(Mlštvo i« uprauništuo: Maribor, Koroške ulice 5. naročnina listo: „STRAŽA“ iihaja v ponđeljek, sredo in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold. Telefon St. 113. STRAŽI Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. Celo leto K Pol leta . . . * . , 6 K Četrt leta . . . . , . 3 K Mesečno 1 K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust Št. 69. Maribor, dne 14. junija 1909. Letnik I. Zveza slovenskih odvetnikov, kje si? Pred leti se je ustanovila Zveza slovenskih odvetnikov, .katera si je stavila tudi nalogo, bra|niti pravice slovenskega jezika v urajdih. Bilio je že par paraünühf zborovajnj, •' izdala se je, če se ne motilno, celo jedna brošura in jedna spomenica, 'toda o kakem napredku našega jezikopravnega stanja v uradih ni duha ni sluha. Zveza slovenskih odvetnikov živi le bolj na papirju, v uradih pa dela le — nemški narodni svet. Nemščina dobiva v spodnještajerskih uradih vedno več predpravic,. Nečuveno je, kar se je zgpdilo z učiteljem slovenske mutske šole na Muti. Ker noče sprejeti nemškega vabila, pridejo žandarji ponj v šolo ter ga odvedejo pred sodišče, kjer m® sodnik naloži globo, oziroma zapor. Poslanec Ježovnik, ki zastopa tudi Muto, pa sedi med tem doma, namesto da bi na Dunaju tako posredoval ter avstrijsko javnost informiral, kako se godi na Spiodiijem Štajerskem Slovencem, ki si nočejo dati vsiliti tujega jezika. Tem večje priznanje zasluži poslanec PiŠek, ki je storil to, kar je bila naloga njegovega tovariša Ježovndka. Mi, ki moramo prebirati nemške Časnike, vemo, da so večkrat zagnajli velikanski krik, kadar se je dogodilo, da se je tuintam pomotoma doposlalo slovensko vabilo kakemu Nemcu. In njinovemu kriku se je vedno ugodilo, uradi so morali strogo paziti, da se ni vznemiril zopet kak Nemec s slovenskim, pravzaprav dvojezičnim vabilom. Toda ni po našem naziranju še največja nedostatnost, da naši uradi s slovenskimi stranjkami občujejo po naročilu nemškega narodnega sveta izključno le v nemškem jeziku, ampak Še hjujše je, d’a se izpovedi slovenskih prič protokolflrajo nemški in da uradniki, če sumijo pri stranki le minimalno znanje nemškega jezika, govorijo ž,njimi samo nemški. Pri mlajših nemških uradnikih je to načelo! Za vse te in druge nedostatke morajo znati tu. dl slovenski odvetniki. Bila bi torej sveta dolžnost Zveze slovenskih odvetnikov, da se zabrini za pravice, slovenskega, jezika pri uradih. Slučaj Hren in nemško protokoliranje slovenskih izpovedb mora biti izključeno. V slovenskih krogih se z opravičeno ogorčenostjo kliče: Zveza slovenskih odvetnikov, kje si? Nemški okrajni šolski nadzornik. Na protest slovenskih kmečkih poslancev naučno ministrstvo ni imenovalo nemškega okrajnega nadzornika za Spodnji Stajer, temveč celo stvar prepustilo odločitvi proračunskega odseka. Ako proračunski odsek dovoli postavko za novega nadzornika, potem še le ga nastavi. Zadnji teden je bila v proračunskem .odseku debata o naučnom ministrstvu. Štajerske Slovence zastopa v tem odseku edinole dr. Ploj. Iskali in is-fwli smo po časnikih, kaj je dr. Ploj storjl v tej zadevi; Toda nikjer niti pičice ni o tem, da bi 'dr. Ploj «uhteval črtanje te postavke,, ali da bi dal duška Ogorčenju, ki vlada med spodnještajerskimi Slovenci Sft delj čas zaradi tega novega atentata Nemcev na naš slovenski Stajer. Dr. Ploj jp molčal,, ni imel poguma, da bi vsaj besedico izpregovoril proti nemški nakani. Pac pa je kranjski poslanec S. L. S, Gostinčar povzel besedo ter povedal to, kar bi moral povedati 'dr. Ploj. Stavil je tudi predlog, da se črta postavka. Toda s svojo zahtevo je propadel, znamenje, da se Ploj za stvar popolnoma, nič ni brigal in ni iripravil slovanskih udov proračunskega odseka na to točko. Nimamo dovolj ostrih besed,, da, bi ožigosali malomarnost Plojevo. Nemški okrajni Šolski nadzornik za Spodnji Stajer pa bo odslej za Slovence memento, da si naj volijo poslance, ki tudi čutijo ž njimi in se brigajo za nje! Politični pregled. Državni zbor. Petkova seja državnega zbora je bila slabo obiskana. Obravnavala sta se nujna predloga Lewic-kega radi zapostavljanja rusita.skega jezika v vshod« ni Galiciji in Ceha Stranskega radi postopanja na-učnejga ministra proti rektorju češke 'tehnike, ki sta pa bila oba odklonjena. Pri razpravi o predlogu Lewickega je Čutil potrebo govoriti tudi justični minister drj. Hochenbur-ger. Ker je z vso odločnostjo zanikal, da bi se pri galiških sodiščih zapostavljala maloruščina, je izzval veliko nejevoljo in nemir pri rusinskih posla®cih, zlasti ko je rekel, da vlada pri galiških sodiščih najlepši red. Na trditev, da dobivajo rusinske stranke od sodišč rusinske pozive, je poslanec Trylovskij vrgel ministru na pult poljsko pozivnico. V istem trenutku je prihitel pred ministrsko klop poslanec baron Vasilko. Udaril je s pestjo na ministrov pult ter klical: To je torej zahvala, da smo v petek vlado rešili. Le počakajte, mi vam bodemo že pokazali. Ko je Hoehenburger svoj govor končal, je Vasilko zopet začel tolči ob pult in kričati: Boste že videli, kaj je Vasilko. Blamirali ste me pred vso Avstrijo, a boste to drago plačali. Predsednik/ Pattai je poklical Vasilka k red®, ta pa je klical: Nisem deček, da bi se dal oštevati. Najbolje bi bilo, da bi dal Hochenburgerju za njegov današnji govor dve zaušnici. Se bolj burno je bilo v zbornici, ko je prišel na vrsto nujni predlog Ceha dr. Stranskega. Med govorom naučnega ministra grofa Stnrgkha je prišlo med češkimi in nemškimi poslanci do zelo ostrih nastopov. Cehi so obkolili ministrski stolec, pa so jih Nemci zrinili proč. Po končani debati je bila nujnost predloga odklonjena. V sobotni seji je zbornica razpravljala o Brei-terjevem nujnem predlogu giede odškodnine za Turčijo. Debata je bila jako kratka. Ob tej priliki je zagovarjal vlado finančni minister Bilinski, kateremu so razni poslanci krepko ugovarjali. .Nujnost Brei-terjevega predloga je bila odklonjena. Nato je zbornica pričelaj s prvim pred tedni pretrganim branjem finančnih načrtov Bilinskega. Danes se bo odločila Slovanska Jedinpta, kako stališče bo zavzela napram proračunu. Nekateri člani Slovanske Jednote so za to, da se vladi proračun obstruira, nekateri so samo za provizorij, večina pa je za rešitev rednega proračuna. Naši poslanci na delu. Zadnji petek je poslanec dr. Benkovič interpe-liral ministra za notranje zadeve radi volilnih ne-rednosti pri volitvi v, okrajna z asi op laški, nadalje radi zapostavljanja slovenščine pri okrajnem glavarstvu v Brežicah in radi varnostnih odredb pri vse-nemški turnarski slavnosti dne 18. julija 1. L, ozir. radi prepovedi te slavnosti. Poslanec dr.Korošec je stavil nujni predlog, 'da se da podpora občinam Viršstajn in Drensko rebro, katere je zadela toča. Poslanec dr, Benkovič je v soboto vložil nujni predlog, da se da podpora in tudi odpiše davek posestnikom v Jnrklošitru in Marija Gradcu, katere je dne 26. maja zelo občutno oškodovala toča. Posliajnec Pišek je interpeliral pravosodnega ministra radi postopanja marenberškega sodišča 9 slovenskim učiteljem Hrenom, (Glej o tem uvodni članek!) Poslane? Roškar je stavil predlog, naj vlada predloži zakahski načrt, s katerim se par.. 62 drž. šolskega zakona izpremeni v toliko, da bo tudi država prispevala k zgradbi in vzdržavanju ljudskih šol. Vedno so se slišale pritožbe radi zapostavljanja slovenščine pri mariborskem finajiäfnem ravnateljstvu in v celem njegovem področju. Poslanec Pišek je pa sedaj zahteval od finančnega ministra, da se vsi PODLISTEK. Narodni muzej. O priliki velite svečanosti v prid Ciril-Meto-dove podružnice v Marjlboru jo tudi Zgodovinsko društvo v dvorani II, nadstropja Razpostavilo svojo zbirko starinskih in narodopisnih predmetov. Občinstvo si je z velikim zanimanjem ogledovalo izpostav-ijetoe predmete. Bil je še sicer skromen začetek, vendar so bile več ali manj zastopane vse dobe in panoge zgodovinske in narodopisne vede. Tiu smo videli okamenine starodavne dobe, ko je še naše kraje pokrivalo* sredn j evropsko morje, razno orodje iž ka-meinene dobe, brončene in rimske, nakraske in lobanje iz staroslovenskih grobov, srednjeveške listijne, knjige in umetnine, med tem je omeniti zlasti krasno delo romanskega sloga: vnebohod Kristusov iz slonove kosti, last gospoda Ferka v Mariboru, sv. pismo Dalmatinovo, zlat novec kralja Matjaža, dve sliki na steklo itd. V narodopisnem ocMeljk/u sta bila zastopala kmetijstvo in obrt: plug, vinogradniško orodje, kmetica v narodni obleki iz Murskega polja, razno orodje za prejo, zanimiva peč v podobi hrastovega debla, razni ključavničarski in kovaški predmeti. Pozornost so vzbujale krasne narodne peče (dar gospe dr. Vovšekove) s srebrnimi pasovi iz Savinjske doline. Madjhna pa zanimiva zbirka nam je pokazala, kako važen in poučen bi bil narodni muzej, ki bi nam nazorno predstavljal preteklost naše zemlje in naroda, njega žitje in bitje. Prav je povdarjal društveni tajnik v svojem nagovoru velik pomen muzeja za splošno ljudsko izobrazbo in narodno vzgojo. Muzeji niso samo rja nekatere učenjake — Specialiste, ampak imajo tudi praktičen pomen, so nekaka ljudska Šola. a) Muzej, je nazorno učno sredstvo. Domoznanstvo, poznava®je zgodovine, zemlje in naroda je važen 'del občna ljudske izobrazbe. Kakor vsak pouk, mora. biti tudi ta nazoren, to je pa mogoče le po muzejskih zbirkah. Kako bi se vendar razširilo obzorje našemu človeku, ko bi videl v muzeju predstavljeno našo zgodovino, narodno življenje v raznih delih slovenske Štajerske: rudninstvo, rastlinstvo in živalstvo naŠ<3 ožje domovine! b) Muzej budi narodno zavest in dviga moralno snago naroda. Pri vseh narodih so o tem dandanes tako trdno prepričani, 'da bi bilo smešno, še to dokazovati. Le pri nas na Spodnjem Štajerskem so še nekateri gluhii ih (slepi za to- i Ravtnd tu se nafibolj kaže,, kako nam je robska odvisnost od tujstva zožila obzorje, da se niti ne zavedamo, v kakih sponah tičimo. Bili so časi, ko je tudi na gospodarskem polju ležala taka mora na nas. Naši bogati narodni nasprotniki so si snovali denarne zavode, gahjleve® Slovenec je nosil tjekaj svoje .groše, občudoval s svetim strahom nemško veličje, ne da bi pomislil, da je to bogastvo za pravo njegova last, češ, mi smo le berači. Naposled je vendar šinila v, glavo misel tudi Slovencem: zakaj bi mi s svojim imetjem redili tiste, ki nas povsod tlačijo in prezirajo,. Tako smo dobil)? svoje denarne zavode, hranilnice in posojilnice ter se vsaj deloma izvili krempljem tujega kapitala. Prav tako je tudi na kulturno-zgodovinskem polju. Tujci si z našimi starinami in umetninami polnijo muzeje in galerije, tuji učenjaki si belijo glave z vprašanji naše zgodovine in narodopisja, mi pa s fatalistično resignacijo Šepetamo: Mi smo berači brez .zgodovine! Na Štajerskem nas je blizu pol milijona Slovencev, ki od nekdaj prebivamo tukaj, veliko dalje, kakor oni mogotci, ki nas povsod potiskajo v stran, ki nas le Še trpijo y, deželi kot hlapce in 'dekle, kot neljube pritepence. Mi smo bili prej tu, kakor vi, mi smo autohtoni, vi ste privandranci, lahko zmago-vestno rečemo svojim oholim nasprotnikom! Toda ali ni naravnost sramota za nas, da nimamo niti ene zbirke, kjer bi se odražala naša preteklost in narodopisna in'ćliviđualnost ? Denimo, 'da pride na Spodnje-Stajersko kak tuj učenjak, ki bi se zanimal za našo zemljo in narod, pa bi vprašal: Koliko je Slovencev na Štajerskem? Odgovorili bi mu: nekaj črez 400.000. So-li tukaj ti Slovenci naseljeni ođ pradavnih časov? Da, bi bil odgovor, celo Srednja in Gornja Štajerska je bila, uradi v področju ftlnančnega ravnateljstva mariborskega poslužujejo slovenskih tiskovin in zasipavajo stranke v slovenskem jeziku. Turčija. Velevlasti so se zjedinile, da ostaoiejo mednarodne čete na Kreti in sicer zato, ker se je bati, da krečainsko vprašanje povzroči nove homatije na Balkanu. Predloga, da bi bili podvrženi vojaški službi tudi nemohamedanci, bo najbrže ostala nerešena, ker bi bilo jako kočljivo v sedainjem resnem času, ko se gre za rešitev krščanskega vprašanja, \ sprejeti v armado Grke, posebno ker ti zahtevajo — lastne polke. Razni listi poročajo, da namerava obiskati sultan Mohamed V. zahodno Evropo in se predstaviti raznim vladarjem. To se seveda ne bo tako hitro uresničilo, ker mora poprej nastati popolen mir v Turčiji in potem še bo pa moral potovati sultan po lastni državi in jo proučevati. Gotovo pa ]e, da bodo šli v kratkem času mlajši člani turške vladarske hiše v zahodno Evropo nadaljevat svojo izobrazbo. Veleizdajniški proces. Župnik Tome pl. Vučetič iz Trnovca pripoveduje, da je v Korenici služboval tri leta kot upravitelj župnije. Zelo huda mu je bila, ko je videl, da so v župniji ljudje, ki niso delali na korist domovine, nego so delali razdor proti Hrvatom, katere so tudi vedno bojkotirali. Izdali so neko razglednico z sliko Vukadinoviča, ter pod njo zapisali:i i Srb iz Plitvica,, ter pošiljiali take razglednice okoli. Ko je on prišel v Korenico, so se že jeli inteligelnjca in tudi kmečko ljudstvo imenovati Srbe. Korenico so na-zivljali mali Belgrad in okolico pa predmestja malega Belgrada. Srbske zastave so tudi že rabili. Predsednik: Ali ste opazili, da so nosili srbske trobojnice? Vučetič: Da, tudi! Predsednik: Ali vam je znano, da so imeli v srbski čitalnici razobešeno sliko kralja Petra? Vučettč: Znaino mi je to. Tri dni po umoru kralja Aleksandra so razobesili v čitalnici jedno majhno črno sličico kralja Petra. Ko sem pa leta 1906 potoval skozi Korenice, sem opazil, da imajo obešeno veliko barvano sliko kralja Petra. Pri seljakih ni videl mika.kih slik, ravno tako tudi ne pri Kalembera, Korenica je najboljše središče vsega gibanja in od tu ga vodi in neti trojica, obstoječa iz Kalembera, Zaiča in Vukadinoviča. Obtoženi Kalember ugovarja izpovedbi priče, ter pravi, da vsa izpovedba izhaja iz gole strankarske mržnje. Priča Ivan Jengič iz Gospiča pripoveduje, da je vozil prošlo leto odvetnika Jovanoviča in še nekaj drugih gospodov. Ko so prišli na razpotje pri Plitvici, so srečali Kalembera, ki je popival v neki družbi. Nek pop je začel popevati pesem: Bog živi kralja Petra, a ostali so ga pa spremljali. Predsednik: Ali je K.bembe' tudi pel? ‘Jengič: Vsi so peli. Obtoženi Kalember tudi tej priči oporeka, češ, da se sploh ni ničesar pelo. Priča Ilija Vujčič, sluga v Bogdainovcu, izpove, da je vozil župnika Oklopdžijo in Še nekega 'drugega župnika. Na razpotju so se ustavili pri tamošnji gostilni, pili in peli cerkvene pesmi, vesela Sr-badija in na mnoga leta. Oporeka, da bi se pela pesem: Bog živi kralja Petra. Sedaj bi se moral zaslišati priča Peter So-rak, poštar v Petrovem selu. On je vložil na sodišče prošnjo, naj se ga reši od pričanja, ker mu od vseh strani prete z nožem in požigom, ako bi Šel pričat. On se boji za svoj imetek in življenje. Državni prav.dnik; Jaz verjem, da se na Seraka hoče uplivati s terorizmom. Toda to je vsak- nekdaj slovenska, Nemci so se še le pozneje priselili sem. Nadalje bi ga poučiti, da so se na naši zemlji vršili važni dogodki v prazgodovinski, rimski, srednjeveški in novejši dobi; slovensko ljudstvo je nadarjeno (Miklošič, Slomšek, Vraz itd. so njegovi sinovi) in delavno. Učenjak hi v daljnem pogovoru omenil, da je na svojem potovanju obiskal Slovake na Ogrskem ki že tudi nr! p s native ka tam stanujmo, a jin Madžari kratijo vse pravice, vkljub temu pa imajo krasen muzej, iz katerega dobi tujec dovolj jasuo podobo o zemlji in narodu. Gotovo imate tudi vi Slovenci na Štajerskem muzej svojih starin, narodopisnih predmetov, laune in flore. In morala bi nas do ušes rdečica obliti, češ, nimamo nič, nekaj posojilnic in krčem v Narodnih domih, to je vse. Za starine in umetnine se pri nas nihče ne briga, to nam proučujejo in zbirajo samo Nemci! Sramota! Ali ni tako? Osmehovaževanje in podcenjevanje samega sebe je glavno zlo v politični psihologiji našega ljudstva.. Kako mogočno bi vzbujalo narodni ponos, ko bi naši ljudje videli na častnem mestu v muzeju svoje starine, narodne noše, sploh domačo robo! c) Muzej vzgaja estetiški okus ljudstva. Mnogokrat ljudje uprav vandalski vničujejo najdene starinske predmete; če se ne sveti kot zlato in srebro, danja reč. Jaz predlagam, da se njegova prošnja odbije. Branitelj dr. Mazura še temu protivi, na bi se Sorakova prejšnja izpovedba prečitala, ker je priča v Narodnih Novinah z dne 3. svečatna 1908 izjavni, da on ni hotel tako izpovedati, kakor je v obtožnici! To je napravil nek višji uradnik sodnije. Raznoterosti. Občni zbor posojilnica v Ljutomera. Na obč. zboru se je liberalni od eeljske zadružne zveze plačani agitator Štibler zelo blamiral. Hotel je, da zapusti g. VI. Pašenjak občni zbor, a za njegov predlog je glasovalo le 5 zadružnikov, vsi drngi so bili proti in zahtevali, da g. Pušenjak govori. G. Pušenjak je na to prostovoljno zapustil občni zbor, da omogoči mirno zborovanje. A liberalci so divjali kakor besni, med njimi seveda v prvi vrsti liberalni učitelji. A nič jim ni pomagalo. Občni zbor je z navdušenjem sklenil, da izstopi iz celjske zadrnžne zveze. Župnik Kos v Šmartnu v Rožni dolini ni umrl, kakor je poročal „Sl. Nar.“ Res je pa, da ga je zadela kap in da je vsled tega nevarno bolan, oziroma slab. Priporoča se v molitev, zlasti sobratom! — Za provizorja pride v sredo, dne 17. t. m. v Šmartin kaplan Ojstrž iz Št. Vida pri Grobelnem. Št. Vid ostane brez kaplana. Woschnagg — Schaft — zaušnica —- Sokol. Šoštanj-ski Woschnagg je dal pretekle dni opraviti nekaj celjski sodniji. Učitelj Aistrich je namreč proti Djemu kandidiral s plakati, v katerih je poživljal Nemce, naj ne volijo slovenskega renegata. Aistricha in njegovim privržencem so pa celjski klikovci to kandidaturo jako zamerili. Trgovec in novi protestant Gustav Stiger je imenoval Aistricha „Schufta“, njegovemu prijateljn Bayerju pa je dal celo zaušnico. Aistrich in Bayer sta po dr. Hrašovon tožila Stigerja. Stigerjev zastopnik, protestant dr. Zangger je Stigerja zagovarjal, češ, da Woschnagg ni renegat. Hra-šovcev koneipijent dr. Koderman pa je v imenu Aistricha in Bayeija ter v svojem imenn izjavil, da „je bil poslanec Woschnagg nd Sokola, da je plačal ndnino, da je nosil sokolski kroj, da je pri taki priložnosti plapolala raz hišo njegovega očeta slovenska trobojnica: to smo pripravljeni vsak čas pred sodnijo dokazati“. Dr. Zangger je izjavil, da je to povsem neresnična trditev, katero bo oddal na pristojno mesto. Sodnija bo še torej enkrat morala razsoditi, ali je Woschnagg res renegat. Če mn sodnija to dokaže, bo moral odložiti tudi poslaniški mandat. Zakaj kot kandidat je kazal na shodu v Laškem trgu listine, iz katerih se bojda vidi, kakor je zatrjeval laški dr. Mravlagg, da Woschnagg ni renegat, da ni bil nd mozirskega Sokola. Nemci so tndi Woschnagga volili radi tega, ker je „Deutsche Wacht“ pisala, da Woschnagg ni bil Sokol. Dr. Mravlagg in „Deutsche Wacht“ sta tedaj enako v škripcih kakor Woschnagg, bratranec bivšega slovenskega poslanca Ivana Vošnjaka, ali stričnik Mihaela in dr. Josipa Vošnjaka — prvoboriteljev štajerskih Slovencev. Zazdaj je obsodil sodnik d. s. s. Erhartič Stigerja za „Schnfta“ in za zaušnico na 120 K kazni. Wastian je bil v soboto izvoljen v Gradcu za državnega poslanca. Krščanski socialec Neunteufel, s katerim je prišel Wastian v ožjo volitev, je takoj pri prvi volit vi odstopil. Značilno je, da so socialni demokratje pri ožji volitvi z vsemi silami delali za istega Wastian a, katerega so pred dvemi leti v Mariboru vrgli. Imeli so z nemškimi naoionalei, katere so še pri zadnjih deželnozborskib volitvah tako ljuto napadali, celo skupni agitacijski lokal, Iz tega lahko vsakdo sklepa, da bodo šli tudi V deželtaem zboru socialdemokrati in ž njimi seveda tudi dr. Kukovec roko v roki z nemškimi najciojnalci. 1 Saj je dr. Kukovec, kakor znano, izjavil, da bode držal s socialdemokrati. Slovenskim pesnikom!i Za 'dati obnudji^ih Slovencev rabimo navdušeno „pesem obmejnih Slovencev“, ki se bi pela po vseli naših društvih in ki bi postala himna obmejnih Slovencev. Najboljša došla pesem naj bi bila budnica obmejnih Slovencev, klic po samoobrambi, krepak poziv na boj proti sovragu /i aro da. Ko dobimo pesmi, sledi etajak poziv slovenskim skladateljem. Pesmi naj ae do 1. julija pošljejo uredništvu „Slovenca“ v Ljubljana, Nemška nestrpnost. Pretečeno nedeljo je bila v Hebu na češkem vojaška služba božja, katero je opravil vojaški duhovnik pater Retami iz Prage. Po maši je imel pridigo, katero je priče) v nemškem, a nadaljeval pa v češkem jeziku. Nemci so zato demonstrativno ostavili cerkev. Vsled tega nedolžnega dogodka so Nemci kar iz sebe in celo mestni svet se je s to zadevo pečal v posebni seji. .Če bi pa recimo Slovenci taka postopali proti Nemcem, kadar imajo v, kakem čisto slovenskem kraju kako prireditev, bi gotovo vsi nemški listi pisali na do)gjo in široko o strašanskemu zatiranju Nemcev od strani „ibindišar-jev.“ Nemci imajo pač zelo Čudne pojme o narodni nestrpnosti. Temu se pa ne čudi nihče, kdor pozna germanske morgane. Burši iz Nemčije na avstrijskih vseučiliščih. Da podpro boj avstrijskega nemštva proti slovanstvu, so sklenili burši v rajhu, da se v ogromnem Številu prihodnji semester vpišejo na avstrijske visoke Šole. Bolgarski car na Velclmidu. j Bolgarski car Ferdinand je zadnji četrtek s celo svojo rodbino do-Šel na božjo pot na Velelirad, Konferentisti, zbrani dne 7. junija t. 1. na dekanijski konferenci v Kozjem, so darovali 41 kron za obrambno delo obmejnih Slovencev, Rusini so se jeli močno gibati v zadnjem času. Vsi rusinski vseučiliščniki v Černovicah so sklenili obrniti se na vlado s sledečimi zahtevami: Rusinski jezik naj bi se uvedel v ljudske in srednje Šole Galicije in Bukovine. Ustanovilo bi se prej ko mogoče posebno rusinsko vseučilišče. Dokler se pa univerza ne dovoli, naj se pa na univerzah v Lvovu in v černovicah uvedejo stolice ruskega jezika, literature, zgodovine in prava. Rusinski dijaki so se obrnili tudi na svoje poslamce s temi zahtevami, ter jih pozvali, naj se zavzamejo za te pravice, katere bi se jim morale že zdavnaj izpolniti. V Štajersko. Tezen pri Maribora. Dne Z, t. m. je Šel 211et-nl delavec Jožef Kac od dela v Mariboru mirno svojim potom domov v Cirkovce, Na Teznu ga sreča neznani potni človek, kateri je držal samokres v rokah -ta ko ta zagleda Kaca, ga brez vsakega vzroka v desno roko vstreli. Krogla je v dlani obtičala. Storilec pa jo je pobrisal. Kac se je podal v tukajšnjo DolniŠnico. Sv. Ana na Krembergu. Na binkošttai pondel-jek zvečer je prišel Karl Golob, viničar na Krembergu, v hišo viničarja Antona Senica. Tukaj je pa Golob začel Senico zmerjati in ga konečno z nožem v desno roko sunil. Kmalu potem je začela roka vsled zastrupljenja krvi otekati, in Senica se je moral podati na Telovo v mariborsko bolnišnico. Sv. Jernej na Pohorju. Na Telovo je bilo pri krčmarju Jožefu ZajelŠnik precej mladih ljudi. Vsi so bili prav Židane volje, posebno se je odlikoval tukajšnji posestniški sin Antota Rubin s svojo korajžo. Vrgel je poln kozarec vina v čelo 20 letne- Marjete Pristovnik in jo pri tem na levem očesu težko ranil. Vzrok je bil, ker dekle taji hotela nji od Rubina ponujano vino piti. Pristovnik je moraia v bolnišnico v Maribor. Sv. Križ pri 'Mariboru. Včeraj dne 13. rožnika je pri nas močno divjala nevihta s točo ter naprar vila tudi veliko škode. Popoldne od 4.-5. ure je pa udarila strela v hišo kmeta Filipa Galunderja, pa k sreči ni napravila nobene znatne škode, le dimnik, skozi katerega je letela strela, se je nekaj porušil, ter streho poškodoval. V hiši in kuhinji je bilo isti čas 6—7 oseb. Največja sreča je pa, da strela nt ni- tedaj navadno vse razbijejo. Muzej bi jih poučil, da starine imajo tudi drugo vrednost in ne samo za žep. Lepe umetnine, vezivo in pletivo, lepi izdelki raznih obrti, vse to bi dvigalo estetiški Čut, kar je za občno narodno omiko velikanskega pomena. č) Se na eden vzgojni moment nam je opozoriti. Mnogokrat si tudi sicer omikani ljudje ne znajo najtj pravega pozitivnega dela. V malenkostnih raz-mericah na deželi se marsikatera nadarjena moč izgubi v zadimljenih krčmah ali pa svoje zmožnosti izrablja za strastne in neolikane dopise v politične liste, kjer so naravnost v sramoto .civiliziranemu narodu. Hvaležno delo za omikance med narodom (du-i>ovniki, učitelji, zdravniki, uradniki, trgovci) bi bilo zbiranje starin, narodopisnih in naravoslovnih zanimivosti za narodni muzej. S tem bi najbolj pokazali, da smo fino izobražen narod, le s pozitivnim delom si moremo pridobiti spoštovanje pred svetom. Narodni muzej bodi tedaj zanraprej konkretna točka in simbol našega, kulturneiga stremljenja, obstanka in narodnega ponosa. Da bodo te misli rodile kaj sadju, podamo nekaj praktičnih navodil. A. Za zgodovinske predmete. 1. Najde se večkrat kamenito orodje, kateremu l/udje pravdo „gromske strele.1“ To so ostajnki najstarejše kulturne dobe, ko še ljudje niso kovin poznali. Pošljite vse take reči Zgodovinskemu društvu in dobro zaznamujte, kje se je kaj našlo. To je važ- no, kajti ti kameniti predmeti so nam kažipot, kjer nam je iskati najstarejše naselbine. 2, Ljudje mnogokrat najdejo v zemlji lonoe s pepelom in raznimi drobnarijami in ker mislijo, da je notri denar, a ga ni, vatadalsko razbijejo. To so pa le žgani grobovi. Vse to se naj shrani in naztia-ni Zgodovinskemu društvu. 3. Tu in tam se Še paldcajo po hišah stare sin 1 »ce, paške, stara pisma in knjiige, stare podobe, tudi to pridobivajte za muzej. B. Narodopisni oddelek. 1. Zgodovinsko društvo želi pred vsem dobiti vzorce narodnih noš (moške in ženske) iz posameznih delov Slpođmjeftai Štajerskega: Miursko polje, Slov. gorice, Dravsko polje, Haloze, Pohorje, slovenjgraška okolica, Šaleška in savinjska dolina, Posavje, ro-gaško-šmarska okolica. Z nošo se naj pošlje tudi fotografija kake posebno tipične osebe dotičnega kraja, da se po njej napravi krinka. 2. Zbirajte starinsko in značilno pohištvo, da se sčasoma lahko vredijo vzorci hiš iz posameznih okrajev. 3. Pošljite piščalke in sploh vsako glasbeno orodje, s katerim naš narod svira. 4. Pošljite fotografije zn|ame,nitih mož iz ljudstva, ki se odlikujejo z veliko veljavo, poštenostjo in zaupanjem ljudstva, z izkušenostjo in narodno zavednostjo. Zraven kratek Življenjepis. Toliko za sedaj; to ni vse, o priliki podanm Še druga navodila. K. kogar ubila, ko je že letos spomladi enega na njivi ubilo, ko je grude tolkel. Toča je tako padala, da je bilo vse belo po tleh. Se danes je toliko toče, da bi jo lahko grabil. V sosednji župniji Sv, Jturija, je tudi udarila strela in so zgorele trem posestnikom njihove hiše. Šmartno pri Slovenjgradcu, Kako so se vršile volitve pri nas, pač ne moremo zapopasti pristaši S. K. Z. Volilcev je bilo 72, ,Od teh je dobil dn. Božič 55, dr. Verstovšek 12. Kakor je nam po natančnem preiskavanj.u znaino, jih je volilo >15 dr, Verstovšeka, 6 jih pa ni šlo na volišče, Ce to seštejemo, dobimo: 55 glasov dr. Božič, 15 dr, Verstovšek, 6 ki se jih ni udeležilo volitev, torej skupaj 76; volilcev pa je bilo le 72. Čudne so take volitve; poskrbeli bodemo, da dobimo pogled v protokole. Skale. V nedeljo dne 6, t. m. je imel naš novoustanovljeni telovadni odsek predavanje. Predaval je načelnik mariborskega „Orla“ o notranjem delovanju telovadnega odsekaj o dolžnosti članov in namenu telovadne organizacije. Z veliko pozornostjo so sledili telovadci predavanju. Nato je govoril še brat načelnik našega telovadnega odseka in pozival telovadce, da naj se z vso vnemo oklenejo telovadnega odseka in pridno obiskujejo vaje. Med telovadci vlada veliko navdušenje in upati je, da se bode novoustanovljeni odsek lepo razvil. Vejliko zaslombo ima naš Orel v gospodu dekanu, ki mu je dal na razpolago prostore za telovadbo. Ima pa tfudi veliko nasprotnikov, žalibog da celo med našimi pristaši samimi. Želeti bi pač bilo;,, da ti kratjkovid^eži z ozirom na blag namen, ki ga imajo . telovadni odseki, .spremenijo svojo taktiko, in prič,no z vsemi močmi podpirati in bodriti mladeniče, ki se s takim veseljem oklepajo najboljše krščanske mladeniške organizacije na Slovenskem. Mladeniči, vi pa ne oziraje se na desno in levo pogumtno naprej, za jasnimi cilji krščanske telovadne organizacije. Po hudem boju pa bode zmaga tem častnejša. Na zdar! Rajhenburg. V „Narodnem Dfnevniku“ Štev. 125 z dne 4. junija 1909 se spodtika katoliški- narodni stranki v našem trgu, / daj je imela pri zadnjih deželnoczborskih volitvah nekak stik z nemčurji In pa südmarkovci. Gospoda! Ako imate le Še trohico spoštovanja do resnice in le malce politične poštenosti v sebi, potem položite roke na svoja junaška srca pa recite: Lagali smo. Ne našega kandidata ampak dr, Kukovca je volilo pri nas res nekaj nemčurjev, t. j. ljudi, ki hočejo, da bi naša občina z glavarstvom la drugimi oblastvi občevala nemško, in ki po lastni izjavi postanejo Šele tedaj Slovenci, ko bode naša vlada popolnoma slovenska, oziroma slovanska. Dotlej pa ostanejo prijatelji Lnjern^kega žijvljja. Naravnost perjgiden pjfoje dopisnik “„.^rodnega. Dnevnika“ v tem, da pripisuje nam oni glas, o katerem trdi, da Jo oüclmarkovski. Ako se sedaj, ko je z vami glasoval, sramujete loga volilca, zakaj ste pa pri njem toliko agitirali? Ta volilec je pa lahko ponosen na stranko, s katero je volil, ki se ga pa sramuje. Site • je pa zanimivo vedeti, v katerih vrstah) so stali pri raznih ptpilikah popred tisti volilei, ki so sedaj jwvokrat * nami volili. lAli ne v vaših, gospod do-p/'.nik? 'Ako so torej ti možje nemčurji, kakor trdite, j;e