iz iprve«ra nadstropja na. ulico, kjer jih že pričakoval avtomobil, ki je takoj nato izginil z največjo brzino. Horvaj in eden izmed neznancev sta sovlla na zji Inji sedež, <lnigi neznanci* pa je sedel prdeg šoferja. Sodnik, dr. Hild. ki je kmalu pregledal situacijo, je takoj alarmiral poln-ijo. ki je uvedla zasledovanje.
Tekom noči je bilo izvršenih nrtbroj preiskav pri raznih ljudeh. o katerih je policija sumila, da bi bili morda v zvezi s IIorvajeni ali dragimi komunisti. Izvršenih je bilo več aretacij in konfrontacij. toda dr. Ilifd ni v nobenem izmed aretirancev -spoznal napadalcev. Policija je baje tudi že izsledila šoferja, ki je vozil begunce. vendar pa se o tem čuva najstrožja tajneist.
Zagrebški ponarejevalci Čekov pred sodiščem.
Rred kazenskim senatom sodnega stola se je »pričela zanimiva razprava proti ponarejevalcem Cuiia rd-Line Travellers-čekov.
Svojoeasno je ponarejals~ka afe-čekov vzbudila veliko senzacijo, ker je bil v njo zapleten tudi ex-frater ^larkoviČ. Ponarejanja čekov so obtoženi bivši -seljak iz \ ugrovca in izučeni einkograf \"id Galovič. star let. dalje ofi-eijal Iepoglavske kaznilnice Ilin-ko Markovio, star 50 left, hi njegov sin Fran Markovič, star let.
Prvoobtoženi V ki Galovič je lani 25. septembra izrot'il oficijalu Hinku Markoviču 23 Čekov omenjene pa rop lovne družbe s prošnjo, da jih razpeča in realizira pri (bankah. Markovi? je na Čekih ponaredil ime posestnika Petra t'ekiča -ter nato prodal Srbski
Vid GaJovjč je znan tudi do-ven.ski javnosti, f^ota 1*120 s<» Ma Bledu mlkrili iMUiarejevalnjen ta-kozvanih oračev, t. j. bankovce\ ;»" 20 Din. »lalovič jo v družb nekega .Mordarja in Fraletovičn /sičel jHMiarejati omenjene ban kove<\ Xaselil s,v j,. ri;, ii|,.,|,( t<M -'i najel za ponarcjajije priincrn« stanovanje. Tam je etabliral ceh tiskarno. Ponaredil je za Ki.OOl1 dinarjev d va'jse t dinarskih ba?i-kovcev. Ko jih je -začel razpeča vati, so mu kmalu prišli na sle 1 ter so ga na Bledu prijeli. Obsojen je bil pred zagrebškim sodnim stolom na 10 let težke ječe. katero je imel presita ti glavski kaznilnici, kjer zna nil z ofieijalom M
Peter Zgaga
ŽENSKE BOLEZNI.
Šus'
Lej>o-je se-arko vičem.
BOJEVITA ŽENA
je gospa go<|>a P,u-
banki v Zagrebu 8 čekov %
Sovjetska Ku-sija ima dva rde ženska generala, eden Prvazova. druiji pa j lie.
Pred več kot enim letom .-o u-strelili v Rusiji hčer nekega baltiškega generala, ki je med svetovno vojno služila v nekem kozaškem polku v prvi ognjeni Črti Imenovala se je Saharčenko in bila poročnik, ter .so odkrili, da je ženskar, potem, ko je l,na tt*žk» ranjena. Pozneje je .dužila v Vranglovi armadi in prišla v Pariz. nakar se je zopet vrnila v Rusijo. da tam zaneti zaroto proii sovjetom. ki so jo 1. P>27 ustrelili.
Okoli 1. 1850 se je odlikovala v Kolumbiji mlada žena, ki je zbrala malo armado proti vstašem. ki so bili ujeli njenega moža. ministra kolumbijske vlade. Visoko na konju v oficirski uniformi je šla nasproti mnogoštevilnejšemu sovvražniku. odbila njegov napad in potem prešla v protinapad ter vstaše potolkla. Ta zmaga ji ni dala nazaj .samo moža. ampk je prinesla tudi Kolumbiji za dolgor
"Sns" je ženskam, posebno nekaterim poročenim ženskam, jako priljubljena bolezen.
Beseda "šus" je tujega izvora, in je ženska v takem slučaju res taka. kakor bi jo kdo obstrelil.
Za "š;is so včasi posebni vzroki. včasi pa nastopi tudi tirez po-voda in vzroka.
< ►Aroma, da bolezen natančneje opršem :
Z ženo se boš le{>o pogovorjal, morda .pred večerjo ali po večerjo. smejala -c bo in šalila, naenkrat -e ji bo pa obraz zresnil in podaljšal.
—	K«»j ti j«.*. Marjanoa? — jo boš-vprašal. — Zakaj t>; utihnila? Ali * i je slabo ? Ali te kaj "boli?
Nobenega odgovora.
—	Za b<ržjo voljo. Marjanca, kaj ti je 1
Nobenega odgovora. Vstala bo '»d m?ze, začela b<« pospravljati,
be
sed'* pa ne '1 ros spravil r/. nje.
Vprašmj jo, »"-e je huda.' Nobenega odgovora. Vprašaj jo. kaj bi rada Nič. nobenega odgovora.
Tedaj si lahko zatrdno prejiri-can. d;i ima tvoja eenjena jrospa soq»n»ira bolezen, kateri se pravi
^šus"'.
Bolezen traja več dni. včasi več teki nov.
Ženo bo vise lepo skuhala, pospravila in sploh naredila vse hišno delo, toda bese le ne boš -pravil iz nje.
Ti že ne. (V jo ibo slučajno kaka prijateljica obiskala ali t.die kak prijatelj, se bo nadvse prijazno pogovarjala, kakorhitro se bodo pa za obiskovalcem vrata zaprla. bo 'zavladal mučen molk. katerega boš le ti motil z vprašanji :
— Tako jvove.i mi vendar kaj ti je? Ali sein te kaj razžali! < >d-]»uš<"anja te prosim, če sem te. Saj ti nisem niee hndega rekel. Zakaj si huda ? Zakaj se tako držiš .'
Nič in ni-". Vse it voje prizadeva-nj<- bo breztipešno.-
Le poskuVi. pa bifš videl, da re-ii ico govorim. Zvečer ji princ, i^i domov baksfi ke.ndija ali šojrek rož. Bo 1>aš tako kot da bi prišel praznih rok. Za k end i in za rože se ne bo niti zmenila, liož ne bo podtfhala, kendija ne bo [»okusila, dasi jc vsa volčja na vsako sladkost.
i'e rečeš, naj ti kaj dobrega skuha, ti bo skuhala brez obotavljanja in se bo vsploštHMii pokorila v>em tvojim poveljem.
To je torej znamenje, da ji dar .-luha ni ■Odpovedal, dočim ji je ne-br.ški dar govora navidez popolnoma Otrpnil.
Zakaj? Kako.'
Noben zdravnik, noben znan-
na severozapadu Kanade veliko vloiro neka žen.ska. ki je imenovala Ilarrv Langlev. Pomagala je potlačiti nevarno vstajo Indijancev i. 1885. Kakor vemo. se danes ženske odlikujejo tudi v javnem življenju. Tako naj st spomnimo prvih ženskih miulstro\ v Evropi, Nine Bang na Danskem in Miine Sillanpaa na Finskem. Bang jc bila l» ta 19:24 minister za p ros vet o. Njena finska koleginja pa je postala minister za socialno politiko. 12 let stara je vsak dan delala 10 ur kot delavka v neki predilnici. |>otem je hila v Hel-singfrosu služkinja. Nato je bila izvoljena za predsednico Z%*eze služkinj. L. 1927 pa je bila izvo ljena v finski parlament. Ona je še danes na svojem mestu in je že veliko storila na polju socialnega skrbstva, varstva mladine in
ALI PA DENAR NAZAJ
Tukaj se vam nudi zadnja prilika, da se izn*-bite svoj«;
NADUHE. Xe vpraša se. kak&no naduhor tmatr In kako dolgo trpite vsled nje. N"aš AXTI-ASTHMATIC dr. Toma bo pregnal ta strašni občutek davljenja, ki vas mufi ter napravil kcnec vaSemu trpljenju. Xa8 AXTI-ASTHMATIC je slavno razkritje evropskega znanstvenika dr Tomu in je tlwferfm čudovito i>oma^alo. Ni pa slučaja naduhe, 1 i bi bil prestar ali prenevaren. Xa£e poskusno zdravljenje va? bo takoj prepričalo. Je neškodljivo, bres omamil. <"> vam ne pomaga, vam bomo vrnili denar. Cena celega zdravljenja Je SAMO »2.50.
Ne poiiljate denarja vnaprej, samo Isr-ilte ta oRtaa ter poSlJite s 25 centi za pofinjaTne in savijalne stroSke. Za zdravilo boste plačali $2.50 pi»monoQi ko vam Sa bo prinesel na dom. — CHICAGO MEDICAL LABORATORY, 1723 N Kedxte Dept. 710, Chicago, m.
Ave.
dobo mir.
Pred nekako 50 leti je igrala Stvtniik 5e 111 P°JaKniI ^ zagonetne ženske bolezni in je menda tudi ne bo.
O pokličeš -zdravnika, bo j>ri-j;rzno govorila ž njhn in se snie-jala.
Ker 2ldravnik ne bo mogel pri ženi ničesar dopmiiti. bodi oprezen. da tebe ne 'pošlj<» tja. ker so taki. k: nimajo možganskega kolesja v redu.
Po zdravnikovem odhodu bo zopet stara pesem. Namreč molk.
In ve bi pokleknil ter položil pred njo av zaklade toga sveta — vs«> ibrex uspeha.
^loleala "bo in molčala. Ne obujpaj. Slednjič se b'»« že pri v;i!dil.
Ce pa le hrepeniš po njeni govorici, vem jaz zdravilo zoper "šus".
Dobro se zabarikadiraj v kakem kotu ter začni klicati: Mar-janca! ^farjanea!
Odgovora na ta klic seveda ne boš dobil.
Kakorhitro boš pa pristavil: Zdi se mi. Marjanca, da si me najmanj za pet funtov zredila, odkar ne govoriš z meiroj. — te bo grdo pogledala in feriknila: — Pa že ni re«. Oh. kako grdo lažeš!
"Sns" je otlpravljen. Trtda še enkrat ti resno svetujem, dragi rojak: — Dobro se zabarikadiraj in rfeko se skloni, da kake trde atvari v glavo ne dob Ji
za 45 prohibicije.
NADUHA PREGNANA
GLAS NARODA, 5. APR. 1929
Roube-Tanski
Končno sem tako daleč---
Dane« se bom obrnila. — Stara sem enajst let. Vsi so proti meni! — — — Sita sem življenja; moram napraviti konec. Med svojimi trakovi in ovratnicami sem [»o iskal a bel, svilen trak. T« je najboljši.
In davi .sem si izbrala drevo, na katero se bom obesila.
Nedaleč od naše hiš»' je mnopo dreves in dolgo sem iskala, preden
•sem našla najprimernejše.---
Debelo je jn visoko — — — 7y-lo visoko, najvišje med vsemi. Hrast je; mislim, da bo dobro o-pravil svojo nalojro. Splezala sem na najvišji vršiček, da sem vse dobro ogledala; bilo je zelo tnžko. Morala sem privleči skupaj veliko opek in napraviti iz njih precej v i Mik hrib, da sem splezala na debelo drevo.
•Sedaj je vse pripravljeno!
Moja sobica je v najlepšem redu, povsod stisni še enkrat obrisala prah. Svojim ljubim punčkam Zini in Vanji sem oblekla najlepši obleke i. Hotela sem jima napraviti še zadnje vselje in sem ju posadila L. njihovi mizici ob mojem malem samovarčku.
Oh in potem Se Sultan! Pridi moja sladka, mala mucka v moje naročje, ne bodi nemirna; lezi čisto mirno, saj vem, kaj imaš rada. Prav rahlo te moram popraskati /.a ušejsceiAa in te prav počasi božati po hrbtu. Sedaj .si miren. moj 1 jubček; obe Miliva sedaj na starem, rdečem stolu. Mucka je zaprla oči in tiho prede.
Toda vse moram prav dobro premisliti, preden umrjem. — — — Mama je krivična. Noče, da bi skupaj z njo zajtrkovala, niti ne. da 1 >i z njo večerjala.---Meni pogrnejo mizo vedno v moji so-biei in moram jesti čvrsto sama. —
--Niti ne pogleda me lie in me
nikdar več ne objame! — — —
Ako s«* splazim skozi priprta vrata, da bi poslušala, ko poje pa-panu. ali ijrra kitaro, se zelo razjezi. ko me zagleda. In njene oči. ki gledajo njega tako nežno in mehko, postanejo mrzle, ko pogledajo mene.
Moj oče sploh ni moj oče. Tujec je, ki naju obe že tri leta muči, odkar se je poročila moja mama f. njim. —--Pred štirimi
tedni sem bila A
ljubosumna
Čudeži jasnovidstva.
Jaz s°m bila njena edina prijate- odsekati glavo. — — — Kupila ljica, in kadar se je jokala, sem bi .si mnogo punčk in majhen šival-jokala z njo, da bi ji olajšala njeno ni stroj. Dobila bi mnogo otrok žalost.	in vsakega bi najmanj iri ure na i
In sedaj.... Vse je minilo! — — dan objemala in poljubovala--
"On" je prišel vmes. In od te-'— Oh. ko bi vsaj videla kralja —
daj mama ne govori več z menoj.--toda kako nej to napravim?
Vedno je z njim sama v svoji so- In poleg tega so mij lasje rjavi in bi; same dobre jedi jesta. Videla segajo komaj do ramen! Imam sem ostanke na krožnikih in kuha-'sicer lepe oči, to je res, vsak pravi
riea mi je dala p jkušari.--— to. toda niso modre, temveč tem-
Mama poje vesele pesmi. Smeje ne. — Kaj hoče od ene oni velike !--— Kako more biti sreč- ki. črni ptič. ki leta okoli mene
na brez mene!---To je moja s svojimi velikimi perutmi? Ali
usoda; tem slabše! — — — Mo- hoče mogoče izkljuvati moje oči?
ram umreti.---Potem bo ra- Kako lepe so njegove peruti! Skri-
zumela. kako zelo sem "jo ljubila, j jem se za veje in ga gledani. On Šest je ura, solnce bo kmalu zakriči in zleti proč.
zašlo,----hiteti moram — —
— preveč me je strah iti sama ponoči po temnem vrtu — — —
Moja ljubka, mala, rdeča mucka. „ ..
Ponoči pac ne morem umreti. —
Kakšen ropot je to.... To je kuharica. ki tolče v kuhinji meso. Želodec me strašno boli, tako lačna *ein. Gotovo bodo za večerjo zrezki, in te jem tako zelo rada.
Tako žalostna sem. da imam srce , težko kot kamen! Grozno je, tako sedeti na drevesu. Zebe me. —
pozdravljena; tako trdno .spi, da prav nič ne zapazi, *kako zelo jo imam rada. Nihče ne mara moje ljubezni.
V hiši je vse tiho. Se muh ni čuti; spijo na stropu.
Tako zelo rada bi še zadnjič ob-( Zavezala bom svoj trak tukaj jela svojo mamico, toda ona je na vejo. Tako!.... Sedaj je vse pri-skupaj z "njim."	| pravljeno za jutri.
Na vrtu močno dulite vrtnice!
---In pa metuljčki letajo
okoli. — — — Nekoč sem nekje
Splezam z drevesa in tečem kolikor mojroče hitro v hišo. Tako
, .	-ii	■	I topla m prijazna se mi zdi s svo-
citala, da se človek .sam izpreme-, .. '	1 , ......
.. , , -	i i ji mi razsvetnemnu okni. eloveski-
ni v angel ja. ako dvigne roke in,
.... UJ. .	. mi glasovi m z ropotanjem v ku-
pri tem zaklice ferim^ merimo- ^	l
. . ,,	fhinji!
kernne....
Toda. ako še tako mečem roke kvišku, ne dobim nobenih peruti, s katerimi bi zletela....
Torej naprej, ne pomaga nič, moram k svojemu hrastu. — Tu je moj kup opeke.
Usmiljenja sem vredna; škoda zame! — — — Tako dobra in ljubka deklica.... in tako pridno .-e učim klavir.
Naj splezam kvišku!.... ni lahko, tako vi>oko splezati.... sedaj sem prav na vrhu!....
Kako majhna je videti naša hiša.... Moj Hog. kako tiho je vse. Nebo je tako modro!.... Cisto sama sem na tem velikem drevesu....
Oh, ko bi mogla videti kralja; morala bi se peljati v glavno mesto. kjer stanuje. In čakala bi na cesti, ko bi šel s kraljevičem na izprehod. Mogoče bi obstal, ko bi
Prav za prav je življenje prijazno! In potem, kdo ve? — — — M oproče me bo mama danes zvečer
poljubila ?---Pa četudi ne,
— |življenje je tudi sicer lepo! !
Poizkusi z jasnovidci, ki berejo'napraviti na fotografski plošči pisma skozi zaprto kuverto, pome- vidno.
ni jo čisto navaden eksperiment, ki1 Gotovo so eksperimenti presenet-količkaj inteligentnega človeka nič Ijivi. Fiziki bodo seveda rekli, da več ne preseneča.	je to protivno fizikaličnim zako-
Interesantni in presenetljivi pa nora, ki velijo, da morejo na plo-so eksperimenti, ki jih je naredil šče vplivati samo svetlobni žarki, v zadnjem čašu japonski učenjak j Toda mnogi dobri raziskovalci, ki dr. Fukuraj, profesor univerze v so obenem tudi fiziki, pravijo, da Toki ju. Njegov medij je bila da-j je tudi človeško t-Io vir izvestnih ma iz visoke družbe', gospa Nagao. žarkov velike intenzitete. Njegovi poskusi so imeli namen. Sicer pa so se podobni eksperi-dognati, ali je jasnovidnemu medi-jmenti naredili že pred nekaj leti. ju mogoče, brati pismena, ki sojin sicer jih je delal raziskovalec normalnemu Človeškemu očesu po-jNaum Kolik. Vzel je kos papir-polnoma nevidna in so 'vrh tega jfl< 7rI vairj (1(1]j časa zelo inten-
zaprta v več kuvertah.
Dr. Fukuraj se je posluževal pri tem dveh metod. Na gotovo število listov je napisal besede v kitajskem jeziku s kemičnim črni-
zivno in si pri tem predstavljal zelo nazorno podobo v barvah. Potem se je oddlajil in medij je! dobil nalogo, da. zroč ta list pa- J pirja opiše od raziskovalca misije
lom. Take vrste pisava je. kakor no in podstavljeno podobo. Pra-normalnemu očesu neVid-
znano.
na. Drusr način je obstojal v tem. j f]j posrečilo da je profesor pu-sti! celo vrsto figur. potem pa kitajske stavke fotografiral. Fotografij pa nl^o razvili, ampak so plošče enako, kakor	...	■
.„ .	.	. ,IK narin pa so poskusi dr.
s kemično tinto pisan«1 listke skrb- j., no zaprli v več kuvert. Profesor
vi jo. da se je več teh poskusov tu-F ran cos ki major Darjet j- tudi pred nekaj leti napravil nekaj podobnega, enako dunajski raziskovalec Ferhow.
Fu-
ira ja veliko bolj izvirni in pre-
„ , .	. , .	! pričevalni, ker se je v tem slu
Fukuraj sam pri eksperimentu ni j,, mo(jjj,,
bil navzoč, da ne bi gospa Nagao £ruro (j.( j mogla uganiti vsebine, beroč jo i/, njega, ki je vsebino poznal, marveč je poslal na sejo svojega kolego prof. Kikuhi. ki je sprejel plošče in listke, ne da bi vedel za njiho-vo vsebino. Poskus je trajal samo par minut. Že po štirih minutah
predpisalo, katero fi-ma prenesti na ploščo.
KDAJ JE KDO PIJAN
ZDRAVLJENJE V GORAH
Visoko gorovje je izvrstno osve-ževalno in pomlajevalno sredstvo. Seveda pa moramo biti previdni in moramo paziti na znake, ki so v zvezi z aplimatizacijo. Od pravilnega postopanja pacienta zavisi
S tem vprašanjem s.- bavi angleška vlada že dolgo časa. ker mora-je zamogla gospa Nagao napisati1 jo imeti policijska sodišča pri pre-vsebino kuvert, ki jih je držala v soji pijanih ljudi natančno defini-rokali, na list. ki ga je imela pred ; cijo o tem in ker je vse polno u"0-1 seboj. Komisija je potem stvar ta- vorov in prizivov. Zato je Britan-koj preiskala in ugotovila, da .so ska zdravniška družba imenovala! bile zapečatene kuverte lvzlom- > poseben odbor, v katerem so bili i ljene. Potem jih je odprla in fo- j odlični zdravniki in policijski J tografske plošče in s kemičnim j uradniki in ki je potreboval več ko črnilom popisane listke razvila, j eno leto. da je določil pojem pi-' Pot^m so primerjali razvita plsme-i janosti. Poročilo pravi: "O pijana s tem. kar je napisala gospa n ost i smemo govoriti le tedaj, ko Nagao na svoj list. in ugotovili, da je dotiena asebn tako močno pod je vsebina obojega brez ene same | vplivom alkohola, da je kontrolo napake identična.
Drugo, še veliko bolj zanimivo vrsto poskusov je napravil prof. Fukuraj z Japoncem Vatanarbe. Namen teh poskusov je bil. ali more ta medij. Uateri je tudi umel brati na fotografični plošči nerazvita in kemična pismena .sam po aktu svoje volje vplivati na fo-tografično ploščo. Položili so šest
VASI PRIJATELJI SE OZIRAJO NA VAS DOM
OZRITE SE na svoj dom s takim pogledom kot vaši prijatelji! Ali ga občudujejo, ali vam zavidajo za način, kako ga vodite, ali vas vprašajo, kako morete i-meti čas za tolike zanimive delavnosti izven doma?
Pa veste, da je prav lahko tako? Elektrika naj vam ne daje samo luči, ampak naj bo vaš služabnik! Dom, v kaerem je elektrika, ponavadi vsakdo občuduje, kajti z elektriko se opravi delo toliko hitreje, ceneje, lažje, da imate svoj dom krasen, poleg tega imate pa še dovolj časa za svoje prijateljice.
r
The New York Edison Company Brooklyn Edison Company, Inc.
The United Electric Light and Power Company
New York and Queens Electric Light and Power Company
The Yonkers Electric Light and Power Company
..	sapo. način govora, gibljivost je-
ves uspeh zdravljenja. Po izknš- *>tografičnih plošč, ki so bile skrb- ^ ^	ysedania vsta_
njali dr. Iledigerja v St. Moritzu no zavite' na mlZ0" Vataiiarbe -eljanja, zmožnost	ostre okretnje,
je vse polno pacientov, ki zdrav-'usecM ™lkollko *tran od nilze" pobiranja novca	ali svinčnika od
I jen je v visokem gorovju napačno'Potem je •)rafesor »)nneM>1 v sobo
uporabljajo, si s tem vse pokvarijo,'tablo> 1,3 kateri so blle narlsa"e
tri sreometrične figure. Pozvali
nad .svojimi zmožnostmi izgubila v taki meri. da ne more ničesar j napraviti, kar bi v dot lenem tre-j nutku morala." Natančna^ Jpre-soja. ali je kdo pijan ali ne. se zdi komisiji nemogoča. Napraviti je treba najrazličnejše preskušnje in [
opazovanja, če hočemo dognati ;_____________
dejs tvo pijanosti. Treba je upo-I	v
števati spiosUo obnašanje. ohi,ko, j KAKO ŽIVE VEL1K0MESTNI OBVEZNOST ZDRAVNIŠKE
Preproge in tla ohranile brez prahu z Elertric Vacuum ('Iranerjem. l*ri njem ho posebni deli za
lahko čiščenje draperij, st«»lov in žimnir. Cene primerne za vsako denarnico.
OTROCI
PREISKAVE
in nato .svoj neuspeh splošno pri-,m geometrične ngure. rozvau so me zagledal, ker bi se mu dopadla. pLsujej0 ugjnku grškega podneb-'medi^ nai naJPreJ prenese prvo
r svojimi dolgimi zlatimi lasmi,	ja pri Pravljenju v gorah je figuro na drugo figuro na peto. in
la tako srečna; tedaj segajo skoraj do tal in s svojimi	treha pravi]0 oceniti obstoječo iz- kon^no tretjo figuro na šesto. Va-
sva <io]>ei jali mama in jaz, na velikimi, modrimi očmi, ki so ta-	mero	kajti gorsko podnebje tanarbe je potem, ko je nekaj mi-
lete\'iš(*e. Okoli nas je bilo samo ke kot mamine. Zaljubil bi se	vpliva drugače na oslabljen in zelo imt ?lpdal nepremično predse, pa-
mnrje. mnog') rož in neki samo-j vame in se poro-Ml z menoj. T"	občutljiv organizem — na primer
tan. Mama me je ves dan polju-j pitala bi kraljica.---Vsem prj rekonvaleseetnu — kot pa na
boxala. Imenovala me je "moj ljudem bi odpustila kazni, razen polnomo^t.n organizem. Izključno Ijubček" in bila sem v>a srečna.I mojemu očetu, kateremu bi dala 0fi zdravljenja v visokem gorovju
------je preveč oslabljeno telo, ki nima
nobenih rezervnih moči več. Pri polnozdravem pa vpliva višinsko podnebje z vso mikavnostjo pomanjkanja kisika, žarjenja. športnega udejstvovanja, osebnega po-čutka čudovitega osVeženja in novega i>oživljenja. ^ložnast, da se v visokem gorovju pritisk krvi poveča. je sicer svarilo za skleroti-ke, kojih bolezni ni več v začetkih, se visokega gorovja ogibajo; s
GLAVNI
SPOMLADANSKI IZLET !
r
S
V jugoslavijo in italijo
priredimo
dne 10. maja 1929
. Z OGROMNIM PAHNI KOM
"Ue de France"
najnovejšim, najhitrejšim m največjim parnikom francoske parobrodne družbe.
MANJ KOT 6 DNI PO MORJU IN SAMO 2 DNI PO ŽELEZNICI
Dodeljene so nam najboljše kabine. — Za-arajte prostor in pi-*	za vsa pojasnila na
^ tem pa še ni rečeno, da starejši | ljudje v splošnem ne bi smeli hodi-Si ti na gore. Kajti ravno starejše osebe bivanje v visokem gorovju prav dobro prenesejo in so tudi po povratku v nižino bolj zmožne za delo. Starejšim ljudem višin-j sko podnebje celo bolje ugaja kot morsko podnebje. Seveda se pa j ne smeš pretiravati. C*nt osveže-nja v suhem osvežujočem zraku nas včasih zapelje, da se lotimo stvari, ki jim naša narava ni več ^ kos, oziroma, ki niso vee zanjo. V, S začetku bivanja v gorah se moraš; ^ j ogibati tudi vetra in žarjenja. O
del v letargično stanje, tako zvano transo. Ko se je potem prebudil, je izjavil, da je eksperiment končan. Profesor Fukuraj je potem s člani komisije takoj odšel v bližnji kabinet, kjer so se razvile plošče. In glej, na drugi plošči je bila vidna zahtevana figura, isto-tako na peti, le šesta plošča je o-stala prazna. Vendar je brezd-vomen rezultat, da se je mediju v dveli slučajih posrečilo, predstavljano podobo s pomočjo volje
tal. način dihanja, izraz oči. Malo
v Berlinu so sestavili statistiko, za dijake je določil pruski dežel-vrednosti polagajmo na lntrast bit- kako živi jo oTrocl y n,.katerih
ja žil", na pogosto ponavljanje be- okrajih. 3S0 otrok
aed. na nesigurnost pri pisanju in na bojo po ravni črti. Zdravniki svarijo pred prehitro ugotovitvijo pijanosti in opozarjajo na dejstvo, da morejo biti znaki, ki so podobni pijanosti, povzročeni po raznfli boleznih boleznih, ki niso v nobeni zvezi z brezmernim uživanjem alkohola.
NAZNANILO.
v nekaterih ni >vet in je zaprosil državno mi-
v nekem pred-] nlstrstvo. naj v ta namen kakor mestju gre brez zajutreka v šolo. hitro mogoče nastavi strokovne 605 otrok ni imelo v tej zimi to- j zdravnike za telesne vaj". Na po-plega kosila. Število otrok. ki doben način |>ostopa že več nem-spijo vsak zase v lastni postelji, je škili mest. Mesto Gladbeck na javilo leset šol 7. 2*JS7. Z brati in primer je vpeljalo obvezno zdrav-eestrami skupaj je spalo 3605jniško preiskavo *za vse aktivne tc-otrok. z odraslimi skupaj 42*). Ne-dovadce in športnike. Kdor hoče zadostno oblečenih je bilo 1238 nastopiti pri tekmi itd., dobi start-otrok. V l(il slučajih je spalo 41 no izkaznico, podpisano od sport-do (» oseb v enem samem prostoru, i nega zdravnika —
trti maj 1 I
vania naznanjamo, da jih bo v'r;)j (.nako kratkem obiskal zast-opnik naše-' ga lista
Mr. Joe Černe
in ga obenem rojakom toplo priporočamo.	Uprava lista.
s primerno o-pomho — in pa od voditelja treniranja. Športnike preiščejo redim vsako leto trikrat in sieer pred začetkom treninga, na višku tre-
iz športnega sveta

SAKSER STATE BANK
82 Ccrtl&ndt Street	New York, K. Y.
I Tel Barclay 0380
ft ni, ki potrebujejo počitka, se v S začetku zdravljenja *ne smejo iz-fi^ postavljati direktnim žarkom soln-
§ea. Solnčne kopeli so za poznejši _ičas, ko si že navajen; sieer ti š? .spanec vzamejo. Vse to uvaždj. pa ti bo bivanje v gorab pravi blagoslov.
J
v 31 slučajih jih ^e bilo 7 do v Naročnikom v državi Pcnnsyl-	g ,	. . .,
J 1 00 slučajih » do 'J — m bilo zme-
V štirili slučajih je j spalo 9 do 12 oseb v eni sobi in eni
; kuhinji. V dveh sobah in eni ku-.ninga — tik pred ~prvo tekmo — . j h in j i je spalo v 15 slučajih 7 do P j in pa po končanih vajah. Tako oseb; enkrat je spalo 9 oseb sku- more biti voditelj treninga zme-paj v kleti. V 1 slučaju so spali raj poučen o zdravstvenem stanju štirje otroci skupaj v eni postelji, svojih gojencev. Ker pozna tudi
higienske predpise o načinu življenja. bo morebitna zdravstvena Hatcmo mleko in rab i tis. motenja takoj opazil. Ker jc
--startna izkaznica vpeljana za vse
Yr žurnalu ameriške medicinske športne panoge, bo imela obvezna
Ameriški konj "Golden Prince", ki je zmaga:! pri dirkah v Tijuana, Nižja Californija, ter iprinesel lastniku $108,900.
družbe poročajo trije zdravniki o posebnovrstnih poskusih. Neko žensko, ki je imela otroka pri prsih. so osvetljevali z višinskim soln-eem. Pred osvetljevanjem ni imelo mleko te ženske nobenesra učinka proti rahitidi, po osvetljevanju se je pa že majhna količina mleka izkazala kot izvrstno zdravilno sredstvo pri živalih, ki so imele angleško bolezen. Zdravniki opo-
zdravniška preiskava prav gotovo dobre uspehe.
Cepljenje prof i tuberkulozi.

S tem vprašanjem se je bavil tudi nemški državni zdravstveni svet. Izrekel se je za podrobno ek-sperimentelno preskušnjo posameznih vrst postopanja 11a široki minjajo pri tej priložnosti na dej- podlagi, ker so ugotovili, da do-stvo. da veruje tako osvetljevanje slej še nobeno postopanje ne nudi med dojenjem mater pred zgubo zajamčene učinkovitosti. Glede apna in fosfora, ki sicer telo v tej postopanj, ki pridejo živeči tuber-dobi redno oslabi in si obetajo od knlni Bacili v uporabo, je bil dr-nadaljnega osvetljevanja doječih žavni zdravstveni svet soglasnega žensk z umetno solnčno lučjo tudi mnenja, da je najbolje počakati še nadaljnih uspehov. Od dne do.na zaključke poskusov, ki jih dela-dne se nam zdravilna moč takih j0 na živalih, in da se Sele potem žarkov bolj odkriva.	j te skušnje prenesejo na ljudi
i :	--.....V - '•

GLAS NARODA, 5. APR. 1929
GAUCHO
'E O M A N
Za Glas Naroda priredil O. P.
Starokrajska porota«
--Nadaljevanje.--
47
Izredno izanimiva in temperamentna priča je Martin Žagar, pokojnikov brat, star 62 let. Svoje navedbe spremlja z najživahnej-šimi kretnjami:
— Nekaj denarja je imej rajnki vedno don»a. Kar je dobil za le.s, ni dal v hranilnico. Kam ga je dajal, ne vem. Z domačini se ni dobro razumel. Jaz kar nisem hodil blizu, la tudi njegove žene ni-
sem nikdar zmerjal. Ne mara pa je zaprl svoje oči pred zaxecim bledom me ker meni da sem jgz ^^
Pravil mi je pokojni, da
(Na d a 1 je v an je.)
je rekla deklica nežno. — Ali
—	<''e bi le hoteli iti z menoj! nočete \*»aj |>wkusitif
—	S to roko? Vidim, da je že črna!
Stresel je ter odšel proti vratom, katera je odklenil. Nizek je bil njegov priklon, k
v njenih. Nato, kot moč, ki umira na svojih lastnih nogah ter se si- gnntaj
li, da najde svoj la*tni grob, je odšel počasi po prazmrm koridorju -je žeca v je(J zamešala stru. k stranskim stopnjicam. po katerih je bil prišel.	!peno Ameriko in da mu je iz gole
ze
ste verjeli, bolj boste prizanesljivi z njo, ki je dobra krščanska ženica. Culi ste, da je res zbolela
.	.	in bila je v norišnici, pa se tudi
va k! ga ima proti meni! pripomni tam ni izdaIa ker w ^	^
obdolženka napram priči.	'bi bila ona storilka. Ce je ona res
—	Kaj pravite, priča, koga dol- j preprosta kmetica, bi zdavnaj o-ljudje? vpraša predsednik. !mafrala pod pezo prei>kave. Ce w
Pravijo, da so ga domači sa- pa bila ^ prprLsana, bi pa deja.
nje drugače zasnovala in izvršila.
, „	— Po zakonu ste dolžni soditi
star, majhen, plešast, n iglnšoi kot po5teni drfavlj,nif upogtevajoi,
mozicek.	i , ,	..
.	.	j dokaze, soditi boste morali tako
-	Rajnki m, Je pravil, da je da ^ baste 1; za„ovarjati ^
ležal veas, v his,, pa ga je nekdo Rogom in vestjo. Ne sklicujem se ponoči hotel za noge ven vleč,. Po- na obtoženkino slaboumnost. Potem je h oh spat v hlev. Takole mi trditi morate vpra5anje	Jvo_ je pravil nekoč, zraven pa nisem ma> da je ona storiIka_
mi.
Priča ^fatija Šivec je 84 let


bil : ''Zona mi je rekla, da bo že | Vsak najmanjši dvom pa izklju-
Nepoznano G.uchu ,-a je osveteželjni^oo«« Se vedno fatal z hudobije večkrat ^iU '^nj, CtZ »"ie^»TiT^'0bs0db0- Apeliram -
• - • --------1	V,	' . .	I pojenje in vašo vest! Upam, da
Sam sem jo cul ne-1 hodo otroci
revolverjem Huiza. Se<laj se je obrnil general na stran«ke ceste me- ko ^ sam kuha, Ve-krat mj sta. Malo je slutil, da je njegova žrtev še vedno v k«i umorjenega imU	^ svojih doma(,ih
ulcaIl,a-	.	..	boji, ker ko ga že dvakrat napadli.
— Quito, moj dobri ponij, jaz te moram najti za najino zadnjo Pripomin,jal pa jc da ima sok;.
^kirpon ježo! - je mrmral bandrt, ko je sel k hlevom za trgom. Nje- rQ ^ motiko da ^ ^ braniI gov konj .k, ljubeznjivo prhal, ko se mu je približal gospodar. Po-	w bUa moža najraje s ila
gladil ga je ljubeznjivo po grivi na hrbta. Se nikdar se mu ni zd«-'pod fcuratforja ia se nobena žival tako človeška in življenje samo tako sladko kot v najvišjem trenutku jada.
(faudlio je slišal glasove delavcev v hlevu. On ni smel pojasnili ričesar, videti nikogar, če hoče obdržati svojo strogo voljo do tega dejanja samouničenja, ki je stalo preti njun
—	Žalca j pa ni nič dal družini!
—	Saj so imeli zemljo za kmetovanje.
—	Kako je bilo takrat, ko so
„, „.,.,,,	,	•	'va-s prišli klicat k pokojnemu bra-
Skoc:: je v sedlo, ]>o obupnem iiaporu, da ga spravi na svoje
iae#4to, ne da bi pomazal ljubljenega iwmija s .wojo omadeževano t m m. -	,
. ' . . . , : . . . . , , . .	,	— Takoj sem se odpravi] t akaj
krvjo. Nie vec 111 radoval, ko je i»oeasi povedel konja ven na trg. - , ,	' 1	J
,,	.... , . , , • i- + Ar ♦ - i in ob bnatu podstrešju našel
hyksen na;por in trpljenje, da je dosegel svoj cilj, to Mesto čudo- . t . . . .	,, , ,
....	,	obdolzensko. ki je tam klečala
vitih bogus t e\	i^R I	U,
le matral."	1V,	. , . .....
. w . J .bodo otroci objeli svojo	iskreno koe, kosem sel mimo hiše da je re- i- ui- „ -r,- ,
, 1 jijubijeno mater. Ti otroei	111 vasa
Kla: Se premalo smo te tenli i- - , , • •	- ,
' i i m V0:sf j., pravi, <la se krivica ni dokazala in da je obtoženka	nedolž-
I na, to vam ukazuje, da rečete :
ne
Preden so se porotniki podali k posvetovanju, jim je predsednik senata še razložil, da temelji, ob-
Ivljub temu pa ga je sedaj zapuščal, re\niejši vsake stvari na
svečo. Rekel sem ji: " Prekleta I j^ ©bdolženka usodno noč ,svinja, ti si tako naredila z mojim
te bomo še bolj."
—	Tega nisem rekla! — vpade o bdolženka
—	.Jaz sem pa to prisegel, pa ie gmali! — jo odseka stari Matija »S i vec.
Priča Tone Novak omenja, da *	,	-
. f.	...	i toznica predvsem na indicih, ne pa
mu je Žagar nekoč opisoval doma-' i .	. , , .	.. .
,	.	. 1	na dokazih, saj obtožene ni nihče
ce razmere m sumil zeno, da ie ,
,	. . *	, , .'	J videl pri umoru. Pojasnil iim je
enkrat najela fante, da bi ga nate- .	.	. .
-i , - ' , , . . tudi vprašanje, za katero se mora-pli. \ eekrat je dejal, da si živ-,. ,, ....	.	,
t	.	. , ,	1 jo odloeiti s svojo prevdarnostio.
ljenja ni svest. Bil je zelo stedhiv.l n . .	.. . .
„ „ .„ .	v, ,	I Porotniki so se posvetovali tri
s.Priča Anton Skraba zatrjuje, da I-
svetu, kot zadnji berač, katerega ie oprostil šele pred	par urami! . , . , v ,
t i • ■	ibratom. zdaj bos pa hudič še baito
Naenkrat i»a >e eul placec krik od zgoraj:	» '	,*'
' . , . „ , . ...	zazsral ! ■ .... Ona ie kar mnl^nln
— Gaucho mio. Gancho nno! Za>kaj me zapu.seas?
Njegova glava je bila jrovešena na i»rsa. Sedaj pa je dvignil oči ter srečal vizijo majhne Chaquite, ki je tolkla z rokama ob špansko ograjo okna.
iSanehez jo je zaklenil in njena kazen za delo. kat-ero je igrala v njegovi obsodbi, bo ta tragična ločitev, ko bo od jahal proč.
Skoro nezavestno j« ustavil Gaucho konja pod o-knom. Njene
zažgal Ona je kar molčala.
— Morda se vas je bala. ker ni nič rekla.
J — O, saj bi jo bil jaz Ž5her udaril. Spodaj sem punco res klof-nil.
) — Ali je bila obdolžsnka raz-
• . -t .	, • - j-,,	i -• a.	hurjena, ko ste prišli na podstre-
t repa! nice so bile o rose ne s solzami in 1 haqurta je stezala svoji tre-	l."
aoči so roki proti njemu:	S*'e	v	.
rr- ■ , -	.	r. . . . -a,! it • — Kar zdela je predse in« dr-
— n jahaš p rov < mene, Gaucho mro! — jc stokala. — \ zemi	.	I	J 1
ZHlfi SV6C0
mo s seboj. Vedno bom nežna o<l sedaj naprej. Le tvojih ustnic sem
brata
ihtenje, ki je trgalo srce
| — Kaj pa. če je vašega kakšen ropar?
j —- Ne, ne, zakaj pa je ona tako hitro našla denarnico?
Z roko odločro zamahne pred
se Hploh kdaj dotaknila ! . . . Oh !
Njen glas se je izgubil v patetično bandiiske*.™ glavarja.
Kaj naj reče? Doli na trgu je videl premikati se postave. V veliki hiši so nadaljevali muzikanti s svojimi pojwvkami, ki pa so postajale vedno bolj prešerne in razuzdane. Sempatam je prekinil seboj Martin Žagar, ko je končano zvok razbitega stekla ali kake j»osode veselo Čebljanje glasov. j njegovo zaslišanje in srdito pogle-Prav tako zabavo bi Gaucho tako zelo ljubil — še predno eno da svojo svakinjo ter se vsede za-uro! Sedaj pa, ko je prišel notranji glas vesli, je zaprl svoja ušesa daj na klop. vsemu, kar je bilo verndo za njegovo srce.	J
— Chaquita mia ! — jo je za-klical nato nežno. — Poslušaj, ma- X™^?'1 pogojnikov .sin Allton la ljubezenska ptieica! Nik<lo ne more kdaj vzeti tvojega mesta v Za"ar in pripoveduje, da je bil mojem srcu! Ti si bila zame kot. perot orla, ki ga dvigne" v solnčne	^	ra(i ^lobro živel,
vifiavse. Sedaj pa moram odfmtovati! Pred menoj je še ne-izhojena Ko	Tone ,star lot'
pot. Noben |>otnik je ni še nikdar opisal... To jc dolgo in temno neko^ tako neusmiljeno potla-potovanje. Adios1	,eil, da mu je pokvaril desno nogo.
Njegov obraz je bil moker od solza in njegov obraz je postal Ko mu Prpdsednik P^aže denar-s^abeji«, ko je sklonil svojo ^lavo. S svojo desno roko je pocukal nieo' Tone sPozna za materino Quita in }>onij se je pokoril signalu tier se odstranil na desno, s po- in Pravi> je sam večkrat dal giebnimi koraki. Celo konj je očividno slutil namen tega potova- materi braniti kak fetotak. Oni
bankovec, ki je krvav, je sam zaslužil v Ljubljani.
—	Zakaj pa se je oče vedno o-borožil, da bi se branil ponoči?
—	Ni res, sekiro je vzel k sebi na podstrešje, ker ni pustil, da bi jo mi rabili.
—	Martin Žagar— pravi predsednik — vi ste najprej rekli, da je Tone umoril očeta.
—	Ne, nisem rekel — odločno zanika Martin.
—	Da.res je rekel! hitro pristavi hčerka Tončka.
—	Martin, zakaj ste pa ženo obdolžili?
—	Ker je hodila okoli njega! Predsednik prečita zapisnik
[mlajše hčere Ane "Oče je že pred
nja.
Z okna, za katerim pa je bila zaprta, pa je kričala, Chaquita na fanatičen način. Ona mu ni mogla slediti. -Sedaj jo je pričelo daviti in velika tema se je razširila krog nje.
— Dios, da se mogel jaiz vrjeti tem teipeem! — je mrmral Gaucho, ki je zasledoval svojo samotno pot po tihiJi in sainoftnili ulicah.
Veliko razburjenje je nastalo krog trga, ko je zaklical Sanchez £>kozi vrata sobe,
— Chaquita noče odgovoriti, — je mrmral, prebujen iz svojega spanja. — Gaucho ji je gotovo odpustil ter jo tspustil ven.
IVcveč. zmeden, da bi zapazil, da je on sani odprl zapah je zaloputnil vrata ter obrnil še enkrat ključ. Pohitel je hitro navzdol, da i>e pridruži še enkrat veliki masi jezdecev pred hišo.
Na kojije. na konje, tovariši! — je klical Lupo, konečno vesel. — Mi gremo v Hudičev kanjon, da se borimo za. nalšim Gau-
chom! Čete Ririza prihajajo. Borili se bomo ž njimi, predno bodo 'ieti-nekoč pobil materi vso posodo.
Tz gole samogoltnosti je nekoč zakopal svinjsko meso, da bi ga sam pojedel."
Mnenje izvedenea dr. Koširja glede bankovca navaja da je krvava lisa tako majhna, da se ne more ugotoviti, če izvira od človeške krvi.
Orožnika Klemene in Vričko trdita kot priči, da je obdolženka na podstrešju le simulirala in navidezno iskala moževo denarnico,
odkorakati skozi iprelaz. Naprej!:
Udarjanje dveh tisoč konjskih kopit ter hripavi bojni 'kriki tolpe so predramili Chaquito iz njene omedlevice. Ona ni mogla povedati, kako dolgo časa je ležala v temnem kotu poleg okna. Dvignila se je okorenek) ter ipohit-ela, da ij)Ogleda skozi okno.
—	Moj Gaucho je odšel — za vedno'. — je 'zastokala. Nato pa je ozrla na zapuščeni trg, sedaj jnedlo razsvetljen od pozne mesečine. Pod njo so bili glasovi, a oddaljeni, ki so dajali razna povelja.
—	Podrite-vrata kleti t^r prinesite ven puške! — je slišala glas generala Roeoso. — Mi bomo pripravljeni, da sprejmemo generalnega govemerja!... Pošljite petdeset stražnikov, da ujamejo tega morilnega psa, Gaueha!
Deklica jc mogla le uganiti v»zrok te nenadne izpramembe dogodkov.
Gaueho jo je zapustil, vzel zaklad, katerega je is&al ter prepustil mesto usmiljen ost i prejšnjih zavojevalcev.
—	Kako je mogel ravnati z menoj tako kruto?! — je kričala ter se vrgla na prostorni divan. Solze so ji prišle vroče ter so naj-prvo tekle obilno. Konečno pa se je izjokala do izčrpanja, zadremala ter sanjala o svojenn ljubimcu, ki se nahaja sedaj najbrž v objemu one deklice z zagonetnimi očmi.
Ko se je ta ura vlekla naprej, je prihajal Gaucho vedno bolj in bolj pod čar skrivnostne ženske. Ta čar pa ni imel nobenega opravka a strastjo ljubezni, »katere sta bila deležna skupaj.

T . '	a. V
S'. '
-"„ ..V

vezi >
glasno jadikovala in navidezno jokala. Tudi orožnik Klemec meni. da je obdolženka samo kričala, dočim je hči zares jokala. Pri teh trditvah jame obdolženka na glas ihteti.
Predsednik prebere zdraniški zapisnik, da je bila obdolženka v preiskavi nekaj časa zelo čudna in mislili, so, da je morda blazna. Dali so jo na opazovalnico, kjer je kmalu okrevala. Opaziti je bilo spočetka potrtost in večkrat je tajno ihtela. Zdravniki jo smatrajo za psihopatinjo, ki je zbolela na zaporni psihozi, dočim je simuliranje popolnoma izključeno.
Porotnikom je stavil senat samo 1 vprašanje ali je Ivana Žagarje-va kriva zločina zavratnega umora svojega moža.
Državni ptavdnik je v temperamentnem govoru navajal, da so razprave te vrste, da bi ženska sedela na zatožni klopi zaradi umora, z To redki. Menda leta 1023. je bil zadnji tak primer, ko je žena moža ubila s sekiro. Tokratni nmor je še hujši. Obtoženka vse taji. Potek razprave sili k zaključku, da je umora kriva edino obtoženka. V prvi vrsti je dokazano, je rajnki umri zaradi udarca s koso. To se je menda zgodilo v spanju, kajti sicer bi se rajnki branil, pa ni bilo nobenega znamenja kake borbe. V drugi vrsti pravijo, da je imel rajnki pri sebi denar. Če je tudi del denarja zapravil, ga je vendar nekaj še moral iineti. Tretje, brez dvoma je to, da je rajnki živel z družino v večnih prepirih in da je žena moža naravnost sovražila.
Zagovornik dr. Krejči je iz zamršenili razmer Žagarjeve družine in nekaterih protislovij v potekul preiskave spretno izbral mnoge momente v prilog nekrivdi obtoženke. Pred vami. gg. porotniki — je izvajal zagovornik — se je danes vršil proces, kakršnega še nisem videl. Mnogo truda in dela je bilo, a vse je postalo — nepojasnjeno. Da bi jaz vedel, da so gi.vorile priče neresnico, bi čakal, da se odpre nebo in jame padati žveplo. Nasprotno pa ne morem nikogar dolžiti krivega pričevanja. V dveh sklenjenih vrstah so prišle priče, razdeljene v dva tabora. Nihče pa ni videl, da bi bila ta žena umorila svojega moža.
Na pričevanja se pač ne boste kajti po kratkem iskanju se je ne-'mogli ozirati. Prepričati se mo-nadoma sklonila in jo pobrala. jrate, da vodi en tabor prič pokoj-Priča Anton Žagar, 62 letni pomnikov brat. Ne da bi jokal nad sestnik in sosed Žagarjevih, opi- bratovo smrtjo, še preden ga je suje pokojnika kot čudaka. Doma j videl, je vrgel prvi kamen v sina je razsajal, tepel družino, melal pokojnega, češ, da ga je ta hudič za otroki vile in sekiro. Priča jc spravil na oni svet. Ko so priče prepričan, da je bil pokojni ve' dejale, da brata ni bilo doma. pa kriv kakor družina.	je to očital ženi na grd način. On
Priča Marija Šteblajeva pravi, je spravil preiskavo v nepravi tir. da ji je rajnki nekoč pripoveloval :j Obdolženka stoji pred vami ne-"Žena mi je kuhala čemerlko, da kriva, pobožna, poštena žena, ki je bi kmalu umrl. Nekoe me bodo vzgojila toliko otrok in jih poste-ubili.	no vzgojila. Če stoji pred vami
— Tako pričuje zaradi sovrašt-j zlobnež in -jjrSsega, mu pae ne bo-
,	_ . „ j:JLl'i St^	* . ....
6. aprila:
Albert Ballln Hamburg. Cherbour* Conte Bianuunono. Napoli. Geno-
10.	aprila:
&lauretan!a. Cherbourg Leviathan. Cherbourg
11.	aprila:
Muenchen. Boulogne Sur Mer. Bremen
12- aprila:
New Amsterdam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam
Homeric. Cherbourg Rcxna. Napoli. Genova 13. aprila:
Mlnaewaska. Cherbourg St. I^ouis. llatnliunc. Cherbourg President Harding. Cherbourg. Bremen
15. aprila:
Reliance Cherbourg. Hamburg Berlin. Cherbourg. Bremen 17. aprila:
Aquitania. Cherbourg Karlsruhe. Boulogne Sur Mer. Bremen
President Roosevelt. Cherbourg. Bremen
19.	aprila:
Veendam. Boulogne Sur Mer. F jt-terdam
lie de France. Havre
Majestic. Cherbouric
Lapland. Cherbourg. Ant*- rpen
20.	aprila :
New York. Cherbourg. iamburg Conte Grande, Napoli Genova
23.	aprila-
Coiumbus, Cherbou' ,, Bremen
24.	aprila: Berengaria, Cher' >unr
George Washing- ,n. Cherbourg. Bre-} men
25.	aprila:
Stuttgart. F ulogne Sur Mer. Bremen
26.	apriia:
Statend n. Boulogne, Sur Mer. Rotterdam. Prvič). Naš ixlet. Paris. Havre Olympic. Cherbourg Pennland. Cherbourg Antwerpen Augustus. Napoli. Genova
J. četrt ure. Publika je medtem postala že skrajno nestrpna. Ner-voznast je bila na višku, ko .so s> ob 22.30 porotniki počasi zopet vračali v dvorano. Njih prvomot-nik je ob grobni tišini v.se dvorane prečital pravdorek:
— Porotniki so po svoji prisegi in vesti na stavljeno vprašanje od-j govorili glede krivde Ivane Za- j garjeve s š«\stiini glasov5 da, s še-, stimi ne. Torej: ne!	'
Publika je ta pravdorek sprejela s precej živahnim odobravanjem. Takoj nato je predsednik senata razglasi] oprostilno sodbo. Obtoženka in njena hči sta se z dvignjenimi rokami zahvalili porotnikom. Publika je nato natrlo zapuščala avditorij. Ivana Zagar-jeva pa se je še zahvalila zagovorniku in se v spremstvu svojih o-trok zopet odpravila v svobodo.
Še tekom poznega večera se je rezultat današnje porotno razprave razznal po ljubljanskih javnih lokalih. Smrt Antona Žagarja pa ostane še nadalje zagonetka.
R DNI PREKO OCEANA
Najkrajia in najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih parnikih: ]
lie de France 19. apr.; 10. maja Paris 26. aprila; 15 maja. France 3. maja; 24. maja.
rOb Peinoči.)
NajkrajSa pot po železnici. Vsakdo je v posebni kabini 2 vsemi modernimi udobnosti — Pijana in slavna! francoska kuhinja. Izredno nizke cene.
Vprašajte kateregakoli pooblaščenega agenta, ali
FRENCH LINE
19 STATE STREET NEW YORK. N. Y.
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
Slovenic Publishing Co.
82 Cortlandt Street New York, N. Y.
MOLITVENIXI:
tfaHJ* VazttBjftf
t platno te*aa«
T ti no platno .............-1-i®
t nanje venno ..............1J#
v fino nanj« tmno ••«-•»•.•1.79
Kajaki flaMTi:
v platno vesano ...«n»n..LN
v dno platno vesa.no ........Lil
v usnja vesano ............1.M
t fino nanj« Tesano ........LH
BfaUndnte:
v platno Tesano	-M
t fino platno Tezano ......1.20
t nanje Tesano ..... .........1.69
t fino nanje Tesano ........1M
Svete Ura (s debelimi Črtami) :
t platno Tesano ............ JA
v fino platno Tesano ..< ......13«
v fino nanje Tea. ............119
Neben Nai Dom:
T platno Tezano ........... —
t usnje Tesano.............. LM
t fino nanje Tesano ••••••*«. JLM
&Tiiko srca ml*t
t platno Tezano .............-80
T celoid vezano .............1.20
v fino nanje Tea. ... ....... LM
Hrvatski Molitveniki:
Utjefaa starosti, fina vez. ........1.—
najfinejša vez .... ..........1.G0
Slava Bojni r mir ljudem, fina vez 1.50
najfinejS- -vez ..............1.60
ZTontec nebeški, t platno ...... -80
fina vez .................... 1.—
Vienae, najfinejša vez ..........1.60
Angleški molitveniki:
(Za mladina) (Wi Prajerbeek:
t barvaste platnice h—■■ ....JI
v belo kost Tesano.........m
Ser of Hetres:
▼ nuje vesano	.71
Key of Heaven:
v najfinejše nsnje 06
Kep ef Heaves:
i dno nanje vena*
Child's Prayerbook: Catholic Pocket Manual:
t fino nanje vesano..........LS«
Ive Marta:
t fino nanje vesano ...»
POUČNE KNJIGE:
Ibecednik slovenski ............ .25
%ngle6ka slovenska berila ......1.H
(Dr. Kern) imerlka In Amerikanel (Trunk) I.— ingeljska služba ali nauk kake se
naj streže k sv. mati ........ .li
4ngie£ko-slov. in slov. angL slovar Ji
Bol nalezljivim boleznim .........71
Cerkniško jezero................1.20
Domači iivinozdravnik, trd. vez. .. 1.60 Domači iivinozdravnik, broš. .... 1.25 Domači zdravnik po Knaipa
brofilrano ...................1.26
Govedoreja ..................... Lfi
Gospodinjstvo ...................1.—
Jugoslavija, ^lelik 1. svesek.....166
2. svesek. 1—2 snopič ......lit
Kubična računiea, — pe meterskl
sssrl ...............-........76
Kletarstvo (Skalicky).......... 2.M
Kratka srbska gramatika ....... Ji
Knjiga o lepem vedenja.
Trdo Tezano .......................Lit
Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov .............. JM
Kako se postane državljan Z. D. JU Kako se postane ameriški državljan .15 Knjiga o dostojnem vedenja .... Ji
Kat. Katekizem...................60
Mati: Materinstvo .............1.—
Mlekarstvo ..................— L-
ffladenlčem (Jeglič) L sv....... JI
n. sv....... J3
Nemško-angleški tolmač .........L40
Največji spisoTnlk Ijnbavnlb pisem Ji Najboljša slov. Kuharica, 60S str.
lepo vez. (Kalinsek) ..........5.—
Nasveti za hišo in dom, trd. vez. 1.— Nade gobe, s slikami Navodila sa aposnavanje užitnih In strupenin gob ...........................IM
Nemščina brez učitelja —t
1.	del .................... Ji
2.	del ......................36
Nemško slovensko slovar .......1«—
Slovensko nemški slovar ........ JO
Ojačen beton ........................Ji
Obrtno knjigovodstvo ............2J»0
Perotninarstvo, trd. vez. ........1.80
Perotninarstvo, brofi. .*........ 1.50
Prva čitanka. Tea. ........... .71
Prva pomoč, Dr. M. Bus........1.—
Naročilom je prUoKH denar, bp disi v gotovini, Money Order al* poštne znamke po 1 al S centa, č* pošljete gotovino, rekomandiraji* pismo.
Ne naročajte knjig, kaitrih ni • Msits.
Knjige potUjam* poitrtnp preate
"GLAS NARODA"
SS Oorttudt 81, Piv Tori
27. aorila:
Deutschland. Cherbounr. Hamburg 11 innetonka. Cberbvurg 30. aprila:
America.. Cherbourg. Bremen
1.	maja: Muuretanla, Cherbourg
2.	maja:
Dresden. Cherboura. Premen
3.	mala:
France. Havre Vulcanla. Tr»t Homeric. Cherbourjc Hvndam. Boulogne Sur M«r. Rotterdam
4.	mala:
Belsenl nd Cherbourg. Antwerpen 11 inn> ahda, Buulofcne Sur Mer Har urjf. Cherbour*. Hamburg L' lathan. Cherbourg a <aja:
.uilania. Cherbourg President Harding. Cherbourg. Bremen
9.	maja:
Muenchen. Boulogna Sur Mer. Bremen
Berlin, Cherbourg. Bremen
10.	maja:
lie de France. Havre. (Glavni pomladanski izlet.)
Rotterdam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam
Majestic. Cherbourg Arabic. Cherbourr Ant**n*n Karlsruhe. Boulogne Sur M^r. Bremen
Republic. Cherbourg. Bremen
11.	maja: Mtnnewaska Cherbourg
Albert. Ballia. Cherbourg. Hamburg
Conte Blancamano. Napoli. Genova 13. maja:
Reliance. Cherbourg. Hamburg 15. maja:
Paris. Havre Berenraria. Cherbourg President Roosevelt. Cherbourg. Bremen
17.	miU:
New Amsterdam. Boulogne Sur M^r, Rotterdam
Olympic*. Cherbourg I^pland. Cherbourg. A n Iwrrpen Minnesota. Boulogne Sur Mer Columbus. Cherbourg. B-emen Roma. NapoH. Genova
18.	mala:
St. Louis. Cherbourg, Hamburg
22.	mala:
Presidente Wlson. Trst (Ixlet) Mauretania. Cherbourg Georpe Washington. Cherbourg. Bremen
23.	maja:
Stuttgart. Boulogne Sur Mer. Bremen
24.	mala:
France, tlavro
Veendam, Boulogne Sur Mer. Rotterdam
Homeric. Cherbourg
Pennland. Cherbourg. Antwerpen
25.	mala: Minnetonka. Cherbourg
New York. Cherbourg, Hamburg
Leviathan. Cherbourg
Conte GraJide. Napoli. Genova
29.	mala: Aquitania. Cherbourg America. Cherbourg. Bremen
30.	mala:
Cleveland, Cherbourg. TTnmburg Dresden. Cherbourg. Bremen
31.	mala:
He de France. Havre (Iiletl Statendam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam
Augustus. Napoli, Genova, M. lunlla;
Paris. Havre (IZLET)
S6. julija:
' lie de France, Havre (IZLET)
Kako 5£ potuje ▼ stari kraj in nazai v Ameriko.
Kdor je namenjen potovati v sta« ri kraj, je potrebno, da je poučen a potnih listih, prtljagi in drugih stvareh. Vsled na5e dolgoletne ia-kufinje Tam ml samoremo dati najboljša pojasnila ln priporočam* vedno Ie prvovrstne brsopanJke.
Tudi nedržavljanl aamorejo potovati t stari kraj, toda preekrbetl A morajo dovoljenje all permit la Waahingtona. bodisi ca eno teto ali i mesecev in se mora delati prošnje vsaj en mesec pred od potovanjem in to naravnost t Washington. D. O* na generalnega naselnUkega kon»t aarja.
Glasom odredbe, ki je stopila v veljavo 31. julija 1026 se nikomur Teč ne pošlje permit po pošti, ampak ga mora Iti iskat vsak prosilec oeeb> no, bodisi v najbllljl naaelnljOd u-rad ali pa ga dobi t New Torku pred od potovanjem, kakor kdo T prošnji zaprosi. Kdor potuje ven bres dovoljenja, potuje na svojo lastni odgovornost.
KAKO DOBITI 8YOJCS IZ ŠTABE GA KRAJA
Od prvega julija je v reljarl n* va ameriška priseljeniška postara. Glasom te postave samorejo ameriški državljani dohiti svoje ienS ln neporočene otroke izpod 21. leta ter ameriške državljanke svoja mole s katerimi so bile pred 1. junijem 1928. leta poročene, Izven kvota.
Jugoslovanska kvota snaia Be t*» dno 071 priseljencev letno. Do po* loTice te kvote so upravičeni sta* riši ameriških driavljanov, moflje amerlSklh državljank, ki so se po 1. junija 1928. leta porofiU ln po> ljedelcl, oziroma iene in neporočeni otroci izpod 21. leta onih na> državljanov, ki ao bili postavne pripuSčenl t to deželo za stalno bL Tanje tn. Vsi ti imajo prednost v kvoti, od ostalih sorodnikov, kakor: bratov, sester, nečakov, neča> klnj itd., ki spadajo v kvoto brea vsake prednosti t isti, pa se u4 sprejema nikaklh proflenj sa iat rlkansks rinejo.
STATE BANK