230 Številka.
lV«t, v sol»oto .7 i>ktol»ra 1S99.
IVčnj X XIV
„Edinost" irhni« dvakrat mi dnu. raznu n<»«l<»lj in praznikov, fjutruj in zve<W oh 7. uri. ° ponedeljkih in po praznikih izhaia ol> P. uri zjutraj.
Naročili m« / tiiisii :
<>},i> izilunji na leto . . , gM. '21 • Za ihhio večerno izdanje . ., — ".h pol letR.fotrt leta in na incwr razmerno.
Naročnino je plačevati naprej. Nh iiii-ročhr hrez prllnfetie naročnine ip uprava ne ozira.
Nn drobno se prodajajo v Tratu zj Hiranje «tevilke po 3 nvč. večerne številke po 4	pnne«leljnke zjiitranje Šte-
vilke po a nvč. laven Trata po 1 nvč. več.
EDINOST
(Večerno Izdanje.)
GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
Telefon 4tv. M70.
4 nvČ.
V »dlnoistl Je moj1!
Offl&at
«e računajo i>> »rutah v petitu. 7m vn*-kr atno naročilo < primernim pomiMt<vti. Vn*lani». osmrtnic in javne /.ahvate. < lomači ogla*) itil. ne računajo po pouro<U>i.
V«j ilopni nuj ^e pošiljajo itretlnišivn. Nefrankovani ilopiai ie ne 'prejemajo. KoW opnu *e ne vrai'it|o.
Naročnino. ieklaina<'ije in oglu«* sprejema iipnivništv«!. Naročnino in i^luse je plačevali lom Trat.
Vredni*! in In tiskarna »e naiiajata v ulici Carintia *iv. 1*2. F prit v ništio, oil-prainHtvo In s p reje m nuj c hiseriitov
v niici Moliu pieeolo 5tv. ;t, II. ninUtr.
j/0%
Isdajatelj in odgovorni urednik Fian O o d ni k.
Opozarjamo v»e naročili ko na naka/iiiee, ki so priložene današnjemu listu in prosimo, da se Jih v kratkem poslužijo. Vsem onim, ki do 15. oktobra še ne poravnajo naročnine za tekoče četrtletje, ustavimo list.
Naročnina se plačuje naprej. Prosimo. da se blagovoli naročnina redno plačevati, ker nam je s tem prihranjenega mnogo dela flvi sitnosti.
Uprava „Edinosti
Brzojavna in telefonična poročila.
(Novejše vesti.)
J)iinaJ *!. Grof Clary je »prejel danes fevdal-dalnega veleposestnika kne/a Friderika Seh\vaiKen-berga, 81«venea Povšeta in tira. Ferjančiča iti nemška konservativca dra. Ebenhooba in dra. Kathreina, Slovencema je ministerski predsednik naznanil željo Nemcev, da se v predsedništvo zbornice ne i/volita več ne dr. Fuchs ne dr. FerjančiS.
Dllliaj »>. Romunski poslanec dr. Popovici, člen izvrševal nega odbora desnice, je odložil uredništvo romunske izdaje državnega zakonika.
Dunaj (5. Namestnik grof Go&ts je odpotoval v Trst.
Lvov (i. Ker se je otvoritev državnega zbora odložila do 18. t. m., bo poljski klub imel svoj glavni zbor še le dne lf>. t. m. ob 11. uri pred-poludne.
Dllliaj <>. Nemški minister za vnanje stvari, Biilow, je obiskal danes popoludne našega ministra za vnanje stvari, grofa Goluohovvskega.
Pari/ (5. Grof Moutebello, franeozki poslanik v Petrogradu, se je vrnil iz Biarritza, kjer je imel posvetovanje z ruskim ministrom za vnanje stvari, grofom Muravjevom.
Oba imenovana bosta te dni zborovala v Parizu s francozkim ministrom za vnanje stvari, Delcassć-jem. Tej konferenci pripisujejo veliko važnost.
London <5. «Times» poročajo iz Pretorije, da se tamkaj ne misli več na mir in se ga ne želi vee. V obče vlada menenje, da se vojna začne še ta teden.
Heligrnd (i. Nikolaj Pašid objavi te dni v »Odjeku« razpust radikalne stranke. V to svrho dovoli policija posebno izdajo imenovanega lista, ki izza »atentata« ne sme več izhajati.
ltlin (>. Te dni pride semkaj general Morra di Lavriano, italijanski poslanik v Petrogradu. Njegov prihod je v zvezi s sklenitvijo nove trgovinske pogodbe med Italijo in Rusijo.
Še enkrat hrvatski gimnazij v Pazinu.
V Zagrebu, ;). okt. 18DV).
.S hrvatskim gimnazijem v Pazinu, otvorjenim ravnokar, se je Istra v izvestnem pogledu pomaknila v ono območje, kamor spada po naravi, namreč območje Balkana. Ako abstrahujemo od slovenskih pokrajin, je sedaj ni več slovanske dežele na jugu, ki bi ne imela vsaj jedne srednje šole s hrvatskim ali srbskim učnim jezikom. Od Pazina do Carigrada
Lastnik konsorcij lista „Edinosti".
Natisnila tiskarna konsoicija lista „Kdinoat" v Trstu.
se vrste ti učni zavodi preko vsega llalkana in je torej ti dve mesti smatrati nektko kakor stebra ob mejah tega območja. Sedaj je* v Istri, Hrvatski, Dalmaciji, na Ogerskem, v Boshi-llereegovini, na Onigori, v Srbiji, v Staro-Srb^i, Makedoniji in v Carigradu samem učnih zavodov z hrvatskim, oziroma srbskim učnim jezikom, itr število istih utegne znašati okolo petdeset. Tudi s tega gledišča poznajo nasprotniki Hrvatov važnost hrvatskega gimnazija v Pazinu in boj proti temu gimnaziju se gotovo ne lifje samo iz lokalnih razlogov.
Italijani so poskusili vse možno, da bi preprečili osnutje tega hrvatskega gimnazija; sedaj, ko se jim to ni posrečilo, poskušajo, da bi s krivim opisovanjem razmer izpodkopali ta gimnazij. Ali statistiški podatki — prijavljeni že tudi v »Edinosti« — postavljajo na laž vsa ta raznašanja.
Nasprotniki hrvatskega gimnazija trde, da nikakor ne odrekajo Hrvatom in Slovencem pravice do jedne srednje šole, ali ista naj bi se namestila v drugem delu dežele, v onem s skupnim imenom Liburnija, ne pa v Pazinu, ki je baje italijansko mesto. Tudi ta trditev je ovržena po statistiki, kajti prav iz sodnega okraia pazinske^a se je upisalo v hrvatski gimnazij nič manje nego 53 učencev. Z druge strani pa je že navada, da se srednjo šole snujejo v lahko pristopnih središčih in tako središče je v Istri ravno Pazin. Veliko število učencev, upisanih na hrvatski gimnazij v Pazinu, dokazuje tudi potrebo istega. S pravo potrato sredstev se je od italijanske strani agitovalo proti temu gimnaziju. Doma in v državnem zboru ho povzdigali svoj glas, očitaje vladi, da z osnovanjem tega gimnazija na pristranski način povspešuje slovanski živelj. No, številke kažejo, kako krivični so bili ti napadi in da so v resnici izvirali le iz politiškega in narodnega sovražtva. V tem sovražtvu so šli Italijani tako daleč, da so, ko že niso mogli 'preprečiti osnutja tega gimnazija, uprizorili velikansko agitacijo, da bi premotili prebivalstvo pazinsko, naj hrvatskim dijakom ne privošči ni hrane ni stanovanja. Toda tudi ta neplemenita agitacija se je ponesrečila. Sedaj pa trde italijanske novine, da so hrvatske dijake s pašnika in od orala privedli na gimnazij. To utegne biti res glede večine teh dijakov. Urez gimnazija bi hili ti učenci ostali pastirji in kmetovalci, a z osnovanjem gimnazija je pridobljenih mnogo sil za duševno delo, ki bi bile sicer zgubljene za isto.
Mi ne vemo, da-li je resnična trditev italijanskih novin, da sta riši hrvatskih učencev pripadajo večinoma delavskemu stanu. A prav, če je res tako, bi bilo osnutje te šole le razveseljivo dejanje, ker je z istim omogočeno tudi delavcem, da morejo svoje otroke vzgajati tudi za više poklice. M a r k m e t j e i n delavci ni m a j o p r a v i c e d o d o b r o t k ii 11 u r e ? ! Mar naj se v Istri snujejo gi invazij i le za kroge meščanov, pohajajočih okolo v fraku iu cilindru?! Italijani se babajo se svojo visoko razvito kulturo, ali v svojem sovražtvu ne pomislijo, da se se svojim postopanjem p r o t i h r v a t s k e m u g i m n a z i j u k a ž e j o k a k o r prave — b a r 1» are!!
Smešno hi bilo, ako bi Italijanom hoteli odrekati kulturo, ali v Istri ima ista menda poklic jedino-le za raznarodovanje Hrvatov in Slovencev in za vzdrževanje gospodstva Italijanov. Hrvatski gimnazij v Pazinu doprinese dokaz, da je tam neka
druga kultura opravičena in naravna. Hrvatski mladeniči od orala in .h pašnika bodo tvorili močneje steblo hrvatski kulturi, nego pa umetno ustvarjeni gospodiči italijanskega gimnazija za omiko Italijanov. Hrvati in Slovenci že preneso grdenja od strani Italijanov. Naj ti poslednji hrvatski gimnazij v Pazinu ponižujejo kolikor hočejo, a nikdar se jim ne posreči, da bi ugasnili to resnično luč prosvetc !
Na Dunaju pa naj ne pozabijo na to jedno! Hrvatski gimnazij v Pazinu b o p r a v gotovo odločilno uplival na rešen je n a rod nega vprašanja v Istri 11r v a t o m in Slovencem v prilog. Kakor krepak navor za kulturni razvoj Hrvatov in Slovencev bo pa ta gimnazij tudi državi v največo korist, S tem, da se Istra po kulturelni homogen i teti približa Vztoku in se z istim tako rekoč zveze, bo gimnazi j vnanjo politiko monarhije povspeševal tam, kjer mora biti težišče te politike že po naravi. Merodavnim činiteljem je torej v dolžnost, da hrvatskemu gimnaziju v Pazinu obračajo vso pažnjo svojo in da na vsaki način povspešujejo razvoj istega !
Dinko 1' o 1 i t c o.
Politični pregled.
TRST 7. oktobra 1H9H.
Kdo bo predsednik višemu deželnemu sodišču v Trstu? Kdo bi si bil mislil še pred mesecem dnij. da se bo svet. danes bavil s tem vprašanjem? Nikdo, kakor si gospodu dr. Kin-dinger-ju samemu niti sanjalo ni, da bo v malo dneh minister pravosodja. Po vstopu tega poslednjega v »nevtralno« mmiaterstvo grofa Clarvja se pa že samo po sebi usiljuje vprašanje: kdo bo naslednikom dru. Kindingerju v Trstu? Ob tem vprašanju siliti na dan dve imeni: ono sedanjega predsednika deželnemu sodišču v Trstu, g. M i-haela l'jbancicha in pa ono predsednika višemu deželnemu sodišču v Zadru, g. A. G e r-tseherja, ime, kije precej, a ne baš prijetno znano v zavednih »Slovencih že po blagopokojnom očetu g. predsednika dalmatinskega, a tudi po mišljenju tega poslednjega.
»Information« meni, da bi imenovanje tega gospoda bilo »izzivanje Slovanov in nepopravljiv pogrešek, kajti dr. Gertseher ni zapustil ravno najboljših spominov mej slovenskim prebivalstvom v Celju«. Mi dostavljamo le, da je mož izvrsten jurist in je tudi popolnoma vešč našemu jeziku, ali kakor politik in motrilec narodnih in jezikovnih bojev je vreden člen stare birokracije avstrijske. To je pokazal tudi v Zadru tekom kratke dobe poslovanja svojega tam doli. S približno istim opra-vičenjem smeš tam doli iskati avtohtonnega Nemoa, kakor v kaki gorski vasi slovenski afriškega zamorca, ali gospod Gertscher sili vendar nemško uradovanje skozi vse špranje!
K položaju. Slika pogorišča kakor včeraj. Vse izjave z večine zatrjajo trdno voljo za ohranitev desnice. Fn kar je značilno: najgostobesed-neja so v tem pogledu poljska glasila. Pa tudi poljski klub sam se je v oficijelni obliki uprl vsem govoricam, • ki so se širile <> navskrižjih mej členi parlamentarne komisije poljskega kluba. < Politik* zatrja, da sta se v seji izvrševalnega odbora des-
nice poslanca I'otie iu FerjatiJič »osebno toplo zavzela za solidarnost z vnemi skupinami desnice, »osebno pa z Cehi, a »Slovem-c« javlja, da sta ista poslanca stavila pretilog, naj se izda zakon za urejenje jezikovnega vprašanja v vsej državi ter da seje ta predlog v s p rej e 1 so-g 1 a 8 n o.
(Vski zastopniki so sicer povdatjali, da je odprava jezikovnih naredec udarec v obraz narodu češkemu, d;i ImmIo vladi, ki odpravi te naredbe, nasprotovali najiniločneje, da zahtevajo neko posebno stališče v večini, kakor določi shod zaupnikov, ki se je sešel danes v Pragi, ali zajedno so zatrdili, da računajo na pomoč vseh skupin desnice. S tem ho tudi češki poslanci manifestov ali svojo voljo za ohranitev desnice.
Da te manifestačije na desni g^do močno navskriž gospodom na levi, je razvidno iz močne nahlade, ki se kaže v članku »Nette Kreie Presse«. Temu listu se posebno čudno zdi, čemu da komunike desnice toliko povdarja tisto jednakopravnog ?! Kdo pa je kedaj — tako vprašuje »Neue Kreie Presse« z najnedolžnejim lieem — nasprotoval jednakopravnosti, kakor jo zahteva ustava?! Človek, ki je navdušen za spornzumljenjc mej narodi, hi kar objel to židovsko devico, ako ne hi čital hitro za tem opazke, da ne vemo še, kaj je razumeti pod jednakopravnostjo?! I seveda, potem moramo iti navskriž, da-si smo vsi za jednakopravnost. Morda pa se Židinja le dela bolj nevedno, nego je, saj pravi sama: kakor zahteva ustava! Ustava pa govori jasno v členu XIX.!!
Ali si (Ušnje nas uče, da so nemški poštenjaki čudni hranitelji in »poštovatelji ustave. Navdušeni ho zanjo v teoriji, da kažejo svoj liberalizem v najlepšem svitu, ali v praksi je druga stvar. V praksi pa, če jim potreba tako nanaša, postavljajo ustavo tudi — na glavo. To je storila »Neue Kreie Presse« v zaključku istega članka, v katerem trdi slovesno, da ni živ krst ni proti jednakopravnosti, kakor jo zahteva ustava. V komunikeju desnice jej namreč nikakor ne ugaja oni odstavek, ki zahteva vlado, ki bo odgovarjala odnosa-jem v večini. Ta zahteva odgovarja vendar do lasu strogo konstitueijonelnemu in ustavnemu načelu in je sama oh sebi umevna po vsem božjem konsti-tucijonelnem svetu. »Neue Freie Prease«, ta čuvarica ustave, pa meni, zakaj ne hi grof Clarv zasukal tega pravila in provzročil, da hi večina uredila svoje razmere tako, kakor hi bilo ljubo — vladi ! !
Zdi se torej, da nemški liberalci žele vladi grofa Clarvja dolgo dolgo življenje — in nič ne de, če tudi ob prekoprienjenih ustavnih načelih — in to je seveda v zadostno opravičenje strankam na desni, ako se pripravljajo, da tej vladi čim prej ugasnejo življenja luč.
Odlikovanja. Diplomatidni zastopnik bolgarski na Dunaju, dr. Sirmagijev, in avstro-ogerski diplomatični zastopnik v Sredcu, baron ('ali, sta dobila veliki križec Pran-Josipovega reda. Ta odlikovanja so vsekako v zvezi - obiskom kneza Ferdinanda na dunajskem dvoru ter dokazujejo, da so se razmere meti obema državama znatno zboljšale.
Resnice 8e boje! Moč resnice je podobna kamenu, ki si ga vrgel v ribnik. Valovenje okružuje mesto, kamor je padel, se širi, dokler ni vse površje izvedelo o dogodku. Takšen kamen resnice in spodtikanja je vrgel, kakor smo že pisali o tem, socijalistioni poslanec Morgari v ribnik italijanske žurnalistike. Za trenotek so utihnile napenjajoče se žabe, ko je padla med nje — bomba, a potem so začele regljati staro pesem, katere alta in ornega je ta: regione Giulia je italijanska provincija. Med to začetno in konečno črko abecede pa — velika praznina! Nobenega dokaza, nobenega fakta, same fraze, da tako hočejo, da torej mora biti tako.
Sedaj se je oglasil iz navedene luže slavni bas avstrijskega begunca iu sedaj v visoki časti stoječega Tržnčana Barzilai-a, ki misli, da poboljša grešnika Morgari ja, ako ga spomni vzgledov soci-jalistov drugih narodov.
Ne bi se bavili s tem junakom, ako bi ne bil rekel ene, katero treba zabeležiti v večen spomin.
O nekaterih stavkih in rečeuicah v Članku Morgarijcvem o razmerah na Primorskem pravi Barzilai, da bi jih Italijani lahko trpeli, ako hi
bile pisane v kakem slovanskem listu, ali jih nočejo trpeti v mili italijanščini . . .
Bravo, gospod Barzilai ! Torej slovanski listi imajo po Vašem prepričanju privilegij, da pišejo resnico, d oči m za isto ni mesta v vaših listih in v vašem jeziku! Hvala na komplimentu! Tudi po vskliku Barzilajevem se vidi, da je Trst ono mesto, iz katerega je ubežal, da je s Trstom še vedno v tesnih zvezah iu da pozna torej način bojevanja naših Italijanov. < >n ve, da Italijani Primorja se ne boje ničesar bolj nego tegu, da bi širši svet izvedel — resnico! Zato pošiljajo laži v nemške in zato nočejo, da bi listi doli v kraljestvu govorili resnico!
Domače vesti.
Nu Jutrsiiji Javni shod političnega društva «Edinost* vabimo najnujneje v*e rodoljube naše! Ako bi ne bilo nobene druge točke na dnevnem redu, zadoščati bi moral že razgovor o sedanjem političnem položaju, da privabi vsakogar, ki čuti z svojim narodom v teli težkih kritičnih časih ! Hudi časi so morda bližajo nam Hrvatom in Slovencem, pripravljenimi nam je biti na hude boje proti starim nasprotnikom in na podvojene boje proti zistemu. Tem nujneje je, da ravno takih časih manifestujemo svoj obstanek in svojo krepko voljo za življenje!
A na dnevnem redu bo še druga, jalco važna in aktuvelna točka : r a z g o v o r o p r i h o d n j e m ljudskem štetju. Sij vemo, kako je ravno statistika oni plašč, s katerim se pokrivajo razne krivice proti nam, zlasti v uradih in na polju šolstva. Zato nam je dolžnost, da se vsaj hranimo, kolikor je v naših močeh, da se oborožimo vsaj z onimi sredstvi, ki so inim na razpolago, proti fal-zifi kova nju odnošajev po statističnih podatkih.
Vrhu tega čujemo, da se o točki »slučajnosti« namerja predlagati resolucija, pozivajoČa poslanoe. naj izposlujejo, da se n as a d i a m in e r i škili t r t v n o t r a n j em u ž i t n N k o linij * > j> >m t e u ž i tu in s k e ga davka za dobo 10 let.
Zopet vprašanje, vele važno za naše narodno gospodarstvo v spodnji okolici. Že iz navedenega je torej razvidno, da bomo imeli samih zanimivih in važnih razprav. Pridi torej, kdor le more !
Konečno opozorjamo, da bo po shodu gleda-lišena predstava Stoj kov rde ve družbe.
Za kričanje pač, /a delo pa ne! Na magistratu delajo zopet — vodo. Po 20 letih posvetovanja na levo in desno, po zgubljenih pravdah in plačanih stroških, po obupnih klicih prebivalstva, «ln umira od žeje, se je naše starešinstvo vendar-le (►sokolilo ter sprejelo enoglasno predlog delegacije, da se tej poslednji principijelno nalaga — stopiti v pogajanja z društvom * Aurisina»o provizoriČnem po-množenju virov, oziroma dotoka vode.
To pogajanje seveda se lahko vleče šc leta in leta ter se konečno lahko razbije in stali boino zopet na sedanjem stališču. Posebna škoda bi menda ne bila, če se ta provizorični projekt ne uresniči, kajti že sedaj se kaže, da družba »Au-risina* ne more garantirati, da ji bo mogoče dajati zahtevano količino vode. Ravnatelj stavbenega urada je trdil sicer na podlagi nekakih statističnih podatkov, da iz vrelcev »Aurisine» ob suhem vremenu izvira po 17—18.000 kubičnih metrov vode, a drugi, med njimi edini strokovnjak dr. G-airinger, so temu nasproti zelo skeptični. Dr. Spadoni je čital izjavo znanega inženerja Ducatija, glasom katere znaša največja količina omenjenih vrelcev le il.OOO kub. metrov. Na eni strani torej 18.000 v najslabšem, na drugi pa ravno polovica, 'JOOO v najboljem slučaju. Lepa razlika, ne res? !
Razprava o navedenem predlogu je pokazala zopet kaj lepo, kakšna «luminacoeli« sedd v mestni zbornici. Ceneno politikasterstvo, kričanje, irrcden-tarsko — patrijotiČne tirade, puhle fraze, to je dober kup. A kedar treba misliti, računiti, uresničiti najmanjši praktični načrt, zmanjkuje vsem tistim velikim mehom, ki so se malo prej, podobni žabam i/, bajke, napihali političnega navdušenja, na hip sape in pred seboj imate le še — prazne mehe.
Širokoustnih politikastrov imate dovolj, a strokovno izobraženih misliteljev vam nedostaje. Zato pa tudi vidimo, da v vseh važnejših rečeh, ki se tičejo življenske koristi mesta, iz tega svetlega zbora še ni pala nobena iskrica inicijative. Projek-
tuje se, projektuje. Kakor otroci delajo velike načrte, ali «parturinnt inontes*, bi rekel hatiMO, »partitur ridieulns min!' Velike gore so rodile in prišla je na svet mala miška, ali pa še miška ne ! Takti je gorovje dolgo dolgo porajalo električno osvetljavo, vilo se je v bolečinah in materinskih mukah, dokler nas vendar ni osrečilo z miškami — električnimi svetilnicaini, katere lahko naštejemo na prstih in ki osrečujejo nekatere nobcl-uliee in trge, dočim žili ostalo mesto v prejšnji plinovi svitlobi, ali pa tudi ne !
Sedaj zopet poraja gorovje: vodovod ; dokaj porodičarjev-zdravnikov šteje nt>š uzorni mestni svet. Pričakujmo torej, da se porod - ne ponesreči ! In da Trst z^ulii cpithcton ornans: klasično mesto neizvršenih projektov.
Inicijative ni več nebene v naših mestnih prijateljih. Pa poglejmo jih, kaki so na polju trgovine! Trst je prvo trgovsko mesto države, Trst je ali hi bil lahko med prvimi trgovinskimi emporiji Evrope, njega sedanji laški in poitalijančeni prebivalci so podedovali milijonov po svojih spretnih, pametnih in pridnih prednikih, a kdo ima danes veliko trgovino tržaško v rokah?! Oni, Italijani, gotovo ne. Da bi bilo po njihovem in da bi se mesta ne usmilili tujci, bi po trgih in ulicah prvega emporija Avstrije in enega najvažnejših pristanišč K v rope že davno rastla trava! Tujci so dobili vso trgovino v svoje roke, važnejša obrtna podjetja so v oblasti tujcev; a domača gospoda živi od zakladov, katere so ji nabrali predniki ; kedar potrosi te, pride veliki «kraeh» na gospodarskem in političnem polju...
Taki so povsodi, naj jih opazujemo, kjer hočemo: kričati znajo, delati pa ne!
Slovensko gledališče v Olji. Iz Olja nam pišejo: Kruti boj za obstanek in svete pravice narodu, nekako izjemno stanje, ki so je proglasili pet vladnem /istemu negovani celjski janičarji — vse to so dejstva, ki onemogočujejo razvoj vsake umetnosti mej nami. Občudovati smo morali n«1, kar očarani smo bili torej, ko smo se prepričali na lastne oči, do kolike višine se je povspelo slovensko gledališče v Celji, v tem, radi surovosti njega slovenskih renegatov najbolj razupitem mestu vso Avstrije.
V nedeljo, dne 1. oktobra 1HW>. so otvorili letošnjo sezono s priljubljeno znano narodno igro: »Revček Andrejček«.
Velika dvorana »Narodnega doma« (to je le skromen naslov za prostor, v katerem se zabavajo celjski Slovenci) zdela se nam je ta večer ponosen tempelj Talije.
Iu lepa paša za oči je bilo občinstvo, ki je polnilo to krasno dvorano do zadnjega kotička.
Mične slovenske dame v okusnih toaletah, duhovska in posvetna inteligenca vseh stanov, iu poleg te, brat pri bratu, zavedni narodni kmetje in delavci . . . to, to je bil prizor, ki tvori efekt iu vzbuja ob enem plamteče navdušenje . . .
In igra sama?
Igrala se je, kakor se igrati more le tedaj, če je vsaki igralce na svojem mestu, če vsaki igralec svojo ulogo zna in — ume!
Kedo si je zaslužil palmo prvenstva ta večer?! Li gospod Perdan, ki je igral ulogo Revčka Andrejčka tako precizno, tako fino in izrazovito, da smo menili, da je kak slaven umetnik z dvornega gledališča, ki je prišel semkaj gostovat ? ! — ali gospod Sahnič, ki nam je — živel ulogo neumnega Anžeta nedosežno komično? ! —ali gospod Rehek, ki jo tako prepričevalno igral ulogo Jeklena, da se je že nam zdel prejeklen ?! — ali gospod Boc v u logi Grešnika, ki nam je tega in-triganta kazal tako /.opernega, da so se nekomu krčile pesti?! — No, vsaki hi je zaslužil — pa kakor galanten mož in resnicoljuben kritik jo moram prisoditi gospiei Baš-evi. To vam je bila Franioa! Ko bi bili mi Zvitorog — to ulogo je igral izborno in elegantno gospod dr. Cvetko —, gotovo bi njej na ljubo pogodili še veče budalosti! Tako brhka, tako naravna, tako mikavna kmetska deklica sc vidi pač redko na gledaliških odrih...
Tudi vse druge uloge so bile v dobrih rokah. Mnogo zaslug za ta večer pa ima tudi celjska narodna godba, katera je pokazala, da nekaj zna, da je torej vredna, tla jo celjski iu spodnještirski Slovenci negujejo, kakor punčico svojega očesa . . Sklepam: Bilje zares krasen večer, poln urnet-
niškega užitka. In takih večerov naj doživimo mnogo v otvorjeni nčzoni !
Društvo »Slavec v Rifinanjih priredi jutri veselico, katere lepi program smo že priobčili. Kie manjei so v zadnjem času napredovali kaj lepo. Narodna zavest se vrhnja tako, da je ta občina med onimi občinami gorenje Istre, ki prednjačijo v narodnem |>ogledu. Nemalo zasluge na tem ima društvo »Slavne«. Vsaka zasluga pa je vredna plačila, a plačilo bodi v priznanju, ki naj najde izraza v — veliki udeležbi. To priporočilo bodi podkrepljeno še z naznanilom, da imajo Kiemanjci letos mnogo in nenavadno dobre kapljice.
Pevsko društvo »Lipa« v Ma/ovlcl se udeleži korporativno veselice bratskega pevskega društvu »Slavce« v Kicmanjih, ki se bo vršila jutršnjega dne.
/a zavod sv. Nikolaja ! Pred letom dnij se je ustanovil v Trstu prekoristni zavod sv. Nikolaja v varstvo brezposelnim služkinjam. Prvega novembra je bil koncert v korist tega društva. Moralni vspeh je bil sijajen, a ne tako materijalni. Kajti o vsaeem takem podjetju narašča toliko stroškov, da mora imeti človek res železno voljo in posebno ljubezen za stvar, da ne obupa, ko vidi, da za tolik trud je vedno tako malo plačila. Ravno zato pa, da pokažemo, da sta nam ugled in čast društva pri srcu, priredi odbor zavoda sv. Nikolaja dne 1. novembra t, 1. na Vse svete zvečer, dramatično predstavo v r e d u t n i d v o r a n i in sicer žaloigro »Mlina r i n n j e g o v a h č i«.
V Trstu je bila ta igra uprizorjena pred petnajstimi leti. In uverjena sem, da jo ima v prijetnem spominu od tedaj vsakdo, kdor jo je videl. A v teh letih so mladenič! postali zavedni možje, dekleta pridne žene, otroci brhka dekleta in mladeniči in vzrasla je nova generacija — naše upanje, naš ponos, naša mladina.
A vem, da pridejo vsi, stari in mladi, naša inteligenca in naš prosti narod, kajti ta igra j.; primerna vsem slojem in vsaki starosti. Prosimo, naj pride, kdor le more, a poleg tega naj nagovarja tudi druge, da bo primernega materijalnoga vspeha. Ze zdaj so stroški zračunjeni nad sto goldinarjev, pa bi bilo želeti, dn bi v korist dobri stvari se stroški pokrili dvakrat, trikrat. V to poro ožita Rog in sv. Nikolaj !
Skandal s poste v BuzetU. Pišejo nam: K včerajšnji notici je še dodati, da je »Tržaška posojilnica in hranilnica* danes dobila pismo, podpisano tudi od jedne priče, katera jamči, da je dotični posestnik pismo, oddano v Trstu 1. sept., dobil še le okt., kakor smo sporočili včeraj. Nadalje treba slavnemu e, kr. poštnemu ravnateljstvu naznaniti, da mora tudi ena dopisnica za nekega druzega posestnika ležati v Buzetu že M dni! Toda, ker ona dopisnica najbržeše ni«zdrela» za dostavljenje in, ker je dotični dopisnik že sam bil v uradu »Tržaške posojilnice in hranilnice» in se je ustmeno informiral o svoji stvari, ne da bi čakal na «hitro» poslovanje c. kr. pošte, nima stvar sedaj nobene veljave iu nobenega pomena več, — razun za ono zbirko dokazov o naših razmerah, katero imata v evidenci naša poslanca istrska.
Pa pravite, da jedo le polento! Tam oh morju za ribjim trgom so kopali fundament, za-kladali istega s kamenjem in cementom ter zabijali kole (hitone). Na delu je bilo seveda tudi vse polno Italijanov, ptujili podanikov, to pa menda v bolji dokaz, da so javna skladišča v Trstu zavod avstrijske države, v katerega je zabitih lepih milijonov iz žepov avstrijskih podanikov. Da se torej tudi o tej priliki niso zagrešili proti tradioi-
jonelni zaslep.......pardon, gostoljubnosti nasproti
lačnim podanikom lačne Italije, so tudi za to delo najeli italijanskih podanikov. In le-ti so delali in marsikateri avstrijski podanik jih je bržkone — gledal. Bivali so v lesenih bajticah, provizorično postavljenih za čas dela. Toda mej tem časom se je godilo nekaj in z železno konsekvenco, česar si ljudje niso mogli raztolmačiti. Iz bližnjih s k 1 a d i š č j e z g i n j a 1 a m a č k a z a m a č k o...
Italijani so odšli te dni in ostavili v svojih bivališčih vse polno — mačjih kož!! In pojasneno je tisto Čudno zginevanje mačk iz javnih skladišč! Pa recite še enkrat, da ljubi italijanski gostje ne jedo druzega, nego polento!
Pretepa ni bilo' »V analih mesta tržaSkega povsem osamljenega slučaja« v tajni seji, tla bi se bili namreč mestni očetje pretepali, ni bilo. Tako
trdi »Pieeolo«. Kedar prinew> {»opravek »N. Fr. Pre>se«, »TagesjM.st« in Reška »Bilaneia«, obvestimo tudi naše Čitatelje o tJin.
Lahkoiiilsijenost. 22-letua Ana P. iz Go-rice jp hotela včeraj pred poln« Ine blizu Llovdove | palače skočiti s tramvajskega voza mej tem, ko ; se je isti premikal, a pala je ter dobila desno j nogo pod kolo. V bližnji lekarni ji je navzoči zdravnik podelil prvo pomoč.
I mor iu samomor! Danes ob io»/ uri p red pol u d ne so v nekem stanovanju v hiši štev. ' - v "lici (Jeppa našli mlado zakonsko dvojico — mrtvo. Sodi se, da je mož najprej ustrelil ženo , in potem sebe. Njemu je bilo kakih .Hi), njej pa -<> let. \ zrok tragediji — ljubosumnost. Trupli so j ob 1. uri popoludne prepeljali v mrtvašnico pri 1 sv. Justu.
Dražbe premičnin. V ponedeljek, dneit.ok-j tobra ob K), uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vr-j šile sledeče dražbe premičnin: v ulici Torrente j št. 24, hišna oprava; v ulici Corso št. 1, galau-! terije.
Loterijske Številke izžrebane dne 7. t. in.: i Trst	51» 17 Mf> g stl
i 1'ino	7 :U> f>;{ 1 DH
Jedna poskuinja zadostuje, <la se pieprič mo, kako nevarna sovrnin:ca našim živcem m našemil sren ■ mora hiti bobovu kava. Preiskave najznnmenitnejših pozna-j vateljev človeškega telesa in zdravnikov so dokazale, da i povzroča neki posebni kavini strup, zlasti uko se jeilnnko-merno po malo uživa, počasno, gotovo oslabljenje živcev in srčnega toka. Iu vendar se more prav lahko odpraviti ta velika nevarnost za življenje iu zdravje. Bobovi kavi naj se primeša spočetka jedna tret j ina Kathreiner - Kneippove sladne j kave, pozneje naj se vzame polovico bobove in polovico i Katbreinerjeve sladne kave, in kava postane s to primesjo | ne le okusnejSa, milejša in prijetnejša, ker ima Kathreiner-i jeva sladna kava sama dub po bobovi kavi, temveč ž njo | se odpravijo popolnoma vse zdravju škodljive lastnosti bobove kave. PoskuSnja se napravi prav kmalu. Kdor je pil le nekaj čnsa Katlireineijevo slatino kavo uamešano z bobovo kavo, ne more sploh ni«'' več prenašati bobove kave, skuhane na kak drug način. Ustavlja se temu odločuo človeško telo, ki se je odvadilo kavinega strupa. Največji živčni nemir, j bijenje srca in nesposobnost spanja so dotična znamenja, j kako silna nevarnost je tukaj skrita, in kateri izpostavljati i se gotovo nihče več noče, uko je enkrat že to poskusil.
Različne vesti.
Neredi v Pragi. Dne 5. t. in. SO vojaki-no-vinci provzročili v židovskem delu mesta izgrede. Kričali so: «To soHilsnerji, ubijmo jih !» ter trgali predmete, ki so viseli ob vratih židovskih proda-jalnie, ter jih metali na cesto. Židovski trgovci so začeli zapirati prodajalnice. Redarstvu se je kmalu posrečilo, da je napravilo konec neredom.
Štrajk V Le Creusot-u. Kakor poročajo iz I Pariza dne 0, t. m., je prišel tovarnar Sehneider j danes vjutro tjeluij ter se podal naravnost v mini-| sterstvo za notranje stvari, kjer je izročil ministru-! predsedniku \Vnldeek-Kousseau-u pismo, v katerem izjavlja, da se zaupno udaja razsodbi minister-skega predsednika ter se zavezuje, da se bo ravnal po odločbi istega. Jutri dopoludne sprejme \Valdeek-Rousseuu odposlance štrajkujočili delavcev. Pričakovati jc torej skorajšnje rešitve tega spora med delavci in delodajalcem.
Avstroogerska razstava umetnin v Petro-gradu. Dne 15. oz 27. novembra t. 1. se otvori v dvorani imperatorskega društva za prospeh lepih umetnosti v Petrogradu prva avstroogerska umetnostna razstava. Dosedaj je prijavljenih 250 oljnatih slik, 150 pastelov, akvarelov in bakrorezov, 100 kiparskih del mramorju, brona in ilovice. Razstavijo se tudi rezbarska dela iz lesa in slonove kosti, kakor tudi luksurijozno pohištvo in razne tkanine. Med predmeti razstave je tudi mnogo takih, ki so določeni za avstroogerski oddelek svetovne razstave v Parizu. Meseca decembra t. I. se preseli vsa razstava v Moskvo v Strogonova slikarsko iu kiparsko šolo. Idejo te razstave je pripisati princezi nji Evgeniji Oldenbttrški, ki je predsednica gori navedenega imperatorskega društva.
Redko slavnost slavi ta mesec francoska trgovinska metropola Marseille, namreč 25-stoletnico svojega obstanka. Kakor pripoveduje pravljica, so leta 1500 pr. Kr. Kokejci, Grki iz Male Azije, ustanovili mesto Masiliju. Z blagom obložene barke, pod vodstvom Prota, so se ustavile ob neohljudjeni obali. Tuji mornarji so se podali v notranjost dežele ter prišli do Segobrigov, katerih kralj jih je
povabil na pojedino. I^p« kraljica Glvptv* se je zaljubila v 1'rota ter mu podala čašo vina v znak, da ga snubi. K i a 1 j je podelil novoporočenecnia in njih ljudem zemljišče na obali, in ustanovili sm današnji Marselj.
Iznajdba na polju fotografije. Hrvata <\ijić
in Inchiostvi v Zagrebu sta izumila stroj, s katerim bo mogoče fotografirati brez tamne sobe. Stroj sta nazvala »Skotenfbt«. Vešča k i na l»n-naju so ga poskušali ter se prepričali o sijajnih uspehih.
Narodno gospodarstvo.
«Tržaška posojilnica in hranilnica«, ulica S. Kraneeseo št.. 2, je imela do konca septembra tega leta, torej ob zaključku četrtletja, gl. l,5.'12.75»5-20 prometa, lansko leto v istej dobi gl. 7."»S.ltil)•(»!, naraščaj znaša torej gl. 7(,l4.!V.Hvll{. Kakor kažejo te številke, se je promet več nego podvojil. Nadejati se je, da bo ta naš zavod imel letos jako lep vspeh in da postane eden najmočnejših slovanskih denarnih zavodov na Jugu. Tu imamo najlepši dokaz, kaj se tlA doseči s trudom in neumornim delovanjem ! In kako važno je to, da so se Slovenci začeli gibati in ediniti na gospodarskem polju." Le pomislimo, kako stališče bi mi dandanes zavzemali v Trstu, če bi bili že pred 50 leti osnovali enak zavod! Imeli bi že pravo banko in — s v o j n n r o d n i d o m !!
Brzojavna in telefonična poročila.
(Zadnje vesti.)
I)liliaj 7. »Fremdenhiatt« javlja, da se državni zbor snide dne IN. oktobra.
Dllliaj 7. Državni tajnik Biilo\v je odpotoval v Herolin.
London 7. Na mirovnem zborovanju v Car-narvonu je rekel Morley, sklicuje sc na zmernost v govoru vojvode Devonshire, da Velika Britanija se ne sme dotakniti neodvisnosti Transvaala. On ne more umoti, zakaj bi se Anglija in Transvaal ne mogla sporazumeti. Govornik je povdarjal, da je vedno svetoval Transvaalu, naj pride Angliji nasproti. Obžaljuje, da je Transvaal odbil njega predlog za podeljenje pravice po petih letih. Vzlic temu je dolžnost Angliji, da drži vrata odprta za nadaljna pogajanja.
•!oliatic»hlli*g 7. Reutcrjeva pisarna javlja včerajšnjega dne: Tisoči domačinov prihajajo z dežele v mesto. Oblasti so sklenile, da jih z eskor-tnmi zopet spravijo na deželo.
London 7. »Times« jc izvedela, da se je konečno sklenilo sklicati parlament za 17. t. in.
Zahvala,
Podpisani izrekam gospodu odvetniku dru. Josipu Abram u svojo najiskreucjo zahvalo na tem, da me je z svojim izbornim zastopanjem in svojo zgovornostjo v nekem procesu rešil velike škode iu nesreče.
V Trstu 7. oktobra 18iW.
Anton Furlnn,
trgovec.
Velika zaloga
solidnega pohištva in tapecarij
od
Viljeima Dalla Torre v Trstu
Trg S. Giovanni hiš. štev. 5 (hiša Diana). Absolutno konkurenčne cene. B^F" Moje pohištvo donese srećo !
OOOO Pristni OOOO
domači izdelek naravne slivovke
lastnikov
v Krapini (Hrvatsko).
Zastopana po Dragotinu Venturini v Ljubljani
Tržaška cesta štv. 27.
Zaloga in tovarna
pohifttva vsake vrste
od
Alessanđro Lovi Miiizi v Trstu.
lMav./a Itonario žtev.
(iolHko poslopje).
Hoifiit Izbor v tapetarijali, zrcalili in slikah. Ilustrirali cenik gratis hi franko vsakemu ii a zahtevo. Cene brez konkurence. Predmeti postavijo §f 11a hrod ali železnico, brez da bi *<• za to kaj zaračunalo.
Na prodaj
jo nekoliko kvintalov ilomačcgu spelui. Trgovinu (i. Ko v h č i č, Vi« del le poste, poleg rudečepi moHtu v Trstu.
\
T
najem
Razglednice
kmsno dovršene gld. tisoč izdeluje Allt. Jerkić odlikovan fotografski atelier v Gorici. Kraje pride na željo p. n. naročnika brezplačno fotografovat.
Splrttas ilnapli oompoiltai
ALGOFON.
Jedino sredstvo proti zobobolu. revmatić. glavobolu, migreni St«l Steklenica z navodilom stane le 20 nvč. ter se dohiva jedino It* v lekarni
PRAXHARER (Ai (lite Mori) Piazza srande TRST
Paziti na ponarejanja.
JOSIP ZABJEK
naznanja, da je odprl
2W v ulici Fonderia štv. 6.
zalogo krompirja in zelja
v sodčib po 25, 50, 100 in 200 kgr. — Prodaja tudi na drobno.
Rujav, pristen, navaden
angleški sladkor
dobiva so edino v moji zalogi ter ga prodajam po zelo ugodnih eennli. Priporočam se
Anton God n i g
trgovec, Via Nuovh. Paziti na ponarejanja. '^B
A. di F. CAKLINI
naznanja, da odpre 1. oktobra t. I.
WT v Sežani
ves prenovljen
Mlin na paro ♦ ♦
in
♦ stopo za ječmen
Priporoča se slavnemu občinstvu na Krasu in v tržaški okolici.
Naročitvc se hrzo In točno Izvrše.
se odda lepa niobiliranu soba z dvema posteljama. Več se poizve v ulici Kundlei štev. vi, V. nadstr.
i I
I i
l
\
t
E
Tržaška posojilnica in hranilnica
jegistrovaua zadruea z omejeuiin poroštvom, ulica S. Francesco št. 2, I. n.
(Slovanska Čitalnica).
Hranilne nlojre so sprejemajo od vsakega, če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4°/0. Hentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sani.
Posojila dajejo se samo zadružnikom in sicer nn uknjižho po 5 Vj0/0> »" menjieo po f>°/0, na zastave po o '/»"/o«
I'radne ure so: od 9—12 dopolndne in od 3—4 popoludne; ob nedeljah in praznikih od 10—12 dopoludne. I/plačuje se: vsaki ponedeljek od 11 — 12 dopoluclne in vsaki četrtek od 3—4 popoludne.
k
Poštno hranilnični račun 816.004
dvornizalo/.nik
Nj. svetosti
papeža Leona XIII.
lekarnar pri angel ju
j Ljubljani, Dunajska cesta i
Železnato vino j
Kemične analize odličnih strokov- i njakov, kateri so v
železnatem vinu,
lekarnarje Piocoll-ja v Ljubljani
/.miruj potrdili navedeno muožino železu, so najboljše spričevalo ter dajejo največje poroštvo za njega učinek.
To vino je kaj dobro zu slabokrvne, nervozne in vsled bolezni 1 oslabele osebe, za blede, sinke suhe in bolehufie otroke.	v
t'ena polliterski steklenici 1 gld. i 'JtT Naročila pošiljajo se z obratno pošto; poštnino plačajo p. 11. naročniki.	III. i
Vase blagorodje!
Pošljite mi s postnim povzetjem osem polliterskih steklenic žcleznatega vina, ker se ol> novem letu poslan dve steklenici rabita z prav dobrim vspehom.
Jožef f e r n k o, župnik. Vuhred na Stajarskem, 17. junuvarja lHDJf.
! £
1 r5
I
i 1
SLf
—JU,
£ "
„s
rt
5
SH O
P^eto*
<1 ti t>
« - ^ i x L C
« a 03®
>	2 "O g
c "u "-§
>	«
*
i- a. SU C C rt
- >w
~ C
«XXXK

Že leta sem izpričano izvrstna primes k bobovi kavi. — Pri živčnih, srčnih, žeiodecnih boleznih, pri pomanjkanju krvi etc. zdravniško priporočena. — Najpriljuhljenejša kavina pijača v stotisočero rodovinah. a<e*vz*^a®
<v	n
C ~2
rt B
•o %
n jf
t

QQ r ? o
o
s
o
H
2	I	5 a
r1	5o	S
N	=	fl
C	^	«
-	>	p
V o	=	7
r	S	(t
z	e	d
<1)	73
»O	rt
S	l
v
«XHXK
*r Vse stroje za
Vnovič znižane cene!
Tri j eri (čistilni stroji za žito) v natančni izvršitvi. Sušilnice za sadje in zelenjavo, škropilnice proti peronospori, poboljšani sestav Vermorelov. Aparate za sumporavanje lozov.
Mlatilnice, mlini za žito, stiskalnico (preše) za vino in sadje različnih sestav. — Snmoreznice jako lahko za goniti in poželo zmernih cenah. Stiskalnice za seno in slamo, ter vse potrebne, vsakovrstne poljedelske stroje, prodaja v najboljši izvršitvi
Ig. Heller, Dunaj
Ceni kein spričevala zastonj.	II ., Praterstrasse.
Iščem zastopnikov! — Čuvati se je ponarejanj!