Postava, veljavna za Kranjsko, ) kako naj se vravna napravljanje, zderževanje in otoiskovanje javnih Ijudskih šol. I. oddelek. Kako se napravljajo in zderžujejo javne ljudske šole. §. 1. Javna Ijudska šola se mora povsod napraviti tam, kjer biva v vasi ali v več vaseh, selih ali posameznib hišah eno uro na okoli, po petletnem poprečnem računu več ko 40 otrok, ki morajo čez pol milje dalječ hoditi v šolo (§. 59. derž. postave 14. maja 1869). §. 2. Ako so v tej daljavi krajne razmere take, da občasno ali stanovitno prihod do šole močno opovirajo ali obtežujejo, naj se izpostavi podučitelj tiste šole vsaj v bolj neugodnem letnem času na primerno postajo, ali v najskrajnejšem slučaji naj bodi vsak teden dvakrat tje podučevat — Ta ekspozitura ali izpostavljena štacija je obstojni del tiste šole, kjer je dotični podučitelj vmeščen. §. 3. Kakor hitro pa tisti, kteri napravlja in zderžuje tako šolo, zmore to napravo, naj se napravi mesto te ekspoziture ali izpostavljene šole samostojna šola. §. 4. Kolikor je mogoče, je treba tudi na to gledati, da se v ljudnatih krajih namešane šole po spolu ločijo in se napravijo posebne dekliške šole. To se pa mora povsod tam narediti, kjer je več kakor šest učiteljev postavno (§. 11. derž. post. 14. maja 1869. leta) potreba vmestiti. §. 5. V vsakem šolskem okraji naj se napravi najmanj ena meščanska šola. §. 6. Šolske oblasti naj čuvajo nad tem, da sc napravijo potrebne ljudske šole brcz nepotrebnega odloga (§§. 1, 5, 12) tain, kjer jib še ni, vendar z ozirom na zmožnost tistih, ki za šolo skladajo, in da se nterdijo vsi pogoji njih terdnega in vspešnega obstanka. §. 7. Vse okoliščine, ki so merodajavne pri napravi in vredb šol, naj določi komisija s privzetjem vseh vdeležencev, in ako je treba, tudi s posebnim ogledom; komisijski protokol je podlaga daljnih razsodeb. §. 8. Nikdar se ne sme privoliti, da bi se ljudske šole množile na škodo namenu ugodne vredbe in vspešnega nadaljevanja (§§. 1,5, 12) potrebnih šol. *) ,,Tov." prinaša solsko postavo, kakor jc obctal. To pa storimo ravno sedaj, ko ni dobiti postave pri knjigoteržcib, in se bode berž ko ne v tem, kar se tiče šolnine, nckaj predrugačila. §. 9. Vsaka javna šola ima svoj šolski kraj, h kteremu spadajo všolane vasi, deli od vasi ali biše. Za meje šolskih krajev naj se jemljejo občinski (soseskini), oziroma podobčinski kraji, ako ne kaže šolskega obiskovanja zlajšati s tem, da se všolajo posamezni občinski deli v šolo sosedne občine. §. 10. Všolanje ima ta narncn, da se vsi otroci, ki stanujejo v šolskem kraji, in so dolžni v šolo hoditi, morejo v šolo sprejeti iu se podučevanja pravilno vdeleževati. §. 11. Otroci, ki stanujejo zunaj šolskega kraja, se le v šolo jemljejo, ako zavoljo tega šola ni prcnapolnjena. Ilavno to velja za tiste otroke, ki še niso spolnili 6. leta, kterim pa je vendar krajna šolska oblast privolila, da smejo v šolo hoditi. §. 12. Šola, ktera je bila že pet let prisiljena, veče število svojih letnih stopinj ali razredov ločiti v vstrične razrede, se ima po preteku tega časa ločiti v dve šoli. §. 13. Določbe o kakovosti šolskih poslopij in njenih delov, kakor tudi o potrebni šolski opravi ustanovlja minister za bogofastje in uk dogovorno z deželno šolsko oblastjo z ukazom. Tako isto se uravnava način, kako naj tehnični organi politiških uradov ali deželnega zastopa sodelujejo, kedar odobrujejo in izpeljujejo stavbine čerteže, kedar oskerbujejo šolsko opravo, kedar nadzorujejo, ali so poslopja in njih oprava v takem stanu, da namenu vstrezajo. §. 14. Krajna šolska oblast — in oziroma na raeščanske šole okrajna šolska oblast določuje, koliko se sme potrošiti za kurjavo, svečavo in snaženje šolskih sob (izb), ter za vsako šolo po prostoru, kubičnem obsegu in legi ustanovi najmanjši znesek tako, da se manj ne sme potrošiti. §. 15. Za podučevanje dcčkov, bodi si da so v posebnih razredih ali združeni z dekleti, smejo se ženske jeinati le za perva štiri leta. §. 16. Obstoječa javna šola se sme z dovoljenjem deželne šolske oblasti le takrat odpraviti, kedar ne spada med potrebne šole. (§§. 1, 5, 12.) II. oddelek. 0 obiskovanji javnih ljudskih šol. §. 17. Dolžnost v šolo hoditi se začenja po navadi po spolnjenem 6. letu in traja po navadi do spolnjenega 12., v mestih in torgih s triin štirirazrednimi šolami pa do spolnjenega 14. leta. Oziroma na posebne krajne okolščine, na podnebje more tudi okrajna šolska oblast izjemno dovoliti, da se začenja dolžnost v šolo hoditi še lo s spolnjenim 7. ali 8. letom. Ravno tako lahko dovoli okrajna šolska oblast odpust iz šole v mestih in tergih tistim otrokom, ki so spolnili 12. leto in se predmetov ljudske šole dobro naučili. §. 18. Neposrednje pred začetkom šolskega leta naj krajna šolska oblast zapiše vse otroke šolskega kraja brez razločka verske spoznave in doraovinske pravice, kteri so v taki starosti, da so dolžni v šolo hoditi. Kdor otioka zapisovanju prikrije ali zastran njega kaj neresničnega pove, se kaznuje z 1 do 20 gld., ali če ne lnore plačati, z zaporom od 1 do 4 dni. §. 19. Otroci, kteri zavoljo duševne ali telesne bolehnosti ne morejo v javuo šolo boditi, in se podučujejo ali doma ali v zasebnih zavodih, ali so že na kakošni viši šoli, naj se zapišejo v posebni zapisnik, kteri se predloži nemudoma okrajni šolski oblasti. §. 20. Ravuo to velja od otrok, kteri delajo po fabrikah, pri obertnijstvu, v rudnikih, pri vezanji šote in se podučujejo v kaki fabriški šoli. §. 21. Okrajna šolska oblast hna pravico od takih okolščin, ktere otroke omenjene v §§. 19. in 20. oprostč obiskovanja javne ljudske šole, tirjati daljnih izkazov. §. 22. Ako niso otroci, zastran kterih vzroka za oproščenje ni (§§. 19. in 20.), v pervih štiinajstih dneh šolskega leta v javno šolo sprejeti, naj krajna šolska oblast stariše ali njih namestnike opominja na njihovo dolžnost. Ako ne pošljejo potem v treh dneh otroka v javno ljudsko šolo, zapadejo kazen od 1 do 5 gld., ako pa ne morejo plačati, naj se to spremeni v zapor največ do 24 ur. §. 23. Ako krajna šolska oblast zvč, da se je otrok, ki je dolžan v šolo hoditi, med šolskiin letom iz domačega v drug šolski kraj preselil, naj to naznani dotični krajni šolski oblasti. Ako pa zve, da se je tak otrok preselil iz drugega v doraač šolski kraj, naj ga potem zapiše v zapisnik med šolske otroke in naj se ravna po §§. 19. in 21. pričujoče postave. §. 24. Krajna šolska oblast pregleda vsakega pol meseca zapisnik zamud, kterega ima šolsko vodstvo predlagati, in ravna po okolščinah zoper stariše ali njihove namestnike. Ravna se pa tukaj ravno tako, kakor pri otroku, ki je dolžan v šolo hoditi, ter ni postavno oproščen, pa se je bilo vendar čisto opustilo, takega otroka poslati v javno ljudsko šolo (§. 22.). Šolske zamude, ako niso dostojno opravičene, so enake tem, ki niso nikakor pripuščene. §. 25. Kazen se nalaga do 10 gld., ali do dveh dni zapora, ako so stariši to storili iz dobičkarije. Ravno tako se kazen povekša, ako stariši in njih namestniki ponavljaje iz kaznilne zanikernosti otrok ne pošiljajo v šolo (§§. 22., 24.). V takem primerljeji sme se kazen nalagati do 20 gld., ali do štirih dni zapora. Ako taki stariši dobivajo podpore iz ubožne blagajnice ali iz 1* kakega drugega dobrodelnega zavoda, se more naravnati, da se jim to pri dotični gosposki za nekaj časa ali deloma utegne. §. 26. Lastniki fabrik, obertov, rudnikov, šotorczov, kteri ne priganjajo otrok pri njih delajočib k redneinu šolskcmu obiskovanju, pridejo v kazen napovedano v §§. 22., 24. in 25.; v takem slučaji se tudi po okolščinah more kazen trikrat povekšati. §. 27. Otroci, ki so dolžni v šolo hoditi, so zbrišejo še le taknit iz zapisuika, ako s spričalom javne šole dokažejo (§. 21. derž. postave 14. maja 1869 in §. 17. te postave), da so si pridobili najpotrebnejših vednosti. §. 28. Prinašati omenjenega spričala ni treba otrokom, kteri so v tem času na kakošni viši šoli, ia ktcri so po duhu in telesu zanesljivo taki, da ne morejo doscči namcna ljudske šole. §. 29. Stariši ali ujihovi namcstniki, kteri razen teh dveh primerijejev (§. 28.) otroke iz šole jemljejo, preden dobe spiičalo, zapadnjo ravno takim svarilom in kaznim, kakor so napovedane za zanikerno šolsko obiskovanje. Ravno tisto velja vlastuikoni fabrik, obertnij, rudnikov in šotorezov i. dr., kteri odvračujejo pri njih delajoče otroke od obiskovanja šol. §. 30. Kazni, omenjene v §§. 18., 22., 24., 26. in 29., nalaga v pervi stopinji okrajna šolska oblast. Ravna se tukaj po pravilih, ktcra uravnujejo preiskavo in razsojo pri prestopkih, za ktere se v splošnern kazenskem zakoniku Bi gledalo. §. 31. Pritožbe zoper razsodbe o tej reči, da namreč otroci niso začeli v šolo hoditi, ali da so jo slabo obiskovali, ali da so pred časom izostali, nimajo odložilne raoči, ako ne merijo zoper kaznilne sklepe. §. 32. Zoper staviše, ki so bili že večkrat kaznovani, pa vendar terdovratno ne spolnujojo svojih dolžnosti,' kar se tiče šolskega obiskovanja njihovih otrok, ravntl se tukaj po §§. 170. in 177. sploš. derž. zak. Lastuikom fabrik i dr. se more, ko pervikrat ponove prestopek, pravica odreči, da za šolo ugodne otroke jemljejo v svoje naprave. III. oddelck. Od stroškov za ljudske šole in pripomočkov k temu. §. 33. Šolski patronat (patronstvo), kteri je samo v postavi uterjen, naj z vsemi pravicami in dolžnostini, ki se ž njim sklepajo, odpade; satno tisti šolski patronati, ki se opirajo na druga imena, ostanejjo v veljavi. Dolžnost, ktero so imele poprejšnje grimtne gosposke kot take po ministerskem ukazu od 15. decembra 1848. leta, derž. zak. štev. 28., da so morale preskerbovati derva za kurjavo na ljudskih šolah, se tudi izrekuje za odpravljeno, kolikor je bila ta dolžnost samo v postavi uterjena. Meščanske šole napravljati in zderževati (§. 5) je skupna dolžnost vsacega šolskega okraja, napravljati in zderževati druge potrebne ljudske šole (§§. 1. in 12.) pa dolžnost šolske občine (šolskega okraja §. 9.), ki mora tedaj skerbeti za vse stvarne potrebe in za učiteljske plače. §. 34. Da se dela, ki iz tega piidejo, oskerbd, pomnoži se okrajna — oziroma krajna šolska oblast v tistih šolskih okrajih, kteri obsegajo več občin ali podobčin, in sicer perva (okrajna) za 8, poslednja za 2 moža, ki imajo razsodilni glas; voli jili pa predstojništvo pripadajočib občin ali podobčin iz volilcev za srenjske volitve opravičenih z nadpolovično večino glasov na šcst let; delo opravljajo brezplačno. §. 35. Ako je pa šolski okraj iz ene same občine ali podobčine, opravlja opravila v §. 33. imenovana enako drugim srenjskim opravilom, srenjski zastop in njegovi izverševalni uradniki. §. 36. Kolikor postava ali pogodba razen šolske občine tudi druge osebe ali druge skupščine zavezuje, da plačujejo ali pripomagajo za stvarne potrebe ali za učiteljsko plačo na kaki ljudski šoli, naj tudi za naprej vse ostane, kakor je bilo. Ravno to veljii od ustanov in zakladov. §. 37. V blagajnico šolskega okraja oziroma šolske občine se stekajo vsakoršna darila in volila za šolske nameae in dajatve, ktere se opirajo na ktero ustanovo ali na ktero privatno-pravno ime tako, da se kolikor je mogoče, varuje morebitni posebni namen, potem šolnina in drugi posebni prihodki za šolske namene. §. 38. Z ozirom na to, koliko se ima šolskega denarja plačevati, razdeli deželna šolska oblast po nasvetu okrajne šolske oblasti šole po občinah, v kteri so, v 4 razrede, in šolski denar se potem na 30, 20, 15 in 10 krajc. na inesec postavi za vsakega šolo obiskajočega otroka. §. 39. Občinsko predstojništvo vsaki mesec pobira šolski denar brez učiteljevega vdeleževanja; ta odrajtuje denar konec vsacega raeseca blagajnici šolskega okraja, oziroma šolske občine, ter ga redonia deva v račun. Dolg na šolskem denarji se iztirjuje tako, kakor je predpisano za pobiranje zaostalih občinskih nakladov. §. 40. Šolska oblast more šolo obiskajoče otroke revnih starišev ne glede na njih napredovanje ali od vsega ali od nekaj šolskega denarja oprostiti, in starišetn, ki ob enem več kakor za tri otroke, ki v javno šolo hodijo, šolski denar plaČujejo, kaj prijenjati. Odpadek, ki nastane iz tega, naj se nadomesti iz občinskih pomočkov šolskega kraja, če ni na dotični šoli ustanov, iz kterih se šolnina opravlja popolnoma ali deloma. §. 41. Občinski zastop šolskega kraja lahko prevzame za vse šolske otroke ali ves šolski denar ali le neki znesek na občinsko blagajnico. Isto tako mu je dovoljeno, da šolski denar (šolnino) da posamezno pobirati, da pa v denarnico šolskega okraja oziroma šolske občine odraj- tuje poprečni znesek, kteri se najde po vesoljnem znesku preteklih treh let; (§§. 39., 40.) številka tega poprečnega zneska se mora vsaka tri leta vnovič ustanoviti. §. 42. Razen šolskega denarja se ne sme pobirati ne sprejemščina, niti ne kako drugo plačevanje za podučevanje v zapovedanih naukih, za porabo za šolo odmenjene oprave, učilnih pripomočkov ali podučevalnih potrebščin, za kurjavo, svečavo ali snaženje šolskih prostorov in dr. — Šolske knjige in druge učilne pripomočke naj pa otrokom kupujejo stariši ali njihovi namestniki, in ako je revščina očitna, pa šolska občina. §. 43. Ako.šolski otroci, ki so bili ali popolnoma ali le nekoliko šolnine oproščeni (§. 40.), ali pa kterim se je kupilo potrebnih učilnih pripomočkov ali podučevalnih potrebščin (§. 42.), niraajo v šolskem okraju domovinske pravice, sme občina šolskega kraja tirjati, da jej te stroške poverne občina domovinskega kraja. §. 44. Med potrebne izdajke šolskega okraja šteje se tudi: a) Zaloga za okrajno učiteljsko knjižnieo, za ktero se more tudi od učiteljev po pol odstotka od letne plače pobirati; b) stroški za okrajne učiteljske shode, obsegajoči tudi odškodnine udom za potovanje; c) odškodnine za potovanje in dnine poslancem okrajnih shodov v deželne shode. §. 45. Ako se naprej vidi, da šolski prihodki (§§. 36., 37.) ne zadostujejo; da bi se mogli z njimi preudarjeni stroški šolskega kraja ali šolske občine izplačati, naj se za toliko, kolikor primanjkuje, naklad razpiše, kteri se v mestih z lastno srenjsko postavo ravno tako kakor drugi občinski nakladi, zunaj takih mest pa ob enem s priklado za deželne potrebe pri nesprednjih davkih pobira. §. 46. Ako bi nakladi za namene Ijudskih šol (§. 45.) morali toliki biti, da bi presegali 10 procentov od rednega zneska naravnih davkov, naj se to, kar se več potrebuje, založi iz normalnega šolskega zaklada, in ako bi njegovi prihodki ne zadostovali, iz deželnih pomočkov. Proračuni šolskih občin oziroma šolskih okrajev naj se v pravem času predlagajo deželnemu odboru po deželnem šolskem svetu. Prehodne dolocbe. §. 47. Šole za silo, ki so, naj se berž ko je mogoče, vredijo kakov druge javne ljudske šole. §. 48. Kakor hitro ta postava dobi veljavo, naj pregledajo okrajne šolske oblasti dosihdobno razdelitev šolskih krajev. §. 49. Eno leto po tem, ko dobi ta postava veljavo, naj bodo všolane vse vasi, vasni deli, posamezne hiše in naselitve. Konecne določbe. §. 50. Pričujoča postava zadobi veljavo tisto šolsko leto, ki pride po tem, ko je bila razglašena. §. 51. Ko ta postava veljavo dobi, pridejo ob veljavo vse, dosedanje postave in ukazi, kolikor so v nasprotji s pričujočo postavo ali pa po njej nadomeščeni. §. 52. Ministru za uk in bogočastje se uaroča to postavo zvcršiti. V Bffču, 29. aprila 1873. Frauc Jožef 1. r. Stremayr 1 r.