GLAS List slovenskih delavcev v Ameriki. ★ CITATEUl OPOZARJAMO. da pravočasno obnove oaročm no. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako ie niste naročnik, pošljite en dolar a dvomesečno poskninjo. TELEPHONE: CHelsea 3—1242 Enured m Stroud Ctao* Matter September 21*. IMS at the Port Offiee .1* New York. N. Y^ under Act of Cootreoa of March 3rd, 187». ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK No. 49. — Stev. 49. V NEW YORK, THURSDAY, MARCH 2, 1939- ČETRTEK, 2. MARCA. 1939 Volume XLVII. — Letnik XLVII. ŠPANSKI REPUBLIKANCI IZGUBILI VSE UPANJE Narod naj odloči glede vojne napovedi ŠPANSKI BEGUNCI, KI SO SI POISKALI ZAVETJA V FRANCIJI, SE BODO VRNILI NA ŠPANSKO Predsednik Azana je predsedniku korteza poslal resignacijo. — Franco v zastopnik prevzel poslaništvo v Parizu. — General Franco se pripravlja na poslednji udarec. PARIZ, Francija, I. marca. — S svojim pismom na predsednika španskega korteza Diego Martinez Barrioa je predsednik Manuel Azana, ki se nahaja pri svojem svaku v Collonges v Franciji, neznani! svoj odstop. Barriou je Azana naročil, da naj nadaljnje zadeve uredi po ustavi. Nekaj ur pozneje je bila na španskem poslaništvu razobešena Franco va rdeče-zlata zastava in bivši monarhistični poslanik Jose Marie Quinones de Leon je prevzel poslaniške posle. Quinnonnes de Leon še ni gotov, ako bo imenovan za poslanika, toda vse, kar je do sede j storil ie bilo v sporazumu z generalom Francom. Poslanik republikanske Španske Marcelino Pa-scua y Martinez je bil uradno obveščen, da je francoska vlada priznala vlado general Franca. Ob 1 popoldne je Martinez s svojimi uradniki zapustil poslaništvo. Nato so francoske oblasti prevzele upravo poslopij a. ter pričele sestavljati inventar: predno pa je bilo delo končano, je prišel Martinez. Ravno tako so bila vsa španska zastopstva v Franciji izročena zastopnikom generala Franca, med njimi konzulati v Bayonne, Bordeauxu, Havre in Marseillesu. Danes je ravnatelj političnih zadev v francoskem vftanjem uradu Charles Rochat odpotoval v Burgos, da sporoči francosko priznanje Francove vlade in da fašistično vlado naprosi, da odobri vsakega poslanika, ki bi ga poslala Francija generalu Francu. Ker je ministrski predsednik Daladier poklical v svoj urad maršala Filipa Petaina, nekateri domnevajo. da bo Petain, ki je star 83 let, imenovan za ooslanika v Burgosu. PARIZ, Francija, I. marca. — General Francisco ^ ranco pripravlja svojo zmagovito armado, da zada poraženi republikanski armadi zadnji udarec, ako bo še kaj odlašala 6 predajo. Fašistična armada stoji na meji republikanskega ozemlja ter nestrpno Čaka, da ga zasede, bodisi mirnim potom, ali z orožjem. Vnanji minister Julio Alverez del Vayo, ki je pred dvema dnevoma z aeroplanom dospel iz Francije, je v Madridu ter je kabinetu naznanil, da sta Anglija in Francija priznali vlado generala F'ran-ca. Njegova naloga je tudi bila obvestiti kabinet, da se mu ni posrečilo pridobiti predsednika Azane za nadaljni odpor. Po španski ustav, postane naslednik odstopi vsega predsednika Azane predsednik korteza Diego Martinez Barrio, ki pa je že mesto odklonil. PERP1GNAN, Francija, I. marca. — Okoli 10 tisoč Spancev, ki so večinoma vojaki, je pospravilo svoje stvari in so pripravljeni, da se vrnejo na Špansko v Francovo ozemlje. V taboriščih, ki so obdana z bodečo žito, se nahaja še okoli 270,000 Spancev, vojakov in civilistov. Po raznih krajih Francije se nahaja okoli 155 tisoč španskih žena, otrok in ranjenih vojakov. — Francoske oblasti so uredile vse, da begunci dobivajo pisma, da bo tem lažje mogoče združiti raz-kropi j ene družine, . IZGREDI NA POLJSKEM Dijaki zahtevajo trdno stališče proti nacijem. Grof Ciano v Varšavi ni dosegel svojega cilja. VARŠAVA, Poljska, 1. marca. — Na vseučilišču v Varšavi si' dijaški izgredi nadaljujejo rili -edaj limono bolj proti poljski vladi, kot pa proti Nemčiji. Dijaki so bili razžaljeni vsled govora generala Stan« slava Sfcwa rev nekega, kur jo rekel, da so dijaki "slepo oro d je" v b rokah sovražnikov Poljske ter da so pod tujim vplivom. Dijaki so sklicali zborovanje, toda policija je vseučilišče zaprla in je dijake i »puščala samo posamezno, da niso mogli vprizoriti parade. Nemško poslaništvo je močno zastraženo. Sinoči je velika množica na -kočila urad nemške manjšine in požgala več listin. Poročilo iz Gdanska naznanja, da v mestu zopet vlada red. Tamošnje oblasti so vstregie zahtevam Poljakov, o vrtanje politiko!" Demon a t racije proti Nemcem so se pričeli* v petek in policiji je bila tedaj naročeno, da se proti dijakom poslužuje palic iz gumija in vodovodnih revi. Demonstracije so se pričele, ko je bil v neki kavarni v Gdansku nalepljen list z napisom: "Dostop psom in Polja kom prepovedan." BIALOWIKZA, Poljska, 1. marca. — Italijanski vnanji minister grof Galeazzo Ciano se je vrnil z lova, tla nadaljuje -svoj razgovor z vnanjim ministrom Josipom Beckoni Odpotovala sta v Krakov, kj"r bo^ta ostala en dan Grofu Cianu je bilo podeljeno največje poljsko odlikovanje red belega orla. Toda nekateri pravijo, da poljska vlada podeli najvišje odlikovanje prijatelju, če gar zahteve je zavrnila. Grof Ciano je skušal pridobiti Becka da bi se Poljska pridružila os RimBerlin, ali pa se postavi na stran Italijo v sporu med Francijo in Italijo, toda Beck je to prošnjo za vrnil. ZAPLEMBA CERKVENE LASTNINE Nemčija zaplenjuje cer-veno premoženje v bivši Avstriji. — Po samostanih je vlada zaplenila velikanska premoženja. NOVI PAPEŽ BO IZVOLJEN ŠE TA TEDEN Včeraj se je sestal kon-klave. — Kardinali so imeli osemnajst dni časa za premislek, in bo vsledtega zadeva kmalu končana. Dl'NAJ, Nemčija, 1. marca. — Velikansko cerkveno premoženje v bivši A vsa ri ji polagoma prehaja v posest nacijske vlade. Naciji so mnenja, da naj bo cerkveno premoženje last države in porabljeno v dobrobit celega naroda. V bivši Avstriji, ki se sedaj imenuje Vzhodna marka, so cerkve in zlasti samostani imeli velikanska posestva, ki jih cenijo na $100,00(1,000. Tekom leta je vlada poslala v samo stane svoje komisarje, da precenijo vrednost premoženja samostanov, med katerimi so najvažnejši samo-tani v St. Lambreelitu, Kremsmuenstru, Admontu, St. Paulu in Goet-weigu. Samostani niso bili zaplenjeni, toda država se je polastila vseh umetnin in dragocenosti Jin najbrže jim dohodki od posestev ne bodo nikdar več vrnjeni. Vlada opravičuje zaplembo s tem, da trdi, da samostani niso znali upravljati svojih posestev in zlasti ne gozdov. Po celi bivši Avstriji prehaja lastnina samostanov in bogatih cerkev .s posebno velikimi posestvi v državno last. Samostanska šola v Kolks-burgu, 10 milj <»d Dunaja, je bila predelana v vojašnico. — Mnogi redovniki so odšli v razne tuje države, starejši pa šo ostali še v >amoskniih. PADEREWSKEMU SE JE OBRNIO NA BOLJE Sinoči je imel nastopiti v Mosque gledališču v Newark*!, N. J., najslavnejši pianist Ignac Paderewski. Predvčerajšnjim je j«a nenadoma zbolel, in zdravniki so bili v resnih skrbeh za njegove zdravje. Včeraj se tiiu je obrnilo na bolje, toda igrati ni mogel. Paderewski, ki je bil po vojni nekaj časa predsednik poljske republike, je star 78 let. mihiiii^^ Naročite Še danes S. A. Koledar za leto GT 1939. BURGOS, Španska, I. marca. — Prebivalci fašistične Španske z veliko napetostjo čakajo, kdaj bo republikanska armada naznanila, da se preda generalu Francu. Francova silna armada, ki šteje 500,000 vojakov in ima 800 vojaških aeroplanov, je pripravljena, da udari na Madrid, ali pa na Valencijo, VATIKANSKO MESTO, 1. marca. — Danes se je pričela volitev naslednika papežu Pi-ju XI. Volitev se udeležuje kardinalov, zbranih v takozvi:-nem konklavu, in kakor kaže, bo novi papež izvoljen Še pred nedeljo. Kdo Ih> novi papež, se ne ve, toda kardinali so imeli osemnajst dni časa za premislek, in vsledtega volitev ne bo dolgotrajna. V Rimu ~c naliajajo štirje ameriški kardinali. — dva iz Severne in dva iz Južne Amerike. Kardinali bodo vsak dan štirikrat glasovali in sicer ob poldesetih, ob enajstih, ob štirih in ob polpetih. Kandidat, ki bo izvoljen za papeža, mora dobiti dvetretin-sko večino glasov. Kolikor je bilo mogoče dognati, jih pride vpoštev pet, ki so vsi Italijani. JUGOSLOVANSKI IN BOL-GARSKIJCRAIJ I5KOGKAD, Jugoslavija, 1. marca. — Konference Balkanske zveze se je udeležil tudi bolgarski kralj Boris, ki je bil včeritj na obedu v kraljevi pa lači. Sedel je |»oleg juj^oslo-van>kega kralja Petra, s katerim pa ni govoril o politiki, pač pa izključno le o sankanju in sjnučkanju. Nedavno je bil Boris tri tedne1 v Švici, kjer se je povsem posvetil zimskemu športu. MOKRAČI ZMAGALI V TENNESSEE NASHVILLE, Temi., 1. marca. — V poslanski zbornici je bil včeraj prejet p teolog, naj 'posamezne občine odločijo, če naj bo opojna pijača naprodaj ali ne. Za predlog je bilo oddanih 7r2, proti predlogu pa 42 glasov. To je znamenje, da se bo država Tennessee kmalu poslovila iz četvori-ce suhih držav. 4 Sulic" bodo le še Oklahoma, Mississippi in Kansas. Predlogo mora seveda še o-doforiti senat države Tennessee, nakar bo šele vzakonjena. HITLER SPREJEL TRI NOVE POSLANIKE BERLIN, Nemčija, 1. marca. — V navzočnosti vnanje ga ministra von Ribbentropa je sprejel danes Adolf Hitler tri nove poslanike, ki bodo zastopali Bolivijo, Litavsko in SI«**, _ . ' PREDLOGA GLEDE OBOROŽEVANJA ZADEVA V SENATU NA 0DP/R WASHINGTON. D. C.. I. marca. — Dvanajst senatorjev, pripadajočih štirim strankam, je včeraj predlagalo v senatu, naj vlada oziroma kongres nimata pravice napovedati vojne, pač naj a-meriški narod potom splošnega glasovanja odloči, če je za vojno ali ne. Ta dodatek k ameriški ustavi je bil predlagan tekom vroče debate glede administracij-ske predloge, naj Združere države povečajo svojo silo na kopnem, na morju in v zraku. Ko je bila debata v najhujšem zamahu, je izjavil republikanski senator Nye iz North Dakote, da v Evropi ne bo nobene vojne, dokler ne dajo Združene države zanjo signala. Državni department bi bil proti takemu dodatka k ameriški ustavi, češ, da bi imela TUJEZEMCI NE BODO SMELI NOSITI UNIFORM Cljl. REGENT PAVEL BO GOVORIL PO RADIO Svetovna razstava v New Vorku bo prihodnji mesec o-tvorjena. Za otvoritev se vr še velike in vsestranske priprave. Štiriindvajset držav je že pozdravilo razstavo, v nedeljo jo bo pa pozdravila tudi •Jugoslavija. Od pol dveh do dveh popoldne bo govoril -po radio jugo slovanski regent princ Pavk. Program Iw> ja'ko zanimiv, in opozarjamo rojake, naj .naravnajo radio na to ali ono postajo National Broadcasting Co. WASHINGTON, D. C., J. marca. — Demokratski kon-gresnik Gavagan iz New Yor-ka je danes predložil v poslanski zbornici predlogo, ki prepoveduje inozemcem nošnjo u-uniform. Odredba naj bi bila naperjena predvsem proti na-zijeni, ki na' opajo v New Yoi-ku ob razr 4 prilikah v sličniii uniformah Kakor nneijt-v New n meriš ka vlada v izvenpolitič- nili zadevali vezane roke. Progresivni senator La Fol-lette iz Wiseonsin&, pravi, da bi ne bilo tako. — Ko je treba reševati vpra sanja življenske važnosti, — je dejal LaFollete, — naj ima narod prvo besedo. Administracij ska predloga, ki določa $358,000,000 za pove eanje armade in letalskega zbora je naletela na hud odpor. Proti nji so bili posebno re publikaiici, pa tudi nekateri demokratje. Mnogo jih je bilo "pa tudi, ki so jo zagovarjali in priporočali, med njimi demokratski senator Lee iz Oklahoine, ki je rekel: — Predloga mora biti sprejeta, kajti edinole na ta naeiti se da govoriti z diktatorji. NEMCI BODO IMELI PRVEN-STVO V ZRAKU BERI AN, Nemčija, 1, mar »•a. — Nemški zrakoplovni minister maršal Goering je dynes razpravljal o oborožitvenih programih Anglije in A-nierike. Dejal je, da so ti programi malenkost \ primeri s tistim, 'kar pripravlja Nemčija. — V si ura ju vojne, — j; svaril Goering, — bo imel svet priložnost prepričati se, kaj zmore Nemeija v zraku. — Mi smo za mir. Toda po našem mnenju je mogoče mir zaščititi edino le z najostrej-šim mečem. NEMIRI V PALESTINI JKRUZALBM, Palestina, 28. februarja. — V nemirih y»o <-eli Palestini je bilo ubitih ol Arabcev in en Žid, ko so pokale bombe in je prišlo do pogostega streljanja. V Hajfi je bilo ubitih 24 A-rabcev, ko se je razpočila bomba na trgu za zelenjavo. Ravno tako se je razpočila boinb-i na nekem tržišču v Jeruzalemu in ubiti so bili štirje Arabci. V Jeliuda okraju v Jeruzalemu so Židje ustrelili enega Arabea. HUNTER COLLEGE STAR 69 LET Hunter College, ki je največji ženski kolegij na svetu, je praznoval včeraj svojo 69 letnico. Ustanovljen je bil leta 170 v New Yorku. Prvi mu je .predsedoval Thomas Hunter, NOVI VODITELJ REPUBLIKANCEV ALBANY, N. Y., 28. fe»b. — Republikanci v državnem senatu imajo novega voditelja, Joe R. Hanleya, ki je star G2 let, duhovnik in odretnik. Njegov prednik je bil Periey A. Pitcher, ki je pre jin ji teden u-mri, , % "BLT m WK BOB A7*—New Tori Thursday, March 2, 1939 SLOVENE (YUGOSLAV! DAILY 64 GLAS NARODA (VOMS Or THB PEOPLE) 99 Owned and Published by ftLOVENIC PUBLISHING COMPANY < ▲ Corporation) trmnk SaJt^r. Praident J. Lup«da, Set. Place of boslnen ot the corporation and addresses of above officers: II* WEST ism STREET NEW YORK, N. X. 46th Year IBSUKD EVER I DAT EXCFPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Adrentlaameat on Agreement k celo leto velja list na Anerlfco la Kanade ..............$6.00 Ka pol leta ................$3.'K> Za New York ca celo ieto . . $7 00 Za pol lets ................*3.r-0 Za Inozemstvo «s celo leto .. $7.<>0 Za fetrt leta................$1£C ' Za r^l lets ................$3.30 Subscription Yearly IL- NAHODA" IZHAJA Y8AKI DAN IZVZEMfil NEDELJ TN PRAZNIKOV ULAfi NARODA". tlC WEST IStfc STREET, NEW YORK. N, T. TELEPHONE: CHrisen S—iUi \ 1M3P18I brc« podpisa In osebnosti se ne prlobCoJelo. Denar sa naročnino naj se blagovoli poAlIJati po Honey Order. Pri soremenioi krajs napotkov, prosimo, da se naw tudi prejfinje bl?sllMe nauietl da hitreje najdemo nasiomlka. PET LET BALKANSKE ZVEZE Splošen razvoj evropske politike je balkanskim državam dal migljaj, da >e med seboj pomirijo. V-I« I Lige narodov je |>o 1. 1!I30 žarel hitro padati in balkanske »ir/.ave, e strnejo v trdno celoto, ki se bi mogle zoper stu v I jat i diktaturi velesil in bi bila zadosti močim, d« odbije vsak na|*ad na svoje meje. Vendar pa j«* I roba navzlic tem- v na njim pobudam, pri \»isat« zasluge, da >e je Balkan končno med seboj pomiril in po-tal vzorno |h>Ije mirne,na nižilja peterih narodov, notranji želji po miru narodov >amih kakor tudi geniju nekaterih vodilni!. državnikov, ki so videli v bodočnost in so v pravem tre notku znali svoje države preokreniti na »pota miru in prijateljstva. Pot do balkanskega miru je bila kaj trnjeva. Zelo nazorno kaže to samo kratek pogled na zgodovino zbliževanja. Jugoslavija in Romunija sta dne 'JI. majiiika 19:i8 v okviru Mah- zveze — ki pa je veljala samo za podonavsko kotlino— po»Ipisali prijateljsko in zavezniško pogodbo, katere namen „'e očividrio bil zavarovati obojestranske meje tako napram po donav.-kim kakor balkanskim sosOdom. I udi Grčija in Romunija sta imeli svojo .prijateljsko zve/ > že od dne 22. mana torej prej, kakor Romunija i>i Jugoslavija, a tudi ta pogodba je bila v svojem bistvu naperjena proti Bolgariji, ki je takrat veljala še za garjevo ovco med imlkanskimi narodi. Naslednje leto, dne 27. marca U^l pa se je zgodilo ne kar je napovedovalo nove razvoje. Takrat sfta naniiv e Tu ivi ja in Bolgarija pod pisal i pogodbo o nevtralnosti in mir nem razsodil i štvu, tako, da je Bolgarija lahko smatrala, da jf obroč ki jo je okrog in okrog dusil, že počil in ji prinesel prve puhe svežega zraka. Se večji dogodek je sledil v septembru i*tega leta, ko sta dne 14. septembra 1933 Grčija in Turčija po stoletjih metis ebo j nega sovraštva in neprestanih borb sk'e-nili prijateljsko jtogodbo, ki je na mah izbrisala vso strašno zgodovino medsebojnih odnosov in kaikor žarek sonca pobijala po balkanskem polotoku. One 18. oktobra 19.TJ je Grčiji sledila Romunija, ki je ■v Turčijo podpisala podobno pogodbo. Dne 18. oktobra istega leta je Tarči ja s podpisom prijateljske pogodbo z Jugoslavijo zaključila svoje plodonosno mirovno delo, ker je z vsemi balkanskimi državami, izvzemši Albanijo stopila v prijateljic odnoša je. Pozor rojaki! KADAR nameravate potovati v stari kraj; KADAR hočete poslati denar v stari kraj; se zaupno obrnite na nas, in postreže-ni boste točno in pošteno. Dolg-oletna skušnja Vam to jamči. Mftite po brezplačna navodila in pojasnila na SL0VENIC PUBLISHING CO. ::POTNlSKI ODDELEK "GLASA NARODA":: How York, IT. Y. Pod vaško lipo. Piše kakor misli FRANK KERŽE In prišlo je. premoga name. Tistega veste, ki je bolj drtibne sorte in ki tako lopo šumi, kadar se voz naivne. < e j«* tako, sem rekel, greni pa nazaj. In šel sem in bilo je vse^j dovolj: gorkote in mraza, glavobola, nogobola — da imenujem samo dvoje vsako na enem koncu. Izkratka: bil sem — kakor pravijo: ma-rot.. M< ni se je čundo zdelo, kaj bi to moglo biti, ki je prišlo tako dogovorjeno in tako tic-pričakovano. Da bj bila sama Onfliuenca, tega bi skoro ne verjel. To mora biti najmanj ducat ibolezni in vse na .svojem višku. Odpiral sem debelo zdravni-knjigo in premišljeval, kaj vse mora biti v meni. Začel sem čitati znake te in one bolezni — vse wm imel. (V je po eni strani manjkalo par znakov, jih .je -bilo pa po drugi preveč. Tako mi je bilo, kakor pri nekdanjem Collinsn — tistemu "čudodelnemu'* zdravniku. ki je ozdravil vse. En-sein namreč samo za ■jpass'* izpolnil polo njegovih vprašanj: kaj te boli, — kje te 1>oli f Ali si zjutraj gora1* ali mrzel, vesel ali žalosten, la-een ali sit — rert ni vam. to so bila vprašanja, ki . i m vas, leta in leta sem izdajal list, irn pisal in vse je moralo biti točno. To je: od moje strani je moralo 'biti tako — kako je bilo od druge, to je seveda zopet drugo vprašanje. Večkrat sem v tistih letih premišljeval, kako človeka vklene delo. Pisal sem torej list, zraven odgovarjal vsa mogoča pisma. Xa gotov dan v mesecu je moral biti list zunaj. To je vse. Zato dragi moji. nisem smel štapati, niti začeti s sedečim štrajkom. Nisem imel praviee zlboleti, kaj šele umreti. Kdo bi pa izdal list ? Človek v vsakem drugem po-i slu si pomaga nekako. Ce ima\t- ' trgovino, jo lahko zapre in zapiše na vrata, kaj in kako. Jaz nisem mogel. Za'kaj mo.ji naročniki so me islkali in nasi i s — pošto. Ce ni Ibilo vse rečeno prve dneve, so začela hoditi pisma - tako vsebino, da sem jili moral djati na verige, kakor malopridnega psa. Kakor mi j<* bilo žal za list kakor mi je žal še danes — tako moram priiznati. tist«' točke, da imam pravo biti bolan, štapat, ali štra.fkat. Vendar je pa v'meni dosti ostalo tihtega. da ne smem tega ali onega. Kar v glavo ni liotelo, da bi smelo biti z mano kaj napak. Bral sem sicer 'po listih o pojavili influence tukaj in tam.'pa sum rekel: to je bunk. Ljudi je toliko na svetu, da mora nekdo '/.boleti za to aH ono boleznijo. Potem pa začne kar < ne«?a dne trobiti časopisje, <|a se pojavlja ta ali ona bolezen, da naj se ljudje pazijo itd. Jaz ,>em se tolažil s tem, da je vse to daleč zunaj. Naših 1K'W voršk-ih iKiročil rt previdnosti ne berem in zato nikdar ne vem ali je kdo bolan ali ne. Sploh pa: kaj se pravi: biti bolan? ( e človeka malo glava boli, če i mi po ušesih malo bolj razbija ali če čuti gorico v sobi. ki sploh kurjena ni — to vendar ne morete imenovati bolezen. Ja-z veni, kaj se pravi: biti bolan. V naši vasi so od rasa prišli na vrsto taki slučaji in majka mila: -T-1 o ve k a so nosili v rjuhah, držali mu svečo in klicali so: od ene strani gospoda, od druge doli tor ja. To je bolezen, kateri je navadno vsak podlegel. Za en sam slučaj vem. da je tako obolel človek ozdravel, pa je vsem vašeanom zameril. Ne gre, veste, če človeka svečo drže, če mu kličejo gospoda in do-litorja. da »potem pa ozdravi. Torej: začetki moje bolezni so bili — kaj bi rekel? Nič. Stokrat sem j?h imel v življenju in stokrat izgubil. To pot pa ni šlo vse gladko. Tako nekako pred štirinajsti kor opozorite v, da je nekje nekaj napak v tem stroju. Zakaj je na>pak; Zato, ker je to naravno, ki prude do vs< h ljudi prej ali slej. Torej vzemi to za naravni zakon in ne išči vzrokov, zakaj je tako. Bolezen je tukaj — glej, da boš inteligentno (»omagal telesu, ne pa premišljeval: odkod in Ni slabše in bolj nehvaležne naloge, kakor iskati vzroka, kje, kako in zakaj je človek obolel. Zakaj vzrokov je lali-ko sto ali noben. Lahko so se vlekli dolge mesece ali leta, laliiko pa so tudi kar padli, kakor Miklavž skozi dimnik. fV je z umelnim strojem kaj napa'k, se uwtavi. ČloveHki stroj se ne more, ne sme, ker bi to pomenjalo smrt. Mora torej, da dela naprej, četudi te/ko. Važno je, dn mu pomagaš. Prva in največja pomoč je — poči/tek. To si kar zapomni' in vpoštevaj. Počitek sam ozdravi devetdeset odstotkov vseh bob zni, zakaj naše telo je ustvarjeno tako, da se samo popravlja. Druga važna stvar je, da skrbiš za redno odvajanje in eiiščenje. Kdor oboli, zapazi, da je več ali manj zaprt. Prav za prav je bilo zaprtje že prej, ampak nivsi zapazil tega. Da se bolezen pojavi, je namreč nemalokrat vzrok zaprtje. Oudno je. da elovek išee pri vsaki bolezni najiKuprej greh: odkod in za'kaj? Čemu pa? Ce mu iskati vprašanj in odgovorov, 'ki nič ne pomenijo? In prav posebno ne, ee si sam «la-jes vprašanja i nodgovore. Človek je že samemu sebi tako dober, da se ogne vsake neprijetnosti ali pa jo zavije tako. da pride sam lep, čist in nedolžen iz nje. (le pravim, da je iskanje vzrokov nopotrebna in večkrat Škodljiva reč, velja to samo za en del resnice. Zakaj na drugi strani je včasih tako raziskava nje jako potrebno, če ga namreč vodi — zdravnik in ne i i. <'e je iskanje vzrokov obolelosti tako razširjena navada, kaj naj Šele rečem o znakih in pojavili pri ibolezni ? Ko sem jih jaz iskal po knjigi, da iznajdem, kaj se vse pase po meni, sem jih našel — kako bi nfcel: dovolj. Od slednje'bolezni so bili zastopani — če ne vsi, pa vsaj nekateri. Znaki bolezni ali simptomi -so jako važen pojav. V telesu je napak. Pove nam to s tem, da — boli. Ljudje se tako boje bolečine in vendar je resnica ena: kdor bi jo odpravil, bi pospravil tudi — človeka. Zakaj bol« čina je kakor godba: internacijona-len jezik, ki je enak za vse ease in vse narode. Kako bi vedel človek, da je v nevarnosti njegovo življenje, če bi ne bilo bolečine ? Ce ljudje že pri vzrokih bolezni toliko greše. kaj naj šele rečeni za znake, pojave in simptome? Kakor je človek nezanesljiv pri prvih, prav tako in iše veliko bolj je pri drugih. Zakaj naše telo je celota, ki je tako povezana in odvisna med sabo, da ne moremo govoriti o bolnih delili, pač pa samo o zdravem ali bolnem telesu. Bili so časi, ko wno imeli vse mogoče ^pecijaliste. kakor so bili tiufci časi, ko smo imeli vsa mogoča zdravila. Res je o samo znaki ali simptomi. In kdor jih začne preganjati po receptu: glava me boli — torej zdravila za glavo — kaši jam: torej zdravila zoper kašelj — tisti je vselej v napačnem. Ljudje imajo to napako, da m> še zmiraj navezani na zdravila. Zdravniška veda jih je po večini že davno opustile in bi jih Še v večji meri — da jih ljudje ne zahtevajo. Lepo vas prosim, kateri zdravnik 0»i pa shajal, če bi dajal ljudem le dober svet in navodila, kaj in kako naj se ravnajo. Ljudje hodijo k zdravniku, da dobe par receptov. Kroglice, tekočina in mogoče še kakšna žavba — pa če eno ne |H>maga. bo pa drugo. Res je, da imamo ogromno zdravil na trgu — največkrat od trgovin. Niso namenjena. da Jih zdravniki rabijo ali predpisujejo, zakaj vsak zdravnik ko jih brani z vsemi --tirimi. Zdravila >o na trgu za tiste, ki si sami kratijo bolezen in |k>-teiu iščejo s red > te v zoper tisto Obolelost. Za take so zdravila. In kdor si jih >am zapiše in tudi sam kupi, j'h i'Ga pravico tudi piti ali jesti in ima seveda tud pravico živeti ali umreti. Znaki ali simptomi bolezni so tako važni in tako težki, da jih niti najboljši zdravniki m* najdejo vselej. To ni nič čudnega, če pomit-iimo. da je naše telo podvrženo stotinam boleznim. Skoro vse večje imajo mnogo pojavov tako skupnih, tla se navaden človek m* sni" >iliti. da 'bi po njih določil svojo bolezen. Je to naloga k a zdravnika in sicer največja in najvažnejša. Spoznati bob zen in ugotoviti, kaj da je, se pravi dobiti polovico vsega boja. ^Slednja bolezen zahteva svoje posubnosti. in če veš za njo, boš tudi vedel s čim pri1 i na pomoč. To se pravi: n«» ti. pač pa tvoj zdravnik. Peter • • VSE, KAK J K PRAV Ko je bila predlanskim v New Vorku konvencij«, Anic riške legije, sem doživel nekaj zelo značilnega. V zgodnjih jutranjih unni -eni se podal na delo. Nev -vorške ceste so bile prazne, kajti v Xew Yorku se prične življenje šele po sedmi uri zjutraj. Prej opaziš scinpatnm le kakšen truck ali pa zapoznelo veščo, ki je ponoči dosegla svoj cilj, zjutraj pa zgrešila >voj dom. Na !!♦. cesti se mi primajr nasproti možak z veteransko čepico na glavi. V desnici je držal ameriško zastavo, v levici pa palico, na katero se je opiral, zakaj težko je hodil. Hudo noč je ine l za seboj. Park rat ga ji- - tla ka zaneslo na cesto, pa je vse-lej srečno ujel ravnotežje. Zastavil mi je pot, dvignil ameriško zastavo in za povedal z glasom, ki ga je spremljala po žganju zaud.ijajoča e mu izogniti, kajti zdelo -e mi je, da bi -e proti ameriški zastavi pregri šil. če bi jo v taki okoliščin* I »oz< I ra vil. Nrulil me je in mi zastavljal pot, izueuada mu je pa s}M>dletelo, in je omhanil v lu žo kraj ceste. Navsezadnje je tako: človek; vil no. da se ga zdravi. Toda lahko živi po najboljših pred-j po n miti moramo, da vsaka bo-pisi'h, pa bo vsejedno nekega j lezen pride od znotraj. Vzroki dne zbolel in umrl. j za njo so vselej v vsem telesu, Iskati vzroka za to ali ono, pojavi pa samo tam. koder je I bolezen, je ne samo brezmiwel- telo najbolj dovzetno oziroma: no, antfpak celo nevarno. Res-mica je ta: vsak človek ima nekaj rad, nekaj pa ne. In kar ima rad, že talko obrne, da mu prav pride, četudi mu v resnici škodi. Vzemi samo človeka- ki je vdan pijači. Ti ali jaz mu lahko rečeva, da mu pijača škodi, ker se kar vidi. Ampak kdor jo ima rad, jo bo mi dnevi sem šel v shrambo hra,,il ,ht zadnjega diha. zunaj stanovanja — moj t;i dve cerkvi, ki sta si zajamčdi precejšnje dohodke - pre !-stavljanjcm pa>ijonskih iger. Predstave so v postu vsa'c večer, ob sobotah in nedeljah pa tudi popoldne. Cerkvi sta komaj pet naj-! blokov narazen, ' i konkurira ta, katera bo lepše in do.-toj nejše predstavila največjo ž" loigro, kar jih pozna svetovna zgodovina — Kristusovo tr pljenje. Predstave se vrše v cerkve ii ih avditorijih. Igrajo ta ran i —mladi fantje in dekleta. Niso tako izvežbani kot naprimer igralci v Obe rani mergau na Bavarskem, toda za silo še gre. Preti tremi leti sem .-i prvič ogledni (predstavo, toda ne do konca. Kakorhitro sem opaz:l, da imata "Marija" in "Mag da lena" rdeče pobarvane nohte, me ni zdržalo več v dvori ni. Predlanskim oh tem časi. sem pa nekega solat t nega p«i poldne opazi I pred ograjo cerkvenega dvorišča gručo ljudi, ki so navdušeno nečemu pritrjevali. Pogledam in vidim: na dvo rišču so bili vsi igralci pa-i jonske igre, oblečeni v sveto pisem-ko nošo. Bil je dvajset minutni odmor. Igralke se pavdrale. nekaj "apostolov" je pa igralo žogo. "Kristus" in "Juda" sta stala ob strani in precej glasno debatirala, če bo v prihodnji rokQ-bofbi utaagal Luis ali Rraddoek. L "G E A S NABOD A"—New York Thursday, March" 2, ! 939 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY Vesele in žalostne vesti iz slovenskih naselbin SPOMINI NA PREDPUST Nekoliko (hočem poročati javnosti, kalko eiho v Gowandi, N. Y.t obhajali pre dp ustni čas in kako smo ga končali. Kot ustanovitelj in večni uradnik društva »t. 89. JSKJ, t*em na januarski seji priporočil navzočemu članstvu, da bi 30-letnico na kak način proslavili. Tako je bil stavljen prd-log podpiran in sprejet, da se priredi na večer 2S. januarja domača zabava z plesom ki to le v spodnjih prostorih Slov. Doma. Žalostno pa je, ker moram poročati, da se niti članstvo te zabave ni vdeležilo kot bi bilo želeti. Sicer smo imeli v resnici pravo zabavo in veselje, kolikor nas je bilo, toda »ko se ne bi brat tajnik naslednji dan potrudil in razprodal, kar je preostalo, ki šli v luknjo. IVst.no soboto 18. februarja pa «ta skočili v zakonski *tan dve Slovenki in sicer Min-s Jjouise Hudi, si je vzela za moža Davida Johrosona, rodom fcjveda, (svatba se je vršila v Slov. l>omu). Miss Molly Klan-eer je vzela za moža Rol»erta Tingue, rodom Angleža. Obilo sreče! V nedeljo dne 19. februarja pa smo .bili povabljeni na slav-nost, kakršne dosedaj tukajšnja (slovenska naselbina še ni iga lota se je zopet povrnil, ter si preskrtiel prijazno domačijo. T veta 1920 je vzel ženo sem k sobi. Slavljenca imata petero preskrbljenih otrok in fiicer dve fi-eeri v e-tari domovini, katerih ena je omo/.ona na domu v Je-ličnera vrhu, ena jia nekje pri Ljubljani. Tukaj pa sta dva sinova, katera lastujota vsaki svojo domačijo in hčerka Ma-rv, omožena Bezeljak, ki ima farmo. Tam (bivata jubilanta, odkar sta oddala svojo liišo v najem. Oče je pri svojih 77 letih še dokaj čil in zdrav ter precej l>omaga na farmi, mati pa je že precej časa bolehna in večinoma v postelji, toda izrazila se je, da ji gre sedaj dokaj na boljše in npati je, da bo sedaj na ]>omlad okrevala. ^Zabava je bila prav prijetna in vesela, in ob obilo obloženi mizi se je kaj lahko zapelo ob zvokih harmonike, pa tudi lahko zasukalo. Se celo 77-letni že.nin ise je parkrat zasukal. Tako sta'bila slavljenea jako vesela t<*r iskreno hvaležna vsem, ki so se vabilu odzvali, 7/ ....................Din. 300 <11j00 ....................Din. 500 921.50 ....................Din. 1000 942.50 ....................Din. 2U0U V Italijo: Za 9 « 30 9 12-— 9 2».-9 57.— Lir 100 Lir 200 Lih 6U0 Ur 1000 9112-50 .......... Ur 2000 91«7.— .......... Lir 8000 KER 8E CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CK NE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI NUJNA NAKAZILA IZVR&U. MO PO CABLE LETT ZA PRISTOJBINO 91— S L O V E N I C PUBLISHING COMPANY (TKAVEL BUREAU) n« w. tats ST., new york "ODPRTA NOC IN DAN SO GROBA VRATA . . V Clevelandu je preminula Alojzija Arko, po doimače Ga-iš per jeva Lfojza, v visoki starosti 82 let. Pokojna je bila rojena v Zagradcu in njeno dekliško ime je bilo Orel. V domovini zapušča ranjka 'brata, tukaj pa dva sina ter dve hčeri. Ranjka je bila tudi stara mati 2f) vnukom in vnukinjam in prastara mati tudi 29 pra-vnukom in pravnukinjam, kar je nekaj" Izrednega. Zarpušča tudi vec drugih sorodnikov. V Chicago, 111., je umrl rojak John; Pogačnik. Star je bil 70 let, doma yl L/jubljane. Zapu&ča tri sinove in eno hčer. Zena mu je umrla ravno en teden poprej. + Dne 23. fdbruarja je v Chi-eagu, Tli našlo za krvotokom umrla Marv Hrast, vdova po pokojnem Antonu Hrastu, his-niku poslopja SNPJ; stara je bila 46 leo 2 eenta.) Company New York N. Y. STRAŠNA NESREČA V UTAII Iz Bingham Canyon, Utah, nam poroča Jennie Kašček: Potekla mi je naročnina za litat Glas Naroda. In sedaj vam pošljem zopet za celo leto. Dailies ne bom poročala nič veselega, ampak prav žalostno novico. V sredo zjutraj 8. februarja je začelo silno snežit i. Temu s nožen ju se je pridružil močan veter, ki je do večera narastel v grozen vihar ka'krsnoga menda še nismo doživeli. Izgledalo je,'kot da se je približal sodni dan, da si nismo upali niti k počitku. Iz hiše pa tu
  • , samostojna, pevska, dramska, cerkvena, Slov. Doni i in dvorane, in politični klubi. Vsi so vpravičeni, da pošljejo .po enega delegata na to konferenco. Xa tej konferenci bo dal pripravljalni in publieijski odbor svoje poročilo o pripravah, naredili se bodo sklepi za bodoče delovanje in agitacijo in bo Izvoljen stalni oravo-časno in na^li so pet mrličev. Sosedje pravijo, da je bil v nesrečni družini večkrat prepir zadnje čane. NaroČite Be na "Glas Naroda," najstarejši slovenski ctoemik v Ameriki. KNJIGE Vodnikove Družbe ZA LETO 1939 V zalogi imamo knjige Vodnikove Družbe za leto 1939. Kdor jih hoče naročite, naj pošlje: $1 35 LETOŠNJA ZBIRKA VSEBUJE SLEDEČE KNJIGE: TRETJI ROD: Povest Spisal LOJZE ZVPANC VEČNE VEZI: Povest Spisal DR. IVO ŠORLl KARAD20R2EVCI: Zgodovina Spisal: J. OROŽEN VODNIKOVA PRATIKA (4 KNJIGE) KNJIGARNA "GLAS NARODA" ti« WEST 18th STREET . NEW YORK, N. X. "GLAS NAROD A"—New York i * Thursday, March 2, 1939 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY APOLEONOVAIJUBEZEN ZGODOVINSKI ROMAN Nadaljevanje (15 Tedaj j<* višji dvorni maršal lire* ovinkov }»ovcttal vso res-nieo o prejšnjem življenju go-•podične OttillelK auxove. K'» mi jo |»oves, ti nemara odpustim. Toda ne drzni se lagati, slabo bi se ti obneslo.'* Te besede je izrekel s hln- je omenil razmerje s J u noto m j dno odločnostjo. Jožefina, ki in Muratom. je ee*mr nejevol j je bila že nekoliko potolažena, no uagrbančil obivi. Toda Dn-Ue je tega miru še bolj ustra-roc se ni ustavil ob telil. Znal i šila kakor njegove jeze. Odlo-je najti pravo besedo za w I rila se je. V kratkih, pretrga-in je odkrito obtožil Jožefino,!nib, a spretnih stavkih mu je da je zasnovala vso reč. ker b» vse priznala: rada odtrgala Napoleona od; 44Najprej nisem mislila n:. to, da bi ti utegnila gospodični: Guillebeauxova ugajati... Xa Hortenzino prošnje sem jo bila vzela k sebi.. . In ko sem jo potem bolje spo znala, da, tedaj -eni mislila... Oli, Bonaparte, kako okruten -i, ko me siliš, d« i; to povem'!. . . . Mislila sem. da bi ti ut" urn tla biti v zabavo. . . A kaj ourn primera strpnosti 1 Naj pride kar hoče, taka nakana se ne sme nikoli več ponoviti. A ko hočeš ostati moja prijateljica, pu-ti me, da delam, kar me je volja. Ali mi prise- žeš?" 4 4 Da, Bonaparte, prisežem ti," je rekla Jožefina in glo-ignil k sebi: kaj naj bi bil sin boljši od nečakov ? Njegova država bo i- mela pač isto usodo kakor A loksandrova. Bodi si — še tem večje bo njegovo ime v zgodovini, če ostane sam. Odprl je oči. Jožefina se mu je smehljala. Tedaj jo je potc- boko vzdihnila. Prav za prav je bila vesel:., "Jožefina, premišljeval som o teui, kar sj suoči rekla. Dre- da je opravila tako po eeui. O- vi pišem Caanbaeeresu, naj za- grofice Waleu'ske. (V-ar je glasno zaklel. Ta preVara ga je delala besnega.' et je prijel Durocti za komolec in ga naglo | jo t evil i I - seboj proti gradit. 44To bomo videli.'* je rekel, ''u gorje tistim, V> so me pre j varili.... Počakajte me v ji delovni sobi...*' \ hoče Naglo -e je vzpel po »topni cali v cesarici ne ribane in *n -težaj odprl vrata, ne da bi dal naznaniti. .ložefina je bil« pravkar pii'in t unlet i. V >voji starosti je bila prisiljena rabili razne pu močke in ni marala, da bi jo Napoleon pri tem opazo\:*l. t 'a.Mih jo je pa vendarle zalotil. Rad >e je vtikal v toalet ne zadeve, odpiral skrinjice v\ lisp ter poizkušal ogrlice iu u » roeaiee. Razen tega mu je bilo to sredstvo za nadzorovanje .fožefininc nezaslišane zaprav-Ijivo.-ti... K ri v si tu ii sam Zasmehuješ me s svojo brez-srenostjo, - svojim ravnanjem j roti tej Poljakinji. Saj pravi« jo. da se hočeš ločiti od iiumi-e poročiti /. njo... Ta po <111 Kouehe iieiiehoiua trosi to govorico med ljudi. Vsi moj prijatelji .-o prepadeni-.. Nobenega miru nimam več. Ne spim več, komaj da jem. Sira!:, da te ne bi za zmerom izgubila, me preganja. Oh, dragi! Koliko gorja si mi prizadejal! . . . Morda sem preti davnim ca-om storila kako napako proti tebi; a to >o bile majhiu* reči, ne tako hude. kakor so ti 'Vbi nila je k njemu in mu>uatvezli tvoji bratje in Foil- mignila z roko, kajti lehe. In kako stra-rio &i me ka- je pravkar če siten umetnik, ki j ljubiš m prijazno IJcrbant jo In to je bil ga ni-i smel motiti. A Napo- si leon se ni oziral t:e nanj ne na drage ženske, ki so bile v sobi. 'A vojaško kretnjo roke jim je pokazal vrata in jih za podil ven. 44 Kaj pa je, prijatelj," je tprašala .Jožefina, ki je bila 'trahomu spoznala njegov "hudourni obraz", kakor ga je i-nienovala. Surovo jo je zgrabil v zapestje. 44To Gnillcbeauxevo si pri vlekla semkaj, d-i bi spal pri nji, kaj? Hod« -«dovoljua; zgodilo se je. M Jožefina ga je . ,,«ozo pogledala. 44Kaj pa je v tebi, da mi znie- I.jZiioval zanje... Vem, da me n« več... a jaz ljubim tebe vedno, čedalje bolj te I ju - roiu priganjaš ženske" Pred to je bitu Oazzanijeva. Z lejio o brtjo se ukvarjal. Kje si se naučila tega? Pri -voji teti R« -uaudiuovi ali z Barrmsotu?" Ta žalitev jo je morala zadeti v dno duše. V ta edini sti-vek je bil stisnil vse blato njene preteklosti ter ji ga kak»r zaušnico vrgel v obraz. Jože- bim.. . Vse delam, kar le morem, o smehu in sočutju vseli ljudi. . . < > Bog. rajši bi umrla! Da, naj takšno življenje še traja, rajši umrem! Ali je morda to tvoja želja?. . V na j Kil resnični, nh pol hi navski pobitosti je pobesiia suhe, rjave roke. Tedaj je Napoleon s solznimi očmi pristopil k nji in jo poljubil. *4Nu, nu, norica," je dejal, 44 ne jokaj več. Hočem, da se fina si je pritisnila roke na oči ti dobro godi in da se sme jas in se zatekla k svoji poslednji rešitvi — jela je jokati. Napoleon je stal zraven nje in oil besnosti butal z nogo ob tla. "Priznaj, da *i hotela; takoj priznaj, če ne, te razbijem kakor to ploščo." S temi besedam i je zgrabil prekrasno sevrsko ploščo, na kateri je stala t je s ar ič na čajna posoda, in jo t reši" i 1 ob tla, dr se je razletela na li-oe koše kov. Jožefina še vedno ni izprr-govorila. Le jokala je, čedalje J.nje. Kivevito Hitenje ji je stresalo šibka ramena. Na|»olcon je sovražil solze. Vedel je, da je nasproti njim neroden in že nap*ej izgubljen. Bal se jih je kakoi dara, ki nui ni bil še nikoli učel. Tudi tr. pot je miti!, kako postaja vzlk vsemu šibak. 41 Na dun z besedo,** je rekel nekoliko mirneje in ji sedel nasproti. "Kaj naj ti pa re*emt" je Jfeiefina; izknšala je vedeti Ako kakor prejšnje čase. Česa se ti je pa bati od mene? Tvoj prijatelji, in celo Hortenza, ti vtepajo neumnosti v glavo. — Bodi pametna in dobro in ne vtikaj se vee -v moje zadeve. Razjarila si me s tem, da si se zatekla k podlim sredstvom, ki so nevredna tebe in mene. Ne stori tega nikoli vee, in vse je pozabljeno." "Ne, ne, Bonaparte, obljubim ti, nikoli vee! Toda imej usmiljenje z menoj, reci mi, da čutiš še trohico prijateljstva do- svoje Jožefine!" "Seveda ga čutim, laliko bi že vedela; zakaj konec koncev som ti vendarle dober mož. Al: ne dobiš vsega, kar hoiSešf A!' nisem krasno preskrbe! vseh tvojHi ljudi? Obe očesi zapiram pred tvojo lahkomiselnostjo. 7a denarjem in lišpom te obsipljem. Toda zapomni si enkrat za vselej; v zameno za vse to hočem biti prost. Ljudi, kakršen sem jaz, ne gre meriti z navadnim -vatlom. Spoštuj meni sanje. Kaj ti nkem dal pazila je bila pa vendarle, da Napoleon ni odgovoril na njer namig o ločitvi. Ni je hotel potolažiti zastrau prihodnosti. — Ali je bilo v tem namen.' Pii Napoleonu je bilo težko kaj dognati; zdaj je bil prekanjen kakor vsak Korzičan, zdaj od krit do surovosti. Negotovo-t ji je torej obležala na duši... Cesar se je obrnil in odšel k Durocu. Napoleon je poprosil višjega (tvornega maršala, uaj molči o tem dogodku. Duroc mu je obljubil; ni pa zamolčal cesarju, da je grofica Walewska vznemirjena, tem bolj, ker postaj,-, jo Napoleonova pisma čedalje redkejša. Že teden dni ni Tj".I več pisal v Hou-savevo ulico, j Vrstice, ki jih je bila Mari ja ' Walewska poslala Durocu, da bi dobila kak glas o cesarju, so izdajale njen strah. ' 44 ( bogo dete!" je vzklikni! .Napoleon. 44 Kako visi na mejni! Zares je angel, in njena j duša je enako lepa kakor njen J obraz. Prav imaš, Duroc. grdo sem ravnal proti nji. A to be hit ro po p ra v I je u ). * * Da bi }*otolažil nemirno vest, je ne u tekoma sede! in vrtrel na pa>pir vrstice: ** Prijateljica, predraga Marija ! Neznosno mi j«', da sem daleč od tebe. Zmerom mislim nate. V duhu izkušam biti pri tebi, da bi videl, kaj delaš. Kadar te vidim žalostno, se mi( trga srce; kadar s! ve-ela. til očitam, ker pozabljaš, da si ln-| cena od mene... Oh, nikoli mi ni moči ustreči, jcii, a samo zato, ker ljubim. Tn imam toliko opravkov, da ti nisem iitej^r.il pisati. Odpusti mi. poinilnj me in hitro mi reci, du ne boš nikoli dvomila v euvstvih svoje, ga Napoleona." Tisti večer je gospodična GuillelJeauvova po resnem razgovoru z višjim dvornim maršalom sedla v poštni voz in -e odpeljala proti Parizu. * Zaradi nepričakovanega razvoja španske zadeve se je bivanje v Marracqu podaljšalo za tri mesece. V teh enoličnih tednih na jtlcui gradu Jožefina kar prekašala s slrrbjo vi* gledljivostjo, da b- vnovič pri ^ klcnila Na]>olcoiia. Cesar ni bil nedovzeten za to. Kdaj pa kdaj | ji je privoščil prijazno besedo. | Izbrani takt, s katerim je sprejemala strmoglavi jen je Buor-bone, ga je bil zadovoljil. Raz-govarjal se je z njo o mnogih svojih načrtih. Tedaj se je o-hrabrila in se med nekim po-menkom drznila omeniti skrb, ki ji je bila nenehoma za petami : ali bo Napoleon še dc1-go gledal, kako jo Fouclie preganja s .svojim sovraštvom? veže Foucheju jezik, da te ne bo mučil s svojimi neumnostm. o ločitvi, in ko se vrnem v Pariz, ga tudi sam ozmerjam, da ti l>o dal v bodoče mir." Vsa iz sebe od radosti mu je cesarica poljubila roke. izvil se ji je in dodal: "Opozorim te pa, da je to'baeeresu, vse. < Mpušeal-Fouclieja ne bon: j -arju, da Prekoristen mi je. in 1 " Jožefina je nejeverno zmajala z glavo. 44Da, da," je Napolen ponovil, 44 spletk okrog mene mora biti konec. Fouclie si bo dal dopovedati, ali" pri tej bese di je prijazno zagrozil s »prstom — pazi tudi ti, da mi m boš več dajala vzroka za neza dovoljstvo." * I Ko je čez šest dni višji kan-celar v Parizu sporočil polici; skeitiu ministru izrečlio prepoved, da ne sine odsilidob niti nm več namigovati o ločitvi niti drugim dovoljevati takeg(: namigovanja, se je Fouclie pri klonil. "Dra^i knez," je rekel Can "javite prosim ce eni njegove uka/.i* in da jih Naročniki! 1'aiilf iu» ŠT K V M.K K polrg nasluva, ki pomruijo- prvn mrvr, driiRi dan In treila pa let«, kdaj vam narečni ita poletf. N*prw»er: — 3,1.39 TO PIJ.MKNI. da tam j«- nan^nlna ptrfpkla I • Hiarca I 939 1'ošljilf pravočasno, opominov. da nam prihranil« nepotrebno drlo ponljanja LAS NARODA, 11 6 W. I rt St., New York Prav. čakal bom. ne pomeni miru. remi rje ne bi mogel mnlenne se sprijazni. Države ni moči j hočom in nikoli ga iiaji»oiiižneje -preje nestiti. Š tem| bom vestno izvrši!. Pozabiti voje ose'oiio mnenj'', vladati |hj ženskih predsodkih.! ker ni v skladu / nameni nje Zanosi si« pa. da bo njegov o1 govega veličanstva." vddenje proti tebi izprenieuito. j Sam pri sebi je pa mislil r Spravil vaju bom." > "Napoleon hoče premirje. . . Kaj namerava I "onehe -toi i-ti sedaj.' Ali se bo mu posreči zrušiti zakonsko zvezo med Jožefi no in Na|>oleoiioin / Kak šno vlogo bo pri tem igrala le- Ako Vas zanima !e-po čtivo, naročite si Slovensko - Ameri-'t^* kanski Koledar za pa Poljakinja, Marija Wale\v-jfy Je|-0 J 9*39 ska * — Ta zanimivi zgodovinski roman se bo nadaljeval v ■■HBhW MllfHWIM prihodnji prilogi. 44Kaj jemlješ to v misel?" je nejevoljno za renčal. "Še malo, pa bi bil pozabil na to. Pusti .politiko; o teh rečeh ne razumeš uieesar.'' Sklep, ki mu je že dve leti rojil po glavi, je bil takoj storjen. Opustil je misel na ločitev, h kateri so ga silili iz zgolj političnih razlogov. Misliti jc hotel tudi na svojo srečo. In esrečo je videl v tem, da bi delil svoje osebno življenje med »eno in ljubico, med Jožefino, ki naj bi ostala tudi v bodoče kra» njegovih palač, in Marico, zanesljivo iai moleeeo tovari šico njegovega srea. Meel nji ma je "hotel učakati starost, a ko Bog da. Vprašanje naslediva J , Ali je bilo res vredno totikšnih žrtev? Ali morejo tako veliki ia pocnetafeai Ijvdje, kakor je cm, imeti resnične dediče? Za Knjige, katere toplo priporočamo MORSKI RAZBOJNIK. Spisal Fred. POSLEDNJI DNEVI POMPEJA. Spi- Marryat. (193 strani.) V duhu či-tatelja oživi romantika v najbolj patrih barvah. — Kri. in ljubezen. — Viteštvo in maščevanje — Časi, v katerih sta spretnost in gibčnost odločevali. Cena ...................... 85c- sal Bulver. <2 knjigi in 280 strani.) Zgodovinski roman iz časa, ko je bolitelo razkošno življenje v Pom-pejih in Herkulanumu. Borbe a amfi-teatru. Spletke egipčanskega 44 čarovnika." Glauk in njegova ljubezen. Strašna usoda. Cena ......................$1.2.> MORSKI VOLK. Spisal Jack London. (328 strani.) — Eden najboljših ro- PUSTOLOVŠČINE DOBREGA VO manov znamenitega ameriškega pisatelja, ki je pisal svoje romane največ po svojih lastnih doživljajih. Roman je zanimiv od prve do zadnje strani Čitatelj ga ne bo odložil, dokler ga ne bo prečital do konca. Cena......................$l-2o OD ŽIVLJENJA STRTA. Spisal M. J. Breme. (337 strani.) Strašna usoda šestnajstletne mladenke, ki je iz radovednosti za<šla v nepoznano življenje ter prezgodaj padla po krivdi drugih. Povest je pisana v obliki dnevnika. Cena ......................$1-50 OGENJ. Spisal Henry Barbusse. (337 strani.) Pretresljiv opis prizorov JAKA SVEJKA. Spisal Jaroslav Hašek. (2 zvezka 2(>3 in 230 strani.) Če se hoče od srce nasmejati, čitaj-- te to delo slavnega češkega humorista. Britka satira na staro Avstrijo. Švejkovc pustolovščine ne izvabijo iz človeka samo smeha, pač pa krohot. Cena.....................$2.40 POVESTI IZ DNEVA IN NOCl. Spisal Guy de Maupessant. (157 strani.) V knjigi je zbranih dvajset najboljših črtic slavnega francoskega pisatelja. Vse od prve do zadnje so skrajno zanimive ter neprekosljive pa svoji vsebini. Maupessant je eden najbolj eitanih pisateljev. Cena......................$1-00 UMIRAJOČE DUŠE. Spisal Uka Vašte. (220 strani) Roman iz stare Ljubljane. Značaji so izrazito opisani, ištotako tudi takratne navade. Ljubljana nam je povečini znana iz začetka sedanjega stoletja, kdor jo pa hoče poznati iz pcejšnjili stoletij, naj prečita ta roman. *Ne bo mn zaL Cena......................$2.50 CVETJE V JESENI. — VISOŽKA KRONIKA. Spisal Ivan Tavčar. (418 strani.) "Cvetje v jeseni" in "Visoška kronika" sta najboljši deli pisatelja Tavčarja. Kritika je soglasnega mnenja, da je v teli dveh delih prekosil samega sebe. Obe sejanji se vršita v Škof ji Loki oziroma v Poljanski dolini. Cena ......................$2.50 ZADNJA NA GRMADI. Spisal Franc Jaklič. (2tiS strani.) Tudi dolenjska Ribnica je imela svoj carovniški proces. Pisatelj Jaklič je na podlagi zgodovinskih virov dobro opl jal preganjanje in kaznovanje "čai.tiv-nic," ki so bile sicer povsem nedolžne ženske. Cena...................... $1.00 iz svetovne vojne. Kdinole mojster kakor je Barbusse je mogel napisati ROMAN TREH SRC. Spisal Jack Lon ZADNJA PRAVDA. Spisal J. S. Baar. kaj takega kot je "Ogenj." don. (432 strani.) Ena najbolj za- Mg4 strani.) Povest je prevedena Cena .....................$1-00 ODISEJ IZ KOMENDE. Spisal Ivan Pregelj. (269 strani.) Opis lanberške t bo ostal v spominu slehernemu, In 7rečital. Pregelj je mojster sloga in jezica. ?riittTt-jo ga med najboljše sodobne slovenske romanopisce. Poleg romana vsebuje knjiga še nekaj krajših črtic. Cena ......................$1-50 ZGODBE ZDRAVNIKA MUZNIKA. Spisal Ivan Pregelj. (98 strani.) Pregelj je eden najboljših slovenskih pisateljev. Ta zgodovinska povest prav nic ne zaostaja za njegovimi drugimi deli. Pregelj je globok, navzlic temu pa lahko razumljiv tudi preprostemu človeku. Cena ...................... 70c. POD KRIVO JELKO. Spisal Peter Bohinc. (160 strani.) RokovnjaSi na Gorenjskem. — Črni graben. — Veliki Groga. — Primeri rokovnjaške govorice. Povest temelji na zgodovinskih virih ter je poleg Jurčičevih "Tfcokovnjačev" svojevrstna v slovenski književnosti. Cena........................55c. nimivih in najdalših povesti slavnega ameriškega pisatelja. Ko jo človek prične citati, se ne more odtrgati od nje. Jack London je mojster opisovanja, navzlic temu je pa roman na vso moč živahen in zanimiv. Una................. tL£0 SAMOSILmu. opira Anton Navačan (153 strani.) Knjiga vsebuje deset povesti slovenskega pisatelja Nova-čana, ki se je proslavil s svojo zbirko "Naša vas." Snov je povečini vzeta iz življenja na£ih rojakov iz bivše Štajerske. $1.50 iz eeščine. Ob eitanju se čfclatclj vživi v življenje nam sorodnepa češkega človeka. Baar je priznan češki pisatelj, in boljšega prevoda si skoro ne moremo želeti. C/6QA H.1C. ZLOČIN V ORCIVALU. Spisal E. Ga bori Itn. (34(5 strani.) Gaborian jo bil bolj ustvarjen za detektiva nego xa pisatelja, dasi je tudi kot pisatelj nedosegljiv. Čitatelj ne reši v romanu zagonetke, dokler ne prečita do konca. Cena......................$1.0Q Cena...................... STEFAN GOLJA IN NJEGOVI. Spi- 2lvI ^ Spisal Ivan Matičič. (4U sal Ivan Pregelj (253 strani.) Tra- strani.) Najznamenitejše delo pi- gična usoda župnika Golje, potomca tolminskega pnntarja. Njegova puntarska kri je prav do smrti kljubovala. Knjiga vsebuje poleg drugih črtic tudi dve klasični pridigi Tomaža Rutarja. $1.50 satelja "Na krvavih poljanah.** Pisatelj je segel v najbolj zgodnjo zgodovino ter mojstrsko razvil snov do današnjih dni. Lepo vezana knjiga bo kras vsaki knjižnici in vsak jo bo čital z zanimanjem. Cena.................... $2.00 Cena TARZANOVE ŽIVALI. Spisal Edgar AGITATOR. Spisal Janko Kersnik. Burroughs. (294 strani) Nadalje- (99 strani.) Janko Kersnik je po- vanje "Tarzana," ki je že vsaj po leg Jurčiča najbolj znan in priljub- imenu znan vsakemu omikancu. Dasi je snov povesti neverjetna, se laliko čita in se človek polagoma tudi v neverjetnost vživi. Cena...................... «5c. Ijen slovenski pisatelj, kar jih je živelo v drugi polovici devetnajstega stoletja. Njegovega "Agitatorja" bo sleherni čital s užitkom. Cena......................$1.00 POD SVOBODNIM 80LNCSM. Spisal Franc S. Finigar. 2 zvezka 300 in 368 strani.) Po izjavi kritikov je to najboljši zgodovinski roman. O-pisuje življenje starih Slovencov. TOLOVAJ MATAJ. Spisal Franc Mil- HČI CESARJA MONTEZUME. Spi-Mladega Iztoka je zanesla pot v Bi- činflki. (151 strani.) Nas najboljši sal M. Rider Haggard. (383 strani.) zanc, današnji Carigrad, kjer se je humorist je zbral v tej knjižici nekaj Delo, ki zavzema odlično mesto v črtic, ki so tako ljubke in prisrčne, da Čitatelj ob čitanju zares uživa. Posebno zgodba o Cefizlju je naravnost klasična. Cena .... $1.00 seznanil z Ireno ter se zaljubil v njo. Cesarica si je zamaii prizadevala ujeti ga v svoje mreže. Cena...................................$4.00 svetovni literaturi. Napeto do skrajnosti. Čitatelj bo roman r. užitkom prečital od začetka do konca. Oona......................$1.50 T— ===== Slovenic Publishing Company QXjkB NAROD A"-New York Thursday, March 2, 1939 SLOVENE (YUGOSLAV}" OATLY ■ i ■ T. REVILUUV: 4>ospa Baudoin je hi la bogata }K,sestniea. Živel* je t si-Mot 11 edinceni, kateremu je hotela, »apostiti vse premoženje in mu '{>oi>kati bogato ženo, 4lii bi tako še |H>ve<"nla svoje pr» mo/i-nj« , Na nesrečo |>a se je sin Ludo\ ik Baudoin zaljubil v hčerko nekega ubogega li'biea, ki ni imel niti svojega eoliiu, S to deklico se je hotel ]*or«M'iti. Vdova v to nikakor ni hot« ln pri vol M i. Toda win kljub temu ni odnehal od jsvoje namere. To nesoglasje je trajalo /e leto dni in mu je mati k on eno dejala: "Naredi, kakor koči<š, toda jaz ne l>om tvoje žene nikoli obiskala in dokler botri jax ž i Vf4», m» dobita od iuviic niti pare.** "Kakor hočete,** rwV Ludo-vik. Svatba se je vršila. . IVt let je preteklo. Živela sta v >tr»-ni bedi. Ludovik je boil i I n« lov s svojim tastom. Toda ljubezen je prenesla vse in se ninta pritoževala kljub pomanjkanju. v katerem sta živela. Ki kol i se nista obrnila na gospo Baudoiu. Ob nedeljah, ko .sta »wllrnjala < <1 min še, »-ta jo srečala in mlada žena jo je vedno pozdravila, kar je tudi bila njena dolžnost. Hirer pa ni bilo nikdar nobenega ohi-ka, nobenega pi-ma ali obvestila, kakršnekoli vrste. Vie drug' ga kot |>ozdniv. na katerega jmi starka ni odzdravil« . Wkega dne je divjal na morju strašen vihar, da «o se tresk« h i še na obali. rri NEVIHTA is prekrižaiiiuii rokami; po po ulici in v obraz ji je bilo svoji navadi je pregledovala vsak predmet, katerega je o-pazilo njeno begajoče oko. I)e-et minut je pn teklo, toda Anneta «e ni vrnila. Veter pihal s podvojeno silo in ai se slišalo druj*ega kol le tuljenje viharja. Nenadoma se njen pogled ustavi; zagledala se je v otroško posteljico v kotu nobe. V-o v bisi je bilo v tistem stanju kakor nekdaj. To je bila posteljica nj«*ne-i. vrnila . . . Snela je plašč Ko je prišla videti, da je zelo razburjena. 44Ne, ne!" je kričala, ko je zagledala avojo gospodinjo. 44Ne, ne, gospa, ne hodte tja!" Starka se j«* tresla od razburja itja. N'jtwio zagorelo lee j«' postalo bledo. Oči so >e ji zaprle. Oprla se je na služkinjo da se ni zgrudila. 14 Tu je moja krivda! Moja kvivda!" je ponavljala in šepetala in se tresla po vsem •telesu. Hoteli >o jo odvesti domov, toda odklonila je. "Anneta,*' je dejala, "hočem jih videti!" Napotili sta se proti hiši, kjer je stanoval Ludovik Baudoiu. . Aimetn priliedaj ni: in ni mogla več zadržati e še vedno, čeprav skrivno ozirala nazaj. Ker je bil Tone dobro pod slikarstva učit, ker za to je bila tudi mati. Toda oče ni bil za to, ker hotel je imeti Toneta doma za naslednika. Med tem mu je umrla mati. PISK JOHN BATU i I ; kovan v krščanskem nauku, je Bil je tedaj čar 13 let. Če bi ara *ma — — !vi je bil na morju — tedaj >e je spomnila nanj. Toda v mislili ji je bil vedno odraščen Lndovik, ki je od-š« 1; 2o-letni ribič, močan in krepak mož, ki ji je dejal: "Kakor hočete!" ko mu je branila zenitov in ki seje kljub temu |K>ročil. Sedaj pa ga je vid« la kot majhnega otročieka z kodri, z velikimi rdečimi lički in s san javi mi očmi. Spomn-jala se je njegovih prvih klicev, njegovega otroškega sladkega y*ni'4ha in načrtov, katere je delala |»oleg zibelke. Zaman je biti bogat, biti svojeglav, biti ixnmsen, biti i/, kamna — te stvari vas ganejo Poslala je ko besni vihar. Toda Anneta si in odšla. <»ospa Baudoiu je živela sama s svojo služkinjo Amicto. Anneta je sklenila roke in dejala : "'Kakšno vreme je danes! 1 bogi ljudje, ki l-o v takšnih skubeh!" "Kakšni ljudje?** reče vdo v«, ki 'f .H' (H) svoji navadi dotikala vsega, ne da bi se s čini bavila. . "Oh vendar, starši teli, ki ®o na morju,*' (los|»a Baudoiu je vstavila. "Dovolj," je rekla suhopar-| no. Wl« je v roke šivanje, toda ker je bilo uelto temno, se jej usedla k oknu. i Anneta je stala pri oknu in tiščala obrun na oteklo ter gle-l dala na cesto. Tiho ju v pre-, (dedkih je govorila: "(Jlejte,' Bertrairdov dimnik se je ziu-j šil! — Ah! Gospod Geoffrey, in Magdalena Goiraii! — Moj Bog! Radovedni so iii hočejo xvodeti kaj se dogaja na morju." "Klepetulja!" vzroliui vdova, *\Ne!" kri km* iu klecne na ki lena, "nikdar še nisem videla takega vremena." Gospa Baudoin vstane in začne zopet po svoji navadi hoditi gori in doli. Slišala je piš viharja, od časa do časa ohu|Hie klice, škr-tnuje železa, <šiim odtrganih raketi, katere j«* veter metal v morje. Ocean je »bil strašen, < V-dova je šla naravnost proti »kvSkinji: "No, dobro! a Baudoin: "Vrni «e kntulu, da nit poveš kaj je." Stara Normandinja je nadaljevala »voje sprehajanje. Hodila je iz enega konca so- mi lllieo. ji je gruča ljudi zaprla pot. Okoli te gnirpe so bili trije ribiči v premočenih oblekah z velikimi in nerodnimi čevlji. Roke in obraz (so imeli krvave. Z obrazov je sevala bol in trpljenje. Ustavila jih je ter s liri pa vini glasom dejala: "Ali so se vrnili?** j. Tedaj je eden izmed teli. kajti renin s? je na prvi pogled videlo, da vodi in načel ju je dru-1 gin«, dejal: "Da." • Ona je nadaljevala svojo jw>t in tedaj se neki mornar odtrga od .skupine ter teče proti njej. I "Gospa Baudoin! Kam grete v takem vremenu"* 44Tja doli!" Sla je proti morju. Mož jo |M»tcgne za plašč. 44Kaj pa hočete narediti f" "(Slabo yreiue je, vrnite ne domov. Mi smo se vsi vrnil.*' Ostro mu |H>glodn v oč. "V*i?" 44 Da.** "Prisežite!** Mornar je zmedel. "T«u, nepremična kakor kip. Tedaj jo rHbič zapazi Vrže čepico in se približa materi. 44Mat> —!" Tn nn 1 slozaini sta se objela. V sledečih vrstah vam upi-sujom spomine moža - fanta, Andrejaneevega Toneta v Srednji vasi. On je bil svoje dni pole,«-,-Anžonovčega N*aeeta, najboij znana oseba, ne I«* v Poljanski dolini, ieniveč tinti daleč izven nje. Kar je veljal Anžonove pri možeh, to je bil Tone pri fantih. Kot takega vem, da ste poznali od tu tudi vi, ki ste »lanes v Ameriki. Tone je bil uzor fanta, iu kot tak je obranil še do tla m s svojo fantovsko čast, ko v svojem osemdesetem letu zbira >]>omine preteklih let, ko je i iiicl kot fant veljavo, da so mu mnogi zavidali, pa ne le dekle ta, tudi drugi gledali njim. Ko je škof Jeglič nastopi! t.w':lv% je obiskal < l> tej priliki tudi Poljansko dolino. Župnik Jernej Ramovš mu je i»redst:i vil Toneta rekoč: "To je prvi fant v dolini." "Tako, dobro. ! dobro. Me veseli!" je odvrnil Jeglič, ter segel Tonetu v roko in ga potrepljal po rami. Župnik Ramovš ^a je znal ceniti, večkrat ga kli<*a| v la rovž, ne k izprašeiiju, ampak z materjo, ki me je vodila do za druge poinenk«*. Tudi dr. j s-povcdnice. Tu sem klečal i : Tavčar, kadar je prišel \* do | klečal, nisem vedel kaj |*ove-lino, moral je biti Tone pob-gjdati. Spovednik je [»ostal iie;*-njega. Tako ga še danes dr. | vozen, tedaj je pristopila ma Tavčarjevi obrajlajo, kadar; ti in mu povedala, da sem pri pride na Visoko. < >n sam pra vi: novaiiju, ki izgleil.i na prvi po gled kot celica starega men I ha. Vse naokrog po stenah sen: videl (med drugim) nalepljene svete in drnge podobice; pri postelji je pa visel star, o gnije n rožni vem e, kar kuže, da Tono v njegovih letih, e.i Boga ni pozabil. \ sedel se je tudi on ua .'tel jo in za/pa lil in potegnil ■par dimov, ker sem pa videi. da mu nekaj manjka, sežem še v Žep j hi steklenico "takrar-ke-a' % in mu pomolim, da naj tudi te^a potegne, k<-r s tem se navadno razvežejo jeziki. Tone so ne pomišlja d»»-ti in tudi tega potegne, ter pri (temni, da je (o najboljše zdravilo z?i sjarega človeka. Povem mu. da sem prišel, da naj zbere svoje spomine, o če mer sv;i že mnogokrat govorila. v kolikor še ni pozabil. bil kaplan zelo zadovoljen njim. Tudi ga je večkrat po zval, da je mesto njega kaznoval neubogljive in lene učenec, katerim nikakor ni mogel u-topsti v v;lavo, kai je učil. Za-nikalnega učenca je pozval v 'stran-:ko sobo, kjer je mora! pokleknili tako, da je njego* zadnji konec molči navpik. Tedaj je prišel Tone s pa:i eo, ki jf» dvignil visoko v ziak. Nava dalj časa 'dogovorjena, da bom tudi o njen; našim Amerikaneev \ "(J. N-* nekaj napisal o njegovem fantovskem življenju. \* ta namen . v njegovem stanovanju na njegov iaiieii «lan sv. Antona pu ščavnika. Tako s«'iu mu podal roko in mu želel vse najl»olj šega obenem pa, «'a bi HM) h i starosti doživel. Nekoč, je r.-kel, mu je prišlo do fantov naučili otroci, ker so na to p^ž in tudi leteti, če je bila vplivali stariši, branja še tudi, la. pisanja nekateri, računanja pa Kdaj sj sel prvič k spovedi, 'malokdo. Učilo seje tudi neni-obiiajiln in hirmi.' — ga vpn |ško. Bile -o zato posebne ure šam. Malo »repo me pogleda,|!n tnMI učitelju je bilo treba iioto\o misli, o se jih bali. • la bi jih pri obl isti kaj lic o-črnili. Ko je Tone priš«i iz šole, moral je iti s kravami na pašo. Pripetilo se je večkrat, da j« kakemu mejašu popa sel pšenico ali kaj drugega, če -e je preveč družil z drugimi pastirji. Oškodovani sosed ga j. .......... povenaia, tla den in tudi ubogam rad. In ved je bila opravljena. K hajilu som pa šel kot -o drugi hodili. Bil -eni že velik. Pri tem -em dobil v,»lik štrukelj, ki ga nisem mogel pojesti, prinesel sem ga še domov ter vzel s seboj drugi dan na paso. Birmo mi je pa vezal so-ed, stari Anžonove, in mi ki.pil ruto 1 četa in mi dal še en šmarii tolar za spomin, katerega sem po zo\ al očetu škodo, ki so jo Tt;-J netove lisk«* napravile. \'ča-i;i| so pa celo vzeli kako živilice; in odgnali domov. scm -a obiska! j zneje dolgo nosil ua urni veri-j Bila je Tonetova ncpazlji-ži<*i. Zanj mi je žal, da -em ga j vost, in oče ga je trdo prije- Bila je navada, da vsakega "novinca'' kr tili v vaškem koritu, če tega ni bilo, pa v Mastnem jarku. (Drugega izpita tudi sedaj ui bito treba.) Tone je bil te ceremonije o-proščen. Gorje pa smrkoveeni, posebno pa še z drugih vasi, če so jih zalotili noči ua vasi. "Kako ste se pa tedaj fantje nosili," sem nadaljeval. "Fantje so tedaj staro nošo nosili, ki pa je naglo izginjala. Ker kadar je šel kdo v svet v Leobn ali drugam, je prišel nazaj z obleko, ki se še danes no-i. Stara nosa se je obdržala pri hribovcih, skoraj do vojske, ker ti so se večino- že Čakal doma, ko je prignal nia doma držali, tako tudi no zvečer živino domov in doka j ve navade niso prišle tako hi- izguhil ali pa mi je bil ukraden." 44Kaj pa z šolo, sem nadaljeval. " V Šolo -em I udi hodil, !h l.j oddaljenim in hribovskim o-in deklet z štirimi godci česti-' 1 rokom pa ni bilo treba hoditi, nni"'ii,iifftinfii,| (,riiiHti|. l|iiiiiRi|| ,|iiii »i»i:ii>iet»nutlt,inMi, .mnniMMimnnniHiiH, ^ ALI ste že naročili Slovensko - Ameri-kanski Koledar za t^ leto 1939? "»litll^: !{M"U||M|i„Jllllll||h.,|ll"mi|||:l|[W iimiti^^iminiii^^ninHU^^UiiHiHin"!!!,, tat za njegov god. Tone je še čvrstega razuma tinla |M»znajo -e tudi pri njem leta starosti. Venoar pravi, da bi še zaplc-al, ko !»i um ne bi ta desna roka ohromela. V sedem se na staro črvi\,» skrinjo, za katero pravi, da j-* bila še v bali njegove stare matere pred več sto leti. v ka teri shranjuje svoje maleiiko sti. Potegnil sem iz že|K> mojj lobakovo mošnjo, ko sem videl, da otresa njegovo pipico i_n fleda okrog za tobakom in po nudil, da mojega nabaše. Pri tem pa nisem mogel kaj, da ne bi bil trenil z očmi naokrog po tleh in stenah njegovega te- če niso hoteli. I čil je tedu j Breznik, že postaran možičoK, ki pa je imel navado, da .ic včasih malo zadremal. Tu in tam je sedel v klop ter pričel smrčati. " V krščanskem navkn sem bil med prvimi, ("čil ga je kaplan Henrik Sajovic." 1 Ko je aiiicrikanski škof Mrak I. 1S'ii». obiskal domo vino. je prišel t u» I i pogledat v šolo, predstavljen mu je bil med drugimi tVli Tone, ker vsaj v tem ugodil bi se Tone izogni! tnal. da je so-edu. Da temu, je svoje krave z blatom namazal, da so gledale kot drugih sosedov. Spojim pastirjem so se nekako prizanesli, in -o imele Tonetovo krave zaščito, ker no mislili, da so njihove. V ohližje krav pa tako ni-iso prišli, ker če so bili že v laseh z drugimi sosedi. Tako -e je godilo, dokler vi i paša pozno v jeseni prenehala. Krave so se pasle, kjer se jim je /.ljubilo, pastirji so uganjali svoje burke, gospodarji so se pa jezili med seboj. .i« - i gala navadno do drugega lajb Ko so med tem časom zac-lo ? . _ ,. ," ® veli bratje —»•» ! fl.; kastov^, 4 fl.. krivi pa le GO krajcarjev. V ušesih pa dva zlata lnurčku l»o M fl. Fantje oz. moški -o navadno nosili ta nakit v levem ušesu med tem ko so jih ženske v obeli, in jiii še danes nosijo. Moških se pa z "ringl-nain" že davno no vidi več. Tone je pa še celo nosil po .'!, da je bil že "potoglav". Hotel se je postaviti! Poleg tega pa še v ustih viržinko in še par na prsih za lajbčeni, v katerega žepu je bila srebrna uia z verižico, na kateri je bilo srebrnih tolarjev, ki je se j snega a drugače ličnega sta- jih je pa po dve iu dve skupaj ^uKaEwm V!* ■awn Mi'iiiiyaiiiiijaatt: JiittriiiiiiiinrTKmi'T!!-.:!^..: son?* p mu je na vsa ^rašanja dobro! zidovih. Tako so tudi pastirji na ipaši obrezali vsako drevo ali bukev in delal! svetnike. Tudi Tone je pokazal na platnicah katekizma lepo naslikanega sv. Martina na konji:, kot v cerkvi na altarju. Žnp- rcli oral. e Subics, je vsak ho .., . ' . ... . ... „ . , ... , vi.:- ^ i* i: kost je stala kakih lo ti. Pri el biti slikar. Šolarji so "s!i- ^ ..., ... , .. , . tem so mu zazarelc oci, 4 Tc call (>o svojih ki> ugah in |h> .... .. . . ,,, ., ., rr . ' . .. .... smo bili tantje! odrezal, mu je dal dve podobici, ki ju je še do nedavno lira nil za spomin. V šoli je sedel v prvi klopi za dekleti, ki so se pa vedno ozirale nazaj. Tone fantje V-tal je z posteije kot mladenič in udaril s palico ob hlače, da se je kar pokudilo od njih. Tutll on je nosil to-le, do kler ni odšel k vojakom. Nadaljevanje v četrtek. NAJVEČJA "LETEČA LADJA' asi imajo velife uspeh Največje ameriško letalo, na katerem je prostora za 74 potnikov, leti nad "Treasure I*la ndotn" v San Francisco, kjer je svetovna raastava. letalo bo v*&lo potniško službo med Kitajko in ZdUnže nimi državami. *0L1B HA BOf>A"—JUwYoit Thursday, March 2, 1939 gLOVENB ' (TTTGOSIMV7 PATTY PRIJATELJS KI OBISK nikdar ne ugasne ROMAN IZ 2XVUVXUA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL l. H. 11 Na potu nazaj prideta mimo mavzoleja, ki ae je nahajal nekoliko dalje v gozdu.. To je majhen, okrogel tempelj z vitkimi stt-bri i»n na <|K>dstavTku iz apnenca. Stebri nosijo kupoli podobno Ktrcho, nad katero stoji ženska postava iz marmorja. Stoji pokonci z rokami prekrižani mi nad pivi in z navzgor obrnjenim pogledom. Varovala je obe |>o>odi « pofadoin HerberU in Eleonore Rittbergove. Cvetlice in velikuiistne rastline obdajajo obe posodi in kip, ki predrta vi ja IjtrbeKcn. **Nikdar »ne ugasm .** Tako so vklesane erke v podstavek. Zamišljen "rk^la llans uu ta izrek, ki j«* bil na željo njegove matere v tesan v jKxlstavek. Čudno ,da si je njegova mati izbrala ravno ta izrek v spomin na svojega moža. Hans vEdrlme in pravi Flaviji: "Ali mi moreš rešiti uganko, Flavija, zakaj je bila moja mati vedno tako hladna in |>ono-»na? Saj v svoji notranjosti ni mogla biti taka.** Flavija zmaje z glavo. . "O leni •si in že mnogokrat razmišljevala, |»a vendar značaja tvoje matere ni*em mogla nikdar dognati in razumeti. Samo nekaj se mi zdi gotovo." "Kaj?" "Da j*' bila zelo mwnena in da j<> |K>d svojo hladnostjo mnogo l*olj trpela kot i«i njena okolica, ki jo je morala občutiti." Zakaj pa>ni vt'dala. kaj jo je delalo tako nesrečno? Flavija nežno odtrga ovenelo cvetlico. "So značaji, ki so v* I cd ponosne sramežljivosti luziuož- najresnejši ni govoriti o svoji nesreči,pravi Flavija tiho s povešeno tinski nadškof della ('o-1 a, m - uja. glavo. japeljski nadškof A-eah si in j Pariški "Temps" navaja v Hans jo zamišljen gleda, in zo|>et »ga zbode v srce, ko jo' milanski nadškof Schuster, svojem rimskem porcrrilu glav-gleda pnd ^boj. Kandidature kardinalov diplo-'ne kandidature za naslednika "Veš, kaj nualim. Flavija?" {matov po njihovem mnenju ne Pija XI in »piiše v tej -zvezi: GLAS NARODA" § J Naročnina za starih i kraj stane $7. 1 lista ne Iz Jugoslavije. Polkovnik liatista (na levi) je nedavno obiskal mehiškega {»redse^lnika Canlenasa. < rtiisk ibaje ni bil ]>olitienega pomena. Napovedi o Pijevem nasledniku Italijanski li.a{n škili kandida- ranske pogodbe t u riti i. Pretežno sodijo, da sol vlada vsi m kar kand'dati floren- tovila pojjolno V Minisln late-je italijanska linaloin zago-.svoimmio a- bedo uspešne, ker je zelo t< žko. da bi se večina ialijanskih kardinalov odločila, da bi kardinalu iz diplomaske službe za-rtf^tovilo }K>trobno dvetretjin-sko večino glasov. To velja tudi za dosedanjega državnega tajnika kardinala Flavija ga naglo pogleda in reče: "Kaj?" "Mislim, da imaš ti ravno tako ponosen značaj, ki zaklepa v sebe najgloblje občutke. Toda pri tem nisi trda in mrzla, temveč zelo dobra in ljubezniva." "Kdo ve, kako bo .še življenje napravilo,'* pr*».i kot v pozabi jen ju. Nato pa se odločno vzravna in nadaljuje: "Toda o meni ne bova govorila, ker som premalo važen pred- . . „ met *a pogovor. Tvoja mati, o tem sem prepričana, je mno- » ***** v * ™» go bolj trpela, kot pa je hotela pokazati in njen značaj ji ui dopustil, da bi si poiskala olajšanja za svoje bolečine. Prepričana sem, da je tvojega očeta in tebe mnogo bolj ljubila, kot pa je hotela pokazati." Hacs si z roko potegne preko čela. . "Mojega očeta je morala zelo ljubiti — nekoč sem jo videl na kolenih pred njegovo sliko. V tako veliki bolesti je dvigala *voje roke proti njemu, da sem se .globoko ginjen splavil od nje. Vem, da bi bila zelo užaljena, »ko bi vedela. Ja ^em jo videl v takem položaju. Toda mene — ne — mene nikdar tako ljubila, kot mora mati ljubiti svojega otroka." V tih besedah tiči globoka bolečina. Flav:ja ga sočutno pogleda.. "Mogoče ti samo ni pokazala. kakor tudi tvojemu očetu ui |*okazala." "Hnkrat, saj uikrat naj bi «ni bila pokazala. Toda nit; v svojih zadnjih urah mi ni dala čutiti, kar bi izgledalo kot ljubezen. PogoMo me j«* bolelo, da je bila proti m«eni tako tuja. Toda pu-tiva to, o tem ne -bova več govorila. Pojdi-va zopet v hišo, ker j«' vlažno in megleno in se 1k>š v svoji tanki obleki še prehladila." V njegovih besedah je tako veliko prisrčne skrbi, da mora Flavija stisniti zobe, da ne bi postala slaba. Gresta dalj«« proti lepemu, gradu podobnemu poslopju, ki m svojimi stolpi in podstrešji spominja -na viteške gradove. Oba molčita in sledita vsak svojim mislim. ciji navajajo meti prvimi kandidat-. "'Gazette del Popolo" pravi, da bi Pacali i, ki je za časa Pon-tifikata Pija XI. vodil zunanjo politiko katoliške cerkve, le stežka umije I jx>-< ati papež, čeprav niheM n» more dvomiti o n^«*-vih intelektualnih in moralnih kvaPfikaeijah. Verjetno ie, da bo P«ee]1i v konklavu spoeefika dobil precejšnjo število glasov, vendar ne dvotretjinsko večino. iS tt m se ieu bo izrržilo pri znanje kakor ga je bil zadirič pred 17 le.ti deležen tudi kardinal Gas|»ari, takratni državni tajnik. Pri nadaljnjih glasovanjih pa se bo število glasov, ki bodo oddani za Pacellija 41 :(ilede na nestavo kardinal-skega kolegija, inozemski kandidat za papeža skoro ne prihaja v poštev. Poslednji ino-t m ski papež je bil Holandee, ki je umrl leta \7)2?> Od te la: nmirei so bili vsi Petrovi na--hdnjiki Italijani in novi papež bo po vsej verjetnosti tudi Italijan. Izmed imen. ki se najbolj pogosto navajajo te dni. ic t rob a omeniti kardinala Pacelli ;a na prvem im stu, kajti on uživa ogromen ugled pri škofih vseli narodov. To se-veda ne oomeni, da bo izvoljen, kajti redko se zgodi, da bi portal pap-v naslednik njegov državni tajnik." Dalje navaja "Tenips" kan-lidature, ki jih kot najboli verjetne označujejo italijansk" listi, nato pa nadaljuie: S"veda »>a ni mogoče že v naprej izključiti .morebitnih presenečenj. V zadnjem trenutku se utegnejo izikazati vse !te naoovf d i za netočne za rad' iz\'-olitve kakega kandidata, na katerega v začetku nihče ni mislil. Med konklavom ne bo zmanjševalo. l*to velja tudi j za kardinale T« desoliinija, Piz- mogoč«' prav nič določnega ve-'.arda in Maimiaggia. Naslednjega dopoldne se je IIai* odbijal z avtomobilom. Vrnil We je v svoje podjetje, kjer so ga čakali nujni posli. Flavija stoji med stebri v veliki dvorani in gleda za njim. tše enkrat se Hans dbnne in jo pozdravi in oči mu gorko žare in prisrčno. Sama ne sluti, kako lepo podobo mu je predstavljala. Hans se vedno in vedno ozira in ji v pozdrav maha z rdko. (Slovo mu je zelo hudo. mnogo hujše, kot doklej, kadar se je odpeljal. Bila je še edina, ki mu je bila blizu. In zato mu je bilo elovo tako težko. Slednjič pa se obrne naprej Ln avtomobil polje po klancu navzdol. Hans skuša nlisliti na Štefko, na svojo sladko, nožno Štefko. Kič prav ni bilo, da je zadnje čase tako malo mbiil na njo. »Šele zvečer jo bo zopet videl. Najprej pa je moral v evoje podjetje, da izvrši zelo nujne posle, večer pa bo po*večen njogovi izvoljonki. Upa, da jo bo riiogel še eno uro pred gledališčem obiskati. Najbrže se bo nekoliko liu-dovaia, ker ji ^ samo dvakrat prav natglo pisal. V prvem prema ji je naznanil smrt svoje matere, v drugem pa ji je pporočil svoj prihod v Monakovo. Pa naj fee huduje — pri t«n je izgledala tako mična — in med nežnimi poljubi mu bo odpustila njegova čarobna Štefka. Svidenje i njo si akuša naslikati v najpe»trejš-ih barvah. Tofia čudno — barve se mu nočejo svetiti kot prej. Nad njimi lezi nekaj kot siva senca. Ali je bilo to žalovanje po materi t Ali p« — ga je mticilo, da za svojo zvezo s Štefko ne bo imel materinega blagoslova? Glede svojih občutkov ne more priti na jasno in pred ***** mu primanjkuje vsakega veselja. In tako pride v svoje ipodjetje. Prav tako bržkone ne bodo prišli v |Msštev kardinali redovniki. Izmed tujih kardinalov bi še najbolj prihaial v po-štev -poljski pritnas Hlond, a gotovo tudi on ne bo izvoljen za papeža, *aj že skoraj tisoč k*t na papeškem prestolu ni bilo n obe noga ne-Itali iana. Ttaliianski listi tudi odločno zavračajo govorice, da bi se na 'vardnale. ki so sedaj zbrani v Rimu, izvajal kakršenkoli po- IIIIIMl|||..t||llllll!||. .<||llllll||||.|||llllll|||..||tU-IIHIIIII* '''Itfi-Iitf1 ,,Uiriillt,!1|liiii!i}il»1,l||fi BLAZNIKOVA Prati ka za leto 1939 Cena25c a po&tnino vred. "Glas Naroda" 216 West 18th Stre«! H«w York. N Y |llMUUlf«|lllUlt||«(ii|l!lllllli|tii||llltll||,1,||> l|*tiiiiti*i>l:Uitiiiiii«'hifiim uii'H|„inil,i.»ii, d- ti, dalo se bo samo ugibati. Vplivi od te ali one-strani bodo nedvonnio tu, toda posvetnega veta. kakor znano, ni več in izvolitev bo odvisna samo od volje kardinalskega kolegija. Končno je le vest kardinalov* tMa, ki odloči." ADVERJ I S E u "GLAS NARODA* Nevarna razbojniška tolpa pred sodiščem. Pred okrožnim sodišč«m v Sul*eu je razprava proti veliki h bro organizirani razbojniški t« Ipi. ki je štiri leta plenila p<» Posavin., Mačvi in Kremn ter zagrešila več zločinov tudi v Baevi. Vseh obtožencev je 35 in sta iihkI njimi tudi dve ženi. Vlomi in razbojniški napadi t» tol'pe so bili do nedavnega velika uganka za preiskovalne oblasti. Šele pri razpeč« vanju roparskega plena so se nekateri člani tolpe razkrinkali in tako je prišlo ."»o nevarnih zločincev, med katerimi je tudi nekaj starih robijašev, pred sodišče. Obtožnica navaja celo viwto zločinov, med njimi tudi dva umora, obtožnici na so med preiskavo priznali kakih 20 zločinov, dočim na hujšo še vedno tajijo. Razprava bo trajala več dni ker je povabljeno kakih 70 prič in oškodovancev. 2eno zabodel, ker ga je zapustila. V Slavonskem Brodu se je odigrala pretresljiva tragedija. Delavca Dragotina Jagara je zapustila žena Katica. Izbrala si je bila drugega, s katerim je imela že prej ljubavno razmerje. Mož jo je večkrat pozval, naj se vrne k njemu, pa ni hotela. Te dni ko sta se srečala, jo je zopet vprašal, ali se hoče vrniti k njemu. Ko mu ie odgovorila, da se pod nobenim pogojeni ne bo vrnila, je potegnil než in jo zabodel v prid. Propeljali so jo v bolnišnico, kjer je pa kmalu izdihnila. Trgovec z belim blagom aretiran. I'an če v Ska policija je prejela ovadbo, da je zasebni uradnik Milorad (Jajič s pomočjo trafikanti nje Zore Odačič jh>-s redo val za neki nočni lokal v Skoplju dekleta. Obetala .sta dekletom dobre službe in zaslužek. Dekleta je prevzela Dora Popovič. ki je imela nalogo, da jih pelje v Skoplje in tam odda v nočnenn IcVkalu Anke Pešič. K sreči se je policiji posrečilo preprečiti to knočijo in trgovoe aretirati. Zagovarjajo se, da so najeli dekleta kot služinje za Anko Pešič. Policija je vse tri izročila sodišču. tvKKTAJNJE PAKNIKOV SHIPPING NEWS S. in arrsi : Nuriuaudie v Lluvre 4. marca: K**x v Ofiii« Aqui laiuu t CtierUiurg 8. murva ; Hamburg t Hamburg 11. marca: 1'arist v Havre Queeu Mary T Cttcruaurg Coute <11 Savoia t ueuua 15. man a : St. * Hamburg 18. mana: Roma T (ieaon 111- rte France w Havtv 21. ruan*a: Eur«»|ia v Brpmpn VSE P A R N IK E in LINIJE ki so važne za Slovence zastopa: ^^hhmm SLOVENIC PUBL CO. TVCOSUV TRAVEL IiEPT. <16 W. 18lb SU, New V orli, N. V 22. marcs: Hanw t Hamburg *J3. marca: Champlain v Havre 24. man-a: Queen Mary r Cherbourg marca : Rex v Genoa 28. marca: Bremen v Bremen *J9. marca : DeutHchland v Hamburg m 7 dni do JUGOSLAVIJE z najhitrejšim parnikom sveta QUEEN MARY Prihodnja odplutja iz New Yorka: QUEEN MARY _ Mar. 11. 24 Apr. 7. 21 AQUITANIA — Mar. 4, Apr. 1—15—29 BRITANNIC—Marca 18 Posebno velikonočno odplutje: QUEEN MARY24. marca Vprašajte za brezplarno knjižico "Kako dohiti Više sorodnike iz Evrope." Poizvedite pri Vašem pa-robrodnem :»K»'ntu za vse podrobnosti: LEO ZAKRAJSEK (ien'l Travel Service Inr. Mri East "2nd SI.. New York CUNARD WHITE STAR V E L I K A N O C V JUGOSLAVIJI ■ PRIPRAVNA PRAZNIŠKA ODPLUTJA 4. marca....... R E X 17. marca.....C. lil SAVOIA 2-». marca....... R E X 1'UEKO GKNuVE PO GLADKI SOLNEM JUŽNI PROGI "Solne ni strani Atlantika" najhitrejša ilirektna služba !"■> k<> sijajne '•feSoiii- nt; Plovbe vsebujoče vse pipeline izboine i>reUnosti Južne Proge z neprekoSljiviml [H-1 »st *n in Miuzbo svetoviKnilaviiih italj^nskih la.- — t. aprila, 15. aprila, 6- maja R E X C. D SAVOIA ROMA Preko Uenoe — 17. mar., 26. mar., 8, apr.. 22 aor , 29. apr-Z,«, pojasnna vprasajle pooblaščenega agenta ali pri ITALIAN' LI.\E, 624 5ih Avenue, New York City. ITALIAN LINE V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo še vi. "Naši Kraji" Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni. Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vaa stane — KN J1GARNA "GLAS NARODA' Bohinjsko jezero 216 WEST 18th STREET. NEW YORK