Letnik 1913
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LXXXIV. — Izdan in razposlan 22. dne novembra 1913.
Vsebina: (Št. 235—242.) 235. Razglas, s katerim se objavlja uvrstitev občine Neumarkt v osmi razred vojaške najemninske tarife. — 236. Ukaz o denarnih prometih sodnih depozitnili uradov in skupnih sirotinških bla-gajnic. — 237. Ukaz, s katerim se izvrsujé zakon z dne 8. julija 1902. 1. izdajajo določila o izmeri letnega dohodka prebivalcev delavskih stanovanjskih poslopij v Bielskem in Biali ter dopolnjujé §1 ukaza z dny 19. marca 1903. 1. v Fryštatu. — 238. Ukaz, s katerim se izvrSujé zakon z dne 8. julija 1902. 1. izdajaj ct-do-' ločila o izmeri letnega dohodka prebivalcev delavskih stanovanjskih poslopij v Bregencu in Feldkirchfc.’ — 239. Ukaz, s katerim se izvršujč zakon z dne 8. julija 1902. 1. izdajajo določila o izmeri letnega doho'dka prebivalcev delavskih stanovanjskih poslopij v Brnu ter dopolnjujé § 1 ukaza z dne 26. aprila 1904.1. v Moravski Ostrovi. — 240. Ukaz, s katerim se izvrSujé zakon z dne 8. julija 1902. 1. izdajajo določila o izmeri letnega dohodka prebivalcev delavskih stanovanjskih poslopij v Levovu in okolici, Krakovu, Podgörzah in Sta-nislavovu. — 241. Ukaz, s katerim se izvršujč zakon z dne 8. julija 1902.1. izdajajo določila o izmeri letnega dohodka prebivalcev delavskih stanovanjskih poslopij v Dëcinu ter dopolnjujé § 1 ukaza z dne 10. maja 1906. 1. v Ustih, Jabloncu, Plznju, Libercu in okolici. — 242. Ukaz, s katerim se izvrâujé zakon z dne 8. julija 1902. 1. izdajajo določila o izmeri letnega dohodka prebivalcev delavskih stanovanjskih poslopij v Urfahru dopolnjujé § 1 ukaza z dne 19. marca 1903. 1.
235.
Razglas ministrstva za deželno bran in finančnega ministrstva z dne 23. junija 1913. 1.,
s katerim se objavlja uvrstitev občine Neumarkt v osmi razred vojaške najemninske tarife.
Dodatno k razglasu z dne 14. februarja 1911.1. (drž. zak. št. 28) se porazuinno s c. in kr. vojnim ministrstvom uvršča občina Neumarkt na Tirolskem v osmi razred do konca leta 1920. veljavne najemninske tarife za namene vojaškega nastanjevanja.
Georgi s. r.	Zaleski s. r.
236.
Ukaz ministrstev za pravosodje in finance v poraznimi z Najvišjim račun išče m z dne 12. novembra 1913. 1.
o denarnih prometih sodnih depozitnih uradov in skupnih sirotinskiti blagajnic.
§ 1.
Vsi sodni depozitni uradi (civilni sodni depozitni uradi, finančne in sodne depozitne blagajnice ter davčni in sodni depozitni uradi) morajo:
1.	na svojem stojališču tako za predpostavljena kakor tudi za druga sodišča vlagati denar, pripisovati
(Slovenisch.)
163
obresti, dvigati denar in oskrbovati s tem združene odpovedi ter vinkulacije in devinkulacije pri hranilnicah in drugih kreditnih zavodih;
2.	za predpostavljena sodišča s posredovanjem poštnega hranilničnega urada kupovati in prodajati državne zadolžnice;
3.	za državne zadolžnice, ki so v njihovi hrambi, v neposrednjem občevanju z blagajnico državnih dolgov obnavljati kuponske pole, oskrbovati vinkulacije, devinkulacije itd.
Vrhutega morajo finančne in sodne depozitne blagajnice ter davčni in sodni depozitni uradi sami vnovčevati kupone državnih zadolžnic, ki so pri njih hranjene, po določilih, obstoječih o tem.
§ 2.
(1)	Razen tega lahko predsedništva višjih deželnih sodišč v porazumu s finančnimi deželnimi oblastvi določijo, da morajo sodni depozitni uradi v svojem stojališču oskrbovati nastopna opravila š posredovanjem menjalnic za predpostavljena ter za druga sodišča, in sicer: nakupovanje in prodajanje, vnovčevanje in zamenjavanje vrednostnih papirjev, deviz in valut; vnovčevanje obrestnih in dividendnih kuponov ter nabavljanje novih kuponskih pol; vplačevanje na ne polno vplačane vrednostne papirje, izvrševanje z vrednostnimi papirji združene pravice dobivati nove papirje in predlaganje vrednostnih papirjev v kolkovanje.
(2)	Sodni depozitni uradi, ki so že sedaj poklicani izvrševati taka opravila v svojem stojališču v neposrednjem prometu z menjalnicami, jih morajo oskrbovati tudi nadalje.
(3)	Predsedništva višjih deželnih sodišč ozna-menijo nadalje sodiščem, na kojih uradnem sedežu ni za oskrbovanje takih opravil poklicanega sodnega depozitnega urada, za opravljanje poklicani depozitni urad.
9 3.
(1)	Predsedništva višjih deželnih sodišč so pooblaščena o izvrševanju denarnih prometov ukreniti posebne dogovore z menjalnicami.
(2)	Kolikor niso ukrenjeni taki dogovori, veljaj za pravilo, da naj depozitni urad izroči kupnino ter prodajni ali menjalni predmet šele po prevzetju predmeta ali druge založbe. Ako vrednostnih papirjev, ki jih potrebuje depozitni urad, ni takoj na razpolaganje, je zgolj naročiti kup in šele potem izvršiti denarni promet, ko dojdejo naročeni vrednostni papirji.
§ 4.
(1)	Za predpostavljeno sodišče oskrbovane denarne promete je izvrševati v depozitnem dnevniku (dnevniku sirotinskih blagajnic), v računskem listu (glavni knjigi) in pri uradih, pri katerih je pisati podrobne seznamke, tudi v njih.
(2)	Izvršilnemu organu ali zastopniku menjalnice izročeni vrednostni predmet je v dnevniku zapisati med izdatke. Za znamenje, da se pričakuje protivrednost, je zneske, vpisane v dnevniku v predelkih za zneske, obkrožiti z barvnim pisalom. Po prihodu protivrednosti je to znamenje prečrtati in zaznamovati člen, pod katerim se je protivrednost zapisala med prejemke.
(3)	Sodne sklepe, ki se nanašajo na denarne promete, za kojih izvršitev je treba več nego en dan, je hraniti ločeno, dokler ni sodno naročilo izvršeno docela.
(4)	Preden se oddâ dnevnik računskemu oddelku višjega deželnega sodišča, je na naslovni strani izkazati dnevnikove člene še ne docela izvršenih denarnih prometov. V novem dnevniku je primere opravil, v katerih so protivrednosti še na dolgu, zabeležiti za prve vpise, sklicujé se na dnevnikov člen izdatka samo v razpredelku za predmet in jih tako dolgo prenašati v dnevnike naslednjih mescev, da je protivrednost končnoveljavno zaračunjena med prejemki.
(5)	Pri davčnih in sodnih depozitnih uradih ter pri finančnih in sodnih depozitnih blagajnicah ni pisati daljnjih zabeležkov o denarnih prometih za predpostavljena sodišča.
(e) Depozitnim uradom civilnih sodišč lahko dovoli predpostavljeno predsedništvo deželnega sodišča, opustiti spredaj stoječa določila in pridržati dosedanji običaj, kolikor je to neobhodno potrebno zaradi velikega števila denarnih prometov.
§ 5.
(1)	Ako mora depozitni urad po naročilu sodišča poslati vrednostne predmete zunanjemu uradu (depozitnemu uradu, poštnemu hranilničnemu uradu, blagajnici državnih dolgov itd.), da izvrši denarne promete, je poslani vrednostni predmet v dnevniku vpisati med izdatke in izdatek dokazati s poštno od-dajnico. Prihod protivrednosti je nadzorovati po določilih § 4.
(2)	Denarne promete za zunanja sodišča je izvrševati na izvršujočem depozitnem uradu samo v knjigi zabeležnici po priloženem vzorcu, izročitve za zunanja sodišča v tej knjigi zabeležnici in v dnevniku.
§ 6.
(1)	Sodni depozitni uradi morajo kuponske pole k vrednostnim papirjem, hranjenim pri njih. obnavljati na prošnjo strank ali, ako opazijo, da tega ne storé stranke, uradoma, ne da bi bilo treba za to sodnega naročila.
(2)	Nabave novih kuponskih pol ni vpisovati niti v dnevnik niti v računski list (glavno knjigo).
(3)	Pri državnih zadolžnicah je treba paziti na posebne predpise, ki jih vsakočasno izda ravnateljstvo državnega dolga. Depozitni urad si mora delati zapiske o tem, iz katerih mas so se vzeli posamezni taloni. Za to se rabi lahko tudi s postopkom pav-zanja narejeni prepis konsignacije o talonih, poslanih blagajnici državnega dolga. Ako izdajajo likvi-dujoči organi blagajniške nakaznice, se lahko omenjeni zapiski nadomestijo z zbirko teh nakaznic.
(4)	Pri vrednostnih papirjih, ki niso državne zadolžnice, je obnavljati kuponske pole praviloma s posredovanjem menjalnic (§ 2). Depozitni urad na sedežu emisijskega zavoda je uporabiti za to samo tedaj, kadar se pokaže, da je to namenu primerneje. Obnavljanje kuponskih pol k takim vrednostnim papirjem je imeti slično zabeleženo kakor obnavljanje kuponskih pol k državnim zadolžnicam.
§ 7.
(1)	Ako zaukaže sodišče vinkulacijo sodno položene državne zadolžnice ali prepis, zložbo, razpis ali devinkulacijo vinkulirane državne zadolžnice, mora poslati depozitnemu uradu dva izvoda sklepa, v katerem je natančno navesti zaukazano uradno dejanje, osebo, ki ima pravico prejemati obresti, in mesto, kjer se plačujejo obresti. En izvod ostane pri dnevniku, drugega je z državno zadolžnico vred poslati blaigajnici državnega dolga. Vložene državne zadolžnice je zapisovati tako, kakor je predpisano (gl. § 3 razglasa z dne 6. marca 1869.1. [drž. zak. št. 29]).
(2)	Ako se menja samo oseba, ki ima pravico prejemati obresti, sicer pa ostane neizpremenjena že vinkulirana državna zadolžnica, mora sodišče novo za prejemanje obresti upravičeno osebo naznaniti likvidaturi za državni dolg (strokovni računski oddelek I c. kr. finančnega ministrstva, Dunaj, I., Singerstraße) vročivši izvod sklepa.
(s) Blagajnica državnega dolga naj se v bodoče ne obvešča o sodni položbi imenske obligacije.
§ 8.
(1)	Ako denarnih prometov ne morejo oskrbovati nameščenci kreditnih zavodov v uradnih prostorih depozitnega urada, je porabiti, da prenese predmet prometa v kreditni zavod in da prinese protivrednosti, nameščenca depozitnega urada, ki ga morata določiti oba višja uradnika davčnega urada (predstojnik depozitnega urada) in ga imenovati kreditnim zavodom.
•
(2)	Denar in vrednostne reči do zneska pet-tisoč (5000) kron lahko dasta predstojnik depozitnega urada ali višja uradnika davčnega urada v uradnem kraju prenesti ali poslati ponje po zaupanja vrednem uradnem slugi.
(3)	Višje vrednosti je odpraviti in poslati ponje po uradniku, ki ga mora pri tem spremljati uradni sluga. Uradnim predstojnikom jo prepuščeno tudi pri manjših zneskih ukreniti, da se spremlja izvršit-veni organ, ako krajevne ali časovne varnostne razmere, razdalja, ki jo je prehoditi, ali druge okolnosti kažejo, da je to dobro.
(4)	Za hudo krivdo ob izbiri ter ob nadzorovanju porabljanih uslužbencev so odgovorni uradni predstojniki.
§ 9.
(1)	Nameščencu, odposlanemu, da izvrši denarni promet, je izročiti vrednostni predmet v navzočnosti dveh blagajniških uradnikov in pri uradih, pri katerih sta nameščena samo dva uradnika, v navzočnosti drugega blagajniškega uradnika.
(2)	Višjim uradnikom davčnega urada (blagajniškim uradnikom depozitnega urada civilnega sodišča) je prepuščeno, ali in v kateri obliki si dado potrditi prejem vrednostnega predmeta. Prejem se lahko potrdi v dnevniku ali v knjigi zabeležnici (§ 5, drugi odstavek).
(3)	Izvršitveni organ mora opravilo oskrbeti brez odloga in pobrane novce in druge vrednostne predmete še dne, katerega se poberejo, izročiti blagajnici depozitnega urada. Pri tem se mora izkazati z računi in drugimi dokazili, ki se nanašajo na porabo njemu izročenih vrednostnih reči. Blagajniški uradniki morajo račune in dokazila preskusiti gledé nastavkov številk in vrednosti.
(4)	Teh dohodkov ni vpisovati v knjigo položnico depozitnih uradov civilnih sodišč.
(5)	Ako se izvršitvenemu organu izročena de-
narna opravila ne morejo docela izvršiti na en dan, mora izvršitveni organ potrdilo (začasnico,povratnico, recepis, klicno številko i. dr.), ki ga je prejel za vloženi predmet prometa od dotične blagajniške likvidature, še isti dan položiti pri blagajnici depozitnega urada.	•
(6)	Ako to ni mogoče, je predmet prometa prinesti nazaj v blagajnico depozitnega urada, prečrtati vpis izdatka v dnevniku (§ 4, drugi odstavek) in vračilo poočititi v dnevniku ali, ako gre za denarne promete za zunanje sodišče, pa v razpredelku za opomnje knjige zabeležnice (§ 5, drugi odstavek).
§ 10.
Predstojnik depozitnega urada civilnega sodišča in oba višja uradnika davčnega urada (finančne blagajnice) morajo s svojo odgovornostjo natančno nadzorovati pravočasno izvršitev uradu naročenih denarnih prometov in nabave kuponskih pol, ki jo mora izvesti, ter vnovične položbe iz denarnih prometov.
§ H.
Depozitni urad mora o izvršitvi vsakega denarnega prometa poročati sodišču, ki ga je zaprosilo za izvršitev, ter priložiti račune in druge dokaze, ne da bi za to potrebovalo posebnega sodnega naročila.
§ 12.
(1)	V sodnih naročilih je določno navesti denarne promete, ki jih je opraviti, in eventualne posebne pogoje njihove izvršitve in natančno ozname-niti dotične vrednostne predmete.
(2)	Z naročilom za izvršitev denarnih prometov more sodišče združiti samo naročila za sodno po-ložbo ali takojšnjo izročitev predmetov prometa ali doseženih protivrednosti.
(3)	Ako se višina protivrednosti v sodnem naročilu ne more s številko navesti, ni treba, tudi ako je protivrednost gotovina, nikakega nadaljnjega sodnega sklepa za navedbo številke (sklep o založbi), ako se dnevniku priloži izvod računa ali hranilnič-nega lista.
(4)	Posebnega prejemnega naročila tudi tedaj ni treba, ako se glasi zopet položena vložna knjižica zaradi pripisa obresti na višji znesek, nego se pokaže iz sodnega sklepa. Pripis obresti pa je razložiti tudi v dnevnikovem razpredelku predmeta.
(5)	Davčni uradi (finančne blagajnice) morajo naročila za obdobne oprave določnih denarnih prometov izvrševati šele na vsakočasno zglasitev udeležene stranke in, ako je pogoj za izvršitev poprejšnja položba vrednostnega predmeta, po tej položbi.
(6)	Predpisi o izdajanju naročil za obdobno opravljanje denarnih prometov depozitnim uradom civilnih sodišč ostanejo neizprcmenjeni (§35 ukaza z dne 1. maja 1903.1. [drž, zak. št. 104] in § 123 ukaza z dne 1. maja 1903. 1. [drž. zak. št. 105] in z dne 8. maja 1905. 1. [drž. zak. št. 75]).
§ 13.
(1)	Ako se naj depozit izroči po sodnem depozitnem uradu, ki ni podrejen sodišču, pristojnemu za razpolaganje s položbo, mora sodišče sklep izročitve prav tako kakor pri denarnem prometu poslati naravnost sodnemu depozitnemu uradu, ne da bi se poslužilo posredovanja sodišča, kateremu je podrejen ta urad. Hkratu mora sodišče obvestiti stranko, da je odredilo, naj se pošlje depozit v izročitev.
(2)	Ako se izjemoma depozit v gotovini stranki ne pošlje po pošti (poštni hranilnici), temveč ako naj ga stranka dvigne pri drugem uradu ne pri uradu, ki ga hrani, je pripadajočo hranilno pristojbino odtegniti, kadar se pošlje gotovina uradu, ki je prošen za izročitev.
(3)	Ob komisijskem izročevanju drugih depozitov mora izročujoči urad pobirati hranilno pristojbino in jo stalno zaračunjati kakor od svojih depozitov. Zaračunske podatke je z obvestilom naznaniti uradu, ki je imel izročeni predmet v hrambi, in ta urad naj jih zabeleži pri dotičnem postavku izdatka priloživši obvestilo (gl. ukaza finančnega ministrstva z dne 16. novembra 1894. 1. [uk. fin. min. št. 46] in z dne 16. avgusta 1904.1. [uk. fin. min. št. 124]).
§ 14.
(1)	Nadzorovalna dolžnost, ki je s § 30 ukaza z dne 15. marca 1898.1. (drž. zak. št. 55) naložena predstojniku sodišča, se razteza tudi na denarne promete.
(2)	Predstojnik sodišča mora najmanj dvakrat v mescu s poskusi na slepo primerjati dnevnik, glavno knjigo in podrobne seznamke drugega z drugim in z blagajničnimi zalogami, vpogledati v knjigo zabeležnico po § 5, odstavek 2, in jo preskusiti ter se s poskusi na slepo prepričati, ali se kuponske pole pravočasno obnavljajo. Ako so se izdala naročila za obdobno vnovčevanje kuponov in nalaganje
izkupil za kupone, mora s poskusi na slepo tudi preskusiti, ali so se izvršila ta naročila.
(3)	Ob skontriranju davčnih uradov je vedno tudi skrbno preskušati njihovo oskrbovanje opravil gledé depozitnouradnih denarnih prometov in pisanje knjig zabeležnic.
§ 15.
Sodišča, ki sama hranijo svoje depozite, morajo izvršujč denarne promete zmislu primerno uporabljati določila, ki veljajo za davčne in sodne depozitne urade. Kupone državnih zadolžnic morajo vnovčevati po uradu, določenem po § 2, zadnji odstavek.
§ 16.
(1)	Ta ukaz dobi moč 1. dne januarja 1914.1.
(2)	S tem dnem izgubé moč nastopna določila :
§ 12, drugi odstavek, navodila za oskrbovanje opravil depozitnega urada v Pragi z dne 15. novembra 1849. L;
§ 37 ukaza z dne 16. novembra 1850. 1. (drž. zak. št. 448);
§ 24 ukaza z dne 28. julija 1856.1. (drž. zak, št. 137);
§§ 13 in 44 do 50 ukaza z dne 17. julija 1859. 1. (drž. zak. št. 144);
§ 24 ukaza z dne 26. februarja 1875. 1. (drž. zak. št. 18);
ukaz z dne 14. maja 1879. 1. (drž. zak. št. 74);
§§ 29 in 53 do 59 ukaza z dne 21. julija 1881. 1. (drž. zak. št. 85);
§§ 29 in 51 do 57 ukaza z dne 20. novembra 1888. 1. (drž. zak. št. 177);
oddelek I ukaza z dne 9. februarja 1896. 1. (drž. zak. št. 26);
ukaz z dne 29. junija 1897. 1. (drž. zak. št. 155);
ukaz z dne 13. januarja 1900. 1. (drž. zak. št. 6);
§§ 36 in 113 do 121 ukaza z dne 1. maja 1903. 1. (drž. zak. št. 105) in
§§ 36 in 113 do 121 ukaza z dne 8. maja 1905. 1. (drž. zak. št. 75).
Hoclienburgcr s. r.
Engel s. r.
Knjiga zabeležnica (beležna knjiga)
o denarnih prometih in izročitvah za zunanja sodišča.
'S
(O
co
CM
LO
QOD
-x:
S
cd
_o
O

237.
238.
Ukaz ministrstev za finance in za Ukaz ministrstev za finance in za javna dela z dne 14. novembra javna dela z dne 14. novembra
1913. L,
1913. L,
s katerim se izvrsujé zakon z dne 8. julija 1902.1. (drž. zak. št. 144) izdajajo določila o izmeri letnega dohodka prebivalcev delavskih stanovanjskih poslopij v Bielskem in Biali ter dopolnjujé § 1 ukaza z dne 19. marca 1903. I. (drž. zak. št. 68) v Fryštatu.
Na podstavi § 2, odstavek 2, zakona z dne 8. julija 1902. 1. (drž. zak. št. 144) o ugodnostih za poslopja z zdravimi in cenimi delavskimi stanovanji se ukazaje tako :
s katerim se izvrsujé zakon z dne 8. julija 1902.1. (drž. zak. št. 144) izdajajo določila o izmeri letnega dohodka prebivalcev delavskih stanovanjskih poslopij v Bregencu in Feldkirchu.
Na podstavi § 2, odstavek 2, zakona z dne 8. julija 1902.1. (drž. zak. št. 144) o ugodnostih za poslopja z zdravimi in cenimi delavskimi stanovanji se ukazuje tako:
§ 1.
§ 1-
V nastopnem oznamenjene okoliše, in sicer:
Mesto Bielsko in v političnem okraju Bielsko ležeče kraje Stare Bielsko, Komorowice Niemieckie, Alexanderfeld, Kamienica, Mikuszowice Niemieckie in
v političnem okraju Biala ležeče kraje (občine, oziroma graščinska ozemlja) Biala, Lipnik, Komorowice in Mikuszowice
je smatrati za komplekse industrijskih krajev, v kojih področju se naj uporabljajo določila § 2, odstavek 2, uvodoma navedenega zakona o zvišbi mej za letni dohodek prebivalcev delavskih stanovanjskih poslopij za eno osminko.
§ 2.
H kompleksu industrijskih krajev, navedenemu v § 1 ukaza z dne 19. marca 1903. 1. (drž. zak. št. 68), spadajo tudi v političnem okraju Fryštat ležeči kraji Sucha Gčma, Sucha Pošrednia in Sucha Dolna.
§ 3.
Ta ukaz dobi moč z dnem razglasitve.
Trnka s. r.	Engel s. r.
V	^nastopnem oznamenjene okoliše, in sicer:
V	političnem okraju bregenškem ležeče kraje Bregenc, Hard, Hörbranz, Lauterach, Lochau, Kennelbach, Rieden, Schwarzach, Wolfurt in
v političnem okraju feldkirškem ležeče kraje Dornbirn, Fussach, Höchst, Hohenems in Lustenau
je smatrati za komplekse industrijskih krajev, v kojih področju se naj uporabljajo določila § 2, odstavek 2, uvodoma navedenega zakona o zvišbi mej za letni dohodek prebivalcev delavskih stanovanjskih poslopij za eno osminko.
§ 2.
Ta ukaz dobi moč z dnem razglasitve.
Trnka s. r.	Engel s. r.
239.
Ukaz ministrstev za finance in za javna dela z dne 14. novembra 1913.1.,
s katerim se izvršujč zakon z dne 8. julija 1902.1. (drž. zak. št. 144) izdajajo določila o izmeri letnega dohodka prebivalcev delavskih stanovanjskih poslopij v Brnu ter dopolnjujé § 1 ukaza z dne
26. aprila 1904. I. (drž. zak. št. 39) v Moravski Ostrovi.
Na podstavi § 2, odstavek 2, zakona z dne 8. julija 1902. 1. (drž. zak. št. 144) o ugodnostih za poslopja z zdravimi in cenimi delavskimi stanovanji se ukazuje tako:
§ 1.
V	nastopnem oznamenjene okoliše, in sicer:
V	političnem okraju brnskem ležeče kraje Kra-lovo pole, Husovice, Malomerice, Židenice, Julianov, Lfšen, Černovice, Lfskovec, Komarov, Kamennÿ Mlÿn in Žabobreskv.
je smatrati za komplekse industrijskih krajev, v kojih področju se naj uporabljajo določila § 2, odstavek 2, uvodoma navedenega zakona o zvišbi mej za letni dohodek prebivalcev delavskih stanovanjskih poslopij za eno osminko.
§ 2.
H kompleksu industrijskih krajev, navedenemu v § 1 ukaza z dne 26. aprila 1904. 1. (drž. zak. št. 39), spada še v političnem okraju Moravska Ostrova ležeči kraj Hrabuwka pri Vitkovicah.
§ 3.
Ta ukaz dobi moč z dnem razglasitve.
Trnka s. r.	Engel s. r.
24».
Ukaz ministrstev za finance in za javna dela z dne 14. novembra 1913. L,
s katerim se izvršujč zakon z dne 8. julija 1902.1. (drž. zak. št. 144) izdajajo določila o izmeri letnega dohodka prebivalcev delavskih stanovanjskih poslopij v Levovu in okolici. Krakovu, Podgörzah in Stanislavovu.
Na podstavi § 2, odstavek 2, zakona z dne 8. julija 1902. 1. (drž. zak. št. 144) o ugodnostih za poslopja z zdravimi in cenimi delavskimi stanovanji se ukazuje tako:
§ 1.
V	nastopnem oznamenjene okoliše, in sicer:
1.	deželno glavno mesto Levov s kraji (občinami,oziroma graščinskimi okoliši), ležečimi v političnem okraju istega imena, Zniesienie, Zamarstynöw, Kleparöw, Kulparkövv, Lewandöwka, Krzywczyce, Kozielniki, Lesienice in Sygniöwka,
2.	mesto Krakov s kraji (občinami, oziroma graščinskimi okoliši), ležečimi v političnem okraju Podgörze, Podgörze, Rydlöwka, Bonarka, Lagiewniki in Borek Falecki,
3.	v političnem okraju Stanislavov ležeče kraje (občine, oziroma graščinske okoliše) Stanislavov, Knihinin Wies in Knihinin Kolonia
je smatrati za komplekse industrijskih krajev, v kojih področju se naj uporabljajo določila § 2, odstavek 2, uvodoma navedenega zakona o zvišbi mej za letni dohodek prebivalcev delavskih stanovanjskih poslopij za eno osminko.
§ 2.
Ta ukaz dobi moč z dnem razglasitve.
Trnka s. r.	Engel s. r.
341.
Ukaz ministrstev za finance in za javna dela z dne 14. novembra 1913. L,
s katerim se izvršujč zakon z dne 8. julija 1902.1. (drž. zak. št. 144) izdajajo določila o izmeri letnega dohodka prebivalcev delavskih stanovanjskih poslopij v Dččinu ter dopolnjujé § 1 ukaza z dne 10. maja 1906. I. (drž. zak. št. 96) v Ustih, Ja-bloncu, Plznju, Libercu in okolici.
Na podstavi § 2, odstavek 2, zakona z dne 8. julija 1902.1. (drž. zak. št. 144) o ugodnostih za poslopja z zdravimi in cenimi delavskimi stanovanji se ukazuje tako:
§ 1.
V	nastopnem oznamenjene okoliše, in sicer:
V	političnem okraju Dččin ležeče kraje Dččin, Podmokly, Staro mesto, Prostfednl Grunt, Chroch-
vice, Kfesice, Oldrichov, Bolice ob L., Béla, Biiuau-* burg, Breziuy, Libouchec, Jilové, Borek, Modra, Wilsdorf in Malšovice je smatrati za komplekse industrijskih krajev, v kojih področju se naj uporabljajo določila § 2, odstavek 2, uvodoma navedenega zakona o zvišbi mej za letni dohodek prebivalcev delavskih stanovanjskih poslopij za eno osminko. ;
§ 2.
H kompleksu industrijskih krajev, navedenemu v § 1 ukaza z dne 10. maja 1906. 1. (drž. zak. št. 96), spadajo še:
k številki 1 pravkar navedenega ukaza v političnem okraju Usti ležeči kraji Stïekov, Svadov in Valtife,
k številki 2 pravkar navedenega ukaza v političnem okraju Jablonec ob Nisi ležeči kraji Rynovice, Schlag in Josefodol,
k številki 3 pravkar navedenega ukaza v političnem okraju Plzenj ležeča kraja Lobez in Double vce.
k številki 4 pravkar navedenega ukaza v političnem okraju Libérée ležeči kraji Eichicht, Katha-rinberg. Machendorf, Maffersdorf, Ratschendorf in Schwaràu.
§ 3.
Ta ukaz dobi moč z dnem razglasitve.
Trnka s. r.	Engel s.
242.
Ukaz ministrstev za tinanee in za javna dela z dne 14. novembra 1913. I..
s katerim se izvršuje zakon z dne 8. julija 1902. L (drž. zak. št. 144) izdajajo določila o izmeri letnega dohodka prebivalcev delavskih stanovanjskih poslopij v Urfahru dopolnjuje § 1 ukaza z dne 19. marca 1903. I. (drž. zak. št. 67).
Na podstavi § 2, odstavek 2, zakona z dne 8. julija 1902.1. (drž. zak. št. 144) o ugodnostih za poslopja z zdravimi in cenimi delavskimi stanovanji se ukazuje tako :
S I.
H kompleksu industrijskih krajev, navedenemu v § 1 ukaza z dne 19. marca 1903. 1. (drž. zak. št. 67), spada še v političnem okraju Urfahr ležeči kraj Steeg.
§ 2.
Ta ukaz dobi moč z dnem razglasitve, r. i Trnka s. r.	Engel s. r.
(8lov«nl*c)i. I
104
■ • - _	
t	9
	
%	
.	
.	
s	'
.	r	
•	* V	;
	- %

	
.	v
.	
	
	*
	t
,	
v