AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 107
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, MAY 6, 1940
LETO XLIII. — VOL. XLIII.
V Zed. državah so prepričani, da bodo zavezniki zmagali
Ekonomska blokada, s katero bodo zavezniki tesno obkolili Nemčijo bo končno triumfirala nad nacijsko vojaško silo. Ko bo Nemčija porabila vso rezervo živeža, bo konec vojne.
VOJNO PREROKUJEJO DO KONCA 1941
Washington, D. C. — Kljub uspehu nemške armade v Norveški, kljub vojaški spretnosti, katero so pokazali Nemci pri zavzetju' Poljske, pa so mnenja visoki uradniki pri ameriški vladi, civilni in vojaški, da bodo končno le zavezniki dobili vojno.
Vojaški strokovnjaki mislijo, da bodo zmagali zavezniki v tej vojni nekako ob kojicu leta 1941. Medtem ko civilne vladne osebe, ki pazno zasledujejo evropsko vojno od dneva do dneva, prerokujejo, da bo trajala vojna najmanj tri leta. Oboji so pa mnenja, da bodo končno le zavezniki zmagovalci.
To prerokovanje, temelji na počasi pa učinkujočem delovanju zavezniške blokade, katera bo končno prisilila Nemčijo k predaji. Ker je znano, da je v Nemčiji pomanjkanje življen-skih potrebščin, je dolgost vojne odvisna samo od tega, kako hitro morejo zavezniki prisiliti Nemčijo, da porabi svojo rezervo. Bolj ko bodo zavezniki pri-
tiskali na nacije, ki bodo vsled tega prisiljeni rabiti svoje ogromne zaloge, hitreje bo končana vojna. Obratno pa, manj ko bodo zavezniki nadlegovali Nemčijo, dlje'bo vojna trajala, ker bo Nemcem zaloga dlje trajala.
Ameriški vladni uradniki tudi prerokujejo, da bosta Anglija in Francija še večkrat trpeli poraze od Nemcev, to pa radi tega, ker je nemška armada fino iz-vežbana in čudovito dobro opremljena. Toda končno pa v vojni bolj odločuje želodec kot pa krogle. Najboljša armada ne more dolgo vztrajati, če je lačna.
Ameriški strokovnjaki vidijo tslabo vodstvo pri zavezniški armadi, ki ne vzame vojne še dovolj resno misleč še vedno, da je to kaka popoldanska čajanka, pa končno to ne bo štelo pri končni odločitvi vojne. Ampak štelo bo to, kdo bo lahko dajal dovolj hrane svoji armadi in to Nemčija gotovo ne bo/ko jj bodo zavezniki zaprli vsa pota za dobavo živeža.
ANGLIJA 60 V 8 MESECIH TEPENA TRDIJO NACIJI
Berlin, 5. maja.—Iz višjih na-cijskih krogov se je danes po-bahalo, da bo s pomočj6 Italije Anglija poražena v teku osmih mesecev in sicer v taki bitki, da izgleda poraz na Norveškem samo kot izkušnja za igro. Nemci so silno samozavestni pregnali zaveznike iz srednje Norveške.
Zadnja nemška poročila trdijo, da so potopili Angležem pri Namsosu 30,000 ton težko bojno ladjo. (V Londonu to trditev odločno zanikujejo). Edini cilj Hitlerjev danes je, da kolikor mogoče hitro uniči angleško bojno brodovje. Zato se bo pa začelo od norveškega obrežja z vso silo napadati angleško mornarico in sicer z letali in podmornicami.
Poroča se, da je večje število nemških podmornic na potu proti Narviku, da napadejo angleško mornarico, ki tam oblega nemško posadko ter da preprečijo zaveznikom izkrcati na-daljne čete v tem sektorju. -o-
novi grobovi
Joseph Derenta
Danes zjutraj, ob petih se je odpravljal na delo Joseph Derenta. Naenkrat mu je postalo slabo, zgrudil se je. ob postelji
iz raznih krajev po ameriki
Gowanda, N. Y. — Julija Peč-
in umrl. Stanoval je na 5335, 'tfk. je prejela žalostno vest, da Superior Ave. Podrobnosti po-! W 20- marca t. 1. na obisku pri ročamo jutri. Pogreb ima v svojem bratu v Ljubljani umrla oskrbi August F. Svetek.	njena sestra Fanika Klepac, roj.
Ana Borish	Krašovec in doma z Vrhnike,
V soboto popoldne je premi- Loška dolina pri Starem trgu, po odkar so:"ila Poletna vdova Ana Borish,J domače Maln&rjeva. V Ameriki rojena Fiskus, doma iz Grade-' zapušča brata in dve sestri, v ca, okraj Zagreb. Bolna je bjla|dtarem kra-iu Pa mater, pet bra-pet let. Odrezati so ji morali no-: tov in dve sestri, go radi sladkorne bolezni. Zad-' New York.—Na lokalni radio njih par let je stanovala priiPostaji WBNX (1350 kiloci-družini svoje hčere, Mrs. Mol-'klov) v New Yorku bo od 4'. ma-ley Fuchec. Zapušča tukaj tudi! ja vsako soboto od 3:45 do 4:00 sina Stanleya, v domovini pa j (vzhodni čas) oddajan jugoslo-hčer, ki je učiteljica v Podravi-j vanski radio program, v kate-ni na Hrvatskem. Bila je člani-' rem bodo nastopali slovenski in ca društva Marije Bistričke, št. srbohrvaški zbori in solisti. 4T HBZ in Maccabees. Truplo Program bo slišen v državah se nahaja v pogrebnem zavodu New York, New Jersey, Oon-A. Grdina in Sinovi, 1053 E. necticut in vzhodni Pennsylva-
Zavezniki naskakujejo Narvik
NORVEŠKI POVELJNIK SE BRIDKO PRITOŽUJE, KER SO ZAVEZNIKI ODŠLI BREZ OBVESTILA
Stockholm, so z vso silo
— Zavezniške čete. Polkovnik Getz, poveljnik nor-napadle v soboto j veških Čet v teh krajih je napro-
nemško garnizijo v Narviku, medtem ko je nemška armada v srednji Norveški okupirala Nam-sos in Grong. Poročilo zatrjuje, da je nemška posadka v Narviku odbila napad zavezniških čet. Nad mestom se je sprijela zra-
sli Nemce za premirje in.se bridko pritoževal nad zavezniki, ki so umaknili svoje čete od tukaj, ne da bi prej o tem njega obvestili. Vzhodno od Trondheima se norveška trdnjava Hegra še vedno * drži. Komaj kakih 150
NESREČNO NAKLJUČJE
ŠIV ANKA JE ŠLA IZ
Kansas City.—Lucija Pfeifer je bila šest tednov v bolnišnici, kjer si je zdravila zlomljen členek na nogi. Nogo si je zlomila v avtni nezgodi. Prvi dan, ko je vstala iz postelje, se je zopet peljala z avtomobilom na izprp-hod. Avtomobil se je zaletel v nek truk in Lucija je šla zopet v bolnišnico z zlomljenim členkom na ravno isti nogi. Nov grob v Penna.
Joseph Trobentar, 707 E. 162. cesta, je prejel iz Pittsburgha, 'Pa. žalostno vest, da mu je tam umrl brat Frank Trobentar, v starosti 73 let. V Ameriki je bival 40 let. Doma je bil iz Gorenje vasi, fara Leskovec pri Krškem. Tukaj zapušča brata Josipa, hčeri Ano in Rose ter sina Martina in Josipa, v stari domovini pa sina Lojzeta in hčer Kristino ter več sorodnikov. Naj . mu bo lahka ameriška zemlja. Važna seja!
Nocoj se vrši redn^ seja društva sv. Marije Magdalene, št. 162 KSKJ ob navadnem času in v navadnih prostorih. Seja bo kratka, po seji pa bo prigrizek in veselo razpoloženje. Članice udeležite se te seje. Asesment se bo pričel pobirati ob 6. uri zvečer.
ČLENKA V ROKO
Philadelphia.-šivanko, da je prepotovala iz .členka na nogi Lpuis Grimaldi-ja in prišla v levo roko. Še leta 1917 se je Louis urezal v nogo. Zdravnik, ki mu je šival rano, je najbrže "pozabil" šivanko pod kožo, ki se je počasi pomikala gori po telesu, dokler je končno dospela v ramo, kjer so jo izvlekli.
-o-
Na obisku t
Mrs. Mary Debevec, dve hčerki in sin so bili na obisku v Clevelandu pri sestrični Fany Poje, 1173 Norwopd Rd. Včeraj so se vrnili zopet, domov v Kane, Pa., kjer imajo gozdarsko kempo. Prav dopadlo se jim je v Clevelandu.
Demokratska seja Jutri večer ob 7:30 se vrši redna mesečna seja Slovenskega demokratskega kluba v Eu-clidu. Seja bo v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
Važna seja
Članice podružnice št. 32 SŽZ so prošene, da pridejo jutri večer ob 7:15 na sejo. Po seji bo podan lep program za matere. Bo tudi nekaj okrepčil.
o
Angleži zahtevajo, da Chamberlain odstopi
London. — Premier Chamberlain bo našel v torek v poslanski zbornici • j*kd sovražne obraze. Laboriti, konzervativci in liberalci se pripravljajo, da napadejo vlado premierja Cham-berlaina radi poraza na Norveškem. Pričakuje se, da bo zado-23 let je vzelo i nel v poslanski zbornici klic: 1 "Odstopi!" To bo kazen za poraz na Norveškem.
Vodja delavske stranke, Herbert Morrison, Zahteva, da odstopijo Chamberlain, minister John Simon in minister letalstva Hoare. Narod je v splošnem zelo nezadovoljen s kampanjo na Norveškem, časopisje kar odkrito pozivi je vlado, naj vodi vojno, ali pa naj odstopi.
Lloyd George, ki je bil premier za časa svetovne vojne, je priobčil v časopisju dolg članek, v katerem kritizira poveljstvo armade in trdi, da bo izgubilo to vojno, če takoj ne pride do spremembe. Loyd George pozivi je parlament, naj takoj vžame stvar v roke. Ako tega ne stori, bo kriv izdajstva nad narodom. Spremeniti se mora način vojskovanja in tudi vodstvo, pravi sivolasi državnik.
-o--
62nd St. Pogreb ;se bo vršil v sredo popoldne na.Lakeview pokopališče.
Joseph Dražič Včeraj popoldne je preminil v starosti 65 let Joseph Dražič, rodom iz Sukošana, Dalmacija. Stanoval je na 3521 Caryle Ave. Dolgo let je Steel tovarni. Tu zapušča soprogo, ki se nahaja v bolnišnici, v domovini pa zapušča hčer Slavko Karaban. Bil je član društva Dalmacija; Truplo ima v oskrbi pogrebni zavod A. Grdina in Sinovi. Čas pogreba bo naznanjen pozneje.
-o-
čna flotila. Dva angleška letala norveških vojakov jo brani, sta bila pri tem izstreljena.
Ko so prišli Nemci v Namsos okrog dveh popoldne v soboto, so takoj nabili na ulične vogale letake, v katerih se svari domačine proti nadaljnemu odporu. Tehnične čete so začele takoj graditi most na glavni cesti proti Mosjoenu, katerega so zavezniki razstrelili pred odhodom.
pa
se ne podajo kljub neprestanemu napadanju nemških čet in letal.
Tukaj se tudi govori o nesporazumi j en ju med angleškimi in francoskimi poveljniki vse od začetka ekspedicije v Norveško in da je to največ vzrok neuspeha zavezniške vojske.
Paris.
ni.] i.
Strabane, Pa.—Tu je zadnje dni umrl Josip Novak, star 74 let in rojen v Koritnici pri št. Petru na Krasu. —Družina
Louis Može je dobila zdravega1 francoske armade poroča, da so in krepkega sinčka.—Justina'izvršili Nemci'v soboto nenaden česnik je bila operirana na sle-j izpad v sredini 100 milj dolge delal v Republic! piču in zdravi se v canonsbur- fronte in da so jih Francozi vrgli ški bolnišnici. — John Urbančič nazaj. Nemci, ki so napadli v st. se je podal za nekoliko dni v.široki fronti, so se znašli v rnoč-bolnišnico v Pittsburghu (Mer-'nih francoskih žičnih ovirah, ko
Iz Zel padne fronte:
Davey in White sta v ospredju za nominacijo
Columbus, O. — V času, ko je še dober teden do primarnih volitev, prerokujejo politični stro
cy Hospital). Delmont, Pa.-
-Dne 19. apri-
la je v pittsburški bolnišnici,avtomatične puške, ki so jih im£-umrl Pavel Guzel, rojen 13. ja-jli Francozi razpostavljene na nuarja, 1876 v Koprivniku na strategičnih točkah, da so lahko Gorenjskem. V Ameriki je bi- obsipali vse žične ovire, so vrgle val okrog 40 let in v Delmontu je bil oclleta 1916, ko se je priženil k vdovi Puc, ki mu je v ne-j kaj letih umrla, nakar se je po-;
Vrhovno poveljstvo nemške čete v zmešnjavo.
Kraji napada' so tam, kjer se stekata dolini rek Blies in Saar ter so zelo težavni za prehod. Nemci so napravili izpad v zgodnjih jutranjih urah in kot poroča francosko poveljstvo, je bil izpad zelo važen, kar pomeni, da je bil to večji izpad kot pa navadrif' praske med predstražamL Včeraj so ves dan grmeli topovi vzdolž vsega sektorja med rekam Reno in Moselle.
jih je naenkrat obsul ogenj iz francoskih topov. Strojnice in
Italija zahteva od Anglije pojasnila, zakaj je zavezniška mornarica v Sredozemlju
novno oženil, a tudi druga žena; mu je čez nekaj let umrla, nato
Rim. — Italijanska vlada je
kovnjaki, da bo tekma'za gover- ]e «pečlarilA sedem let. Tu|uradnim Potom vprašala fngli"
i	• • •	j_______i______j- ■ 1	.	• i/» '/n nniaonilA '/olrai an rfllfn rip_
ISTI MORILEC, KI JE MORIL V CLEVELANDU, JE UMORIL ZADNJA 3 NAJDENA TRUPLA
Clevelandski detektivi so se vrnili iz Pittsburgha, kjer so si ogledali trupla, ki so jih našli v železniških vozovih v Pittsburghu. Policija je prepričana, da je razrezala ta trupla ista roka, ki je umorila 12 žrtev v Clevelandu med leti 1935 in 1938.
Medtem je skušala policija dognati, kod so se vozili ti vozovi, v katerih so zadnji petek našli trupla. Razkosana so bila lie kako med 11. in 13. decembrom. Takrat so bili ti vozovi v
Youngstownu. V zvezo s tem spravljajo najdbo okrvavljene obleke, ki jo je našla youngs-townska policija 28. decembra v nekem železniškem vozu.
V zvezo z umori v Clevelandu iIVs temi, ki so jih našli v Pitts burghu, spravljajo tudi najdbo devetih razkosanih trupel v New Castle, Pa., ki so bila razkosana na prav enak način. Kakor so bila trupla razkosana kaže, da je izvršil to nekdo, ki se razume na mesarijo ali kirurgijo.
Oče povozil sina
Farmar John Brabson iz Middleburgh Heights je včeraj naložil svoje tri otroke na domačem dvorišču na avtomobil, da jih pelje na izprehod, ko je bil tako lep dan. Že je hotel pognati avtomobil ritensko iz dvorišča, ko je opazil nekaj kokoši na dvorišču, vrata v kokošnjak pa zaprta. Ukazal je hčerki, naj gre odpreti kokošim. Ko je prišla hčerka nazaj, je oče avtomobil pognal. Tedaj je pa hčerka zavpila, da dveletnega bratca ni v avtomobilu. Oče je naglo ustavil avtomobil in šel gledat za sinom. Našel ga je pod zadnjimi kolesi mrtvega.
nersko nominacijo na,-demokratski listi med Mtrtin L. Daveyem in George Whiteom. William Kennedy, ki je kazal od kraja precej moči, je zadnje čase daleč zaostal. Nekateri pričakujejo, da bo pritisnilo delavstvo in podprlo zadnji trenutek Kennedy a.
Prednost ima pa Davey, ker on je edini, ki ima za seboj močno organizacijo po vsej državi. Kjerkoli obdržava govore, povsod ima dosti poslušalcev. Davey je tudi edini, ki ima naslove vseh demokratov v državi Ohio, katerim ifhko pošilja kampanjsko gradivo. In to pomeni veliko. Oni, ki so oklevali med Ken-nedyem in Whiteom, se bodo pridružili Daveyu, ker čutijo, da bo nominiran in bi bili radi z zmagovalcem.	v
V vsej svoji kampanji ni Davey niti enkrat napadel svojih demokratskih nasprotnikov, am pak pošilja bombe samo proti Brickerju.
-o
zapušča dva pastorka, Johna m Avgusta Puc.
Grass Valley, Cal.—Dne 24. aprila je v bolnišnici na operacijski mizi umrla rojakinja Justina Stin.
East Moiine, III—Dne 17.
jo za pojasnilo, zakaj so tako nenadoma dospele zavezniške bojne Ladje v Sredozemsko morje. Dalje bi Italija rada pojasnila, zakaj je Anglija prepovedala svojim trgovskim ladjam pluti po Sredozemskem morju in za-
. ; ' , \ r, v ' i ka j se angleška letala izogibljejo aprila je tu umrla Ana Bacer,	. y Sredozemlju.
rojena šeme, stara 71 let in ro "
jena v Ločah pri žalni v okolici Višnje gore na Dolenjskem. Podlegla je raku na jetrih. Bila je daleč naokoli poznana med rojaki, kar je pokazal njen pogreb, za katerim šlo veliko število njenih prijateljev in znancev.
Calumet, Mich.— V bližnjem Copper City je umrl John Žagar, star 27 let in rojen tamkaj.'
Da nameravajo zavezniki blokirati vso italijansko obal, se lah-! ko razvidi iz tega, da je laška I vlada zagrozila, da je Italija na i varnem za 8,000,000 bajoneti, ,310 bojnimi ladjami in tisoči letali ter topovi. .Časopis II Te-vere je namignil, da leži ob za-
padni italijanski obali 121 podmornic, ki so obrnjene proti Franciji. Dalje je list namignil, da je med Sicilijo in Grčijo močan zid šest bojnih ladij, treh križark, 118 rušileev in 62 tor-pednih čolnov.
Kljub temu svarilu Italije pa se poroča o dodatnih zavezniških mornariških edinicah, ki so na potu v Sredozemsko morje. Poroča se o številnih angleških in francoskih podmornicah.
Fašistični časopis II Gazeta di Fiume (Reka) piše, da Italija nima namena napasti Jugoslavije in da se Italija pripravlja samo za eventuelne slučajnosti v Sredozemskem morju.
ZANIMIVA RAZSTAVA RIBNIŠKE ROBE
Seja škrjančkov
Danes zvečer ob 7:30 se vrši v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. seja staršev zbora Škrjančki. Treba je ukreniti vse potrebno radi koncerta, ki ga prirede Škrjančki 12. maja
St. Clair Grove št. 98
Jutri večer ima sejo društvo St. Clair Grove, št. 98 WC. Prosvetni odsek, pod vodstvom Stephie Mesojedec bo po seji podal lep program v spomin Materinskega dne. Nastopil bo tudi vežbalni krožek. Članice so prošene ,da se udeleže v polnem številu.
Zapušča starše in dve sestri.
Oneonta, N. Y.—Družino Leona Hrena je zadela velika ne-	, sreča, ko je v bolnišnici umrlske dobrodelne zveze, rodom iz
sin Leo za rano, katero si je pri- slavne ribniške doline, je te dni
zadjal, ko se je po nesreči, ob-'razstavil v javni knjižnici na E.
strelih Star je bil 17 let in ro- 55. cesti in St. Clair Ave. nad
jen v Decatur ju, N. Y.	!40 kosov umetno izrezljane rib-
Chisholm, Minn. — Edvard niške suhe robe> Tukaj yidite
Govednik, star 28 let in rojen v	, , . , ,	„
'. , V * a • fazne predmete kot krožnike, Ameriki, je bil pred dnevi ubit	v .,	iMl
pri aviompbilski nesreči v Okla-/žlice, svečnike, svetilke, razne
homi. Njegovo truplo je bilo podstavke, namizni pribor 111 pripeljano sem in tukaj pokopa- številno drugih stvari. • Vse to no. Fant je služil v mornarici je mojster Okorn ob večerih in bil je častno odpuščen ter na^ [astnoročno izdelal- doma. Iz-potu v Californijo, ko ga je #'dejki kažej0 izvanreden talent
dela nesreča. Tu zapušča očeta,'__
tri brate in dve sestri.—Na Ely,
je te dni umrla M. Fink, Žara! Ana Anic, stara priseljenka, ki
Prestala operacijo
Mrs. Mary Fabjančič, 10214 Prince Ave. je srečno prestala operacijo v St. Lukes bolnišnici Nahaja se v sobi št. 205, toda obiski še niso dovoljeni. Želimo ji skorajšnjega okrevanja.
Ugledni naš rojak Josip nažega Jožeta. Rojakom pripo-| Okorn, glavni blagajnik Sloven-1 poročamo, da si to ob priliki
ogledajo, da bodo videli, kaj za-raore ustvariti spretna roka sina slavne ribniške doline. Zelo nas veseli, da se še vedno dobe naši ljudje, ki tudi v tujini niso še pozabili svoje domače industrije, da pokažejo tudi drugim narodnostim v Ameriki, da smo Slovenci bistroumen in nadarjen narod.
Ce ima Mr. Okorn te predmete naprodaj, je priporočljivo, da se to pokupi, da gre mojster na delo za novimi stvarmi, da dobimo tako morda v vsako slovensko hišo tukaj kak tak predmet, ki je naša narodna svojevrstna umetnost.
—-o--
okrog 50 let in doma od Višnjeve tamkaj bivala 40 let. Zapu-gore na Dolenjskem. Bila je šča moža in hčer. — V bolnišni-dvakrat omožena in po prvem'ci St. Mary's v Duluthu je do-možu se je pisala Miklavčič. Za-'bra prestala operacijo rojakinja pušča dva sinova in tri hčere. Mihelič iz Ely; tam se nahaja Dulutty M£nn.—V Virginiji, tudi mlad rojak E. Drobnič iz Minn., je te dni umrla 57-letna Eveletha.
Važna seja
Jutri večer .se vrši važna seja podružnice št. 18 SŽZ v navadnih prostorih. Vse članice naj bodo navzoče!
"AMERIŠKA DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
r r
•117 St. Clair Avenue
Published daily except Sundays and Holidays
Cleveland, Ohio
Slov. demokratski klub 28. varde vabi na sejo
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleve'and, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c.
Entered as second class, matter January 5th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
No. 107 Mon., May 6, 1940
Anglija je šla nepripravljena na Norveško
Prve angleške čete so dospele na Norveško nekako en leden potem, ko je nemška vojska zasedla Dansko in vpadla v Norveško. Te angleške čete, bilo jih je le peščica, so bile nekaka predstraža armadi, ki je bila določena slediti. Anglija je poslala prvo ekspedicijo v vsej naglici in skoro brez orožja. Jo je potem tudi povzročilo, da se zavezniki niso mogli vzdržati, ko je pritisnila nanje izborno oborožena nemška vojska.
Kakor se govori, je bilo angleško vrhovno poveljstvo popolnoma v temi, da nameravajo Nemci vpasti v Dansko in Norveško. Angleška tajna policija je spala! Ko so se Nemci na 9. aprila zgodaj zjutraj pojavili na strategičnih točkah na Danskem in ob istem času na južnem obrežju Norveške, potem na zapadnem in gori na skrajno severnem, je angleško vrhovno poveljstvo zijalo samega začudenja.
Tako malo se je angleškemu vrhovnemu poveljstvu sanjalo o tej nameri Hitlerja, da so'bile angleške čete, ki so bile mobilizirane in namenjene na Finsko, če bi bila vprašala zanje in so stale pripravljene prav do konca finske vojne, dobile dopust ravno malo prej, predno so Nemci vpadli v Norveško. Ko je potem treščila v Anglijo vest o nemški invaziji v Skandinavijo, je angleško poveljstvo odposlalo v naglici nekaj čet. Kar so jih mogli hitro zbrati skupaj, so jih naložili na ladje in na vso sapo odjadrali ž njimi proti porveškim fjordom.
Dejstvo, da so poslali Angleži to predstražo na Norveško brez topništva in druge moderne opreme, najde izgovor v tem, da je hotel London za vsako ceno vzpostaviti fronto v Norveški, obenem pa dati Norvežanom, in to je bilo glavno, dokaz, da se bliža pomoč od zaveznikov. Zato bi se skoro lahko-reklo, daje imela ta prva ekspedicija angleških vojakov preko Severnega morja na Norveško več političnega kot vojaškega pomena.
Angleško vrhvono poveljstvo je imelo namen, da napravi kakor hitro mogoče stik z norveškimi četami ter tako podpre apel norveškega kralja, ki je pozival narod k odporu proti Nemcem.
Tako so Angleži izkrcali na večer 14. aprila okrog 2,000 vojakov v Andalsnesu. Te čete so bile na potu štiri dni in štiri noči. Nekako ob istem času so izkrcali pri Namsosu okrog 1,500 vojakov. Noben teh transportov ni pripeljal s seboj težkih topov ali protizračnih topov. Od Namsosa so te Čete takoj hitele proti jugu, da se sprimejo z Nemci. In skoro en cel teden te čete niso dobile nobenih ojačenj, vse dotlej, da so jih Nemci vrgli nazaj z velikimi izgubami.
Od Andalsnesa so zavezniške čete prodirale .proti Dom-basu. Tudi te čete so bile brez težkega orožja, dla bi mogle zadržati dobro oborožene nemške mehanizirane edinice.
Iz vsega tega je razvidno, da so bili zavezniki popolnoma nepripravljeni na vpad Nemcev v Norveško. Če bi bilo angleško vrhovno poveljstvo pripravljeno in takoj z vso silo udarilo na Nemce, bi jih bili z lahkoto prepodili iz Skandinavije. iKer znano je, da so Nemci prve dni izkrcali zelo malo vojakov v Norveški. Nek nemški častnik se je izrazil, da če bi bili zavezniki udarili nanje prvi ali drugi dan, ko so stopili v Skandinavijo, bi se bila nemška ekspedicija v Skandinavijo izjalovila. Nemški strategi delajo vse od začetka ekspanzije po principu nepričakovanega in naglega sunka, s katerim udarijo z vso silo in kolikor mogoče naglo zavzamejo vse važnejše postojanke, predno se more sovražnik zavesti, kaj se godi.
Nemci pravijo, da se pri vsakem novem napadu zanašajo na počasnost zaveznikov. Chamberlain je zopet pokči-zal, da pride gasit vselej, kadar je že vse pogorelo, la polžev "blitzkrieg" zaveznikov bo imel lahko zanje še prav usodne posledice. Nekega lepega jutra bo Hitler potrkal na vrata Chamberlaina v samem Londonu in ga klical: Očka,
vstanite, gremo mlatit!"	"
Nezmožnost zaveznikov postaviti se proti Nemcem na fronti, ki je oddaljena komaj 300 milj od doma, bo zelo porazno vplivala na oddalnejše države, ki se zanašajo na pomoč Anglije in Francije proti Nemčiji in Italiji. Ali se more, na primer, Jugoslavija zanašati, da ji bosta priskočila na pomoč zaveznika, če pride na mejo Nemec od ene strani in Italijan od druge? Jugoslavija je oddaljena 2,500 milj od Anglije in 1,050 od Aleksandrije, kjer imajo zavezniki svoje bojno brodovje. Če niso mogli zavezniki dati dovolj pomoči Norvežanom 300 milj daleč, kako jo bodo dali Jugoslaviji 2,500 milj daleč?
Vprašanje je, če je grožnja Italije z vojno prisilila zaveznike, da so opustili fronto v Norveški in naglo odposlali bojno mornarico v Sredozemsko morje. Ali sta zaveznika namenjena orepustiti usodo Norveške Nemcem in braniti Balkan? Ali ima zavezniška mornarica v Sredozemskem morju namen prisiliti Italijo, da stopi s plotu in se odloči na to ali ono stran? Francija je bila že v začetku vojne zato, da udarijo na Italijo, če ne stopi na stran zaveznikov. Anglija ^e bila proti temu. Bodočnost bo pokazala, kateri je imel bolj prav. Chamberlain še vedno trdi, da so zavezniki pripravljeni braniti Balkan. Morda so res zmožni tega, pa i)e pod tako komando, ki je vodila ekspedicijo na Norveško, kateri na čelu je bil general, ki se je bojeval še v burski vojni, ko še niso poznali bojnih tankov, niti bombnikov.
"Cvetarji" se zahvaljujejo
Prireditev zbora "Cvet" predzadnjo nedeljo je bila v vseh ozirih uspešna. Dvorana je bila nabito polna prijateljev in pevcev in pevk od drugih zborov. Videla sem pevce in pevke od "Zvona," Samostojne in Socialistične "Zarje," "Jadran" in stoprocentno so se pa odzvali našemu vabilu pevci in pevke zbora "Planine" iz Maple Heights.
Igra je navzočim očividno ugajala in o pevskem programu se je več posetnikov izrazilo, da je zbor pel bolje kot kdaj poprej. Pevski program je bil kratek, sestoječ iz osmih pesmi, toda lepa. izbira pesmi se je navzočim dopadla. Da se občinstvo zadovolji s programom je ena izmed glavnih stvari in v tem oziru je bil "Cvet" uspešen.
V	prvi vrsti se zbor zahvaljuje prijateljem, ki so prevzeli dela na dan prireditve. Vsem oglaševalcem v programu iskrena hvala. Izkazali ste se prijatelji in podpiratelji zbora in javnosti toplo priporočamo, da podpira v prvi vrsti trgovce, ki ob vsaki priliki nudijo pomoč kulturnim ustanovam. Prisrč na zahvala Mr. Louis Trattar, lastniku Manhatten Cafe 10902 Revere Ave. za velikodušen dar in enako tudi Mrs Mary Bubnic. Hvala Mr. in Mrs. Gašper Segulin za pohištvo, katerega so posodili za igro in enako hvala Mr. Louis šeme-tu za maskiranje igralcev. Hvala vsem udeležencem in sploh vsem, ki so na en ali drug način izkazali naklonjenost zboru in napili pevce in pevke "Cveta" z novim pogumom.
V	imenu "Cvetarjev*' še enkrat vsem skupaj iskrena hva-
la- ' '"• • i.:!
Ančka Traven
Podružnica šUS SŽZ
bo prvovrstna godba. Pravijo, da bodo tako zaigrali, da boste pozabili kje ste doma.
Torej članice udeležite se pol-noštevilno naše seje 7. maja ob 7:30 zvečer. Prosim vas, bodite malo bolj točne in ne prihajajte na sejo šele ob pol devetih. Prosim vas tudi, da nikar ne pozabite, da vsaka pripelje eno novo članico. Pozdravljena Slovenska zveza, posebno pa članice pri št 18 SŽZ.
J. Welikanje, preds -o-
Lepo uspela prireditev
Pomladanska predstava, katero je priredila podružnica št 25 Slovenske ženske zveze v po-čast materam in ki se je vršila dne 27. aprila v šolski dvorani sv. Vida, je bila uspeh v vseh ozirih.
Prve so nastopile deklice mladinskega oddelka (nad 50 po številu) pod vodstvom sester Lah, ki so bile v vse v krasnih novih krojih, ki so z njimi in pa z izvežbanim korakanjem občinstvo kar zadivile. Lahko smo članice ponosne na te naše ljubke deklice.
Predstavljena je bila živa slika iz življenja matere od mladosti do groba. Bil je lep in pomenljiv prizor. Zelo je ugajala igra štiridejanka "Bele vrtnice," ki je vzeta iz velikomestne-ga življenja. Občinstvo je kaj pazno sledilo vsem prizorom, kar znači, da je igro prav razumevalo in jo uživalo.
Pomen igre je ob kratkem sledeč: Bogata tovarnajeva vdova je imela edinega sina; ki je pa bil samosvoje in nagle narave. Ta sin Leon, pa se je zaljubil v deklico dvomljivega porekla, katero je njena mati zapustila in je zato živela pri starem oče tu in materi, ki so bili obubožani gostilničarji. Ta deklica, Hilda po imenu, je pa tudi že imela izbranega svojega fanta, katerega je zelo ljubila. Stari oče in mati kljub temu prigovarjata Hildi, da naj raje poroči bogatega tovarnarjevega sina, kateri jo.prosi za roko, da jih s tem reši dolgov.
Dne 8. aprila, 1940, se je vsa-dilo v naselbini na Jutrovem, v 28. vardi malo drevesce, ki naj bi postalo močno in zdravo drevo. To smo storili v trdnem prepričanju, da se bo pri tej naši akciji izpolnil izrek—iz malega raste veliko. V teh mislih in upih smo sklicali drugo sejo, na dan 22. aprila, pri kateri smo opazili že nove sadove in tako smo si zasigurali in ustanovili klub pod imenom Slovenski demokratski klub 28. varde.
že zopet vabim in prosim članice naše podružnice št. 18 SŽZ, da se prav gotovo vse brez izjeme udeležite prihodnje seje 7. maja. Ker je to zadnja seja pred Hilda Je imela težke b°je> na materinsko proslavo, imamo še eni strani' ljubezen — na dragi precej važnih točk, ki jih mora-1 strani Pa dolžnost. Končno pa mo rešiti glede naše veselice, za-'ie privolila, da vzame bogatega to je vaša navzočnost nujno po-1 Leona. Prišli pa so zapletljaji
trebna
Komaj par dni po naši seji pa se že vrši naša veselica in upam,
in tedaj je Leon zvedel, da ga Hilda ne ljubi in da bi ga poročila samo na ljubo svojcem. Ves
da se boste postavile na seji in!obuPam in v razburjenosti jo
poročale, da ste prodale vse ustrelL Z vedno misllJ0' da je vstopnice (tikete). Nobena Se'morilec' Pr^e hirati m boleha-
ne sme izgovarjati, da ne more iU in ne najde miru- Končno pa nič prodat, kajti s tem se poka-!mu nJe«0Va matl d»POve, da Hil" žemo, da nam manjka dobre vo-lda ni umrla' ampak je blla sa" Ije za delo. Torej potrudimo se, da bomo imele kaj pokazati.
Vabljene so tudi članice sosednjih podružnic, da pridete k nam 11. maja in me pa vam bomo vrnile s polno mero 12. maja. Poleg fine in okusne večerje bo tudi "baloon" ples, kdor bonajdelj ohranil svoj "baloon" nepoško-
mo ranjena, ko ga slednja še sama obišče in mu prinese belih vrtnic, se ves pomiri in kmalu !nato umrje. Ta, zadnji prizor je bil tako ganljiv, da je privabil v oči solze marsikomu.
Vsi igralci so se poglobili v svoje vloge in so prav izvrstno igrali. Ne bom opisovala vsake-
*Ker je pa 28. varda med največjimi v Cuyahoga okraju, se je sklenilo sklicati še eno sejo na dan 6. maja ob 8. uri zvečer, in sicer v Slovenskem narodnem domu ria 80. cesti. Na to sejo so vabljeni vsi državljani in državljanke 28. varde, da bodo natančno poučeni o namenu in koristi kluba. Navzoči bodo izvrstni govorniki in tudi kandidat je v različne mestne in državne urade.
Kakor pri vsaki stvari, tako se vprašuje tudi pri klubu o- namenu in koristi, ki naj bi jih bili deležni državljani in državljanke. O tem ni potreba mnogo razmotrivati, ampak poglejmo v dve slovenski vardi, 23. in 32., kjer imajo svoje klube. Tudi oni so bili brez njih in nikjer poznani in vpoštevani. A sedaj, ko stoje združeni v svojih klubih, uživajo že lepe sadove njih organiziranja. Mi pa, ki se bomo organizirali, bomo vstali iz političnega spanja, in si zasigurali, oziroma naši mladini, boljšo bodočnost.
V organizaciji je moč, ki je povsod upoštevana in jo nobena sila ne zlomi. Dokaz temu so naša društva. Sama niso mogla nuditi istega, kar so posamezniki zahtevali. Pričela so se organizirati in danes imamo močne in bogate jednote in zveze, ki nam nudijo zavarovalnino, kakor največje ameriške ziyljenj-ske zavarovalnice. Dokazov za moč v organizaciji je mnogo, kar mislim, da bi bilo odveč naštevati in vse to marsikdo dobro ve.
Tako je tudi z nami državljani. Neorganizirani ne štejemo nič, ne pomenimo nič, nikjer nismo upoštevani, a ob volitvah se okoriščajo z našimi glasovi— tujci.
Vse bolj natančno o tem se bo slišalo od povabljenih govornikov v pondeljek dne 6. maja ob 8. uri zvečer, in sicer v Slovenskem narodnem domu na 80. cesti.
Vabljeni ste vsi državljani in državljanke 28. varde, posebne še mladeniči in dekleta, ki se zanimate za politiko in ki boste Užili največ koristi, ki jih bo delil Slovenski demokratski klub 28. varde.
Član kluba. -o-
Nič hudega ni
bodo in šteli pa gledali v knjige če se vse to vjema s tem kar je zapisano od vsakega dne. če je bil nikelj ček sprejet v banko ga bodo tudi hoteli videti. Ako ni kdo plačal na dolg takrat ko je bil čas za to, bodo hoteli tudi vedeti zakaj ni plačal, če se jim bo videlo posojilo precej veliko bodo že na nas po strani gledali in nas popraševali kako je to, da smo dali toliko posojila, še sliko od hiše na katero je posojen denar bodo hoteli videti. Vidite ljudje božji s kakšnimi ljudmi bomo imeli na banki opraviti nekaj dni. Ko bodo pa z vsemi preiskavami gotovi bodo pa nas direktorije poklicali na karpet in potem nam jih bodo peli po svoje.
Ne vem, če 'so ti možje kedaj dobre volje ali ne, vedno zabavljajo, vedno nas uče in kregajo pa naj banka še tako hitro napreduje. Včasih so taki možje pohvalili bančne uradnike, danes pa samo godrnjajo in nikoli se jim ne vidi dovolj velik napredek pa dovolj varno investiran denar. Toda, prav nič se jih ne bojimo, banka je tako lepo napredovala in poslovala, da ne bodo našli ničesar takega, da bi nas zeblo ko bodo ob zaključku spordšali o poslovanju. Če bi nam ti ljudje vsaj eno uro poprej naznanili, da pridejo, bi se dalo kaj slabega prikriti, toda, ta njih sistem je "šmart sistem" in to je dobro za banko. Če bi bila bančna nadzorstva tudi poprej vedno tako natančna, bi ne bilo prišlo toliko bank do propada. Vsaka katastrofa pripelje deželo do bolje varnosti potem ko se je zgodila nesreča. Možje, ki pregledujejo banke so v resnici gen-tlemani, toda natančni in strogf pa so, to je njih naloga, za to jih plača država, za to tudi država lahko zavaruje vloge v bankah za varne, ker so tudi investicije varne in dobre.
Ko bodo naši rojaki in delničarji dobili ob juliju zopet bančni račun, 'se1 bodo lahko nasmejali kako lepo je banka zopet napredovala v 6. mesecih. Vse to gre pa v čast našemu zavednemu narodu, ki se k banki vrača.
A. G., predsednik. -o-
Volivci pozor!
dovan dobi nagrado in tudi še'^a Posebej, ker to bo morda sto-posebno darilo. Prav nobenega'ril kak boli izvežban kritik. Re-dvoma ni, da bi ne imeli zabave,či Pa moram- da 80 zaslužlli vse
na koše.
Kadar se naše članice zavza-majo, takrat tudi nekaj žrtvujejo, samo da bo -izvrstna postrežba in da ne bo nobenemu žal za tistih 50 centov. Torej kadar boste imeli priliko kupiti vstopnico za našo materinsko proslavo, le brez skrbi sezite po njih in še drugim jih priporočite. Nikar ne prezrite tega vabila, ker se boste kesali, če ne boste prišli na to našo proslavo in boste pozneje zvedeli kako imenitno smo se zabavali.
Vabim vse cenjeno občinstvo od blizu in daleč, da si rezervirate omenjeni dan za nas s tem, da kupite vstopnico za Materinsko proslavo 11. maja v Kunčičevi dvorani na Waterloo Rd, Igrala
priznanje. Priznanje zasluži tudi Miss Bogovich za tako lepo urejen program in ravno tako tudi režiser D. Tomažin. Oder, kuljse in luči, vse je bilo zelo lepo, se vidi da je Mr. Zel-le res mojster v tem o^iru. Udeležba je bila velika in vsi ude-lžnci so bili prav zadovoljni in veseli. Še kaj tako lepih prireditev. Pozdrav,
Frances Ponikvar
IZ DOMOVINE
—Franjo Zagorski je umrl. V mariborski splošni bolnici je umrl lastnik realitetne pisarne Franjo Zagorski, star. 56 let. Pokojnik je bil v Mariboru zelo znan zlasti po svoječasnem nastopanju v mariborski politiki.
Ko smo že zaprli v torek popoldan slovensko The North American Banko so se, pri stranskih vratih pojavili trije možje in prosili za vstop. Odprli smo jim, ko so vstopili so nam podali roke v znamenje, da niso nevarni, pač pa da hočejo, da jim izročimo ves denar in vse knjige kar banka lastuje: Kajne da so bili to precej predrzni ljudje. M tole so rekli: "Vsi odstopite od miz in od blagajne, kjer je denar, sedaj položimo mi naše roke na denar in vse kar je v banki." Hočeš nočeš moraš, to so ljudje, ki zastopajo Strica Sama. Ko smo storili, kar so nam naročili so se zakadili k denarju, eden pobere vse note in obligacije, drugi srebern in popirnat denar, tretji se spravi na knjige in uslužbenci so jim morali samo streči in nositi skupaj, kar so hoteli imeti. Mi smo bili kar le-; po pokorne sluge in molčali smo.
Sedaj bomo imeli te nadležne-že kar nekaj dni v banki, šteli
V interesu našega naroda si smatram v dolžnost, da opozorim ameriške državljane hrvatske narodnosti, da na dan primarnih volitev v državi Ohio 14. maja glasujete za vse kandidate hrvatske in slovenske narodnosti, da tako pomagamo našim kandidatom do cilja.
Posebno pa želim in vam priporočam, da volite za našega podpredsednika Zajednice William Boyd (Boic) in za nam do-brb poznane kandidate za po1-slance, katerih imena so: Jo Mo» dic, Joseph Ogrin, John Rozan-ce, Vatro Grill, John Shimrak, Edward A. Seitz in Anthony I'omse.
Bratje Hrvati in Slovenci, ne pozabimo teh naših rojakov na dan primarnih volitev. Vsi kot en mož pojdimo na volišče in oddajmo svoje glasove za naše rojake. Ne pozabite, da se vršijo primarne .volitve 14 maja. S spoštovanjem,
Jos. B. Mihaljevic. --o-
čestitke g. J. Gornik ml.
/'.--
Čital sem dopis v katerem je bilo naznanjeno, da je bil imenovan za kampanjske za načelnika za izvolitev Michaei Fie-ghan-a, 'poznani in agilni John Gornik, ml. To je prvikrat med nami Slovenci, da je bil izbran za tako častno mesto naš rojak, da vodi kampanjo za odlično mesto kongresmana.
Dosti so že pisarili naši slovenski listi proti Sweeneyu in čas je, da mu Slovenci damo udarec tak, kakor ga 'nam je dal on, ko se je potegnil za republikanca Davisa, da je. bil izvoljen županom in tedaj poirazil demoi-
krata, župana Millerja in s tem vrgel 600 Slovencev iz službe. Saj se spominjamo kako je celo naš Mr. John L. Mihelich kandidiral zoper njega in tedaj so Slovenci in Hrvatje napeli vse sile, da bi ga zrušili.
Dokler ne bo Sweeney poražen, Slovenci ne bomo imeli zadoščenja in demokratska stranka bo še za naprej razcepljena.
Michael Fieghan je vedno držal z stranko in predsednikom Rooseveltom. Zato pa čestitamo g. John Gorniku, ml., da se- je podal v boj ne samo za Fiegha-na, ampak tudi za lojalne demokrate, ki' so že zdavnaj siti izdajanja Roosevelta od strani Sweeneya. S spoštovanjem, Joseph A. Luschin, ml. -o-
Slovenskim volivcem v Lake okraju
Primarne volitve so pred durmi. Večina vam je že znano, da sem kandidat za okrajnega komisarja v Lake okraju na demokratskem tiketu. Ker imam zelo močno opozicijo, premagati moram namreč dva nasprotnika, če hočem biti nominiran, mi je prijazni urednik Ameriške Domovine obljubil, da se lahko poslužim tega lista v moje politične svrhe.
Torej, dragi rojaki, kot Slovenec in vaš rojak, apeliram tem potom na vse slovenske volivce in volivke v Lake oki-aju za pomoč, da se odzovete na dan volitev in oddajte svoj glas zame — Matthew Hribar for County Commissioner. Upam, da če vsi storimo svojo državljansko in narodno dolžnost, da bo zmaga naša. Ko tako agiti-ram med raznimi ljudmi se kar čudim v kakšnem čislu smo Slovenci med vsemi sloji. Vsi vedo zd "Slovenians" in da sem Slovenec tudi povsod s ponosom priznam in zdi se mi, da mi bo to tudi koristilo.
Tudi občudujejo mojo srčnosrfr-in vedo, da smo Slovenci ustvarjeni iz pravega jekla. Prepričan sem, da bo ugled Slovencev z mojo izvolitvijo«zelo po-vzdignjen, kar bo nam vsem in našim otrokom gotovo v korist v bodočnosti.
Moja "platforma" je čisto kratka in enostavna, če bom izvoljen, bodite prepričani, da bodo tujerodci ravno tako postrežem kakor vsi drugi. Ne obljubljam sicer kakšnih posebnih privilegijev komu osebno ali posebej, posebno pa ne kaj takega, kar bi bilo neizpeljivo, ali pa celo protipostavno. Jaz bom pazil, da se take stvari ne bodo dogajale. Sicer me pa itak že večina vsi poznate kakor tudi moj značaj' in mojim besedam lahko zaupate.
Torej še enkrat vas opominjam, da se odzovete na dan volitev 14. maja in oddajte svoj glas zame, ker vem, da boste to storili se vam že vnaprej zahvaljujem za vašo naklonjenost. S toplim pozdravom,
Matthew Hribar, kandidaft za okrajnega komisarja v Lake okraju.
_-o-
O življenju lastovke
Poleti lastovke od ranega jutra iščejo hrane zase in za svoje mladiče. Njihovo dnevno delo je velikansko. Ugotovili so, da par lastovic prinese v eni uri v gnezdo 20krat hrano. V enem dnevu jo prinesejo 640krat. Če vsaka ptica prinese vsakikrat enega komarja ali muho, je to že 640 kosov. Samo stari pojedo dnevno gotovo do 600 škodljivih žuželk. Dnevna potreba lastovčje družine znaša 1840 žuželk. Na mesec bi to zneslo 55,-200, a vse leto 160,000 žuželk, če bi v eni vasi bilo samo sto parov lastovk, bi te uničile 16 milijonov komarjev, muh in drugih nepotrebnih žuželk.
—*-o-
PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE
WINNETOU
F« cemtkem Intntti K. M»j»
ctmnrtmtttmtiiimimM*™"""'"""^
Pa Sama sem le smel nekoliko podregati, da si je dal šiloma iztrgati, kar bi jim bili lahko dovolili po prizanesljivosti in milosti.
Obrnil se je k meni.
"Kako sodiš o zadevi?"
Hudomušno sem mu rekel:
"Ali še veš, kaj si dejal da je naj odličnejša čednost tvoje kobile?"
"Kaj ?"
"Da ima možgane v glavi."
Nevoljnol je zakrilil ž rokami.
"Da, spominjam se, da sem nekoč tako dejal. In tudi ti i-maš, se zdi, za take reči zelo dober spomin —.
Toda kaj morem za to, da sem lovec, ne pa pravnik. In da ne pišem knjig —. Ti bi bil morebiti iz teh ljudi to in ono izvlekel —• Zakaj pa nisi prevzel predsedstva — ? Sedaj so svobodni, kajti kar smo rekli, smo rekli! In zgoditi se mora."
"Seveda so svobodni. In če bi bil tudi sam drugačnega mnenja, bi to nič ne zaleglo, ker je vas več. Preglasovali ste me.
Toda pomni dobro, kako se razsodba glasi! Ne moremo jih obdolžiti zločina, ker nobenega dejanski niso izvršili. Pač pa vsi gospodje porotniki priznavajo, da so sumljivi ljudje. In ker so nam sumljivi, smemo ukreniti vse potrebno, da bomo varni pred njimi. In to bomo tudi storili.
■ Master Willliams, nekaj vas bom sedajle vprašal. In od vašega odgovora zavisi vaše življenje, to si zapomnite! Povejte, kod se pride najhitreje na Rio Pecos?"
"Naravnost na zapad."
"In koliko časa se potrebuje?"
"Dva dni." ......,'Dobro!, Poslušajte,! prepričan sem, da ste stakemani. Dokazov za to vam ne bom našteval, ni časa. Sinoči ste me sicer pred stakemani svarili, pa
vam moram, če sami pravite, da je res."
"Napravil sem dež, da sem rešil vas in naju."
Razložil sem mu pojav in ga opozoril, da tudi razni čudodel-niki in medicinmani divjih narodov znajo "dež narediti" s takimi preprostimi sredstvi in da si s tem silno utrdijo moč in veljavo pri svojih vernikih.
"Torej Vam res dolgujemo življenje! Poginili bi bili od žeje in vročine tam, kjer ste nas našli."
"Od žeje in vročine bi ne bili poginili, prej bi vas bili Stakemani pobili."
"Torej ste res prepričani, da so tile ljudje stakemani?"'*
"Prepričan! Le poglejte pravkar sem šele opazil! Tamle pod odejami imajo polne mehove vode! Vas so pustili od žeje umirati sami pa so se krepčali!
Najrajši bi jih koj sedajle dal postreliti, pa ne maram krvi prelivati. In onstran Rio Pecosa nas bodo, mislim, pri miru pustili. Delokrog stakemanov je Liano estacado. Sicer pa se jih ne bojim.
Kako je najmlajšemu ime, tistemu, ki je sinoči z Williamsom stražil?"
"Mercroft."
"Najbrž tudi napačno ime. Izmed vseh se mi zdi tisti mladič še najbolj sumljiv, čisto tako mi je, kot da sem ga že nekoč srečal in da tisto srečanje ni bilo ravno prijazno in prijetno. Gorje jim, ako ne pridemo v dveh dneh na Rio Pecos!
Pa o vaši dfružinski nesreči še nisva govorila! Pripovedujte mi kaj več o umoru!"
"Mnogo se ne da povedati. Al lan je odpotoval v San Francisco, zlato je šel kupovat. Delavci in pomočniki stanujejo v mestu, sami smo bili z Bobom in z gospodinjo doma. Zvečer odide oče vedno v družbo, kakor veste. In
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
MAJ
11.—Podružnica	št. 18 SŽZ priredi Materinsko proslavo v Kunčičevi dvorani na Waterloo Rd.
11—Clev. Slovenci št. 14 SDZ plesna veselica v avditoriju SND.
12.—Spomladanska	prireditev mladinskega pevskega zbora Škrjančki v Društvenem domu na Recher Ave.
12.—Podružnica št. 21 SŽZ v West Parku priredi Materinsko proslavo v Jugoslovanskem narodnem domu v W. Parku.
12.—Mladinska šola SND spomladanska prireditev v avditoriju SND.
12.—Materinska proslava Svetovidske mladine, šolska dvorana šv. Vida.
12.—Podružnica št. 41 SŽZ obhaja 10 letnico obstoja v SDD na Waterloo Road.
18.—Dr.	sv. Ane št. 4 SDZ plesna veselica v avditoriju SND.
19.—Materinska	proslava Svetovidske mladine, šolska dvorana sv. Vida.
19.—Modem Knights, št. 57 SDZ "Minstrel Show" in ples v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
25.—Slovenski	narodni dom v Maple Heights priredi koncert in ples.
26.—O	11 a r n o društvo fare Marije Vnebovzete priredi card party in ples v šolski dvorani.
26.—Jugosl. narodni dom v West Parku praznuje 20 letnico s popoldanskim programom, zvečer ples.
JUNIJ
2.—Proslava 125. obletnice slovenskega pesnika Valentin
Vodnika in volitve ljubljanskega župana za leto 1941.
2.—Društvo sv. Križa, št. 214 KSKJ ima piknik v Slovenskem domu na 6818 Denison Ave.
2.—Društvo sv. Vida št. 25 piknik na Pintarjevi farmi.
9.—Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ prirede piknik na Močilnikarjevi farmi.
9.—Društvo Doslužencev priredi piknik na Stuškovih farmah.
15.—Očetovska	proslava Svetovidske mladine, šolska dvorana sv. Vida.
16.—Očetovska	proslava Svetovidske mladine, šolska dvorana sv. Vida.
16.—Pevsko društvo Jadran priredi piknik na Pintarjevi farmi.
23.—Piknik Slovenske šole SND na Močilnikarjevi farmi
23.—Dom zapadnih Slovencev proslavlja prvo obletnico s piknikom na 6818 Denison Ave.
23.—Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ priredi piknik na Pintarjevi farmi; bogat program in nagrade za stare in mlade.
30.—Piknik mlad. pev. zbo ra Slovenskega doma na Stu-škovi farmi.
JULIJ
4.—Four Points Tavern ima piknik na Stuškovih farmah.
7.—Piknik društva Napredek št. 132 JSKJ na Stuškovi farmi.
14.—Piknik Slovenske zadružne zveze na Močilnikarjevi farmi.
14.—Skupna društva fare sv. Vida piknik na Pintarjevi farmi.
21.—Društvo sv. Družine, št.
207 KSKJ priredi izlet v Madison, O.
21.—Social Club ima piknik na Stuškovih farmah.
21.—Klub slovenskih groce-ristov in mesarjev v Collin-woodu priredi običajni piknik na Pintarjevi farmi.
28.—Piknik mlad. pev. zbora Kanarčki na prostorih Slovenskega doma na Denison Ave.
AVGUST
4.—Piknik fare Marije Vnebovzete na Pintarjevi farmi.
4.—Pevski zbor Sloga ima piknik na Stuškovih farmah.
11.—Dvor Marije Pomagaj, Reda Kat. Borštnarjev, št. 1640 priredi banket v Slovenskem domu na Holmes Ave. ob priliki 25-letnice obstanka.
18. — Federacija Slovenskih narodnih domov priredi pevski program z sodelovanjem vseh pevskih zborov.
25.—Zveza društev Najsv. Imena priredi slovenski Baragov dan v Brae Burn Garden, 25000 Euclid Ave.
25.;—Društvo Soča, št. 26 SDZ priredi piknik v Slovenskem domu na 6818 Denison Ave.
SEPTEMBER
8.—Podružnica št. 32 SŽZ obhaja 11. obletnico ustanovitve.
22. — Društvo
priredi zabavni večer v Slov. domu na Holmes Ave.
26.—Modern Knights, št. 57 SDZ "Halloween Dance" v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
NOVEMBER 3.—Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ priredi pestro izbran program v obeh dvoranah Slovenskega doma na Holmes Ave.
17.—Slov. pevsko društvo Lira priredi koncert v SND.
30.—Društvo Ložka Dolina (Lož Valley) priredi veliko plesno zabavo v SND na St. Clair Ave. Godba Johnny Pe-con.
DECEMBER
22.—Božičnica mladinskega pevskega zbora Škrjančki v Društvenem domu na Recher Ave.
-o-
Materam na "Materinski dan"
Narava ogrinja v cvetoča se krila že cvetje pomladno poljane krasi. Jaz materam rada bi šopek povila,
za vaš dan cvetove poklonila bi...
vja moji mami, vse prav rada storim in se prav nič ne bojim noči, ker vem, da me bo Bog varoval." Ob materinem dnevu blagrujem mater, katera ima tako hčer. Bog te živi Rezika!
Marsikatere matere se spominjam y njenem velikem trpljenju, a s trdnim zaupanjem na Boga ter imam na moji spominski listi marsikatero blago mater, kateri naj krase danes gomilo solze hvaležnosti. Bog vam daj večnih dobrot in živim pa zdravja!
Pripomnim naj tudi, da v mesecu maju obhajam žalostno obletnico smrti moje zlate matere. Tudi vam bi [rada napisala v največji hvaležnosti in najlepši cveti naj bi bili vaši, draga mati. .. . Koliko ste storili zame, trpeli in žrtvovali za svojega otroka, ki na materin dan iskreno moli, da bi bili v raju nad zvezdami večno srečni.
Cvetje pomladno, ki krasi niža-
ve,
takega rada na grob bi za vas ... pa zbiram zdaj cvetje za večne
višave
za mater v nebesa pošiljam ga
jaz.
to nič ne spremeni mojega pre-i nekega jutra smo ga našli mrt-pričanja. Tile gospodje pa so i vega v veži. Hišna vrata so bila žrtve, ki ste si jih izbrali. Vaša zaklenjena, prodajalna pa je bi namera se vam je zvodenila, ker
sva slučajno s Samom prišla vmes in naredila dež. Da ni bilo dežja, bi bile vaše žrtve do skrajnosti izmučene in onemogle in z lahkoto bi jih bili premagali.
In ker vas imam na sumu, da ste zločinci najhujše vrste, imam po zakonih zapada tudi pravico
la odprta in izropana. Oče je vedno nosil s seboj ključ, ki je odpiral vsa vrata. Najbrž so mu morilci vzeli ključ, si odprli prodajalno in jo v miru izpraznili "Morilcev še niste našli?" "Ne. Vse iskanje je bilo do-sedaj zaman."
"Ali koga sumite?" "Le pomočniki so vedeli za o-
da si z vsemi sredstvi zavarujem j četov glavni ključ. Zaprli so jih, življenje p»red vami. In zato bo- pa ničesar jim niso mogli doka-dete naši ujetniki tista dva dni,1 zati, izpustili so jih spet in od ki ju po vaši izpovedi še potre-' tistega časa so izginili, bujemo do Rio Pecosa. Ako pri-' Med dragulji je bilo v blagaj-demo res v dveh dneh do reke, ni tudi mnogo depozitov. Seveda ste svobodni in lahko greste, ka-, sem moral škodo povrniti in os-mor se vam zljubi. Ako ne pri-' tab mi je komaj denarja dovolj demo, pa je djano z vami in jaz za potovanje v Kalifornijo. Bra-sam vas ustrelim ali pa vam ta moram obiskati."
dam okusiti jermen.
Takole —! Sedaj veste moje mnenje. Zvežite jih pa prive-žite na konje. In potem naprej!"
"Ah oh -*-! To biti dobro!" se je režal Bob. "Ako ne priti k reki, Bob povesiti vse na drevo !"
Zvezali smo ujetnike in jih i
"Zakaj pa mu ne pišete?" "Pisal sem mu, pa nisem nobenega odgovlora dobil. Upam pa, da ga bom našel."
"Torej ne mislite, da bi ke-daj dobili zločince v roke in da bi dobili povrnjen vsaj del ukradenega blaga?"
Nobenega upanja ni. Zločin-varno privezali na konje, jihjci so seveda že zdavnaj na var-vzeli na sredo in odjezdili. j nem v inozemstvu/ Rop sem si-Bob na svojo konstabelsko; cer objavil v vseh večjih oasopi-Čast ni mogel pozabiti, kar genil j sih Amerike in Evrope in prid-se ni od ujetnikov, najstrožje J jal tudi natančen popis ukrade-jih je opazoval. Sam je s trgo- nih dragocenosti, pa kaj vam vse
to pomaga, — taki premeteni zločinci najdejo pota in sredstva, da se zavarujejo pred odkritjem."	\
"Rad bi videl eden ali drug tak časopis, ki ste v njem dragulje popisali. Ali imate katerega pri sebi?"
"Imam 'ga. Vzel sem ga s seboj, ker bi tudi sam na potu utegnil potrebovati popis."
Poiskal je neki newyorški dnevnik in mi ga dal. Prebral sem popis.
(Dalje prihodnjič)
Materni dan se bliža. Vam matere posvetim ta dopis. Vam naj veljajo te vrstice. V cveto-Tabor" št. I čem maju, kateri je posvečen ne-139 SNPJ proslava 30 letnice v beški Kraljici, se zbirajo Mari-SDD na Prince Ave.	jini otroci in častilci ob Mariji-
OKTOBER	r1'*1 barjih, da tako pokažejo
.	.... , Olo v, • veliko vdanost in pa ljubezen
6.—Mladinski zbor Slavcki .. v. .	.
.	n-vrr^ o t svoji nebeški Materi,
lmaio prireditev v SND na bt. ; . . v Clair Ave	maju pa je določen en dan
12.—Collinwoodske Sloven-\tvdi za celjske matere, dolo-
ke št. 22 SDZ priredi zabavni čen Je dan P° širnem svetu za večer v Slovenskem domu na Paznik naših mater, določen
Holmes Ave	zat°' da Z vesel;iem P°kaže"
12.—Društvo Martha Wash- m0 svo-i° veliko otroško ljube-
ington št. 38, SDZ, prireja ples zen-
v Slovenskem narodnem domu Na enem lzmed zadnjih radio na St.. Clairju. Igra Johnny govorov me je ganil govornik, ko
Pecon in njegova godba. N6 bridko tožiI kako trPi "j^0" 19.—Podružnica št. 3 SMZ va nesreča domovina zdaj vsled priredi,plesno veselico v Sloven- Nne- žalostno je naglasal kaj skem domu na Holmes Ave. trPe iam ubo^e' nesrečne mate-26.-iŠlov."zadružna zveza|re> ki trPe pomankanje, glad m
preganjanje ter jim srce krva-
Delo hvali mojstra. — Slika nam predstavlja novi "Main Avenue" most v Clevelandu, ki je delo našega okrajnega inženirja John O. McWilliams-a. Ta most je priznan, da. prednjači vsem mostovom v Ameriki. V načrtu pa je sedaj še 6 velikih cest in, za iz-gotovitev istih bodo dani na glasovanje bondi pri volitvah 14- maja.
vci jezdil za ujetniki, midva z Marshalom pa na čelu čete.
Seveda sva govorila o sinočiš-njem doživljaju. Ni hotel prav verjeti, da nam je res šlo za življenje, prenaglil da sem se, je pravil.
Pustil sem mu njegovo mnenje do boljše prilike, nekaj časa sva molčala, nato pa je začel:
"Ali je res, kar sta pravila s Sans earom, da ste naredili dež?"
"Da."
"Nerazumljivo mi je, kako je kaj takega mogoče. Pa verjeti
Italijansko časopisje poroča, da je tudi Italija pripravljena za, vojno. Za to .je lep dokaz, ker je Mussolini ukazal koncertrimnjs bojne mornarice ob Dodelcaneških otokih, v bližini vhoda v Dardanele. Na sliki-vidimo italijanske križarke, ki so na poti na določena mesta.
vi za sinove, ki so padli v vojni za drago domovino.
Da tudi tam se bo slišal glas, da je danes zopet materin dan. V solzah bo na tisoče mater, trpink slavilo v gladu in velikem materinem trpljenju ta dan s srčno prošnjo: "Daj dobri Bog mir naši' domovini . . . daj Bog kmalu konec strašnega klanja, daj da bodo naše matere po svetu slavile svoj dan v miru!" Da, kdo more v resnici opisati gorje teh ubogih mater, kdo more umeti njih vroče solze, globoko in veliko materino ljubezen . . . Naj že skoraj zapoje trobenta miru, naj prikrajša Bog strašne dneve vojne.
Veliko sem doživela v zadnji svetovni vojni in bi lahko napisala iz tistih let trpljenja marsikaj. Nikdar ne morem pozabiti na dobro sosedo Marijo, ki je dala na bojno polje šest svojih sinov, pa samo eden se je vrnil, prišel je bil prav tisto strašno noč, ko je njegova tako dobra mamica spala z ena in dvajsetim otrokom v naročju na mrt vaškem odru. Pogled na mrtvo mater ga je tako potrl, da se je onesvestil slovenski junak, katerega grozote vojne tekom let niso strle. . . . Da, pomlad- in tvoj praznik je, dobra soseda, a ti že slaviš večni maj v raju.
Naj še dodenem lepo sliko iz našega dragega Maribora, katera se mi obudi v spominu za materin dan.
Težko bolna je bila moja soseda Johana. Bila je že več mesecev priklenjena na bolniško posteljo. Zvedela je za trpljenja svojih 14 otrok. Naj tukaj navedem vzgled lepe otrloške ljubezni njene hčerke Rezike. Prišla je v maju proti deveti uri v Maribor v lekarno za mater po zdravila ter se nato sama Vračala ob 11. uri po noči na svoj šest ur oddaljeni dom. Videla sem v njenih očeh solze, ko je
Za materin dan moji dragi mamami,
Marija Kurnik
iz pšImorja
—Trst. Pred sodiščem je bil obsojen 30-letni Jene Rudolf, jugosl. državljan, iz Žirovice, ki je pred dvema mesecema skušal pritihotapiti štiri konje preko meje v bližini št. Petra na Krasu. Zadeva se mu ni posrečila in tako je bil Jene obsojen na plačilo 14,400 lir, od katerih mu je bilo 5000 amnestiranih. Konji so bili konfiscirani.
—Trst, aprila. Kakor znano, je za vso Julijsko Krajino dose-daj obstojal Kmetijski konzorcij (Consorzio Agrario Giulia-no), ki je imel svoj sedež v Trstu. Njegovo delovanje se je o-mejevalo na dobavo raznih kmetijskih potrebščin. Sedaj se bo ta konzorcij razdelil, tako da bo vsaka pokrajina imela svoj konzorcij, katerim bodo področja delovanja še povečali.
MALI OGLASI
Hiša naprodaj
za dve družini, poceni; vse v prvovrstnem stanju. Cena $2,700. Kupec naj se zglasi pri Miha-ljevich Bros.
Pohištvo naprodaj
Proda se pohištvo za jedilnico in spalnico. Vprašajte pri Vla-sich Thomas, 6034 Carry Ave. -:-.-.(108)
Delo bi rad
dobil prileten moški, tukaj kje v okolici.' Sposoben je vsakega dela. Pripraven je tudi za čuvaja. Naslov dobite v uradu tega lista.	(109)
$2,500, 2 družini, kopališče, dohodki $35; velik lot, alley; $12.00. Superior-E. 58th St.
$3,500, 2 hiši, 9 sob, m 2 družini; 5-4, 5
zadej; E. 61st St.-Superior. $4,500, velika prodajalna; 6 sob, klet, furnefz; velik lot; St. CIair-68th St.
MeKENNA 1382 E. 55th St. HE 5282, MU 4265 _____(107)
John Glach
kovač
Mi popravljamo in brusimo kose in stroje za rezanje trave, da bodo rezale ko nove. Jih premen jamo in prodajamo. Vse delo garantirano.
13408 St. Clair Ave.
GLenville 3963 We pick and deliver (x)
Prijatel's Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 9571
Pripeljemo na dom.
R0GEL DRY CLEANING
6526 ST. CLAIR AVE.
Se priporočam, da daste vašo
obleko čistiti in jo dobite nazaj vzdihnila: "Oh, Boga daj zdra-]kot novo.
1. >

ŽENINI IN NEVESTE!
Naša slovenska unij ska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk.
Ameriška Domovina
HEnderson 0628
Oliver Twist
■mp%>rn«n*K>fr-1 »i i|MW».tr- i?
jimi, in kakor jo je tudi vlačil in trgal, ni se ji mogel izviti.
Prekoračil je cesto ter se ozrl proti oknu, ali ni od zunaj
C. DIckens-O. Župančič
"Bili," je zakričalo dekle in j nič videti. Še vedno je bila za-mu poskušalo položiti glavo na|grnjena zavesa, ki jo je hotela
Žid ni od go vri 1, temveč se je^el," je govoril Žid in prijel za nagnil iznova nad spavajočega l ključavnico. "Pa vendar ne bo-
ter ga dvignil v sedečo pozicijo. Večkrat ga je poklical po njegovem novem imenu in Noe si je začel meti oči, globoko je za-zdehal ter zaspano pogledal o-krog sebe.
"Povej mi tisto še enkrat . . . samo še enkrat, da bo še on slišal," je rekel Žid in pokazal pri zadnjih besedah proti Sikesu.
"Povem naj . . . kaj ?" je vpra-alš zaspani Noe in se nejevoljno stresal.
"Tisto o — Nancy," je rekel Žid ter prijel Sikesa za zapestje, kakor bi se bal, da odide iz hiše, preden še dovolj izve. "Ti si šel za njo." "Šel."
"Na Londonski most?" "Londonski most." "In tam se je sešla z dvema osebama?"
"Dvema osebama." "Z nekim gospodom in z neko damo, h katerima je bila šla že poprej iz lastnega nagiba in ki sta zahtevala od nje, naj izda vse svoje tovariše in Monksa pred vsemi, kar je tudi storila — in naj ga popiše, kar je tudi storila — naj jima pove, v ka-teri hiši se mi shajamo, kar je tudi storila — in odkod bi bilo najugodnejše opazovališče, kar je tudi storila —in obkorej ljudje hodijo tja, kar je tudi storila. Vse to je storila. Vse to jima je pripovedovala, da besede natanko, brez grožnje od one strani, brez upiranja — je — ali ni?" je vpil Žid pol blazen od besnosti.
"Čisto res," je pritrdil Noe, praskaje se po glavi. "Prav tako je bilo to!"
"Kaj so govorili glede zadnje nedelje?" je vprašal Žid.
"Glede zadnje nedelje?" je ponovil Noe in se zamislil. "I, saj sem vam to že prej povedal."
"Še enkrat . . . povej še enkrat!" je zakričal Fagin, stisnil Sikesa še krepke je in zakrilil z drugo roko po zraku, iz ust pa je tiščal peno.
"Vprašala sta jo," je odgovoril Noe, ki se je že bolj predramil in se mu je začelo jasniti, kdo je Sikes, "vprašala sta jo, zakaj ni prišla zadnjo nedeljo, kakor je obečala. Rekla je, da ni mogla."
"Zakaj . . . zakaj.?" ga je prehitel Žid zmagoslavno. "To mu povej."
"Ker jo je šiloma zadržal doma Bili, mož, o katerem jima je že prej pravila," je odgovoril Noe.
"In kaj Še o njem?" je zakri-
ste ..."
"Kaj ?" je rekel oni. "Pa vendar ne boste . .. pre -nasilni, Bili?" je za javkal Žid.
Danilo se je in bilo je že toliko svetlo, da sta si moža videla obraze. Na kratko sta se spogledala: obema je sijal iz oči ogenj, ki ga ni bilo mogoče napak razumeti.
"To mislim," je dejal Fagin, ki je začutil, da je sedaj vsaka pretvara brez koristi, "ne* pre-nasilno, zaradi varnosti. Premeteno, Bill, in ne preveč drzno!"
Sikes ni dal odgovora, nego je potegnil vrata, da so se na ste-žaj odprla, in buhnil na tihotno cesto.
Ni se ustavil, niti trenutek se ni pomišljal; ni obrnil glave ne na de»no, ne na levo; ni vzdig' nil oči proti nebu, ni jih spustil proti tlom . . . naravnost predse je strmel v divji odločnosti ... s tako čvrsto stisnjenimi zobmi, da je bilo videti, kakor da mu hočejo čeljusti kožo raz-gnati . . . tako je divjal razboj nik nevzdržno naprej, nem,* z napetimi mišicami, dokler ni dospel do svojih vrat. Nalahno jih je odklenil, šel po tihem po stopnicah; ko je stopil v svojo sobo, je dvakrat obrnil ključ, pomaknil pred duri težko mizo, nato je odgrnil zaveso izpred postelje.
Na njej je ležalo dekle, napol oblečeno. Zbudil jo je iz spanja, kajti planila je kvišku s presenečenim in prestrašenim pogledom.
"Vstani!" je rekel mož.
"Ti si, Bili!" je reklo dekle. Veselje, da se je vrnil, je zvenelo iz njenih besed.
"Jaz," je bil odgovor. "Vstani!"
Sveča je gorela, mož pa jo je potegnil naglo iz svečnika in jo vrgel pod mrežo v kaminu. Ker je dekle videlo, da se zunaj dan zaznava, je vstalo, da bi odgrni-lo zavese.
"Pusti to," je rekel Sikes ter jo prestregel z roko. "Dovolj svetlo je za to, kar sem se na-kanil storiti."
"Bili," je dejalo dekle s tihim, preplašenim glasom, "ža-kaj me tako gledaš?"
Razbojnik je sedel in jo opazoval nekaj trenutkov z razprtimi nosnicami, težko sopeč. Potem pa jo je zagrabil za glavo in za vrat, jo vlekel na sredo sobe, pogledal še enkrat proti du-rim in ji položil težko roko na usta. ,
"Bill, Bili!" je zahroplo dekle, upiraje se mu v smrtnem
prsi, "tisti gospod in tista ljubezniva gospodična sta mi pravila nocoj o nekem domu v daljni deželi nekje, tam bi jaz lahko sklenila svoje dni v samoti in miru. Pusti me še enkrat k njima, na kolenih ju bom prosila, naj izkažeta to milost in dobroto tudi tebi. Potem zapustiva oba ta strašni kraj in daleč odtod bova živela boljše življenje, pozabila, kako sva živela, samo v molitvi se bova spominjala preteklosti in nikdar več Se ne bova videla. Za kes ni nikoli prepozno. Tako sta mi dejala ... in zdaj čutim to . . . a časa morava imeti . . . samo malo, malo časa!"
Razbojnik si je oprostil eno roko in zagrabil pištolo. A misel, da se s strelom takoj izda, ga je spreletela sredi jeze. U-daril je z njo dvakrat, z vso močjo, po navzgor obrnjenem obrazu, ki se je njegovega -skoraj dotikal.
Opotekla se je in pala, skoraj oslepela od krvi, ki se ji je udrla iz globoke rane na čelu. Vendar se je trudoma dvignila na kolena, potegnila iz nedrij bel robec — robec Roze Mayli-jeve— ga iztegnila s sklenjenimi rokami tako visoko proti nebu, kakor so ji dovolile slabe moči, in dahnila svojemu Stvarniku molitev za milost.
Strašen je bil ta pogled. Morilec se je opotekel nazaj proti steni, si zakril oči z roko, da bi je ne videl, prijel je težak kij in treščil po njej.
OSEM IN ŠTIRIDESETO POGLAVJE Sikesov beg.
Od vseh hudodelstev, ki so bila izvršena tisto noč pod plaščem mraku v obširnem londonskem okrožju je bilo to najhujše. Od vseh strahot, ki so zapuhtele svoj smrad v jutranji zrak, je bila ta najostudnej-ša in najgrozovitejša.
Sonce — svetlo sonce, ki ne prinaša ljudem samo luči, ampak tudi novo življenje in nado in svežost — je izšlo nad vročim .mestom v čisti, žareči glo-riji. Lilo je isto luč skozi dragoceno slikana stekla in skozi okna, zlepljena s papirjem, skozi line mogočne katedrale in skozi razpoke razpadle koče. Sijalo je v sobo, kjer je ležala u-bita ženska. Tudi tja. Morilec se je hotel luči zakleniti, a luč se je vendarle usipala noter. Že v jutranjem mraku je bil ta pogled strašen, kaj šele zdaj, v tej žareči svetlobi!
navzdol proti Highgate-Hillu,; kmete, ampak po glavni cesti bil jesti in piti? V Hendon. To
brez določnega namena — sam ni vedel, katn bi mahnil. Toda toliko da se je spustil navzdol,1 že je krenil na desno, ubral stezo preko poljan, mimo Caen-skega gozda ter dospel tako do Hampsteadske goljave. Ko je prekoračil sotesko pri Vale-of-I Healthu, je stopil na obrov na i drugi strani, šel preko ceste, ki 1,
Nancy odgrniti, da bi spustila v izbo luč, katere videti ji ni bilo več dano. Skoraj pod njo je ležala. On je to vedel. Moj Bog, kako je sijalo sonce prav na tisto mesto!
Samo hip je pogledal kvišku. Olajšanega se je čutil, da je iz j veže vasi Hampstead in High sobe. Požvižgal je psu ter od-j gate, presekal še ostali del go-hitel pocesti.	j Ijave tja do polj pri North-
Prišel je skozi Islington; po-jEndu, kjer je legel pod mejo pel se'je na grič pri Highgatu, j in zaspal.
kjer stoji spominski kamen j Hitro je bil spet pokoncu in Whittingtonu na čast. Zavil je se je napotil —- ne dalje na
nazaj proti Londonu — nato!je bil pripraven kraj, ne daleč zopet nazaj —kolovrati 1 je zo- in vendar ljudem od rok. Tja je pet po istih krajih, ki jih je bil! nameril korake. Nekaj časa je pravkar prehodil — blodil po'tekel, nekaj časa v čudni zme-poljih sem, tja, legel kraj neke-' denosti lazil kot polž, potem se ga jarka, da bi si odpočil, pla-j je zopet kar ustavil ter sekal s nil, šel iskat drugega mesta, \ palico vejice po mejah. Kopa kjer je zopet legel, zopet vstal | je prišel v Hendon, se mu je in dirjal dalje.	; zdelo, da ga vsi ljudje, ki jih
Kam bj šel, v kateri kraj bli-1 je srečaval — celo otroci izpred zu kje, a ne preočiten, da bi do-! vrat — sumljivo opazujejo.
čal Zid. "Kaj je rekla še o mo- strahu z vso močjo, "saj . . . saj žu, o katerem jima je pravila!ne bom kričala niti klicala že prej. Povej mu to, povej mu
to!"
"I, da gre zelo težko od doma, ne da bi on vedel, kam gre," je dejal Noe. "In prvič, ko je šla h gospodični, mu je dala to —ha, ha, ha! smejati sem se moral, ko je to povedala — dala mu je piti opija."
"Gromska strela!" je zaroh-nil Sikes in se iztrgal Židu. "Pusti me!"
Pahnil je starca od sebe, bu-šil iz sobe in besen planil po stopnicah.
"Bill! Bili!" je skočil za njim Žid. "Besedo še. Samo eno besedo!"
Do te besede bi ne bilo prišlo, a razbojnik ni mogel odpreti vrat. Preklinjal je in poskušal brez uspeha svojo moč, ko je prihropel Žid do njega.
"Odprl mi," je rekel Sikes. "Nič mi ne govori! Ti ne bo zdravo. Pusti me ven, pravim
niti enkrat ne . . . poslušaj me govori, povej mi, kaj sem storila!"
"Sama veš, ti hudičevka!" je odgovoril tolovaj s pridržano sapo. "Zalezovana si bila nocoj. Kar si govorila, vse vemo." "Potem mi prizanesi smrt, za svetega, kakor sem jo prizanesla," je prosilo kle in se. ga oklepalo. "Bili, gi Bili, saj ne moreš ca, da bi me ubil. O, čemu vsemu sem se bi na ljubo, ravno to časa in premisli in prinram si ta zločin. Ne izpustim te . . . ne moreš se me otresti. Bili, Bili, za Boga usmiljenega voljo, zavoljo tebe samega, zavoljo mene . . . ustavi se, preden preliješ mojo kri! Zvesta sem ti bila, tako mi moje grešne duše, bila sem ti!"
Mož se je boril na vse krip-lje, da bi si oprostil roke; a
'Samo eno
Gerard Cote star 26 let iz mesta Verclun, Kanada, ki je zmagal na M■ bostonskem marathonu. in sicer v 2 urah 28 minutah in 28.6 sekunde ter je najhitrejši tekač, kar ji je še kdaj teklo.
Mi v Ameriki živimo v miru in prijateljstvu. Slika nam predstavlja obiskovalce naše prestolice Washington, ko krmijo domače golobe pred Belo hišo. Kolika razlika od evropskih gla vnih mest, kjer .vlada strah vsako minuto.
inHnjijrLn^
Obdržimo Zed. države iz vojne! e
IZVOLITE PONOVNO	5
na njegovem rekordu kongresnika
Sikes se ni ganil; strah ga je bilo premakniti se. Zaihtela je bila še, z roko zamahnila; in on — besnost se je pridružila grozi — on je udaril in še enkrat u-daril. Enkrat je vrgel odejo preko nje; a še huje je bilo gledati njene oči v domišljiji, kako se obračajo proti njemu, huje kot gledati jih v resnici, kako strme navzgor, kakor da zasledujejo po stropu migljajoče in plešoče svetle pege — odsev strjene krvi!
Prižgal je luč, zanetil in potisnil kij v ogenj. Beta se je držalo nekaj las; vzplapolali so in se zvili v lahek pepel. Piš ga je ujel in zvrtinčil v dimnik. Celo to ga je plašilo, kakor je bil ; a držal je orožje v roki, dokler se ni prelomilo, potem ga je vrgel na žerjavico, da bi zgorelo in razpadlo v pepel. Umil se je ter si otrl obleko: madežev je bilo na njej, ki niso hoteli stran. Tiste kose je izrezal in sežgal. Kako so bile te lise razkropljene po tleh! Še pes je i-mel krvave noge.
Ves ta čas se ni okrenil niti enkrat od trupla — ne, niti za trenutek ne. Ko je vse to izvršil, se je pomaknil s hrbtom proti vratom. Psa je vlekel s seboj, da si ne bi še bolj okrva-v^l nog in nesel novih znamenj zločina na cesto. Nalahko je zaprl vrata, jih zaklenil, poteg
Tako se pokadi kadar kihnete in v tem se razprši mi tisoče različnih bacilov, ki na ta način preidejo na drugega človeka. Ti bacili potujejo s hitrostjo dveh milj na minuto.
besedo bom re- dekle mu jih je oklenilo s svo-lnil ključ in šel iz hiše.
MARTIN L
SWEENEY
20. DISTRIKT
DEMOKRATSKA GLASOVNICA
Podpiran od organiziranega delavstva, federalnih uslužbencev, vojnih veteranov in Townsend organizacij «
ihriruTJiJT-ruTJiJT^
HRANILNE VLOGE
^NGS
^V/sAFETY /C&/ OF YOUR
i tiff |N vestment \
INSURED
TEKOČE OBRESTI PO 3%
st. clair savings & loan co.
6235 ST. CLAIR AVENUE