leto um. flwiiKD m. v uuKioni, o im i. mmm 1925. ceno Din no shaja vsak dan popoldne, lzvztatsi nedelje in praznike. — Inserati: do 30 petit a 2 D, do 100 vrst 2 D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — Lnseratni davek posebej. — „Slovenski Narod" velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D i Upravntstvo: Knatlova nllca stev. 5, prltU6|e. — Telefon stet. 304. Uredništvo: Knaflova nllea šU 9. U nadatrople. — Telefon atev. 34. ■V Poštnina platana v gotovini. Ob obletnici ujedinjenju (Naše nacijonaloe bilance.) Obletnica narodnega in državnega Ujedinjenja, tega največjega zgodovinskega dejstva Srbov, Hrvatov in Slovencev, s katerim se zlivajo v eno, bratsko, skupno življenje in ustvarjajo nov, enoten narod v Evropi, imajo svoj poseben "pomen. Niso to za nas enostavne obletnice, nego obenem dnevi, ob katerih smo dolžni se zamisliti v globino naših državnih in nacijonalnih idej, pregledati naše stanje in polagati bilanco narodnega in državnega ujedinjenja. Na svoj nacijonalni praznik hočemo voogledati v svojo nac^halno bilanco! Takih bilanc nam treba za siguren razvoj, za napredek, za dobrobit v bodočnosti. Skrbnni gospodar pregleda vsako leto svoie stanie. ugotavlja saldo in nastavlja proračune za prihod-njost. Tako postopajmo tudi mi. ki nam je ideja našega državnega in naciional-nega ujedinjenja draga in ki hočemo, da triumfira ta ideia v bodočnosti v vsej svoji mogoti kljub in proti vsem sovražnikom, ki obkrožajo našo Jugo-slaviio. Če pogledamo v tem smislu na razvoj, ki ga beleži naša država v zadnjem letu. zapazimo, da se je njen mednarodni položaj znatno izboljšal. Še pred enim letom smo bili malo upoštevana država. Potem so prišle med narodne konference, na katerih se je videlo, da nas zapadne velesile cer>:~ in da gre torej pa bolje. Zlasti se ie poia-Čil naš ugled in veljava na Balkanu, kjer nam velevlasti že priznavaio primat ingerence in odločanja. Ta primat treba V bodočnosti podvojiti in poelo-biti. Z Bolgarsko. Madžarsko in z Avstrijo, v zadnjem Času tudi z Afbanffo smo v dobro urejenih odrr ~^"Tb. Z Grčijo, se Še nismo sporazumeli radi go-SOodarskih pogodb. Z Italijo pa še doživljamo incidente, ki pa bodo v bodočnosti z rastočo našo mednarodno veljavo in močj.> sami od rebe odnadli. V naši zunanji politiki res še ni dovolj močne inspiracije in inniciiative, gre pa na bolje. Pozitiven korak naprej beležimo v notranji politiki. Tu so najprvo volitve v Narodno skupščino februarja meseca definitivno odloČile o usodi dosedanjih federalističnih in avtonomističmb rrčr-tov ter ustvarile neomainc temelje ujedinjenja in popolnega zlitja Srbov. Hrvatov in Slovencev v en neraždrnžlliv narod. Po veliki državnopravni zmagi takratnega Nacifonalnega bloka s-no dobili vlado, ki pomeni s stališča drž. In narodnega uiedin jenja vsekakor gotov pozitivni uspeh, ker je s koalicijo uničena največja hrvatska stranka, dotlej stranka plemenskega separatizma, je privedena k ideji narodnega in državnega edmstva Srbov, Hrvat v in Slovencev. Državnopravne formule so s sedanjo koalicijo izgubile vso veljavo med narodom in danes stojimo v no-traniem političnem življemu večinoma pred stvarnimi vprašani: gospodarskega, socnalnega in kulturnega napredka. $e več kot koaliciia sama na sebi. dasi nosi znake nehomogenosti, deloma neiskrenosti in končno sestave z nekvalificiranimi močmi, je uč.inkovala koalicija s tem, da je onemogočen korak nazaj v preišnie stanie in da se bo-- federalistične in plemenske onoziciie. ie danes na potu. da stopi v prve vrste loialnih patriiofov hrvatske mase pa se vedno bo13 približujejo državni in nacionalni m^Ji. Se-dania koalicija za stvarno in kvalitativno zakonodajno in upravno delo ni na;bol^a. pač pa pomaga uničevati doslej separatistične poziciie hrvatskega seljaštva, hrvatskih mest in HSS s Stepa nom Pa'7:ćjm na čelu. Vse to predstavlja veliko okrepitev edinstva in državne misli v nrši državi. Jačamo se in napredujemo! Skunna zavest in na-cijonajno clinstvo ie na pomolu! Nekoliko slabša je gospodarska bilanca. Tu nismo napredovali, kakor zahteva ritem našega gospodarstva in tiriaio zaloge našega prirodnega bogastva. Državni proračun ie narastel in tudi naša valuta se ni znatno ,N)lj-šala. Finančni gospodarski politiki treba Dosvečati večjo oažnio in zlasti ova-ževati strokov masko kritiko. Kompe-tenca finančnega ministra je pri nas neprimerno nn-a^fia in danes odloča o vitalnih vprašaniih našega gospodarskega življenja dejansko ena sama oseba. To ie gotovo slaba s*ran nase fi- Proračunske dvonojstinz no seji sprejete Opozicija stvarno kritizira dvanajstine. — Akcija vojvodinskih radikalov proti finančnemu ministra. — Beograd, 30. novembra. (Izv.) Narodna skupščina ie včeraj dopoldne in popoldne nadaljevala načelno razpravo o dva-najstinah. Na dopoldanski seji je prvi govoril v imenu nemškejra parlamentarnega kluba posl. dr. Emil Kraft. Za finančnim ministrom je povzel besedo posl. dr. Voja Veljković (dav. dem.), ki je v svoiem govoru stvarno pobral finančno politiko dr. Stojadinoviča, naglašujou, da dvanajstine ne predstavijajo prave slike o našem finančnem položaju. Izdatki se vnašajo v dvanajstine brez vsaJ^e stvarne podlage. Res je. kakor ie izjavi! finannči minister, da je dosežen maksimum obdavčenja in da se morajo bremena zmanjšati Zelo obširno se je bavil s stabilizacijo dinarja ter kritiziral stremljenje vlade, da se dinar približa zlati pariteti. To bi škoJovalo vsem slojem, izvoznikom in poljedelcem Popoldanska seja je trajala od 17. do 20. Govoril je med drugimi Jurai Dcme-trevič (sam. dem.). Njegov sovor ie napravil radi svoje stvarnosti in temcljiivcsti v zbornici na'globokejše vtis. Načelno debato o dvanafeenah je končno zaključil poročevalec večine posl. Gavri-lović. Zbornica je vito sprejela v načelu proračunske dvanast-ne s 171 glasovi proti 71. — Beograd, 30. novembra. (Izv.) Danes ob 10. dopoldne je narodna skupščina pričela podrobno razpravo o proračunskih dvanaistinah. Razprava bo trajala do polnoči. Kot prva govornika sta bila priglašena posl. Uro ji ć (črnogorski federalist in hrvatski zajedničar dr. Zanič. — Boograd, 30, novembra. (Izv.) Radikalni klub je na včerajšnji seji razpravljal živahno o obdavčenju. Seja je bili neobičajno dc!ga. Vojvodinski radikali nadaljujejo svojo borbo proti finančnemu ministru dr. Stojacincvieu. Akcija Vojvodincev je bila tako odločna in silna, da je moral sam ministrski predsednik intervenirati ter braniti finančnega mimstra. Vojvodinci zahtevajo, da se »'Vrne 60^ davek na vojne dobičke in se \oli brezobrestno odplačevanje za • kov. V imenu Hercegovincev >e pesi. : fvsnišević kritiziral postopanje finaKn ga ministra ter zarue\al tudi za Besno in Hercegovino gotove olajšave. Finančni minister dr. Stojadinovič je kratko odgovoril, da ne more ugoditi zahtevi vojvodinskih poslancev, ker Vojvodina, vživa sloves, da je ena najbogatejših in nairodo-mirnejših pokrajin naie države. Ministrski Predsednik Nikoia Pašlć je skušal pomiri?! razdražene duhove ter je naglasa', da je nujno pjtrebna sestava zakona za izenačenje davkov. Sam je ugotovil, da je v resnici rod preobložen. Kandidatna lista agtarcev m narodnih demokratov« — Narodni socijalisti zahtevajo tri svoje saisuslre. — Praga, SO. novembra. (Izv.) Taisti poročajo, da se bližajo pogajanja za razširjenje sedanje vlnde svojemu koncu. Kova vlada ima biti ssstavljona najkasnejo do 1. decembre, da moro dr. Boneš podplati locarriFlie pc^oabe Kot aktivni minister Nvolzvoljena narodna skiip ?Cina se sestope 10. decembra 1: pravi otvoritveni sej:. Aerrarci in naredni demokrati so se že sporazumeli glede ministrske liste. Vlada ima biti takole sestavljena: 1. S v e h 1 a (?.g;rarec). ministrski* predsedstvo, 2. dr. ć e r n y, (strokovnjak) promet-ni minister. S. S t f i b r n y, (nar. sce.) narodno obrambo, 4. d r. Bene, (nar. soc.) zunanje ministrstvo, 5. ing. D v o f a č e k, (nar. dem.) tr. govinski minister, 6. dr. H o d ž a, (agraree) poljedelstvo, 7. dr. S r d i n k o, (agrarec) šolstvo, 8. B e c b y n e. (soc. dem.) železnice. 9. dr. E n g 1 i §, (strokovnjak) finance, 10. dr. F a j n e r, (strokovnjak) justičaf minister. 11. Nosek, (klerikalec) pošte, brzojav in telefon, 12. M1 c z o c b, (obrtna stranka) javna dela, 13. dr. Winter, <6cc. dem.) socijalno politiko, 14. dr. šramek, (kler.) narodno zdravje, in 15. dr. K a 11 a y (desc-danji bratislavski župan) mmister za Slvasko. Potrebno je. đa to ILsto odobre še po. sanmi parlamentarni klubi. Narodni socijalisti, deloma niso zadovoljni s to listo In zahtevajo za sebe se en prtfelj, ker stoj« na stališču da zunanj. ministra dr. Benesa ne morejo izrecno prištevati kot svojega strankarskega ministra Čeprav je dr. Be-ne§ crganizirau v narodno socialistični stranki, je vendar kot zunanji minister nad strankami. sKapfcini Na sobotni popoldanski seji je prvikrat nastopil v Narodni skupščini prosvetni minister Stepan Radič. Govoril je poldrugo uro ob znatni pozornosti zbornice. Splošno se je pričakovalo, da poda Radič v svojem govoru predvsem smernice prosvetne politike. Radič je izvajal:. Trdno sem prepričan in mislim, da je istega mnenja tudi večina te zbornice, da so te dvanajstine zadnje, ki jih sprejemamo. Za temi dvanajstinami v kratkem času pride redni proračun za leto 1926-27. Jaz hočem dobiti priliko, da izpolnim svojo dolžnost kot prosvetni minister. Hočem celokupni javnosti pojasniti svojo šolsko politiko, ki — to moram povdarjati — ni moja osebna politika, nego politika celokupne vlade. Naša politika je politika celokupnega našega naroda. Dejal sem predsedniku naše vlade, ko sem se odloČi!, da prevzamem prosvetno ministrstvo, da ne prinašam v ministrstvo svoje ideje in svojega mnenja, marveč veliko in nepremagljivo dušo našega naroda. Demokracija je velika beseda in velik pojem. To se običajno pozablja. Demokracija pomenja spajanje vseh narodnih sil, kakor bi to dejal Masaryk. Mi smo vsi priče in uživateiji velikih sadov francoske revolucije. To, kar imamo danes, parlamentarno vlado in se'jaiko demokracijo, bi ne biio mogoče brez velike francoske revolucije, ker je ona jasno ugotovila princip demokracije, na kateri danes počiva naša vera in naša krščanska civilizacija. Revolucij onarno mišljenje vsebuje prava demokracija. Vsak demokrat mora biti sposoben in neustrašen revolucijonar. (Posl. Čedo Kokanović: In iti v luknjo.) Stepan Radić . . . in rz luknje na ministrsko stolico! Mi vsi znamo, da je bila francoska revolucija 1. 1795. velik zgodovinski pojav. Ne vem, ali Evropa še kdaj doživi kaj slič-nega: en parlament, ki je bil takrat ono, kar je danes Društvo narodov. Imeli smo takrat ljudi, kateri so govorili, in ljudi, ki so vladali in vodili politiko v Pacifističnem smislu. Znano je dalje, da ie bil socializem v Franciji, Nemčiji In v Veliki Britaniji preveč kozmopolitičen in premalo realen. Stepan Radič je nato navajal bistvene ideje ustanovitelja radikalne stranke Sve-tozarja Markovića- Ko se je Marković vrnil iz Švice v svojo rodno Srbijo, je uvidel, da se socijalfetičen program Švicarske ne more moisati na kmečki narod, še manja pa izvajati. Marković ie sam takrat dejal: Jaz vem, zakaj ne napišem socialističnega programa. Zato, ker nimamo delavstva, nhna- nančne in gospodarske politike, ki jo bo treba popraviti, ako si želimo soliden napredek. V socijalnem pogledu beležimo napredek v varčevanju, v resnem delu. v temeljiti pripravi za poklicno življenje. Treba delati, resno delati, varčevati, ustvarjati! Enako napredujemo v prosvetnem in kulti;mem oziru. jrlede prometnih razmer in v vseh drusrih nacijonalno-Kradbenih delih. Povsod opažamo do-kret tvornih sil. ki se jih lahko po pravici radujemo. Mnč vojske je danes velika in bo še večja. Istočasno in vzpo- redno se jača od Triglava do Vardarja enotna nacijonalna zavest Srbov, Hrvatov in Slovencev in iz te enotne zavesti se porodi srečnejša, lenSa bodočnost. Verujemo v ustvariajočo silo naše države in našesa darovitega naroda, v svoj pohod k bTa^ostaniu. k ujeTiii'e-nju vseh neodrešenih bratov, k bodočemu iugoslovenskemu nacionalnemu in kulturnemu tipu, k novemu, telesno in duševno zdravemu Jugoslovenu. Temu Jugoslovenu je namenjeno državno in naciionaino ujedinjenje, niemu do-svečajmo 1. decembra svoie misli, oredvsem na svoie delo1 mo malega meščanstva. Hvala Bogu, da ga nimamo! (Posl. Boškovlć ie vzkliknil: »Kaj pa Moskva?«) Stepan Radić: Še VI bo. dete z menoj vsi vzklikali: »Živela Moskva«. Marković je nazval svojo stranko radikalno, ker so bile takrat zlorabe v državni upravi na dnevnem redu in je morala radikalna stranka radikalno obračunati s slabo administracijo. Dogodilo se je, da je eden glavnih voditeljev radikalne stranke, sedanji predsednik vlade, izvajal skozi dolgo vrsto let grandijozno politiko, da je kot mladenič branil svoj narod in da je bil pri obrambi drŽave brezobziren, za kar je imel popolnoma prav. Stepan Radić je nato govoril, kako se je hrvatski narod osvobodil od Zida Franka in pozneje od Habsburžanov. »Narod sem jaz osvobodil od Franka in Hab grad 9.20, Pariz 20.175, London 25.145, Ncw. york 518.87, Praga 15.375, Dunaj 73.10. — Trst, 30. novembra. Beograd 43.8C —43.90, Pariz 96 25—96.75. London 119.80— 120, Ne\vyork 24.70—24.75, Curih 476.50— 480, Dunai 348—350. — Naaoj cijeloj današnjoj nakladi pri- leži napomene vrijedan prilog pora a t o| Bankovnog komanđitnog društva A. Rein 4 drug u Zagrebu, koji preporučamo pažnji na£ih čitatelja. Pokraj vseoble poznate se-rioznosti i solidnosti ove tvrdtke otparl mi skoro vsi yeCi zgodlcl ovoga bola, kao n. pr. Dinara 400.000.—, Din 300.000.—, 80.000__, 60.000.—, 40.000.—, te premija od jedno« milijuna dinara na srećke kupljene isključivo tod ovog zavoda 1007-a stran »SLOVENSKI NAROD« dne 1. decembra 1925 Stev. t?7s Noč o Weyerburgii (Pred desetimi leti j DoJfo fe že bflo od takrat, odkar smo zadnjič hoditi po c*sti. Res Jc, da smo se mogli v tabor« med ograjam! svobodno gibat«, a pri tem smo se skoraj odvadili da!]-Se boje. Italijani so takoj zaceli peti svoje znane pesmi: najbolj Je bila takrat v motil »Demo ghela« ki so si Jo v taboru po svoje prikrojili ta ie nastalo nekaj novih kitic n. pr. »qal si lava la gamella« (tu se trmiva Sala . . .), druga, ki Jim je bila pr! srcu, je bil znani tripolskl marS: »e TrJ-poll serra italfana« (in Tripolls bo italijanski). Na obe pesm! se da prijetno marširati, zato smo *:: kantina. Kupili smo si sira, pritisnili se k steni In začeli jesti, zakaj gneča je bia velika In mi smo od utrujenosti komaj stali na nogah. Za nas se je zavzel Ceh Clžek, ki nas je povabil v svoj oddelek v prvo nadstropje, kjer so v dolgih vrstah ležale slamnjače po tleh. Med tem sta prišla Ž!č in CakiČ, ki sta bila zaprta kot jogoalovenska nacionalista. Cižek Je bil faimaceut iz Prage in Je imel svojo zasebno kuhinjo, žal, da nam ni mogel z ničemer postreči, zakaj že davno je izginila zadnja mačka iz te okolice, A do jedi nam rrf bHo. Oni so hotel! vedeti, ali Je res. kar se govori . . . Videli smo, da imamo mi več časopisov, a oni so imeli več vesti, Bog ve od kod. In te vesti so bile mnogo boljše od s asih. »Na Kosovem Je bila velika bitka«, je pravil Cakič. Po dolgih težkih dneh Je bila to prva vesela vest, k! smo jo slišali . . . V spodnjih prostorih Je Šumela množica. Vsi so iskali ležišča. Med splošen hrum In Šum se je zdaj pa zdaj zadri surov glas vojaka stražnika, ki je priganjal ljudi spat. Domačini so imeH svoje stalne prostore, nam so odkazali mesto na koncu kašče ob oknih, kjer je pihal veter v mrzle prostore. Polegli smo okoli stebrov in sedaj je prišla tista lepa noč. Ob meni sta vasovala Zič in Čakič. Prepovedovala sta o bitki na Kosovem . . . Napol v spanju som poslušal njuno šepetanje ... . . . Tako Je bilo . . . pustili so Jih daleč v notranjost ... V neki vasi je neka žena streljala na Mackensena, ko Je Jahal. Maščevali so se strašno . . . Med tem se je zbrala vojska na Kosovem . . . Kje bi mogel danes srbski vojak zapustili Kosovo... Prišlo je do strašne bitke ... Ta Je zvedel mnogo. Tudi spotoma v vlaku Je marsikaj ujel. E, došao nam Švaba na Kosovo,« Je vzkliknil 2lč. In pogovor se Je nadaljeval. Zatlsnll sem oči, da bi bolj Jasno videl, kako se je vse to zgodilo. Vide! sem Kosovo, obširno ravan, videl sem Nemce, kako gredo naprej po polju, po tem staroslavnem polju — In od tam grme topovi, čete se zgrinjajo, nemška armada pada, pada . . . Ura je bila že polnoč. Na mizi je brlela luč In tudi oni so odhajali na svoja ležišča. Zunaj je tulila burja. Po vsem prostoru Je odmevalo le težko dihanje utrujenih ljudi. J3z pa sem gledal sanje Jetni-kove, ki vidi v temi luč svobode. Nisem hotel dvomiti: prepustil sem se sanjam, ki so po dolgih temnih nočeh prv*'č prinesle s seboj utehe za našo bolest. Švabov je tam palo na tisoče . . . Pravijo, da je nemška armada uničena . . . Francozi gredo do Soluna . . . Ponovilo se je isto kakor lansko leto s Potiorekom... *r, ~: tltel h--i —--u—-----jl-lj»s ie v večji meri . . . Om taje hi ne pišejo — a sumljivo je, da že nekaj dni nI nobenih posebnih poročil ... To so popolnoma avtentična poročila ... v par dneh se bo videlo . . . Množica v tabora se Je pomirila, po posteljah se le Culo enakomerno težko dihanje. Prišel Je Cižek m je prisede!. »AH niste nič slišali o tem?« »Nič.« »E-a, mi izvemo vse: deloma od vojakov, deloma preko ograje — smo v zvezi s onimi v OberhoflaorimmL« »A tam niso nič reki!« . . . »To Je najnovejše. Izvedel! smo danes«. Cižek Je obiral neko kost. BI! le pred nekaj dnevi doma v Pragi Umrl mu Je edini otrok Jn so mu duveflg, da Je še! na pogreb. Seveda v spremstva vojaka. V pol-spanju sem še slišal šepetajoči Cakščev glas m ponavljal se je prizor za prizorom Iz bitke, ki Je o nji pripovedoval. Tako je prešla ta lepa noč med najlepšimi sanjiml In nf«em nft! čuti!, da «p?m na gnj:h tl^h. Zjutraj nas Je vzdramil hrum probuja-joče se množice. Zavžil sem kofein ki s^m ga nosil skrivaj s seboj. In se ozrl. Cakič in Zič sta Še spala. Tako spe oni. ki ne dvomijo. Zdeln se m! Je, da bo zd?J zdaj iz te množice planila Hsta vest . . . Jutro je bilo mračno, megleno. Poča^ «mo se 7bir?M v spodnjih prostorih. Popiti smo kavi pod b-no tekočino in si ogl^d^vali zamajane in nlesnfve prostore tveverbn^1"1^ trb d tam. kjer Je nju do naravno ra^Slr Jevanje ogroženo, pri čemer se Je opirati pred vsem na Italijanska ozemlja, ki so So danes pod tujimi vladami, v prvi vrsti na Italijansko Svieo. Mnssollnl je rekel svoj čas v parlamentu, da porablja Svlcs razmeroma itiHkrst več za obrambne svrhe kakor Italija in neki milanski tiet Je takoj izračunal, da bi bila vojna *ila Italije napram Švici «amo 2:1, ne upoštevajoč ogromnega >s Švico zvezanega« alpskega branika s svojimi ntrdbami . . . V Švici molče, vojaSki budget So milijonov frankov narašča tn menda ni btlo zgolj slučaj, da so nad Locarnom, ko se Je tam mudil Mussolini, grmeli maneverski topovi, da se Je razlegalo po tičinskih dolinah in se je vršila konferenca dejanski pod topovi na hrihu Cenert. Specijalna mehanična delavnica za popravo pisalnih, računskih in drugih strojev LUD O VIK BARAGA, LJUBLJANA Telefon 980 Selenburgova ulica V. L Križanovska: 1 14 0 Kraljestvu nesmrtnih h? o m a n. Supramati je stopil k posielji in se nag.iil nad težko bolnim vikontom. Kot zdravnik je takoj spozna!, da leži pred njim umirajoči; boda nikoli bi ne spoznal v tem izčrpanem in koSčenem telesu Lor-meila, če bi mu Pincon ne povedal, kakšna usoda ie zadela vikonia. — Vikont! — je dejal princ in se dotaknil umirajočega. Bolnik ie odprl oči, iztegnil svoje drhteče roke ter vzkliknil: — Supramati! Moj plemeniti pokrovitelj! — Ubogi prijatelj! Kako mi je žal, da nisem prišel prej odnosno da nisem vedel, da ste tako nesrečni. Pa tudi zdaj še ni prepozio. Zastaviti ho čem vse sile, da ne boste več trpeli pomanjkanja — Hvala vam, Supramati, za plemenite namene. Toda na tem svetu mi je potreben samo grob. Umreti . . . umreti ... to je edina moja želja Cujte, Supramati! Ce mi res hočete storiti zadajo uslugo, tedaj poskrbite, da me pokopljejo dostojno ne pa vržejo v skupno jamo. Supramati je svečano obljubil izpolniti mu to *tke, ki jih je preživel s svojo mlado ženo. Tudi Nara se je rada spominjala, kako neroden je bil Supramati. j kako slabo je igral spočetka vlogo mladega princa in kako navdušeno ji je prisega! večno zvestobo, pa jo je kmalu prav tako navdušeno prelomil J Dabir se ie od srca smejal obema, ko s** ~*> Pri- povedovala o dogodkih pred štiridesetimi letL Drugi dan so Šli vsi trije v gledališče. Bila je operna predstava, in naše ziance je zanimala nova italijanska glasba. Baš se je dvigni! zastor, ko ie stopila Nara s svojima spremljevalcema v ložo. Med prvim odmorom so začeli ogledovati občinstvo, da bi našM kakega starega znanca. Toda v sivolasih starkah in sključenih starcih je bilo težko spoznati nekdanje krasotice in elegantne gospode, ki so tako navdušeno dvorili Nari. Nekateri so začudeno gledali Supramatija in Naro. Spominjali so se }u, toda /daj ju niso več spoznali. Čudili so se le. da sta ako zelo podobna niibovima nekdannma znancema. Supramati sc ni dosti zmenil za radovedne >či, ki so se neprestano obračale na njegovo loŽo. Kar je zadrhtel in nameril daljnogled na nasprotno ložo. Tam je sedela plavolasa mladenka, zelo lepa in elegantna, ter veselo kramljala z nekim gospodom, ^aibrže svojim ljunčkom. — Np ! Ali vidš to žensko v beli obleki? To je Liliana - Naraianina žrtev, čije usoda ti je zna na, — je zašepetal Supramati ženi na uho. Nara ie naglo namerila dalimgled na omenje no ložo, toda tisti hio ju je tudi dama opazila. Vsa se je tresla, pahliača ji je padla iz rok, prebledefa jc in se nagonila nazaj. £ N**rtkalca t 7UĐet Se ie lotila svojega ostud- nega poklica. S pomočjo življenjskega eliksirja si je ohranila mladost in lepoto, toda v njenih očeh ni videti sreče, — je odgovorila Nara. Cez hip je pripomnila: — Govoriti moraš z njo, Supramati. Morda je pa zapravila vse premoženje tako, da se mora zopet prodajati. — Zdi se mi, da ugledu zakv>nskega moža ne bo posebno prijetno, če posetim tako žensko, — je dejal Supramati smeje. — O! Ne bom ljubosumna na tako vzornega moža, kakor si ti, dasi te Lilianr* strastno ljubi, — je ugovarjala Nara ironično. — Kar pogum. Morda pa lahko priskočiš na pomoč nesrečni žrtvi razuzdanosti. Ne smeš pozabiti, da je Narajana kriv njene nesreče In zato morava skrbeti zanjo. — Prav praviš. Takoj jutri jo posetim. Zdaj pa pojdem in po izvem za nien nasVnv čez deset minut je Supramati že vedel, da se ie Liliana prekrstila v Andrienne Levanti, da se je pojavila v pariški družbi pred tremi ali štirim leti in da je zdaj ljubica zelo bogatega Toskanca, markiza Palestre. Supramati je vedel dovolj, da je lahko napisa to-Ie pismo: »Jutri ob U. dopoldne bodite sama. Obiščem vas. 3 ste v. 274 L O v r N S K I N a hr o Lu ant 1. decembra 11*20. Stran 3 Dr. Joža Bohinjec^ ravnatelj okrožnega urada ra zavarovanje delavcev. „Gorostosnosti 9 ftolnlffii Mosnini V Vašem cenj. listu ste priobčili notico pod tem naslovom. Kctica izvira iz popoU nega nepoznanja dejanskega stanja in je za* to bolj sposobna ustvariti slabo,kakor dobro. Zato je polrebno napisati besedo, ki stvar cznači tako. kakor je. Notica kritizira dejstvo, da služkinja, katera trdi, da jo boli zob, more biti od zobozdravnika sprejeta v ordinacijo šele več tednov potem, ko se je prijavila. To ni pri* jerno In povzroče, razburjenje. Želeti b\ vsekakor bilo, da pacijent takoj pride k zon bozdravniku. Tudt jc v navado prišlo, da se od nosilca zavarovanja zahteva celo več, kaor pa dostikrat more zahtevati povsem privatni pacijent. Tudi privatni pacijent do* stikrat čaka — in v nujnem slučaju marši* kdaj ne dobi zdravnika. Pa to zasebni paci* jenti smatrajo za navadno in samo ob sebi umljivo. Zobna nega je v socijalnem zavarova* nju najkočljiveiša točka. Ta zdravstvena skrb je zelo draga in izdatki za zobozdrav* riiske in zobotehniske naprave gredo v mili* jone dinarjev. Zobozdravniški in zoboteh* nični honoraru težko obremenjujejo financ* no gospodarstvo. Ta stvar je pri nas v Slo* venijt v nekaterih okoliših tako razkošna, da samo te naprave stanejo več, kakor zna* sajo premi le za zavarovane člane iz dotič* t.cgz okoliša. Deloma jc to utemeljeno v dejstvu resnično slabega zobovja, deloma v neodgovornosti nekaterih zobozdravnikov, deloma v naravnost organiziranem en masse priglaševanju v zobno nego. Malo jih je, ki so brez karioznih zob. Zobna nega je tvorila predmet neštetim debatam na sejah ljubljanskega ravnatelj* stva okrožnega urada in na podlagi stihih dejstve je bilo sogUsno ugotovljeno, da te dajatve presegajo normalo in da je treba reform atije na slabše, t. j. da se zobna nega znatno meji. iMnenja so bila soglasna in bo* do morala biti vedno soglasna, ako take vrste izdatki ne bodo v skladu s celotnim finančnim gospodarstvom. Po besedni interpretaciji zakona zobna nega ne spada med zakonite dajatve. Z ozi* rom na veliko važnost higijene zobovja pa je uprava zavarovanja zakon ekstenzivno interpretirala in zobno nego kot izredno da* jatev uvrstila mc4 dajatve iz naslova zava* rovanja. S tem hoče uprava vršiti važno pre* ventivno zavarovanje, da preprečuje najrazs ličnejše, zlasti želodčne bolezni. Votel zob ni bolezen, manjkajoči zob tudi ne. Toda vse to ima lahko za posledico težka obole« nja. Drugo je boleč zob. Edino to se more po besdiiu zakona označati kot bolezen, ki opravičuje do zdravljenja, navadno z izru* van jem. Ker nega zobovja ne spada med redne zakonite dajatve (ker ni v skladu z medt» cinsko definicijo pojma bolezni) in ker je taka nega zvezana z izredno visokimi stro* 5ki, zlasti, ako se dela vrše izven lastnih ambulatorijev, so v drugih državah te da* jatve skrajno omejene in odvisne od zelo strogih predpogojev. Tako je n. pr. v Av* fetriji predpisano večletno članstvo ftočno se ne spominjam: dve aH tri leta). To je: oseba mora biti že več let zavarovana, da pridobi pravico do zobozdravniških naprav. Edino ruvanje zob je neomejeno. Ta princip je gospodarsko in tudi socijalno zdrav. Denar socijalnega zavarovanja ni za to, da ga izčrpava oseba, ki ni nikdar bila v zava; tovanje priglašena in se trideset ali štiride* set let ni brigala za svoje zobovje. Naenkrat pa pride v službo in takoj čuti potrebo.po plombah in zobnih protezah. Nekatere dr* zave omejujejo tako izkoriščanje s predpisi, po katerih mora zavarovani član z znatnim zneskom prispevati k stroškom. Ponekod so od zobne nege izvzeti družinski Člani. Vseh teh omejitev pri nas ni (razen za zebne pro* teze) in vlada izredna liberalnost, k! pa se* veda egoistično pojmovana more pripeljati v nevdržnost. Zlasti med služkinjami, od* nosno njih delodajalci je ta liberalnost sla=» bo pojmovana, tako da služkinje in podob* no tvorijo močno pasivno postavko v go* spodarstvu našega zavarovanja. K. temu pa se pridružuje še nestrpnost, ako ne more biti takoj ne izvršeno. Nihče naj ne presoja stvari le po svojem slučaju. V Ljubljani vrše zobozdravniško službo za uradove čia* ne trije zdravniki. Z več zdravniki skleniti pogodbo je uradu iz najrazličnejših razlo* gov nemogoče. Predvsem ni zobozdravnikov. Dnevno je v Ljubljani novih priglasov okoli 40, torej na zobozdravnika nad deset. To število je odločno previsoko, zato je pači* iente porazdeliti na več dni. Drugega izho» da ni. Tako se povsem naravno dogodi, da mora pacijent čakati šest tednov in več. CIo* veški razum pa je iznajdljiv. Zato oni, ki misli hitro vse urediti v svojih ustih prids in trdi, da ima «strašne» bolečine. Nekateri bolečine dejansko imaio, vidno ali nevidno, pretežna večina pa bolečine le fing-"ra. Raz» umljivo. Nihče rad ne čaka. Radi fingiranfh bolečin morajo trpeti tudi oni, ki imajo res> nične bolečine; uradnik mora biti tudi pri slednjih skrajno previden, ker jih pač v srce ne vidi. Toda kjer bolečine kažejo vidne znake in član vztraia na takojšnji pomoči, se mu ista tudi nudi. Toda, ako zdravnik predlaga izruvanje holečenega zoba, boleči* ne navadno minejo in član raje Čaka. Težko je biti človek v vseh slučajih. Radi enega ali par slučajev, ki so pri tako ogromnem prometu normalen pojav objektivno kritičen človek ne more govoriti o grestastnosfh, zlasti, ako je informiran, da ravno zobo* zdravniške dejanske daiatve tvorijo izredno visoko postavko v uradovih bilancah. Ne taiim, da taki nedostatki ne zahtev vajo remedure. Zato je urad zidal tudi svoje lastne zobozdravniške amb"latorije, da na eni strani zniža visoke izdatke, na drugi strani pa, da more nuditi hitrejšo pomoč. Pri socijalnem zavarovanju poleg pravic ob* stojajo tudi dolžnosti. Izraz te dolžnosti mora biti v prepričanju, da je socijalno za* varovanje organizirana zdavniška skrb in da je z denarjem zavarovanja institucij štc= diti vsai tako, kakor z lastnim denarjem. — Kar socijalno zavarovanie nujno potrebuje, je ljubezen do njega. Brez te ljubezni je zavarovanje mrzlo, ki ne more razg'bati d"š v eno voljo: iz zavarovanja ustvariti našo najmočnejšo in najvažnejšo kulturno in zdravstveno institucijo. Pr os ve ta Repertoar Narodnega gledališča ▼ Ljubljani. Drama. Začetek ob 20. zvečer SO.* novembra, ponedeljek: Krpan mlajši Red A. 1. decembra, torek zaprto. 2. decembra, sreda: Za narodov blagor. Red D. d. decembra četrtek: Veronika DeseniŠka. Red C. 4. decembra petek: Zapeljivka Red E 5. decembra sobota: zaprto. Opera. Začetek ob pol 20. zvečer 50. novembra, ponedeljek zaprto. 1. decembra, torek: Proslava narodnega pranjima. Koncert in balet ^-Licitarsko srce«. Izven. t decembra, sreda: Mrtve oči. Red E. 3. decembra, četrtek zaprto. 4. decembra, petek: Eva. Red B. Po zaključku Marčičeve kolektivne razstave v Zagrebu Slovenski slikar Rudolf Marčfč, ki je — kakor znano — nedavno priredil v zagrebškem Oficirskem domu razstavo svojih slik, je imel s to prireditvito zelo lep moralen in materijalen uspeh. Kritik2 se ie enodnšno iprekla o njegovih delih zelo laskavo, kar ie tem več?e vrednosti, če vzamemo v obzir, da ie Zagreb, kar se tiče umetnikih razstav, na razmeroma visoki stopfnH. Navaiamo iz zagrebške kritike najznačilnejše stavke: »Jutarnji LisU piše ...interes publike je tem večii, ker tokrat v razstavi ni našla nobenega novega »izuma«, nego vsakomur razumljivo lepoto In poezijo našega divne^a Jadrana in na*ih Alp... V >Der Morgen« sta izšli dve oceni. Prvo ie spisal S—s, drugo znani umetnik MstorTk Kršniavf. Prvi hvali našesa slikar-Z3 v kar najbolj laskavih besedah, naglasa srednjo pot. po kater* hodi, ki pripušča gle-Jajočemu očesa njegove pravice. V nadaljevanju piše: *ni mngoče govoriti o Mar-*ičevth slikah brez navdušenja —« m »MarČičeva razstava dokazuie, d9 ie tno-£oč> orav izvrstno istodobno vporabijatf love umetniške smeri ponese starih tn da se T. mctfseboi izpopolnjujejo, zna umetnik tz vsake vzet* to, Var je najboljše In č« in spravi v sklad.« Krsnjavi imenul« to *ceno izvrstno ter prinoveduie, da i« sre-ial irod^rnlstp, ki mu ie zaman do©ovedc- /ai. da to Picasso po lastni izjavi postal iu- turist samo iz reklamnospekulativnih namenov. Poziva one, ki jemljejo umetnost resno, naj posetijo razstavo. V »Novostih« priobčuie laskavo oceno M. D. Gjurič. ki hvali posebno Marčičeve gouache - slike. K—c piše v »Umjetnosti« o razstavi ter pravi o njem, da je pažnje vreden ter ga priporoča zagrebškemu občinstvu. V »Hrvatskem Listu« imenuj? Sti Tlijič Marčiča rafiniranega umetnika. Nato piše: Vse te slike imaio odlike umetniškega čopiča: globoko opažanje vseh najfinejših ni-jans, haririoni'e kolorita, toploto in izvanredno kompozicijo barv, pesniške intuicije ambijenta... itd. Ostali kritke nam žal niso na razpolago. V zadoščenje nam je, da moremo poročati o lepem uspehu našega umetnika, ki je eden najuglednejših članov umetniškega kluba »Vesne« v Ljubljani. To zadoščenje naglašamo zato, kar je doživel Marčič od ljubljanske pisane in nepisane kritike povodom razstavljanja v Jakopičevem paviljonu u.arsikatero omalovaževanje. Marčič je prodal polovico vseh (60) raz-stavlenih slik in dobil obenem sedem novih naročil. Takega materijalnega uspeha že dolgo ni doživel noben umetnik v Zagrebu. _1. — Ljubljansko gledališče proslavi na> rodni praznik z operno predstavo ob H 20. Na sporedu je državna himna, koncertni del in Baranovičev balet «Licitarsko srce*. Koncert obsega Poličevo preigro k »Smrti majke Jugovića*. Trolog iz «Gosocsvetske« ga sena* in pet Adamičevih skladb. Koncert in balet bo vodi ravnatelj Polič. — Pred* stava bo izven abonmana. — šentjakobski oder v Ljubi lani. V po nedeljok, dne 30. novembra: »Veleja«. — V proslave narodnega praznika ponavlja danes šentjakobski gledališki oder Izvirno slovensko dramolnton Novačanovo tVelejo«. Drama je krasna in je pri premije ri občinstvu zelo ugajala. Zlasti ugodno je vpijvala lepa scen eri ja. Pred prod a js vstopnic je v kavarni Zalaznik na Star«« trgu Posetite predstavo! — Grob pesnike Vilharja. K tozadevni notici, da počiva pesnik Miroslav Viihar v snobu svoiegs očeta v Baču brez naiinan'-šesa napisa m da hočejo (kdo?) sedaj po-skrbeti fUrjj za primeren spominski napis, nam poroča poznavalec razn*er: Rodbina VMharjeva ima nn idealno fežečem pokopa-Ušču pri Sv. BarbTiri nad JCncžakom izredno krasno in veliko grobnico, nad katero ie kapelica. Grobnico ie dni gradili pokojni pesnik Miroslav Viihar. ne pa njesov oče. ■ Pač pa je dai Miroslav prepirati v grobnico tudi zemske ostanke svojih staršev ii Planine, kjer ie Vilharjevih rojstni dom. Kakor znano, je imel Miroslav Vtlhar grad Kalce med Zagorjem in Knežakom. Grad je podedoval negov sin Evgen, ki ga je pozneje prodal skupini domačih kmetov ter se preselil s svoio Ženo v Šiško pri Ljubljani, kjer ie umrl koncem februarja 1915-Zena, ki je umrla par let preti njim. je zapustila vse svoje lepo premoženje Družbi sv. Cirila in Metoda, a mož ie užival do s.Ttrti obresti. Oba je D. sv. CM. dala prepel'ati v Knežak v rodbinsko grobnico, kjer ju je ?e pričakovala edina hčerka, k' je umr'a dema v cvetu mladosti. Nad grobnico v kapelici imajo vsi poko'ni člani rodbine na-cise. Od smrti Miroslava Vilharja je poteklo že 54 let (t leta 1871 J. Izrrrsd potomcev živi menda edino Še g. Pr. Ser. Viihar. pri-zr.ani glasbenik v Zagrebu. V Postojni pokojni Mitoslav Viihar nI nikoli stalno bival, spomenik so rm postavili tam le zato, ker ie Postojna centrala Notranjske, kamor prihaja n^'več tulcev. — Slovenska žena, narodne delavke, matere, vzgojiteljice, kličemo Vas na pomoč! V zadnjem času ?e je poslovanje društva »Atena« tako razširilo, da mnogoštevilni odbor komaj zmaguje svoje delo. »Atena« deluje na principu, da je vsaka posamezna ođbornica določena, izvršiti svoje odmerjeno delo in nI le glasovalka aH posvetovalka v organizaciji. Delo je razdeljeno po odsekih, vsak od*ek ima evojo ločeno upravo. Tn tako raste, neprestano napreduje — »Atena«. Poleg telesno-vzgojnega dela ima rešiti važno socijalno in prosvetno nalogo. Kličemo Vas danes, da nam pomagate pri poslovanju Ortopedskega zavoda, pri upravi Mariionetnega gledališča, pri aranžmaju »Pravljičnih večerov za mladino«, 'pri odseku za ^Otroško igrišče^, pri telovadnem, glasbenem, plesnem, drsalnem, lahko-arlet-skem. rokometnem in zimskem teni»-odse-ku. Rabimo organizatorice, zapisnikarico. športno referentko, igralce In glasbenike, vrtnarlee. itd. Vabimo k delu vsaktero. ki Ima smisel za fdealno delo za narod, za nago mladino. V tem delu leži zadoščenje. —« Pismene prlgjase spreiema tajništvo »Atena«, Aleksandrova certa 2, III. _ »<='r>vansV pf-h'eć« 7. ?n 8. ie nravkar i^la. Vsehlna: Članki: R. Kunzl - Jizerski: Por?r Po'a:ar?ke v svetovni voj->l. Jos. V n g a. Korota^Vi Slovenci. r''b fsoda pred raz^dom Av^ri:e, ob p^viscTtu in no n;em. Dr. Jos. Slavi k: Rus'-e pnliti'^e stranke ob času svetovne vo;nc Dr. D. Proha^ka: Srbo^r-vatska književnost. S. Zoch: Shod slo-v?n*Hh kmetov. Ad. černv: Fra^t. Kvaril pr-7-Tjpd po sfnv?nsl*em svetu. Jugosla-vi:a, BoTgarija. Po!;ska. Slovanski n^rod v tuji državi. S!ovr>n«;Ve manjšine. Književnost, ved* in umetnost_ Ljubi lanskega Sokola v Narodnem doma Sodišče — Ljubosumnost med kmeticami. Cecilija Dermastj*. posestnikova Žena v šmart. nem pod Šmarno gom, je od Badnjega pusta zelo ljubo*umna na sosedo Meto Jeras. Ljubosumnosti Je dal povod neki ples, ko sta se njen mo?t in brhka Meta zavrtela. Pozneje sta se Meta tn njen moK skupno vozila v Ljubljano. Ljubosumna Cecilija je tam poleti ustavila na poti Meto, ko se Je ta vračala s svojo 151etno hčerko s polja, ter za-čela glasna vpiti, da so tudi drugI ljudje slišali, naj ne pritiska za njenim možem itd Priporočala ji Je ▼ banalnem tonu krtačo Seve tudi Meta ni molčala, temveč Je bate zabrusila Ceciliji, naj se spomni na svoja mlajša leta, češ in gdobe, drugič pa na 48 ar zapora. Proti obema obsodbama se j*» pritožil, toda deželno sodišče Je vzklle zavrnilo, ker je nepobitno dokazano, da je visoko preko: učil običajni najvišji dobiček 15 odstotkov ■■MH2Sia6fl3?lMC9HBHHU»lUBlBai Danes in fatri /. decembra 1925. Ker je film oddan v Beograd se predvaja samo 2 dru. ti. DEL iN KONEC senzacijonetnega pustotovnega romana Fofet okoti sveta" iNDUA — EVROPA Drugi del prekaša vse do sedaj videno! Senzacijonalne pustolovne atrakcije, — skok iz aeroplana, ki leti z največjo brzU no, — morilec iz Colomba razkrinkan, — B velika karavana indijskih slonov, — indij* 9 ski fakirji, — opium beznice, — potres v B Yokahami, — aeroplan kot železnica, — g slavnosten sprejem letalcev v Parizu. — 9 Poleg napelo zanimive vsebine, katero ■ igrajo sloviti umetniki Ellen Richter, Bru= M nu Kastner, Anton Pointner, Reinhold J Schunzel, vidimo najlepše kraje sveia, kot I Britsko Indijo, Malajske otoke, Bunda ■ otoke, Kino, SantFrancisko, Nevv York, m A zora in Pariz. Ta film mora vsak videti, tudi fisti, ki M I. dela ni videl! — Prt začetku 11. dela J kratek opis I. dela! J Predstave danes ob 4., % 6., % S. in 9. uri, ■ na praznik 1. decembra ob lA 11., 3., % 5 ■ 6., Yz 8. in 9. uri. Mladini vstop dovoljen M samo popoldne! S „A#AO DVOR« Sokol Slovesna otvoritev sokolske dvorane v Gornjem Logatcu Naša divna Notranjska je zopet obogatela za eno sokolsko trdnjavo. Na Zgornjem koncu Gornjega Logatca tla proti Planini se dviga ponosna s'avba gornjelogaškega So-kolskega d'ima. Zunanjost doma še ni dogotovljena, pač pa smo včeraj na slovesen način otvorili dvorano. Dvorana je dosti prostorna, je visoka in zračna, ima krasen oder, lepo galerijo in balkon in električno razsvetljavo. Ni Še vse tako kot bi moralo biti, vendar ti sleherna stvar priča o veliki ljubezni in vnemi, s katero je delalo mlado in staro na tem domu. Vsemu temu delu častno načelujeta starosta župan Puppis in tajnik notar Tavzes- Gorenjelogaški S">ko! se je z izbranim sporedom vselil v to dvorano. Društveni tamburaški zbor je nastopil pod vodstvom brata Derganca z domačimi in jugoslovenskimi komadi, društveni mešani zbor je zapel ped vodstvom brata učitelja Doljaka mične pesmice. Deca je nastopila, naraščaj smo videli in Člani in članice so pokazali svoie. Najbolj so se pač odMkovale članice in prisrčna je bila »igra s konički« ženske dece. Brat tajnik notar Tavzes je pozdravil goste, podal zgodovino stavbe In bodril domačine k vztrajnosti, da bo delo čim preje končano. V imenu Sok. Saveza je izpregovoril brat prof. Bai?elj, za župno starešinstvo pa brat Kregar. Društvo za Zgradbo sokohkh domov in Zveza kulturnih društev Je bila zastopana po direktorju Jugu iz Ljubljane, ki je v navdušenja polnem govoru očrta! p->men dvorane za splošno kulturo, pe! slavo Sokolu in lepi jugosiovenski domovini fn državi. Dvorana je bila nabito polna in kar je na stvari najbolj razvese'jrvo, prisostvovalo le tej otvoritvi izključno skoraj sini) priprosto domače ijudstvo.Po sporedu se Je razvila iskrena zrbava, pri kateri so postregle gorenj elogaške gospe na čelu z gospo županovo, notar Tavzesovo in Dergančevo na najbolj ljubezniv n2čin. Bi' Je lep d3n za Gorenji Logatec, ki nosi odslej naprej s to sokolsko e ude e*i pofaoftevflno proslave praznika Uifdinienfa, ki se vrši 1. decembra ob 10. uri v telovadnici z vspore-dom: Slovnostni nagovor staroste, prediva-nie, deklamacije, slovesne zaobfuba novega čanstva itd. — O d b o ?. ?>Hr — Loterija ni Taboru. Vse in vsaka srečka taborske loterije je polnovel javna, naj si je kupljena danes, včeraj uli lansko leto, jutri ali prihodnje dni, naj je omamljena z datumom 15. december ali ne. Z eno besedo, vsaka kupljena srečka drži. Vsaka drugačna razlaga v tem oziru je nepiavilna. Zdravo! Loterijski odsek Sokola 1. na Taboru. 2221/n — Še 14 dni in dan sreće j-č tu z« vso tiste ljudi, ki so si že nabavili lotenjskr srečke Tabora ali pa si jih se preskrbe te« kom teh dni. V torek 15. decembra se nam reč vrši nepreklicno loteriia na Taboru, HajiEtja mum kiiieiaftpfije &o: Proračun ministrstva pošt in brzojava Po izjavi ministrstva post in brzojavi dr. Superine je proračun njegovega resorta aktiven. Dohodki so znatno prekoiačili iz* datke. V novem proračunu odpade na mini= strstvo pošt okroglo 4S0 milijonov dinarjev, toda finančni minister je dal obvezno izjavo, da se lahko porabi ves prebitek dohcd= kov, ki je preliminiran na 500 milijonov, za zboljšanje telefonskega in brzojavnega pro. meta. Poštno ministrstvo dela na tem, da sc spoje ne le vsi politični in trgovski centri t direktnimi telefonskimi zvezami, nego da dobe vse občine v državi telefone. Zboli saznaj bi se tudi telefonske zveze 1 inozem* stvom, osobito z Madžarsko, Avstrijo, lta= lijo in Češkoslovaško. Te dni bo otvorjena direktna telefon, ska zveza med Zagrebom :-n Beogradom. 5 tem bo ustreženo trgovskemu svetu, zlasi izvozničariem, bankam ird. S to progo dob: mo tudi direktno telefot^ko zvezo Reogr^ da z Ljubljano in Sušakom. Pripravlja sc tudi nakup materijala za direktno zvezo med Zagrebom in Splitom, ki se otvori spo^ mladi. Ministrstvo pešt se neča tudi s pro> blemom komercijalizacijc. S tem bi se mno* go prištedilo na izdatkih za osobje, kakor tudi na materijalnih izdatkih, ker formalistični predpis; zakon*, o državnem računom vodstvu faktižno ovirajo dobavo potrebnega materijala. Odobreni so nadalje tudi kre^ diti za dozidavo poslopja, v katerem ;e glavna pošta in poštno ravnateljstvo v Za; grebu v sviho instalacije avtomatične tele; tonske- centrale. Dovolien ie. tudi kred"t za novo ooštno poslopja na glavnem kolodvoru v Zagrebu, dalie za novo poSrr.r poslopje v Silim, 7/2 centralno poštno skladišče v N&. vem Sadu, za novo postno poslopje v Kninu del kredita za novo poštno poslopje v Reo* gradu. novo poštno poslopje v Skoplju i. t. d. Darujmo za sukolski Tabori Stran 4. •5 L O V T N ? K I N A H O Um dn* 1 decembra *trv il\ Dnevne vesti. V LjubuanU dru 30 novembra 1925, Začetek novinarskega koncerta bo šele ob % 9. zvečer, ker so nekateri pevci in godbeniki zaposleni pri operni predstavi* — Opozarjamo občinstvo na to spremembo in prosimo vse po* setnike, da pridejo pravočasno, ker se bo koncert ob navedenem času začel točno in se bo izvajal potem brez pavz. — Proslava 125 letnice Prešerno* vega rojstva v Kranju. Na sestanku zastopnikov kulturnih društev v Kra* nju se je določil nastopni program za poklonitev Prešernovim manom dne 3. decembra: Šolska mladina, občinski odbor, zastopniki državnih in zasebnih uradov, skupina narodnih noš, društva z zastavami in občinstvo se zbere ob 11. uri na Glavnem trgu pred mestno hišo, od koder odkorakajo ob zvokih sokolskih fanfar iz Kranja in Stražišča na pokopališče. Mimo groba defilira šolska rr.bdina in položi nanj vence z napisi. Čitalniški pevski zbor zapoje pesmi na besedilo Prešernovih poezij. Osmošolec g. Joža Vilfan govori ime* nom šolske mladine iz Kranja, nato sle* di £ovor zastopnika ljubljanske aka* demske omladine. Zastopniki ostalih društev polože vence, zastave se poklo* ni jo. Pevci zapojo «Slava Prešernu» in povorka odkoraka pred Narodni dom, kjer bo razhod. Meščanstvo okrasi ta dan svoje hiše z zastavami in od 11. do 12. ure bodo vse trgovine zaprte. Ude* leženci iz Ljubljane imajo ugoden ju* tranji vlak, ki odhaja ob 8. uri 15 min. 7 gorenjskega kolodvora. — Program «Prešernove akademije*, ki se vrši dne 7. decembra, se objavi pravočasno. — Novinarski pokojninski sklad. Ni kmalu države, kjer bi bil novinarski stan tako slabo preskrbljen za bodočnost, kakor v Jugoslaviji. Druge države so že davno po-skrbele za socijalni položaj novinarjev b po. sebnimj uredbami odnosno zakoni, ki izključujejo vsako možnost, da ostane novinar za slučaj težke bolezni ali starosti brez gmot-7tih sredstev. Pri nas jo socijalni položaj novinarju v t-; rajno neugoden. Vlada se do slej ni Zganila, da bi storila svojo dolžnost in zboljšala gmotni položaj novinarjev kot C&Jmocnejše opore vsake moderne države, SajHi nOVin&rji ^o pa tako preobloženi z de-U>m za drage, da pegasto nimajo časa mi sliti na svoje življenjske interese. Šele v zadnjem časti so zaceli akcijo za ustanovitev lastnega pokojninskega sklada, ki bi nudil bolnim in starim članom JNTJ vsaj najpo. trebnejša sredstva za življenje. Da njihova akcija brca aktivnega sodelovanja države kot take in celokupne javnosti no mor*3 uspet!. jo samo ob sebi umevno. Ker v sedanjih razmerah ni pričakovati, da bi vlada v izdatni meti prispevala za novtnrski po kojninski sklad in ker naša časopisna pod. jetja no morejo nuditi svojim urednikom preskrbe za starost in onemoglost, so novinarji prisiljeni začasno apelirati na javnost, tla jim po svojih močeh priskoči na pomoč in tako dokaže, da zna ceniti pomen njiho ▼ega dela za skupno stvar. Naša javnost je že or-^^vano dokazala svojo naklonjenost, novinar rike m u stanu in tako so novinarj' prepričani, da tudi njihov apel povodom le. tcinjc dobrodelne prireditve ne ostane brez u.=pešen. Novinarski koneort, ki se vrši jutri ob 20.30 zvečer v unionski dvorani, naj bo tudi letos dokaz, da novinarji v svojem težkem delu niso osamljen?. — Klerikalna hinavščma in zavist sta preprečili marsikatero dobro stvar za naše mesto in tako je preprečila tudi prodajo mestne obvodne parcele med Prulami In Privozcm. Posestnik Henrik Franzl je namreč svoječasno zaprosil mestno občino, naj nra proč^ omenjeno parcelo na bregu Ljubljanice, ki nI porabna za stavbisčc. da v) preuredi v vrt. Omeniti ie treba, da se ta parcela Spušča pioti Ljubljani v kotu 45°. Gospod Fran?! *e ponudil za kvadrat meter IS Din Mestni magistrat je na ponudbo sestavi! pogoje, da mora g. Franzl plačati za rn2 sveta 18 Din, da parcele ne sme zazidati, da mora postaviti lično železno ogra-to na zidanem podstavku, da mora vrt vedno čedno vzdržavati in da se mora zavezati tudi 2a svoje naslednike, da odstopilo občini parcelo nazaj po dnevni ceni. ako bi !o potrebovala v svoje namene. Opozarjamo na te izredno težke pogoje. O teh pogo-iih Pa gerentski svet še ni končnovelavr.o v/.Iepal in zgodilo se ie v odsotnosti predsednika gerentskega sveta dr. Dinko Puca. k! *e k mudil v Parizu, da je objavil gospodarski urad magistrata pomotoma te pogoje že kot sklep gerentskega sveta na thagfstratpl deski. Klerikalci so zagnali irup, češ da mestna občina kupuje zunaj mesta ^et po 32 Din. v sredi mesta pa ga rrodaja po 18 Din. Vložili so tudi pritožbo ■-. velikega župana. No, serer.t^Vi svet se je držal svoje poti, pa ie dal svet tudi še oce-: pp sodnih ižvedeHCm. Oba sodna Izve-dcrrća sta ocenila svet !:or vreden samo '2.50 Din za m2, ker se ne more smatrati za stavbno parcelo in Je uporaben le za njivo ali zelenjadni vrt. Radi kterikalnc gon'e in pritožbe na velikega župana, kakor tudi zeradi tega. ker mu ni bilo mogoče že leseni preurediti parcele v vrt. je g. Franzl ponudbo seveda umaknil in stvar je postala sploh brezpredmetna. Ta teden pa je »Slovenec« naenkrat začel pisati, da je cena Otn 12 50 za svet previsoka za privatnika, ki niti zidati ne sme, — dasi je prej pisal o zapravljanju mestnega imetja, za občino pa da bi bilo neprecenljive vrednosti, ako bi tamkaj napravila park, ki bi delal ČasL Iz navedenega je vsa klerikalna demagogija dovolj jasno razvidna. »Slovenec« naj nam le razloži, kakšni parki se morejo napra- Prulali. Mogoče bi se »Slovencev« informator v tistem parku lahko po hlačah drsal v Ljubljanico, če bi pa Prule s tem na lepoti kaj izrednega pridobile, pa je drugo vprašanje. Sentjakobčani ne bomo pozabili, da so klerikalci preprečili s svojimi intrigami ureditev tamošnjega obrežja Ljubljanice po privatniku, pa bodo zaradi te stvari ob prvi priliki ž njimi še pošteno obračunali. — Iz poštne službe* Premeščen je od poštnega ravnateljstva Ljubljana k pošti Ljublj ana 1 Vinko J a n c ž i č; pomaknjeni so v višjo skupino tajniki pri poštnem rav* nateljstvu v Ljubljani Anton S u h a č, Jo« ško P e r šS i č in dr. Bogdan K u r b u s. — Iz carinske službe. Imenovan je z* glavnega revizorja pri centralni blagajni v Ljubljani glavni revizor carinarnice v Bo= hinjski Bistrici Janko Jankovi ć. — Iz našega državljanstva sta izstopila Karel P e č e n i k iz St Jurja na Pesnici in Josip Konhajzler iz Boštanja. — Smrtna kosa. 29. t m. je v Mariboru umrl g. Rajko F a n i n g e r, sodni uradnik, brat veletržca g. Brunona Faningerja In odvetnika g. dr. Rikarda Faningerja. Pokojnik je bil rodom Goričan. Kakor mnogo njegovih rojakov, je tudi nJega zla usoda prisilila, da je moral zapustiti svej domači kraj in iskati zatočišče v svobodni Jugoslaviji. Bil je navdušen narodnjak in odličen uradnik. Z navdušenjem je sodeloval prt raznih narodnih društvih, kjer se ie z vnemo posvečal delu za narodno stvar. Zapušča vdovo in dva otroka. Pogreb bo jutri 1. decembra ob 15. popo'dne na pokopališče v Pobrežiu. B^di mu ohranjen blag spomin. — V sob:>to je v Šiški umrla v visoki starosti 76 let stara ga. Izabela Frrnk, vdova državnega zemljemerca in mati sodnega oficijala g. Drago Franka. P^k^jnico so vsi, ki so jo poznali, visoko čislali. Pogreb bo v torek ob 14. z Jernejeve ceste 2 na pokopališče k Sv. Križu. Blag ji spomin! — V petek 27. t m. je v Ljubljani umrla ga. Barba K na le 1C soproga inšpektorja državnih železnic v pok. g. Al. Knafelca. Pokojnica ie uživala v vseh krogih, ki so jo poznali simpatije in splošno spoštovanje. Bila je skrbna gosp dinja in požrtvovalna, ljubeča mati. Zogrib je bi! včeraj ob pol 16. Števrtna udeležba pri pogrebu je pričala kako priliub'jena in spoštovana je bila pokojnica. Bodi ji ohranjen prijazen spomin, njenemu soprogu naše iskreno sožalje! — V Santiagu v republiki Chile v Južni Ameriki je dne 30. okf bra umrl g. ing. Bogumil Ž n i d a r i š i č. bral g. ing. Cirila Žn;daršiča. Pokojnik je bil iz-redno nadarjen in podjeten mož. Želja da spozna svet in si ustvari v tuj ni svojo srečo, ga je gnala v Ju/no Ameriko. Sredi dela in ustvarjanja ga je zatekla kruta smrt v najlepši moški dobi 42 let Bodi mu tuja zemlja lahka! — Važno za tiste, ki potujejo v ino* zemstvo Finančno ministrstvo je odredio, da smejo prodajati banke, ki jim je dovo* lien promet z valutami in d^vizomi, našim državljanom na potni list in vizum za noto* vanje v Anglijo, Švico, Ameriko in druge prekooceansko države največ 25.000 Din v tujih valutah, za Romunijo, Bolgarsko, Mad* žarsko, Grško in Albanijo do 70.000. za vse druge evropske države pa do 20.000 Din. — Važno za rezervne oficirje. Vsi rezervni oficirji imajo se udeležiti slovesne službe boŽj(* v stolni cerkvi sv. Nikolaja na državni praznik — dan uje;Tin'enja Srbov. Hrvatov in Slovencev — dne 1. decembra ob 30. uri. Pravoslavna slovesna služba bož ja se vrši ta dan ob 9. v kapeli vojašnice vojvode Mišica, prt kateri imajo prisostvo vati vsi rr»zrrvni oficirji pravoslavne vere istotako se vrši slovesna služba božja ta dan ob 10. v evangelijski cerkvi, kateri trna jo prisostvovati rezervni oficirji evangelij ske vere. Ob 11 uri 30 min. sprejema ko-mandant divizije voščila v oficirskem do mu (vojašnica vojvode Mifilča). — Zakon o zaščiti dece in mladine. V min:strstvu za socijalno politiko zbirajo Gradivo za nov zakonski načrt o zaščiti d** ce in mlsdlne. Zakon bo temeljil na mo* dernih osnovah. ?v stavlja ga sam minister za socijalno politiko. — Zakonski načrt o avtorskem pravu. V Beograd je prispel profesor zagrebške univerze, dr. Milorad Stražnicki ter izročil umetnostnemu oddelku prosvetnega mini« strstva načrt o zaščiti avtorskega prava. — Predloženi načrt obsega književna, umetni ška dela in vse, kar d jh ustvarja na polju znanstva, tehnike, nadalje fotografične pov sne tke, predavanja in govore. — Bolgarska odškodnina. Naš sofijski poslanik g. /Milan RakiČ je izročil beograd* skemu zunaniemu ministrstvu ček v znesku 275.000 d;nariev, ki ga je prejel od boTgar* ske vlade kot od^1:odn;no za pornšeni most na Moravi m^d Nišcm in Leskovccm med svetovno vojno. — 2daj še stročnic za cigarete n! več dobiti. Pišejo nam: Vse se draži, a zdaj so podražili še stročnice za cigarete. Bale ni več tovaren za stročnice In naravnost iskati je treba stročnice, ki so uporabne. Danes stane škatla stročnic že šest dinarjev po vseh trafikah: ker je glavna trafika v Ljubljani v vsem najdražja, pa rnčuna za škat-i!o Riz Abađic celo Din 6.50. Razmere postajajo neznosne. Me Izda nič drugega, nego da začnemo pušllcl vztrajen štraik! Ne pu-Šlmo 14 dni, pa bo red in — poštenost! Iz Ljubljane — VSTOPNICE ZA KOVINARSKI KONCERT, ki ga priredi JNU sekcij* Ljubljana na premik narodnega ujedinjenja dne /. decembra ob 2Q30 zvečer v veliki dvorani hotela mUnionm, bo v predproda/i v Matični knjigarni na Kongresnem trgu- —* Jutri, na narodni praznik, se doba vstopnica od 9.-72. dopoldne v veži Kina Matica, zvečer od 18. dalje pa pri koncertni blat gajni v Unionu. — Opozarjamo občinstvo, da si vstopnice v lastnem interesu pravo* časno preskrbi Se v pred prod a ji, da na ho gajni. S tem se izogne tudi ncprilikam pri garderobi. _ Za narodni praznik 1. decembra okrasi mestna občina svoja poslopja z narodnimi In državnimi zastavami. Obenem vabi someščan stvo, da tudi ono okrasi svojo hlče z zastavami. — Na praznik »Ujedinjenja* dne 1. decembra bo v dramskem gledališču popoldne ob pol 4. po zelo znfžanlh cenah pod okriljem »Zodmladka Rdečega krtza« Marije Orošljeve mladinska igra: Kraljičine Vidke kresna noč. Opozarjamo na to prireditev. — Napredno obrtniško društvo v LJubljani je imelo včerai dopoldne svoj redni občni zbor. Otvcrll ga le z bodrečim nagovorom zaslužni predsednik z. R e b e k. Pozdravil je delegata 7veze obrtniških društev g. Bizjaka Iz Celja. gg. drja. W 1 n -dlscherja in drja. Pretnarja ter prečita! lepo pismo g. M o h o r I č a. Pred dnevnim redom med odobravanjem zbora ie prvi izpregovoril g. Bizjak, ki je poudarjal potrebo enotnosti v prizadevanju obrtniških organizacij. Potem se je oglasil — živahno pozdravi en — k besedi g. dr. VV i n d i s c h e r. ki ie pred 18 leti ustanovi! to društvo ter v dal;šem govotu opozarjal na lep napredek v izvedbi in utrditvi gospodarske stanovske organizacije in v rcživitvl stanovske zavednosti v Sloveniji in predlagal, da bi se obrtniki ljubljanski v 'eseni in zimi redno sestajali na večernih sestankih zaradi posvetovanj o gospodarskih vpi a^anjih. Pregledno tajniško porodilo je podal marljivi društveni tajnik gosp. Primožič, taini'ko poročilo in poročilo )*aga)!LŠko. slednje po poročilu revizorjev, 'e zbor pohvalno odobril. Po končanem dnevnem redu se je oglasi! k besedi zasluž ni društveni predsednik g. J. Turk ter oredlasal resolucijo giede Obrtne banke. Pozdravlja ustanovitev in želi fiiijalki za za Ljubljano in marilorsko oblast. Podpredsednik g. R e b e k je izpregovoril o davčnih bremenih ki sfno tlačijo obrtnika ter predlagal resolucijo, ki nujno ^aiiteva ublažitve bremen za obrtniški stan Društveni tajnik g. F. Primožič je opozoril na potrebo živahnejšega obrtnega pospeševan a in predlagal resolucijo. Vse tri resolucije so bile z odobravanjem ^oglasno sprc;ete. G Re b e k je nato zaklju-lil zborovanje. viti na bregovih Ljubljanice in zlasti še na i prevelike gneče zvečer ori koncertni bla» — Zabranjeni raj" — Humor, inirive, 1 ubav, dvorsko živ-iienje, ironija, drama, vse v enem filma. V glavni vlogi Pola N.gri, Rod ia Rucque. 4719 — Večer jugcslov. . češkoslovaške vzajemnosti. V soboto zvečer se je vršil v re- tavraciji "Zvezda« prijateljski sestunek članov »Jugcslov. - češkoslov. Lige« in »Ceikoslov Obce^, na katerem je p.edavai ravnatelj keftnske tovarne g. C h v a tal o pripravah za vsesokolski ziet v Pragi leta 192o. Udeležba s strani članov obeh organizacij je bila prav lepa, prisostvovali pa so prireditvi tudi šievilni Sokoli, na čelu jim starosta Jusoslov. Sokolskega saveza inspektor g. Cngeibert G a n g I, starosta cokola I. g. dr. Pavel P e s t o t n i k, bivši šef piosvetne uprave, in starosta Ljubi an-skega Sokola g. uogumil K a ; z e 1 j. Navzoč je bli seveda tudi generalni konzul ur. Ota-kar Benes S poseonim zadoščenjem je treba beležiti, da so se te prireditve udeležili tudi številni zastopniki naše akademske mladine pod vodstvom predsednika akad. ditištva »Traglava« g. Splndlerja in podpredsednika akad. društva Jadrana* g. SI. J u v a n c a. Večer je otvorii s pozdravnim govorom predsednik > Češkoslov. Obce« \seue. proiesor dr. K a s a l, ki jc zlasti Iskreuo pozdravil zastopnike Soko'.stva in akademske omladine, nakar je prav čustveno recitirala gdč. Bianka 11 u m 1 o v a pesem Eiiške Krasnohorske. nanašajočo se na slovansko vzajemnost. O pripravah za vse-slcvanski sokolski zlet v Pragi in o velikem pomenu te prireditve je v lepo zaokroženem govoru predaval g. ravnatelj C h v a -tal. OČrtal je ogromno tehniško delo. ki ga zahtevajo priprave za zlet in zletišče, poudarjal, da e zletišče tik ob Beli gori. kjer ie bila pred stoletji pokopana češka svoboda, orisal nacijonalno važnost vsesokolske-ga zleta in zaključil svoja izvajanja s pozivom, nai vstopi v sokolske vrste vsakdo, ki čuti narodno, in z željo, nai bi bila naša udeležba na praškem zletu čim naičastnej-ša. Predavanje ;e bilo sprejeto z navdušenim aplavzom. Ko je prečital g. Skružnv ml. rr.ani manifest načelnika COS. dr. Vanlčka na Sokolstvo z ozirom na vsesokolski ziet. e umetniško dovršeno zapela operna pevka gdč. PotucKova več pesmi, gdč, H u M* lova pa je recitirala *e eno pesnitev. Viharno pozdravljen je na to spregovoril starosta Jugoslov. Sokolskega Saveza gosp. E. G a n g 1. ki je v zanosnem govoru slavil češkoslov. • jugoslovensko vzajemnost ter poudarjal, da praiki sokolski zlet znova utrdi Idealno bratsko zvezo med krvavo ^elo goro in rdečim poljem Kosovskim. Njegov pesniško navdahnjeni govor jc žel navdušeno odobravanje ifl viharno pohvalo. Prireditev je zaključil v imena Jugoslov. * češkoslov. Lige njen predsednik g. dr. Karel Ttiller, ki je pokazal na razloček med rdečo sokolsko organizacijo in takisto rdečo komunistično internaci onalo in poudarjal, da Liga samo izpopolnjuje delo, ki ga s tolikim nspehoiti Vrši naše Sokolstvo. Tudi njegova čustvena izvajanja so Izzvala odušivljen aplavz. Biifi ja to lepa prireditev, kakršnih si želimo še več v LJubljani. — Akademsko draitvo Jusortovanaklk tehnikov na Dunaja Je priredilo dne 27. novembra L L v prostorih Slovanske Besede predavanje o Rapallu. Predavanje, ki ga It imel tovariš K ha m. je iako lepo uspelo, posebno ker je bilo podprto s številnimi grafičnimi statistikami in zemljevidom, ki so jih napravili po podatkih, ki nam jih je stavila na razpolago Jugoslovanska Matica* Predavanja so se udeležili tudi zastop- niki Slov. Besede, Češkega akade:ns!;ega društva, »Hrv. Prosvjete* ter koroški Slovenci. Neprijetno pa nas je drnilo le to, da dve najmočneši jugoslov. društvi na Duna-;u (»Sloga*. SHS žene) nista poslaii niti enega zasiopnika, kljub temu. da smo jih povabili kakor druga društva- Ta prireditev bodi dokaz, da tudi v tujini nismo pozabili na naše brate in da smo zastavili vse, kar je v naših močeh, da vzdržitno trajen interes za naše neodrešenc brate. — Zanimivo predavanje. Klub ljubiteljev ptičarjev je povabil znamenitega kinologa in lovskega pisatelja Ludvika Merev. ki je nega ped psevdonirrom Heggendorf. ki je spisal znano veliko knjigo o vzgoji in dresuri psov ter o inteligenci živali in izdaja sedaj na Dunaju poseben mesečnik za po-vzdigo lovstva in gojitev divjadi, da tudi v Ljublani predava o velezanimivem predmetu za lovce, za naravoslovce, posebno pa za prijatelje psov. Predavanje, ki se vrši 10. decenbra zvečer s pomočjo skiop-tičnih slik v veliki dvorani v Zvezdi, je brez vstopnine. Bo danes še nikjer ;e rekel sv. Miklavž, nisem naroči t tako solidno m pičeni šol ke mape, albume, spominske knjige, notese, šatule, škatle za bonbone, družinsko tom bo o, od j milne kn ižfcre za trvovec itd. kot ^ knjiio0 Din. Vaem, ki so eodelova li, iskrena hvala! 2008-n — Nemška avtomobilska razstava« Cc se namerava kdo Lz Ljubljane tete udeležiti, se prosi, takoj aJi pred odhodom zglasiti se pri vratarju hotela »Slo««. — Miklavžev večei priredi Olepševal-:k> društvo v Rožni dolini v soboto die 5. t. m. v restavracijskem salonu na Strelišču pod Rožnkom. Začetek to-čno ob 7. zvečer. — Pes volčje pasme črnorjavkaste barve, star 7 mesecv, se je izgubil. Kdor bi kaj vedel, prosim, da sporoči proti d->bri nagradi r Rot Aleksander, Ljublja-na, Reber št. 13. — Maturantskih plesnih vaj Miklavžev večer se vrši 2. decembra. Vabil se ne razpošilja, zato si naj ga vsakdo preskrbi pravočasno sam in sicer v torek popoldne v areni, v sredo popoldne pa v vel. dvorani Narrxlnega d >ma. Vstop izključno le preti va'bilu. Darila se sprejemajo istotarru — Citraški krožek v Ljubljani sprejema nove člane vsak ponedeljek ia soboto v glasbeni Bati ženskega učiteljišča na Rtslje-vi cesti. Pismene prijave naj se pošiljajo istotja. Boljši igralci in igralke posebno dobrodošli. 2009.n — Redka ugodna prilika nudi se vsakomur pri nakupu čevljev, ker tovarna čevljev Peter Kozina Ko. Tržič, razprodaja več tisoč parov raznovrstnih zaostankov pod lastno ceno. dokler ta zaloga traja. Vse blago je garantirano najbolje kvali*eie, prodaja se pa samo v lastni podružn;:i Ljubiti na. Na Bregu 20. 212/n — Zaćetniski smuški tečaj. SK. Ilirija priredi inkluzivno od torka 1. decembra do nedelje 6. decembra tečaje za snručarje-za-četnike. V tečaju poučujejo najboljše moči Ilirije. Tečaj se vrši brezplačno ter so vabljeni vsi začetniki, člani kluba in neorganizirani pri atelji zimskega sporta, da se tečaja udeleže Vsi interesiranci se priavijo v toreX ob H. na dolenjskem mostu, od koder se vrši skupni pohod na vežbališce na Golovcu. Ostale dni se začno vaje točno ob 14.30. 2224n — Otvoritev drsališča SK Ilirije se ie vsled visokega snega za par dni zakasnila: otvorjeno bo predvidoma v drugI polovici tega tedna. Računa se lahko letos na rako ugodno sezono, sai je bilo drsališče lani, ko jc bila sezona slaba, otvorjeno 35 dni! Sezonske karte se dobe po najavljeni ceni od danes naprej pri td. J. Goreč, Dunajska cesta. _ Članstvo In Jun'orji Ilirije se poziva- o jutri, v torek dopoldne in popoldne na »kuluk« rta klubo\ o drsališče, da se posne?' otvoritev drsališča. 2227/n — Nova ženska ruta se je našla v petek 27 t. m. na sadnem oziroma Pogačarjevem trgu. Dobi se na Poljanski cesti št. 20, sta-novane 4. !? Gslla Olji ~c Prireditev »Orjutie« v Celju, kitera se vrši dne 1. decembra na praznik Ujedinjenja ob 20 uri v Naro jnem domu. obeta biti lepa In prisrčna. Najlepša toCka bo dramska vizija »Sen koroških Slovencev-, v katerem je orisano trpljenje in vstajenje korolkth Slovencev. Vizijo, katero beda Izvajali člani dramatičnega društva, je spisal nalašč za ta večer f. Fran Roš. Vik ki hočejo rrretl lep užitek, naj se ta večer udeležbo prireditve Orjime. —C Skupni meseCul sestanek SDS za Celje - meste in Celie - Okolico se vrši v četrtek dne 3. decembra ob 20. v restavraciji v Narodnem domu. —c Razstavo silk je priredil v svojem ateljeju akademski slikar g. A. Seebacher v Gaberju. Razstava, katera bo trajala do 9. decembra, nam prikazuje zlasti slike Iz celjske okolice. mVTCMAT. 5VJNCNIK praktičen trajen ZLATO naliv £Zt\0 —c V evangeljskl ccikvi se vrši služba božja na praznik Ujedinjenja ob 10. dopoldne. da eden par nogavic z žigom in znamko (rdečo, modro ali zlato) „ključ" traja kikor štirje pari drugih? Kupite eden rar, pa boste verovali. Negav.ce brez žiga .ključ* so ponarejene. iz Maribora —m Občni zbor sreske organizacije SDS za srez Maribor levi Rreg se le vKfl v četrtek 26. novembra t. 1. dopoldne v prostorih strankinega tajništva v Mariboru. Razpravljale so se važne polku.-.e n gospodarske zadeve In izvolili so *e delegati za stranki.i kongres v Beogradu. Za predsednika srezkega odbora ie izvoljen g. dr. Karol Koderman. za njegovega namestnika g dr. Milan Oorišek. Radi srnotrcnetše razdelitve dela «ta se v okviru srezke organizacije ustanovila okrama odbora za Maribor in okolico ter za sodni okra! Sv. Lenart. Napravi! se !e iiačrt za delo v bodočih tednih. Iz Trbovelj —t Opozarjajo se vsi somišljeniki !ft sfmpatrzerji SDS, da le volilni imenik rt Ot>čiirs4ve volitve razpoloven.. Dolžnost vsakega >e, da pogleda imenik, in če se ni vpisan reklamira, da ga vpišejo. —t Na prvi sefl gerentskezii sns veta se Je formiralo II odsekov, ki so že prevzeli njim določen« agende. —t Pretekle dni se ie ponesrečilo v Hrastniku ob priliki velike eksplozije neke kaline v kemični tovarni več delavcev HI inž. Ullman, ki ie dobil več opeklin. Julijska brojina —j Sneg na Tolminskem. V m bol o ie začelo močno s-nežiti po Tolminskem. Sneg je pokrii vso pokrajino do Kanala. Gorica je brez sneta. —j Goriško učiteljsko drešlve bo zborovalo v četrtek v Trgovskem domu v Gorici. Na dnevnem redu Je tudi predavanje g. Leopolda Paljka o gospodinjski nadaljevalni šoli. Sledijo volttve novega odbora. —j Ital'.ianskf meceni K Kra vos. Pred 10 leti >e bil ustreljen v Gorici Emil Kra-vos radi nekega v<-klfka proti Avp'av v t»doCnostl Glasom poročila so bVc kr»trstrofi!nc psp'ave v okolici B .-sanjke (Jr»'p n Jurkovici m Vrbaškt. Voda le OdpUvfhl M tisoč hektarjev natr-^vitnej^e zemlje. Petnajst sel ie ostalo pod vodo. Narod ie M* ral v plamne, tirajoč živino pred senci. IstOtako so bile vebke p->pNve r.s czemtju med Oonijrm Svilajcm hi &ape*nt Tam sp!oh ni nasipa in voda ie odplavila okoli 8.000 hektarjev zemlje Poplavljena so *ela Donji SvilaJ, Novigrad, Don'a !>a-j btea m Bmt Okoli 10.000 Hudi Je dmlo brc/ štrene. Prebivalstvo }e bežalo v vKTs I ležeoč kraje, kler vedri pod milim nebom Najhutastrofalnejše so bile poplave v \Mu< n:trt! in Murski Soboti. V noči rd 12. ua IX t. m. Je tam nenadoma pomšllj ve* nasip. $koda je precenjena na več neso 100 rjff] ^oov d mar Jcv. Pri Bosanskem Brodu }e nakupfčena tako ogromna mnsa vode, kakor že od leta 1S95. ne. Vendar ie nasip vzdržal naval vode. Poročilo ve!! v nada'uiem, da le nevarno«: poplav mrnuia. Na Hrvatskem, v Slo-Vdnijt, BOSIH in Srbiji je zapndd sneg. Pri Zagrebu Je vse Donjsko polje Se vedno pod vodo. Poplavljeno Je 270.000 hektarjev zemlje. Skoda, ovpzročena v okolici Zagreba, znaša 40 milijonov Din. Stev 574 .SLOVHNSK1 NAROD* dne 1 decembra !9?5. Stran 5. Gospodarstvo K vprašanju davčne preobremenitve Slovenije Na dvakoplačevalcih Slovenije bremeni najtežje in uprav katastrofalno vojna d o-klada na vse neposredne davke in še posebej na dohodninski davek. Na to ogromno breme s priveski bodi omejeno sledeče razmotri vanje: Po svojem ustroju e bil ta davek zakonito prost vsake doklade. 2e leta 1916 pa je uvedla neparlamentarna vojna vlada s cesarskim ukazom od 28. avgusta 1916 d. z. št. 2S0 posebne voine doklade k neposrednim davkom in sicer k zemljarlm" 80%, k obči pridobnln* 100%, oziroma 60^, k pndobnlni 20 do 80%, k rerrtnini 100^ in k dohodnini s posebno lestvico 15 do 12(V>o. Podcrtavamo, da se je ta vojna d o -klada glasom Čl. T. uvedla izrecno »z ozi-roin na Izredne razmere, ki l?h jte provzro-člls vojna■ in da se ta doklada ni Ime?3 vporabljati za predpis nadaljnjih doklad avtonomnih korporacii. Ta doklada je imela torej veljati kot Izfemno državno vo!no breme avstrijske države. Prišel Je preobrat In prišel Je konec svetovne vojne Javnost Je pričakovala, da se bo izrazitim vojim dobičkarjem zakonito naložila primerna oddaja premoženja. Beograd pa je odločil drugače! Po dolgem odlašanju se je razglasil zakon od 6. aprila 1920 št 173 (U. L. 49/1920) o davko na vo> ne dobičke. Kot vojna leta so se določila iera 1914 do vš-tevši leto 1919. Plačalo se je po kronski lestvici od 50% do 80%, oziroma 30 do 90% od prebitkov. Temu zakonu > sledil na daljni zakon na vojne dobičke od 17. februaria 1922, št 2f:3 (U. D. ki !e proglasil mdi še leto 1920. kot vojno leto, odstotke plačljivega davka pa nekoliko znižal. VsTed tega zakona so smel! smatrati prečanski davkoplačevalci vojno stanje z letom 1920. kot definitivno končano In sicer tembolj, ker je bila že z »Uredbo o pravni likvidaciji stanja, provzročenega no vojni L 1914-1920 od 21. junija 1920 U. L. 92, vojno stanje z vsemi dotičnim! cesarskimi akazi In naredbami avstrijske vlade Izrečeno kot likvidirano. V tem času je bila tudi zakonito ustavljena relacija 1:4 med krono in dinarjem In sicer v Izdatno pavperizacijo preČanskih kraiev. brez koristi za državo, katere finančna uprava je takrat zamudila na:ugod-neiso priliko za veliko notranje državno posojilo po nizki obrestni meri v svrho potrebnih Investicij in brez haska za dinar, ki se nikakor ni dvignil, kakor se je v Beoradn pričakovalo. Istotako je bila sprejeta v tej dobi VI-dovdanska ostava, ki Je izrekla jasno In očito c*a Ima'o vsi državljani brez razlike bivališča tudi v davčnem ozira enake pravice In dolžnosti. Vse.n tem dogodkom nasproti nastane torej vprašanje, kako Je prišlo do tega v resnici nepojml ivega dejstva, da je naša finančna uprava še nadalje — In to le v pre-čanskih krailh! — pobirala Izredno visoko vojno doklado od vseh predpisanih davSčH »n še posebej od osebne dohodnine do 120% v Sloveniji. Vojno stanje je bilo z našim lastnim finančnim zakonom s pote-kem leta 1920. izrečeno kot končano, z veljavno našo uredbo pa Izrečeno kot likvidirano, cesarski nkaz iz leta 1916.. izdan izrecno z ozirom na Izjemno vojno stanje (seveda avstrijske države!), ie postal sam v sebi brezpredmeten, in finančnemu ministrstvu v Beogradu nI niti na kraj pameti p.išlo. kako vomo doklado uzakoniti za sr-b,?an5ke oblasti, ustava je do!oč:la enake dolžnosti za Srbijo in za »preko« — in vkFob tema je vsaj za Slovenijo odredila naša finančna delegacija davčnim oblastem pred- pis la pobiranje vo!ne doklade preko L 1920- kakor jo predpisuje In pobira še danes, sedmo leto po končani vojni In peto leto po likvidiranem vojnem stanju! Ali Je vsa navedena dejstva prezrla le finančna delegacija za ISovenijo, ali se je Ista napaka pripetila tudi finančni delegacii za Dalmaciio? (Ne! — Opomba uredništva.) Ali je finančni minister namignil vsem pre-čanskim delegatom, osobito delegatom za Slovenijo in Dalmacijo, naj pridno In marljivo pustita pobirati vojno doklado. pa naj bi to bi'o ad calendas graecas za vse večne čase? Ali pa so vsi ali posamni delegati finančnem ministrstvu ponudili v svojih referatih ta muniffcentnl vojni dar pre-čanskih oblasti kar na krožniku? To so vprašanja, ki zanimajo najširše kroge, na katere pa se ne ve točnega odgovora! Vojna doklada se od leta \92X dalje nI strinjala In se tem mani danes strinja z veljavnim zakonom o osebni dohodnini, kateri zakon izkTučiijc doklade In se ne strinja z določbami naše ustave. Slovenca je z vojno doklado na dohodninski davek protizakonito In protiustavno prizadeta; na ta način ie prispevek Slovenije k neposrednim državnim davkom t^ko nerazrrerno visok (povprečno eno šestino skupnih plačil!). rnlnlstrsk5 proračun dohodkov iz Slovenije pa že več let za desetice milijonov dinar-*ev prekoračen. Prvi pogled kaže nekako, da tukaj prizadeti prečanskl dele.^atje niso ukrenili ničesar, kar bi morala pravična in uvidevna finačna uprava iz lastnega nagiba storiti, marveč da se je postopalo s preveliko usiužnostio in' gorečnostjo v fiskallčne svrhe* doseči na željo finančnega ministrstva čimvečie dohodke. Domnevamo celo. da je g delegat za Slovenijo vo?no doklado še nadalje pridržati odredb, gotovo pa se ustalitvi vo.Tie doklade ni uprl. Vo;na doklada pa je rodila pri nas v Sioveniji še nadaline zlo, ki preti zopet le davkoplačevalcem Iz ?!oveniie izžetl letno nekaj milijonov dinarjev. Vo.-na doklada se v obsegu finančne delegacl'e za Slovenijo prišteva namreč temeljnemu dohodninskemu davku in od skunne svote se predpisuje In pobira InvaFdski in komom« davek. Tudi državna 30^ linearna doklada se pobira od vojne doklade. To je povsem nezakonito in protiustavno postopanje, katero finančna delegacija za Sioveniio niti uvesti ne bi «;mela. tudi ako bi bil fin. minister sam tako fiskalič. krivico zahteval, kar pa niti ni verjetno. — Tudi tukaj se vidi dosti preveč uslužnosti in dosti Dremalo uvidevnosti za posledice s strani odgovornih finančnih organov. — Saj je naš g. delegat dosegel s to zaukazano proceduro nov rekord za Slovenijo; glasom v časopisju objavljenih podatkov plača mala Slovenija na teh davkih še dosti več kot celo Šestino vseh državnih prispevkov! Vsemu temu Je treba - ob vse« ljubezni do države! — napraviti konec. To postopanje ogroža še tls'o malo blagostan a, hI je v Sloven'fl preostalo, ker našim davkoplačevalcem podvoji In celo ootro51 davčno breme v primeri z drugimi. Ni vseeno, ako rrera plačati davkoplačevalec n. pr. namesto 10.000 Din davka kar 20.000 Din: to ie ogromna razlika ne le za dotično osebo, marveč pomnoženo v ne.štete slučaje — za splošno slovensko gospodarstvo Ni sebičnost, marveč le zdrava narodna samoobramba, ako je v celi slovenski javnosti završalo, da tako ne gre dalje! To izmozgavanje In IzžernanJe slovenskih davkoplačevalcev pa tudi eminentno škoduje davčni morali, ne morebiti davčnih uradnikov, marveč prebivalstva. Ako slovenski davkonlačevalev vidi. da ne more prenaša n pretežkega davčnega bre-n;ena in ako je podučen, da bi trre! (ne glede na visok prispevek na posrednih dav-k*h!) plačati v enakih razmerah vsaj več kot plača sodržavljan drugje, potem je gotovo, da mora prenehati vsaka primerna napoved davkoplačevalca. Nasprotno pa se bodo gotovo zavedle cenilne komisije (in morebiti tudi pravični predsedniki teh komisij!) svoje pravice in dolžnosti, ščititi tudi davkoplačevalec — proti neprimernemu izžemanju. Med ljudstvom si ne želi kmalo kdo sramotnega spomenika, da ;e bi> neiskren pomočnik pri odiranju svojih lastnih ljudi! V tem zgolj narodno - gospodarskem pravičnem vprašanju ie pač pričakovati strnjene fronte naše javnosti, našega časopisja In naših narodnih predstavnikov v Beogradu, da se z združenimi močmi odpravi vojna doklada sploh, na osebno dohodnino Pa še posebej in da se davčno vprašanje re-Š? enotno za v* o To in ono USOK hOČPob MIKlOOŽUnH^Ž ču napraviti svojim 8 prmernim darilom veselje in to je ie mogoče, če iste kupi pri ivrdki Josip Petelin*. LJubljana. ki ima veliko ogo žepnih robcev, rokavic, nogavic, ple en ne, sra.ee za gospode, toah tne potrebščine, samoveznice, angleške Sifone, fine kiot-, vezenine, čipke, torbice, nahrbtnike, palice in šc veliko, veliko drugih lepih in potrebah stvari po znatno znižani ceni Na veliko fn malo! Na veliko in malo? Otrok vzrok rodbinske tragedije Kulturna zaostalost našega seljaka je opažati zlasti v zločinh, ki nastanejo radi malenkosti, katere bi si človek komaj raz* ložil. Sličen slučaj, ki je dovedel do rodbin* ske tragedije, se je od:gral pretekle dni v malem selu Foča v Bosni. V sarajevsko dr* žavno bolnico so pripeljali nekega seljaka ir Foče, katerega jc lastna žena udarila s se* kiro po glavi. Mož jc v bolnici podlegel po* škodbam. Kaj je bil vzrok tej tragediji? Omenje* ni seljak se je nedavno oženil. Zakonca sta imela enoletno dete, ki pa je vsled nesnage obolelo na srbečici. Ker niso imeli zdravil, so otroka Iečili z domačimi zdravili, toda dete je vedno, zlasti pa ponoči plakalo. Mož je očital ženi, da je ona krva otrokove bo> Iczni in tako sta se vtdno prepirala. Neke^ £a večera, ko ie d^tc zopet dolgo plakalo, je mož v prepiro ženo udaril. Razjarjena že* na je od-šla iz h/šc. V sosedni sobi je spal scijakov oče, vendar se ni zmend za prepir. Seljak je med tem vzel dete na roke in ga priče! zibati. Nenadoma se je žena vrnila v hišo. Se predno se Ie mož zavedel, ga je udarila s sekiro tako močno po plavi, da se je nezavesten zgrudil na tla. >Ca njegov krik je prih?tel njegov oče in ga našel vsega v krvi. Na glavi ie imel veliko rano. sega« jočo od levega očesa do levega ušesa. Ženoaubiialko so od\edli orožniki, mož je umrl v bolnici, ubogo dete pa je prepu* sceno usodi na milost in nemilost. Ženska izgublja svoj obraz Neki londonski list se Je bavil pred kratkim z vprsšanjem. ali ima ženska kak vpliv na slikarstvo. Slikarji so odgovorili soglesno, da ne, in nekateri so pri tem š> vzkliknili: »Bog nas varuj! Se tega bf n3m manjkalo.« Sicer pa je ženska nrf sTITrarju dobra ođjemalka, rada se da slikati 5n tudi svojega ljubimca ali moža gleda rada vsaj nekaj časa tudi na sliki. Soglašajo v tem, da ženska nima valiva na slikarstvo, pa tudi v tem. da vlivata slikarstvo tn plastika na ženske. Tu pa stopi na dan problem* ženske izgubljajo svoj obraz in pridobivajo spfošrm !n konven"'ir>T>*»mo lice Opaža se že dlje časa v Londona, kako si vedno bolj sličijo poklicane mase, tako strojen: 5 ke. ženske, zaposlene v trgovini In velikih sklnđi^čib. ženske, obdane a luk-sufom, ki se vizijo v avtomobilih v gleda ll?,Če itd. Opaža se dalje neka enotnost v lepotičenju. moda kratkih las Je uvedena v vseh slojih *n tako se pri nekaterih vedno bolj !z*?nh!ja diferenca v osebni zunanjosti. Vzemite 100.000 žensk, odrežite jim lase, dajte jim enaka ali skoro enake klobuke, obujte jim na noge nogavice enake ga tipa, pa u vidite, kako je na ulici vedno večja enakost žensk. Razlikujejo se le Izredno velike, izredno majhne ali izredno debele. Sedaj Je nastala za slabo vreme prava epidemija za nabavo visokih ruskih čevljev. Po nekaterih tvomicab nimajo drugega dela nego fabrikacijo takih čevljev, ki so seveda za nobel ženski svet ele gantni pa tudi dragi . . . Neka publiclstlnja opisuje že »tvornico obrazov«, v kateri je bilo nad 7000 ženak iz vseh krajev Brita nije, iz kolonij in iz Argentinfje. Prišle so. da izTube *voje brazde, da se njihove črte po obrazu zgladijo, njihovi nosovi trans formirajo, skratka da postanejo pravilnih potez, čednega obraza, lepo in mlade. Tragedija starosti je končno za žensko mnogo bolj občutne nego za moškega. Za nekatere ženske Je naravnost poklicna potreba da si vzdrže nekako mladost fn lepoto, če tndi umetnim potom. Plastična transformacija obrazov pomnožujo enakost tipov. Zato pa po mnenja onega angleškega lista tudi nI preveč Čudna misel, da prično žen. ske nekega bodočega dne nositi krinke-svežo krinko za zjutranje sprehode, krinko z nasmehom za kosilo, indiferentno krin ko za čaj. zavzeta o za prvi lJubezensVl epor, pikantno za banket, pridobitno za ples . . . Nikomur ne bo žal Če poseli novinarski koncert a priključenim družabnim večerom, ori katerem sodelujejo naše priljubljene gledališke umetnice* go je igral v življenju tisočev slučaj al! naključje. Človeško življenje je pogosto od-vrsno od slučaja, od malenkosti, ki ji ne prt. pisujemo nobnega pomena. In po tej sili, ki usmerja na£o usodo, smo brez moči. prepuščeni na milost in nemilo^. Ta sila nam lahko prepreči vsako nakano ne glede na voljo. S tem pa nikakor nI rečeno, da se jI moramo klanjat! m jo prosit! usmiljenja. Sajbolje Je, da sprejeir-'no v življenju z re-signaeljo vse s tem, kar imenujemo vdanos* v usodo. ES-KA JOGO ToRPEDO BIANCHI &9 Usoda Fatalisti so prepričani, da Je človoku takozvana usoda že vnaprej določila v»e, kar ga čaka v življenju. To skrivnostno silo. ki po njihovem mnenju vodi človeka od rojstva do smrti, so poznali že stari narodi Grki pod Imenom ananke. Rimljani fatum mob Tiedanci pa pravijo nsodi kismet. Mi. IjucjV 20. stoletja, ki smo izgubili vero v bo gove. nazivamo to silo usoda. Pod tem nazl vom si sicer ne predstavljamo nekega za gonetnega bitja, ki posega v svojo vsemo gočno roko v zgodovino vsemirja in vpeh Ži. vih bitij, pač pa čutimo, da je s tem ogrože na sila, ki izpopolnjuje naSe Življenje, na^' delovanje fn nehanje. VoHa z ene in naravni potek dogodkov z druge strani Je neobhodno potreben vedno, kadar se ima kaj zgoditi Fatalizem gre pa še dalje »n trdi. da mora biti tudi volja vsakega poedlnca taka, kakršna pač je. tako da se zaman trudimo, da bi hoteli drugače, kakor hočemo, Z absolutno sigurnostjo ne moremo ni. koli trditi, da se v življenju karkoli zgodi. Govorimo lahko samo q moZno«t1 ali verjetnosti. Zadostuje malenkost ta vse se obr. ne v drugo smer Dokazov imamo vse polno. V svetovni vojni videli, kako važno vlo. viiek moderne tehniko najcenefe pri _gm mm ^y mm Palac« Ljubljanske m\m w g«» kreditne banke in • mmmfm**Tf *mWm Gosposvetska c. 14 Vsi nadomestni deli in oprema. Prva smrtna obsodba v Čakovcu V sredo In četrtek dne 17. In 18. t. m so je vrSila velika !□ zanimiva razpravi pred sodifečem v Čakovcu, In sicer prot*. Juriju Dobošlču iz PieSkovca, Ivanu Pin-tarlču in Mari Srnec iz Malega Miholjca, Državni pravJnik je trojico obtožil, da je DoboSič v noči dne 23. maja t. 1. v Frka-novcu ustrelil Joka Srneca, k zločinu pa da sta ga nagovorila Ivan Pintarič in Mara Srnec, zet in žena Jcl^a Smeca. Zaslišanih je bik) 37 prič in je bil to v Malem Čakovcu dosedaj največji proces. K razpravi so bili pozvani tudi zdravniki rn izvedene!, ki so podali mnenje o obtoženem Doboliču, o katerem so zdravuikl izjavili, da je brez energije in da lahko Izvrši zločin pod v;»!"-vom človeka, ki ima močnejšo voljo od njega. Državni pravdnlk je za vse tr! obtožence predlagal smrtno kazea. Dobofiičev za. govornik je piediral, da se obtoženca oprosti od krivde na temelju mnenja Izvedencev, ker ne more odgovarjati za svoja dejanja. Poudarjal je, da je Dobošič skesano priznal svoj zločin, da j« oče štirih otrok, da Je bil v trenotku zločina vinjen, da je bil pol tujim vplivom, da je degeneriran človek brez volje, zanemarjene vzgi.. Je in v vojni pokvarjen. V četrtek popoldne je bila proglažena sodba. Obsojeni so bili: Doboaič na dosmrtno Ječo, Pintarič no smrt na ve*alih, Mara Srnec pa Je bila oproščena- I! „RIBA" nova specijalna trgovina samo za ribe in rib e konzerve Llnblfana, Oradi sče (poleg Scbamlfa) tvorite v v petek 4. decembra 1.1. Pridite In prepričajte se sami! Cene nižje kot na vseh diugih tržiščih. Ribe iz lastnih voda« vi* dsnmie motu**! žive sladkovodne ribe vseh vist. Na željo se redno dostavlja na dom in pošilja promptno na deželo vsako množino. 4707 it II li i Naša predraga mati, stara mati in teta, gospa Izabela F ank vdova po državnem zentljemercu ie danes ob 21- v starost 76. let rrevidena s sv. zakramenti po dolgi, mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala. Pogreb se bo vr5 l v torek ob 14. z Jernejeve ceste št. 2 ua tuka šnje pokopališče. Ljubljana. 28. novembra 1925. Drago Frank, sodni oficijai v 5vo;em in v imenu ostalih žalujočih sorodnikov. 5ret DM*-t>Deff» obv^Ma t Sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest da je naš preljubljeni Rajko Fanlnger sodni uradnik danes cb 5. nrl popoldne po kratkem In hudem trpljenju Bogu vdan» v Gospodu zaspal. Zemeljski prah dragega pokojnika bL zaiamčeno Is čiste volne čvrste kvalitete m na i moder ne j Jih vzorcev razpošilja po ako nizkih tovarniških cenah več nego 40 let kot stioeo solidno svetovno znano tvornilko skladišče sukna SIEGEL • IMHOF, BRNO« Pnlackaho ifida 12. Vserel gratis ln Iranka. lata tudi privatna Stran »SLOVENSKI NAROD« dn* 1. deceflftot- štev. 274 M tisoč porov čevljev, zaostankov, garantirano najboljše kvalitete za moške, ženske in otroke ji tovorno M® Kozino & Ko., liill radi čiščenja zaloge, dokler traja zaloga pod lastno ceno. Te vrste prodajajo se samo v prodajalni Breg št. 20. Isto tako prodajajo se ostanki parov in vzorci, luksuzni čevlji za dame tudi pod lastno ceno samo v trgovini Aleksandrova cesta št. 1. Malt oglas*, kt služijo v posredovalne m socijalne namene občinstva vsaka beseda dO par. Najmanjši znesek Din 5*—. 3Jlali oglasi Zenitve, dopisovanje ter ogiast strogo trgovskega značaja^ vsaka beseda D m I •—. Najmanjši znesek Din /0-—. znižane c »ene pri »Tribui B*. £5. ju. DvoVolesas Motorji: r.fijceneje in največja za* loga pri — «Tribuna» F. B. L. Ljubljana, Karlov* ska cesta 4. Pneumatika za dvokolesa, motorje, otroške vozičke iz naj* boljših nemških, franco* skih in angleških tovarn, na veliko in malo — pri Batjelu, Ljubljana, Kar-lovska cesta 44. Holenderji xa dečke in deklice od 4 do 8 let — se dobijo no prav nizki ceni pri «T*i* buna» v Ljubljani, Kar lovska cesta 4. Triciklji in mala dvokolesa Šivalni stroji «Frera*> in druge angleško znamke v zalogi; velika iztira po konkurenčnih cenah. — Franc Batjel, Ljubljana, Karlovska c&> sta 4. Službe Invalid išče službo za slugo. — Ponudbe pod alnvalid 4463» na upravo «Slovens skega Naroda». Kavarniška blagajjničarka sc sprejme takoj. — Pi* smenc ponudbe pod «Ka* varniška/4722» na upravo otSlov. Naroda«. Strežaja treznega in zanesljivega sprejme drž. zdravilišče na Golniku z 8. decems brom. — Pismene prošr nje na upravo zdravilišča Golnik do 5. decembra. 4714 za dečke in deklice na krogijičnih ležiščih, z ve* rigo, izdelana kot nor* nialna dvokolesa v manj* ši obliki —- pri Francetu B-itjelovem v Ljubljani, Zvonarska ulica 1. Mehanična delavnica« fosebiii oddelek za popra« vi dvokoles, motorjev, šivalnih strojev, otroških vozičkov itd. Emajliranje z ognjem. Stara dvokole* sa se popolnoma prenove in shranijo Čez zimo. — «Tribuna» F. B. L. Ljub* ltana, Karlovska cesta 4 Ceniki dvokoles, motorjev, otro« ških in igračnih vozičkov, šivalnih strojev in delov franko. Prodaja na obro» ke. — «Tribuna» F. B. L., tovarna dvokoles in otro* Ških vozičkov, Ljubljana, Karlovska cesta 4. Gospodična zmožna slovenskega, srn bohrvatskega in nemške* ga jezika — išče službo v pisarni ali trgovini v mestu; gre tudi na deže* lo. — Ponudbe na upravo cSL Naroda». pod «Mar* ljiva/4647». Učenec za krznarsko obrt — se sprejme. — Istotara se sprejme učenka iz boljše rodbine za trgovino. — Dopis pod ccKrznarstvo 4465» na upravo aSloven* skega Naroda*. Fotografa ali amaterja za pokrajin? ske slike in stereofotogra* fije sprejmemo za stalno. Ponudbe z referencami in navedbo plače pod šifro »Fotograf* na: ccPublici* t;ss» d. d., oglasni zavod, Liubljana, Šelenburgova ulica 7, II. nadstr. 4681 Dame in gospodje z dobrim na* stopom za nabiranje na« ročnikov raznih ilustriraš nih in modnih časopisov — sc sprejmejo po ugod* nimi pogoji. Pripravno kot postranski zaslužek. — Pismene ponudbe pod Šifro aDober zaslužek* na d. d. oglasni zavod, Ljub* Ijpna, Šelenburgova ulica št. 7, II. nadstr. 4670 Okrajne zastopnike za Kranj, Radovljico LJubljano, Kamnik, Lo* gatec — išče večja zava* rovalnica. Služba stalna in primerna za vpokojen* cc. Ponudbe pod «Stals no», na: «Publicitas» d d., oglasni zl-od. Ljub* ljana, Šelenburgova ulica š:. 7. IL nadstr. 46S3 RADIO aparate in sestavne dele ima v zalogi FRANC BAR, LJubljana, Cankarjevo nabrežji Jiev. 5 Prodam Ugoden kup Proda se takoj poceni v i j o 1 i n a starega moj* stra. Naslov pove upra* v a c Slov. NarodaB. 4715 Zimska suknja za dečka 13 do 14 let sta« rega, dobro ohranjena — naprodaj. — Naslov po* ve uprava «Slovenskega Naroda». 4680 Moška obleka za srednjo postavo, do* bro ohranjena ter 1 pai čevljev št. 42. — Dopisi pod »Obleka. 4650» na upravo «Slov. Naroda». Otroški vozički Mamice, ne zamuditi pri» like si ogledati velike iz* bire vsakovrstnih mode* lov po čudovito nizkih cenah — v tovarni *T.-i» buna», Karlovska cesta 4 Kupim Hmeljske droge kupim več vagonov do 24. decembra. — Ponud* be pod »Dobava do 24. decembra/4688» na upra* vo «Slov. Naroda». Igračni vozički in stolice za namakanje perila za otroke, ziožijive kot stolček in mizica za se učiti hoditi. Igračni vo* zički več rst v poljubni velikosti — se dobijo po znižani ceni v lovarn: «Tribuna», F. B L. Ljub* ljana, Karlovca cesta 4. Hrana! Buffet univerze «Dvorcc» priporoča okusen obed in večerjo za 15 Din dnev« no. 165'L Je lahek, zrnat bet praSek, ki se raztopi In učinkuje tudi v mrzli vodi. Njegova razkrajajoča moč fe Čudovita. TRI |e zajamčeno nelkodlilvt Dopisovama Znanja želi 29 let star gospod z vdo* vo ali samostojno gospo« dično od 18 do 25 let sta* ro — Pismene ponudbe pod »Osamljen/4685» na upravo »Slov. Naroda». Neprem dnine Prodam posestvo v bližini Kranja za ceno 150.000 Din. Hiša, hlev za osem glav živine ter go* 3podarsko poslopje: vse novo in z opeko krito, v najlepši javnim ter obse* jano; voda in elektrika v hiši. Na željo kupca se debi ves živ in mrtvi in* ventar. — Naslov pove uprava »SI. Nar.». 4629 Razno Zaloga klavirjev. Zaloga samo prvovrstnih klavirjev. Prodaja se tu* d i na obroke. — Hilšer* jeva ulica 5/1. 4710 Slike za legitimacije udeluje najhitreje toto* giaf HLJGON HIBSER. Liubljana. Valvazorjev trg 167 L M)j novi cenik znamk ^ za leto 1926 z 20 stranmi in zraven še 25 raznih romunskih znamk dob te, ako mi pošlje Dn 5*— lidor Stelner, najstarija trgovina marka Brod n/S 215-L Stanovanja Stanovanje treh sob, kopalnice in drugih pritiklin v novi hiši ali vili išče zakonski par brez otrok. Ponudbe z navedbo najemnine na upravo «Slov. Naroda* pod «Stanovanje 34/4706» Stanovanje sobe s kuhinjo išče mlad zakonski par brez otrok; cvent. da tudi posojilo za stanovanje. — Ponud* bc na upravo »Slov. Na* roda» pod Udobno/4648. Sveže ribje olje najboljše znamke — se dobi v lekarni dr. G. Pic* coli, Ljubljana, Dunajska cesta 6. — Naročila se točno izvršujejo. 205/L Modna šivilja MARIJA KRMELJ, Ljub* ljana, Beethovnova ulica Št, 9, II. nadstr. — izde* lujc po meri promenadne ter večerne obleke, ko> stume, plašče ter vsa po* pravila in moderniziranje. 4686 Lokali Gostilno na prometnem kraju v Ljubljani ali ljubljanski okolici iščem v najem. — Ponudbe pod «Dobro ido* ča/4649» na upravo »SI. Naroda«. Trgovino v prometnem kraju na deželi iščem v najem pod ugodnimi pogoji. — Po* nudbe je poslati na upra* vo »Slov. Naroda« pod »Dobri pogoji/4464»» v Beogradu, radi bolezni. Ima nekoliko lastnih filmov. Obrniti se pod broj ^Be-1629u na PUBLI CITAS a. d., Beograd, Pozorišna 2. 4691 ALAMA prvovrstna nova roba povsem zrela se dobiva povsod Prva hrvatska tovarna salame, sušenega mesa In masti n fiSMomi slom 11 Petri«. Zastopstvo za ljubljanski in celjski okoliš: H. B U N G I M D B U O, Ltublfsna. Celja je naš najboljši domaći informačnl zavod ima v vseh mestih zanesljive iy:verknike daje informacije o vsem, posebno pa se a iaiovnem stanju dena^uifr zavodov, trgovsko* industrijskih podetti in privatnih oseb -ove informacije so točne, izčrpne in br;e se nahaja v vtika Karadžića nI 11-, Beograd -ov telefon je 6-25, a brzojavni nasl. Argus Dne 4. decembra 1925 ob 10. pred-poldne ee vrli v Mariboru na licu mesta, Aleksandrova cesta 79, prostovoljna sodna dražba vložkov št 179 in 68 k. o. Grajski marof z gost Iniškim inventarjem, sodi itd. Izklicna cena je 300.000 Din. — V hiši je dobro idoča gostilna z lepim vrtom na zelo prometnem kraju. Kupec se' lahko takoj vseli. Interesenti so vabljeni. Pojasnila daje dr. Rihard Faninger, odvetnik v Mariboru. «712 TRI TRI TRI olaJSa pranje razkraja nesnago beli, pa ne razjeda! Stane malo, nudi mnogo! Kanarčki (Edelroller, herc t! jI, žlahtni! trt nci izvrstni, pevci po 200, 250. 300 Diu. plemenske sami, e 50 Din. rez-pošliim na vse strani proti jamstvu, da ptič pride živ. Žiga WohIfahrt,47,6 LJubljana. Cerkvena nlica 2I-II Najstarejša slovenska pleskarska in lirarska delavnica Ivan Bricelj, Ljubljana Dunajska cesta 15 in Gasposvetska c 2 (dvorišče kavarne „Evropa*') se priporoča. — Izvršitev točna, cene zmerne. r?i J. SijepuSin — Slsafe — preporuče najbolji tambure, ike partiture. Škole ' ostalo potreb Sthte za sva alazbela Odlikovan oo pariškoj tztoSM. — Členki franko Da olajšamo Miklavžu nakup deških in otroških čevljev in oblek, prodajamo do 10. decembra 1.1. obleke za dečke in otroke, kakor tudi vsakovrstno obutev za šolobverne otroke brez vsakega dobička. FRAN ĐEREHDA & CIL, L'nblfana, Erlavčeva cesta 2. Krčite ž*l& si zavarute s pat. A N TI V A RIX obvezo. — — Cena: 150 Di;i ■ NaročTa: M. BARTL, Stritarjeva ulica 2 Mag. št. 28121/25, Razpis. Mestni magistrat ljubljanski razpisuje oddajo kleparskih (strešno cementnih) in krovskih del pri renoviranju meotne klavnice v Ljubljani. Razpis, popis, naČiti, ftplošni in podrobni stavbni pogoji so intereoentom na vpogled v mestnem gradbenem uradu med uradn:mi urami. Pravilno opremljene ponudbe je vložiti do dne 7. decembra 1925 do 12. ure dopoldne v meotnem gradbenem uradu. Mestni magistrat ljubljanski dne 27. novembra 1925. Sa FJreiuje; Josip fripsnte mm Zs ecNsiodoo ; Fcso Jcacrvvk. — Zs inoorstni del listo: Oton Ghrietoi — Vri v Ljubljeni 3V 06 35 060581