Št. 222 (16.567) letoLV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Stovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bilje edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TPST-UMontecchl 6-Tel. 040 7786300, fax040 772418 GOPtCA-Drevored 24 mogopo!-Tel 0481533382, fax 0481532958 ČEDAD - Ul. Rstori 28 - Tel. 0432/731190 ___________ Internet: http/www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primor5ki.it 1500 LIR 0,77 EVRA POSP"NA PLACAitA V GOTOVINI Spt . e In abbonamento postale 45% ' '_\*flma 20t-, vjge 662,96 • Riale d Trieste ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA OPČINE-Tel. (040)21491 TRST - NABREŽINA SESUAN - BAZOVICA - DOMJO (,M^ TOREK, 21. SEPTEMBRA 1994 Nov dokaz dobre volje Sandor Tence Neseca v življeju res nikoli ne počiva. To velja tudi za težavno in strmo pot našega zaščitnega zakona, ki bi lahko na predvečer sklepne uvodne razprave v zbornici doživela nepričakovan zastoj, torej ne zaradi političnih težav, a zaradi prometne nesreče poročevalca Masellija. To pa se ni zgodilo, za kar nosi zaslugo predvsem predsednik zbornice Violante, ki je z nenavadno odločitvijo poveril nalogo predsedniku pristojne komisije, da nadomesti poročevalca Masellija. Pri tem moramo biti pošteni in priznati desni opoziciji, da temu ni ugovarjala, Čeprav bi lahko zahtevala odložitev razprave. Taksno zadržanje desnice ne bi ocenjevali kot politični signal, ampak kot potezo v sklopu normalne parlamentarne dialektike, ki je v poslanski komisiji za ustavna vprašanja žal nismo doživeli. Med včerajšnjo razpravo so vsekakor poslanci Nacionalnega zavezništva ponovili in v mariscem Se zaostrili znane kritike na zaščitni zakon, istočasno pa je Menia napovedal bližnji Finijev obisk v Trstu prav na temo našega zakona. Vse skupaj morda spominja na poslednji poskus umetnega dviganja politične temperature v mestu, ki je - Ce izvzamemo skrajneže - naveličano starih razkolov in preživetih razhajanj. Kljub Masellijevi nesreči in kljub zaostrenim kritikam Finijeve stranke je nas zakon tudi včeraj vsekakor doživel nov korak naprej na poti odobritve. Stvari(a ne od včeraj) se premikajo počasi, v zadnjih treh mesecih pa je parlamentami postopek dosegel stopnjo, ki je ni dosegel v vsem povojnem obdobju. Res je, da mogoče igramo vedno na isto struno; vsaj z rimskega zormega kota pa se mi zdi skoraj neverjetno, kako da Slovenci v tem odločilnem trenutku ne znamo najti ne rečem enotnosti, ki je ni, a niti najmanjšega skupnega imenovalca o zakonu, ki bo za nas v vsakem primeru življenjskega pomena. Slovenska manjšina je se v času, da uskladi vsaj nekatera stališča o Masellijevem osnutku. To, Cesar ni naredila v nekaj mesecih, lahko Se naredi v teh zadnjih nekaj dnevih, ki nas ločujejo od obravnave posameznih členov in popravkov. RIM / V POSLANSKI ZBORNIC' ^ALA SPLOŠNA RAZPRAVA Korak naprej na še strmi poti sprejemanja zaščitnega zakona Zopetno ofenziva desnice - Po sobotnem padcu Maselli včeraj odstoten SLOVENIJA / PO DRUGEM PAPEŽEVEM OBISKU Vsi Slovenci smo bogatejši Za Kučana je papežev obisk presegel pastoralni pomen MARIBOR - Dan po obisku papeža Janeza Pavla II. v Mariboru, kjer je razglasil prvega mariborskega škofa in rodoljuba Antona Martina Slomška za blaženega, je vtis o tem pomembnem dogodku Se globlji. Z besedami slovenskega predsednika Milana Kučana bi lahko rekli, da ta dogodek ni bil pomemben samo za vernike, ampak za vse Slovence, kajti Slomškovo delo daleč presega pastoralni okvir in sega na področje kultur- nega in izobraževalnega življenja Slovencev. Papežev deveturni obisk v Mariboru, kjer ga je na prizorišču obrednih svečanosti in razglasitve blaženega Antona Martina Slomška pozdravilo približno 170 tisoč ljudi, je sicer potekel brezhibno, medtem ko je v političnem ozadju dogodka prevladovalo Se nerešeno vprašanje odnosov med Cerkvijo in državo.(Foto Sašo Bizjak) Na 3. strani RIM - Poslanska zbornica je včeraj izčrpala splošno razpravo o zaščitnem zakonskem predlogu za slovensko manjšino. V prihodnjih dneh bo skupščina začela obravnavati posamezne člene (datuma niso še določili, odvisen pa bo tudi o tega, kdaj bo okreval poročevalec Domenico Maselli), ob koncu pa se bo morala izreci o zakonu v celoti. Po dosedanjih napovedih naj bi se to zgodilo v začetku oktobra. Prvi del splošne rzpra-ve je bil ob koncu julija, včeraj so bili številnejši posegi desnice, ki je bila dokaj ostra in je nato s poslancem Robertom Menio in njegovimi somišljeniki skušala postaviti vrsto novih ovir na pot Masellije-vega osnutka. Med temi je tudi zahteva po preverjanju ustavnosti predloga. Menia, kot piše tudi v sporočilu Nacionalnega zavezništva, je pred končnim glasovanjem v zbornici, napovedal zborovanje strankinega predsednika Gianfranca Pinija v Trstu. Fini naj bi govoril »proti dvojezičnosti, za enotnost in nacionalno identiteto«. Na 2. strani Kosovo: dogovor KFOR in OVK PRIŠTINA - Po dolgem in napetem pogajanju sta KFOR in OVK sinoči končno podpisala sporazum, po katerem se bo osvobodilna vojska Albancev s Kosova spremenila v neoboroženo strukturo za civilno zaščito s 3 tisoč pripadniki in 2 tisoč rezervisti pod nadzorom mednarodnih sil. Silovit potres na Tajvanu TAIPEI- V prvih jutranjih urah je Tajvan prizadel potres 7,3 stopnje po Richterjevi lestvici. Gre za najsilovitejši potres v tem stoletju na otoku. Po prvih podatkih se je sesulo veC poslopij, poškodovane so ceste in mostovi, prekinjene telefonske zveze. Število mrtvih še ni znano. V Munstru umrla Raisa Gorbačov MUNSTER - V bolnišnici v Munstru je včeraj zjutraj umrla 67-letna Raisa Gorbačov, žena zadnjega predsednika Sovjetske zveze Mihaila Gorbačova. Imela je levkemijo, njeno zdravstveno stanje pa se je izredno poslabšalo v zadnjih dneh. Kljub intenzivni negi ji je včeraj odpovedalo srce. Raisa Gorbačov je bila pravo nasprotje podobe žen kremeljskih voditeljev. S svojimi nastopi v javnosti, s svojo podobo in načinom oblačenja pa je postala izredno popularna na Zahodu, medtem ko je doma niso preveč marali. Z Mihailom Gorbačovom je bila soustvarjalka velikih sprememb v Vzhodni Evropi. Pokopali jo bodo v četrtek v Moskvi- Na 11. strani Proslava stoletnice SKD Upa TRST - Veliko ljudi se je v nedeljo udeležilo velikega slavja v Bazovici, kjer je tamkajšnje kulturno društvo Lipa praznovalo 100-letnico obstoja. Za to priložnost so pripravili bogat in zanimiv kulturni spored z nastopom domačih mlajših in starejših pevk in pevcev, proseške godbe, mladih glasbenikov ter recitatorjev. Slavnostni govor je imela predsednica Dora Žagar Ban. Na pročelju gostilne Pri lipi, kjer so pred sto leti ustanovili Pevsko društvo Lipa, so ob tej priložnosti odkrili spominsko plošCo. Na 7. strani SSG: danes na Opčinah premiera otroške predstave Ti in jaz mali medo OPČINE - Danes popoldne bo v Finžgarjevem domu na Opčinah premiera otroške predstave SSG Ti in jaz mali medo, ki jo je režirala Katja Pegan, v njej pa nastopata Vesna Pernarčič in Danijel Malalan (f. KROMA). CasAffar! A G E N Z I A IMMOBILIARE • ••• Važno spomtitei Sprejemamo peEndise stanov* In vIM i »Ml Reklamni oglas Znanstveno raziskovanje obvešča Shujšajte hitreje V italijanskih lekarnah v prodaji nova pilula MILAN - Zdaj so že znani rezultati kliničnih testiranj učinkovitosti in varnosti novega dietetičnega integra-torja, ki ob istočasni nizkokalorični dieti, omogoča hujšanje. Testiranje je potekalo v laboratorijih enega od bolnišničnih centrov, ki sodijo v sklop državne zdravstvene službe. 40 prostovoljcev so razdelili v dve enaki skupini, od katerih je ena prejemala placebo, druga pa dietetični integrator. Klinične raziskave so pokazale, da novi dietetični preparat omogoča, da se v mesecu dni izgubi do 5,8 kg telesne teže. Vest je povzročila veliko zanimanje pri ljudeh, ki v lekarnah že povprašujejo po izdelku z imenom »LineCon-trol«. Izdelek dobavlja lekarnam po Italiji družba Axio. Preparat ni zdravilo in ni povzročil stranskih učinkov. Izdelek ima glede na stopnjo debelosti oznako blag, zmeren ali močan. RIM / OSNUTEK ZAŠČITNEGA PREDLOGA ZA SLOVENSKO MANJŠINO Včeraj zaključili splošno razpravo Desnica ostro proti zaščiti Slovencev V prihodnjih dneh o posameznih členih, v začetku oktobra pa naj bi se zbornica izrekla o osnutku RIM - Poslanska zbornica je včeraj končno izčrpala splošno razpravo o zaščitnem zakonu za slovensko manjšino in tako naredila še nadaljnji korak naprej na zelo strmi poti, ki pelje k odobritvi tega zelo pomembnega normativa. V prihodnjih dneh (datuma še niso določili) bo skupščina začela obravnavati posamezne člene zakona in popravke, nakar bodo na vrsti glasovalne izjave in glasovanje. Računati je, da se bo to zgodilo v začetku oktobra, kar je odvisno tudi od lega, kdaj bo okreval poročevalec Domenico Maselli. Slednjega je med včerajšnjo debato nadomestil predsednik poslanske komisije za ustavna vprašanja Raf-faele Cananzi, ki bo, kot kaže, sedaj tudi usklajeval t.i. »odbor devetih«. Ta poteza predsednika komisije je vsekakor nenavadna, saj bi včerajšnjo sejo ob odsotnosti večinskega poročevalca lahko brez problema odložili. To pa se ni zgodilo, baje tudi na poseg predsednika Luciana Violanteja; ki se je dopoldne zavzel za nadaljevanje parlamentarne obravnave. »Drugi polčas« splošne razprave, ki se je začela 23. julija, je formalno zahteval Zeleni Marco Boato, ki pa se včerajšnje seje ni udeležil. V debati so sodelovali (po vrstnem redu) Cesare Previti (Forza Italia), Pietro Domenico Maselli z roko v mavcu RIM - Poročevalec našega zaščitnega zakona Domenico Maselli je še vedno v bolnišnici, kjer se zdravi za posledicami sobotne prometne nesreče. Poslanec je, kot smo že poročali, nerodno padel s kolesom v rojstni Lucci, pri čemr si je zlomil roko in utrpel lažje poškodbe na glavi. Njegovo zdravstveno stanje vsekakor ni zaskrbljujoče. Točna dinamika nesreče še ni povsem znana in ne gre izključiti možnosti, da je Masellija oplazil avtomobil. Med prvimi je poslancu LD voščil čimprejšnje okrevanje predsednik poslanske zbornice Luciano Violante. Maselli je vsekakor v nedeljo izrazil željo, da bi sodeloval na že na včerajšnji obravnavi zaščitnega zakona. Zdravniki so mu seveda to odločno odsvetovali. Računajo, da bo Maselli spet v Rimu že prihodnji teden, (st) Armaroli (NZ), Carlo Giovanardi (CCD), Luciano Caveri (UV - narodne manjšine), Mau-rizio Gasparri (NZ) in Maria Celeste Nardini (Komunistična prenova). Vlado je zastopala podsekretarka na ministrstvu za šolstvo Carla Rocchi (zelena lista), ki se ni oglasila v razpravi; na klopeh, ki so namenjene članom »odbora devetih«, so sedeli manjšinski poročevalec Roberto Me-nia (NZ), tržaški predstavnik Forza Italija Gualberto Niccolini, Levi demokrat Antonio Di Bisceglie in predsednik pristojne komisije Canziani, ki pripada Ljudski stranki. Previti je skušal zaigrati na struno zgodovine in dokazal, da v tej stroki res ni doma. Začel je z avstro-ogr-sko monarhijo, ki je že takrat priviligirala Slovence na škodo Italijanov, stalno je govoril o Trstu in o sporazumu iz Gdanska iz leta 1919, ko naj bi Trst dobil pravni položaj samostojnega ozemlja, kar se je resnici na ljubo zgodilo nekaj desetletij kasneje. Nekdanji minister in sodelavec Silvia Berlusconija je izrazil znane kritike na račun Masellijevega osnutka, večkrat je napadel Slovenijo in rekel, da bi bil za zaščito Slovencev dovolj okvirni zakon, s katerim se bo v prihodnjih dneh ukvarjal senat. Zelo ostre kritike na račun zaščitnega zako- na so prišle iz ust Arin arolija in Gasparrija, ki sta potrdila znano totalno nasprotovanje v bistvu kakršni koli zaščiti naše manjšine. Zlasti Gasparri, ki je koordinator vsedržavnega vodstva NZ (dejansko drugi človek stranke po Gianfrancu Finiju), je napadel Slovenijo v tonih, ki nimajo nič kaj zavidati žolčnim napadom pokojnega Giorgia Al-miranteja na tedanjo Jugoslavijo. Poslanca NZ sta privlekla na dan fojbe, istrske begunce, italijansko manjšino v Sloveniji in Hrvaški ter znano pismo stranke Slovenske skupnosti z resloucijo slovenskega parlamenta o zaščiti naše skupnosti. Stalno sta hvalila somišljenika Me-nio, ki je medtem na-poveal bližnji obisk Pinija v Trstu prav na temo Masellijevega osnutka in svojih skoraj dva tisoč popravkov. Nacionalno zavezništvo je celo spet postavilo v dvom pravno mednarodno legitimnost Osimskega dogovora (kje je napisano, da je Slovenija polnopravna naslednica SFRJ?), levosredinsko vlado pa je obtožilo »hlapčevske strasti« do Ljubljane. Nekoliko bolj umirjen od kolegov NZ je bil v svojem razpravljanju predsednik poslancev CCD Giovanardi. V začetku je nekajkrat omenil večkulturno in kozmopolitsko vlogo Trsta, potem pa je začel hva- liti Menio in njegovo zadržanje do Masellijevega osnutka. Rekel je, da zakon uvaja dvojezičnost in da bo »nevaren zlasti za Trst in Gorico«, kjer ni izključiti hrupnih protestov. Po njegovem bo treba v zakon nujno vključiti člen, da mora vključitev posamezne občine v seznam narodnostno mešanih uprav zahtevati, poleg ene tretjine občinskih svetovalcev, še 15 odstotkov občanov. Poslanec • Unioon Valdotaine Caveri je predstavil pogled manjšinca, ki po propadu velikih ideologij, verjame v solidarnost in v evropski federalizem. Omenil je papežev nedeljski obisk v Sloveniji in njegov poziv za mirno sožitje in za priznanje narodnih in jezikovnih manjšin. Caveri je povedal, da zastopa stališče SSk (stranko je omenil v slovenskem jeziku) in napovedal predložitev nekaterih njenih popravkov, ker je v skladu s poslovnikom zbornice imel na razpolago le tri minute je predsedstvu nato izročil daljši dokument o slovenskem vprašanju. Zastopnik francoske manjšine je ostro polemiziral z desnico, ki neuprvičeno napada Slovenijo, medtem ko je sama večkrat zahtevala in dosegla posege Italije za italijansko manjšino v Istri. Prizadevanj matičnih držav za manjšine ne gre obsojati, saj gre za določene posege, ki sodijo v normalno mednarodno prakso. Caveri je pozval poslansko zbronico, naj ta zakon čimprej sprejme, vladno vačino pa, naj se ne podreja pritiskom in izsiljevanjem desnice. Komunistka Nardi-nijeva je uvodoma polemizirala z desnico in ovrgla njeno tezo, da je Osimski dogovor pravno izničen. V svojem posegu je omenila SKGZ in SSO, naš dnevnik, Glasbeno matico in SSG, ki pričajo o veliki razvejanosti in življenjskosti naše manjšine. Poslanka SKP se je izrecno zahvalila Violanteju za pozronost in občutljivost, s katerima vseskozi spremlja Masel-lijev zakon, ki ga Ber-tinottijeva stranka podpira. Zakon ne uvaja t.i. bilingvizma, kot demagoško trdi desnica, ampak gre za zakon velikega moralnega in državljanskega pomena. Sandor Tence Tudi manjšina včasih prav pride RIM - Bivši obrambni minister Cesare Previti (FI) se doslej ni nikoli ukvarjal s problematiko narodnih manjšin in niti z Masellijevim zaščitnim osnutkom. Njegov včerajšnji poseg v zbornici je zato po vsej verjetnosti povezan s priskavo o t.i. »umazanijah v sodnih palačah«, v kateri je neposredno vpeten. Previtija milanski tožilci že dalj časa vabijo na zasliševanje, vsakič pa jim nekdanji član Berlusconijeve vlade pošlje uradno opravičilo predsedstva zbornice, češ da zaradi parlamentarnih obveznosti ne more v Milan. To je najbrž tudi razlog njegovega včerajšnjega poseg v razpravo, čeprav nam je njegov tržaški somišljenik Gualberto Niccolini zagotavljal, »da Previtija res zanimajo narodne manjšine«, (st) NOVICE Tokrat več mrtvih na italijanskih cestah RIM - V zadnjem vikendu je bilo na italijanskih cesta več mrtivh kot v prejšnjem koncu tedna. Tokrat je pri prometnih nesrečah izgubilo življenje 53 oseb, medtem ko jih je zadnjič bilo »samo« 45. Ranjenih je bilo 1.682 ljudi, torej tudi v tem primeru nekaj več kot prejšnji vikend, ko jih je bilo 1.658. K porastu prometnih nesreč je verjetno prispevalo deževno vreme in spolzke ceste. Vprašanje sen. Camerinija o italijanski manjšini RIM - Tržaški senator Oljke Fulvio Camerini je naslovil na italijansko zunanje ministrstvo pisno vprašanje v zvezi z italijansko manjšino na Hrvaškem. Sen. Camerini ugotavlja, da je hrvaška vlada zmanjšala za 10 odstotkov prispevke vrsti manjšinskih ustanov, kot so gledališče, Unija, založniška hiša Edit. Hrvaška je tudi drugače finančno prizadela manjšino, n.pr. tako, da ni izplačala dolgov Edita. Ne gre torej za osamljen pri-jner, pač pa za načrtno omejevanje preživetja in razvoja manjšine ter odpravljanja že uveljavljenih pravic, ki jih zagotavljajo mednarodni sporazumi. Za sen. Camerinija je v samem interesu Hrvaške priznanje pravice do etnične, verske in kulturne raznolikosti svojih državljanov, če se hoče vključiti v evropsko demokracijo. Italija mora zato slediti dogajanju z veliko pozornostjo, meni senator Oljke, in zato vprašuje zunanje minsitrstvo, katere pobude namerava sprožiti, sicer v duhu sodelovanja med državama, z namenom, da omeji negativne posledice za italijansko manjšino na Hrvaškem. RIM / PREVERJANJE BOŽIČNEGA DOGOVORA D’Alema obljubil davčni popust Novembra naj bi se začelo soočanje o reformi socilane države REVI - Od božičnega dogovora k božičnemu pogajalskemu omizju. Predsednik vlade Massimo D’Alema, ki je včeraj s predstavniki 32 organizacij, podpisnicami socialnega dogovora, ki je bil dosežen tik pred lanskoletnimi božičnimi prazniki, preverjal uresničivanje postavk dogovora, je včeraj napovedal, da bo vlada najbrž priznala davčni popust, nato pa je tudi predlagal omizje za reformo socialne države in italijanskega skrbstvenega sistema. Predsednik italijanske vlade je ocenil, da je bil doslej uresničen zadovoljiv del točk božičnega dogovora, čeprav celotna slika italijanskega gospodarstva ni v celoti spodbudna zaradi nezadostne rasti. V tem okviru je premier nakazal že omenjena prijema, ki naj bi dala novega zagona vladni politiki. »Vlada, bo lahko spoštovala obveze o znižanju davčnega pritiska, morda bo lahko naredila še za spoznanje več od dogovorjenega,« je dejal predsednik vlade. Se bolj kot ta napoved pa je iznenadila druga tema. V drugi polovici novembra vlada namerava začeti soočanje s socialnimi partnerji o reformi socialne države. Cgil in Con-findustria sta pritali na soočanje, medtem ko je Cisl bilo stališče Cisl rezko odklonilno. Glede božičnega dogovora pa so bile ocene manj jasne in odrezave. Narejenega je bilo precej, toda pospešiti je treba postopek, je bila ocena podpisnikov. Zakladni minister Giuliano Amato je navedel podatke o dogovoru. Po njegovi oceni je stroj končno pognal, javnih naložb je skoraj trikrat več kot lani, podpisanih je bilo veliko območnih dogovorov in območnih pogodb. V bistvu naj bi bilo uresničnenih 131 zadolžitev na skupno 239 predvidenih. Tajnik Uil Pietro Larizza je zato dejal, da je Italija sredi struge in bo morala še napeti sile, da bo prišla na prijaznejši breg, predsednik združenja trgovcev Sergio Bille pa dodal, da je »kozarec na-pol poln in tudi na pol prazen«. Tudi ostale organizacije so govorile o pravilnosti postopka, ki pa je še prepočasen in zapleten, medtem ko je podpredsednik zveze industrijcev Carlo Callieri menil, da je »preveč razkorakov med odločitvami vlade in cilji dogovora«. Tudi včeraj je v izvajanju prišel jasno do izraza razkorak med Cgil in Cisl, čeprav so se po popoldanskem pogovoru med Sergiom Cofferatije in Sergiom D'Antonij em začele širiti govorice o možni odjugi. Sicer pa bo o vprašanjih, ki so bile včeraj v ospredju, in o vladnih prioritetah do konča mandatne dobe danes govor na seminarju za ministre in podtajnike, ki ga je D‘Alema organiziral v vili Madama. r PERUGIA / KONEC RAZPRAVE Sodniki odločajo o Andreottijev! usodi PERUGIA - V najboljšem primeru bodo porotniki in sodniki zaprti na posvetu dva ali tri dni, razsodbo na račun Giulia Andreottija pa bo morda treba čakati tudi teden dni: službi za dostavljanje obedov so namreč sporočili, naj bo pripravljena za obdobje od enega do deset dni. Razprava pred porotnim sodiščem v Perugi se je včeraj končala po 162 zasedanjih, na katerih so zaslišali 250 prič, med njimi več skesancev. Postopek proti nekdaj vsemogočnemu demokrščan-skemu voditelju Giuliu Andreottiju zaradi umora novinarja Mina Pecorellija so prenesli iz Rima v Perugio, ker je v preiskavo bil vpleten tudi rimski sodnik Claudio Vitalone. Proces se je začel aprila 1996, vendar so zamenjali predsednika sodnega zbora, tako da so se zasedanja v bistvu začela junija istega, leta in se zaključila po nekaj več kot treh letih. Na včerajšnjem zadnjem zasedanju so sodniki zavrnili dokument, ki ga je predstavil javni tožilec, ker so po končnem zagovoru branilcev sprejemljive samo izjave obtožencev. Sest porotnikov in dva sodnika so od včeraj do-' poldne popolnoma odrezani od sveta, brez telefona in brez možnosti stika z nikomer, razen z osebjem, ki jim dobavlja hrano. Lahko pa gledajo televizijo in berejo časopise; na razpolago imajo vsak svojo sobico s posteljo, ki so sicer namenjene jetniskim paznikom. Med porotniki je šest moških in dve ženski, predsednik sodnega zbora je 65-let-ni Giancarlo Orzella po rodu iz bližine Rima, stranski sodnik pa je 58-letni Nicola Rotunno iz Matere. JANEZ PAVEL II. V MARIBORU Torek, 21. septembra 1999 MARIBOR - »Dokler letalo s papežem ne pristane v Rimu, smo mi Se vedno v službi. Nikoli namreč ne ves, kje lahko kaj eksplodira, kadar gre na pot eden velikih tega sveta.« Tako mi je v nedeljo zvečer, ob mojem odhodu iz tiskovnega središča v hotelu Slavija v Mariboru, dejal poročevalec italijanskega radia RAI iz Rima, s katerim sva si izmenjala nekaj vtisov o obisku papeža Janeza Pavla II. Kot izkušenega »va-tikanista«, kar je v Italiji zakoreninjena novinarska specializacija, sem ga sicer razumela, vendar se mi je zdela njegova skrb odveč glede na izredno organizacijsko in varnostno skrb, ki so jo slovenska država, Cerkev in mesto Maribor vložih v obisk visokega gosta iz Vatikana. Vse je namreč potekalo brezhibno, brez zastojev, nepredvidenih zapletov ali zamud. Program je bil izveden do podrobnosti, vključno s Časovnim ritmom, ki je bil prilagojen papeževemu težavnemu in počasnemu premikanju. Sploh je bil cerkveni poglavar, ki so ga Slovenci po dobrih treh letih spet pozdravili na svojih tleh (prvi obisk je bil v maju 1996), telesno zelo spremenjen, saj ga je bolezen medtem močno načela. Toda njegov duh ostaja bister in Se bolj poglobljen, njegov stik z ljudmi nic manj neposreden, njegova osebnost morda Se bolj izrazita. Na betnavski poljani, kjer se je zbralo približno 170 tisoč ljudi, je bilo tudi tokrat čutiti tisto posebno razploženje, vznemirjenost in ganjenost, navdušenje posvetnega in spokoj duhovnega. Svečani prostor ob bujnem gozdičku in dvorcu, ki je zdaj mestni protokolarni objekt, leži na desnem bregu Drave, ob Tržaški cesti, tam kjer mesto začenja počasi prepuščati prostor zelenim poljanam pod Pohorjem. Prizorišče so uredih tako, da je lahko sprejelo do 200 tisoč ljudi, in ga opremili z vsem, kar je v primerih, ko se zbere taka množica, potrebno: s tlakovanimi stezami (vse so vodile proti improviziranemu oltarju), klopmi, sanitarijami, postojankami Za papeža je Slomškov zgled »iskreno rodoljubje z odprtostjo do drugačnih I, za prvo pomoC (ki na sreCo niso imele zahtevnejšega dela), informacije in okrepčilo, za varnost pa je skrbelo kar 1.800 policistov. Prvi udeleženci svečanosti ob razglasitvi Antona Martina Slomška za blaženega so se zaceh zbirati na Betnavi okrog 6. ure. Navsezgodaj je bil Maribor po nočnem nalivu ovit v gosto meglo, ki se je začela dvigovati Sele proti 10. uri, ko je letalo Alitalie s papežem in njegovim spremstvom pristalo na mariborskem letališču v Slivnici. Preden se je spustilo, je letalo na iz- recno željo Janeza Pavla II. in kljub megli preletelo Slomškov dom na Ponikvi. Po pristanku so papeža sprejeli najvisji državni in cerkveni predstavniki s predsednikom republike Milanom Kučanom na Čelu, po vsej Sloveniji pa so zadoneli zvonovi. Po pregledu Častnega voda Slovenske vojske )e KuCan Janezu Pavlu II. predstavil državni vrh s predsed-. nikom odbora za pripravo obiska in podpremeierom Marjanom Podobnikom, predsednikom Državnega zbora Janezom Podobnikom, ministri, predsedniki sodiSC, mariborskim županom Borisom Sovičem itd. Med cerkvenimi dostojanstveniki naj poleg slovenskega metropolita in ljubljanskega nadškofa Franca Rodeta, mariborskega škofa Franca Krambergerja in koprskega škofa Metoda Piriha omenimo Se apostolskega nuncija v Sloveniji Ed-monda Farhata in visoke predstavnike katoliške cerkve iz vseh mejnih držav (Hrvaške, Madžarske, Avstrije in Italije), pa tudi iz Nemčije, Rusije, Ceske, Poljske, Srbije in Bolgarije. Na betnavsko poljano se je papež pripeljal s pa- pamobilom, da se je lahko odzval na navdušeni sprejem vernikov, ki so ga pozdravljali z belo-rume-nimi trakovi, barvami papeževe države. Tudi ceste, po katerih se je vozil, so bile okrašene z vatikanskimi, slovenskimi in mariborskimi zastavami. Svečani obred z maso in Slomškovo beatifikacijo je Janez Pavel H. vodil s Štiri metre visokega odra (projektiral ga je arh. Jože Marinko), s Slomškovim potretom ob strani. Papež je sedel na posebej za to priložnost izdelanem lesenem stolu, katerega naslonjalo je simboliziralo Na slikah: pod naslovom osrednja slovesnost na Betnavi; spodaj levo papež s predsednikom Kučanom ob pregledu častne straže; spodaj desno papež v mariborski stolnici (foto Boris Vugrinec). Triglav, v ozadju in na naslonjalu pa je bilo izpisano Slomškovo geslo: »Sveta vera bodi vam luč, materin jezik pa ključ do zveličavne narodove omike.« Z beatifikacijo Antona Martina Slomška se je slovenski narod vpisal v svetovno zgodovino, s tem pričevanjem pred svetom stopa v tretje tisočletje, so zapisali slovenski škofje v pismu ob papeževem obisku in razglasitvi prvega mariborskega škofa za blaženega. In besede, ki jih je Janez Pavel II. izrekel med maso na Betnavi, to potrjujejo: »Njegov zgled pričuje, da je mogoče biti iskren domoljub in z enako iskrenostjo živeti in sodelovati z ljudmi druge narodnosti, druge kulture in druge vere. Naj njegov zgled in Se posebej njegova priprošnja dosežeta večjo solidarnost in pristni mir med vsemi narodi tega obširnega območja Evrope!« Pomenljivost te misli je v nedeljo obkrožila svet, Se posebno, ker je izzvenela v opomin po zadnjih krvavih dogajanjih na Balkanu. Pred začetkom slavnostnega obreda je mariborski Škof Franc Kramberger pozdravil Janeza Pavla II. kot »oCeta samostojne Slovenije«, ker je prav on pred sedmimi leti prvi priznal novo neodvisno državo. Med maso je papež v njihovih jezikih nagovoril tudi vernike iz sosednjih držav (Hrvaške, Avstrije, Madžarske in Italije), po koncu obreda (ob 14. uri), med katerim je prejel tudi darila slovenskih vernikov, pa se je s papamobilom odpeljal na kosilo in k počitku v škofijski dvorec na Slomškovem trgu. Ob 17.30 se je sprehodil do stolnice, kjer je molil na grobu prvega slovenskega svetnika, nato pa se je srečal z delegati slovenske sinode, ki bo prvič plenarno zasedala od 4. do 6. novembra. Obisk se je konCal na mariborskem letališču, kjer se je visoki gost vpisal v Zlato knjigo Maribora in prejel darili župana SoviCa in predsednika republike Kučana, s katerim je imel pred vstopom v letalo Se zadnje rezervirano srečanje. Vlasta Bernard PAPEŽEV OBISK / PO SOBOTNEM UVODNIKU NADŠKOFA RODETA V VATIKANSKEM DNEVNIKU Edina senca odnos med Cerkvijo in državo MARIBOR - Odnos med Cerkvijo in državo je bila osnovna politična poanta papeževega 9-urnega obiska v Mariboru. Se posebno zaradi uvodnika slovenskega metropolita Franca Rodeta v sobotni prilogi vatikanskega dnevnika Osservatore Romano, ki je - kot je običaj ob taksnih priložnostih - izdal posebno prilogo z naslovom Drugi apostolski obisk Janeza Pavla II. v Sloveniji. V prilogi na 12 straneh - 4 so tudi v slovenščini - najdemo opis življenja in dela škofa Antona Martina Slomška, predstavitev Slovenije kot države, ki se vse bolj vključuje v Evropo, zgodovino krščanstva v deželi pod Alpami in spomin na prvi papežev obisk v Mariboru pred tremi leti. V uvodniku z naslovom Zacelimo rane preteklosti, da bi lahko gledali v prihodnost, nadškof Rode ocenjuje, da je po propadu komunističnega režima in razglasitvi neodvisnosti slovenska katoliška Cerkev danes v prehodnem obdobju: »Po eni strani dediščina totalitarne preteklosti Se vedno močno obremenjuje sedanjost, po drugi pa prihaja do neCesa novega, kar napoveduje boljšo prihodnost.« Nadškof Rode navaja rezultate nedavne raziskave, po katerih »kar 82% državnih kadrov v Sloveniji izhaja iz nekdanje komunistične nomenklature, kar pomeni, da je oblast ostala ista«. »Zaradi tega med ljudmi vlada ozračje strahu in razširjena je politična apatija. Od privatizacije so imeli koristi predvsem nekdanji komunisti, ki so iz upravljalcev postali lastniki. Najbolj viden primer takšnega prenosa oblasti je na področju množičnih medijev, saj so skoraj vsi v rokah sil preteklosti, ki imajo monopol ter napadajo Cerkev in njene predstavnike z nasilnostjo, ki ji nismo bili priča niti v zadnjih desetletjih komunističnega režima,« meni nadškof Rode, ki dodaja, da je moCno čutiti prevlado nekdanjih komunistov tudi v šolstvu, kjer je prepovedana vsaka konfesionalna dejavnost v državnih Šolah. Janez Pavel II. se je zato posebej zavzel, da bi sodelovanje med Cerkvijo in državo napredovalo hitreje, predsednik KuCan pa je po papeževem odhodu poudaril, da njegov obisk ni bil pomemben le za katolike, ampak za vse Slovence, ker Slomškovo delo po pomenu daleč presega pastoralno aktivnost in seže na področje kulturnega in izobraževalnega življenja. Slomšek je v kolektivni zavesti izrazito pozitivna osebnost, ki Slovence združuje in povezuje, zato je KuCan izrazil upanje, da se bo to zgodilo tudi pri izbiri drugih osebnosti iz katoliškega življenja, ki so v postopku beatifikacije. V PETEK IN SOBOTO / ORGANIZACIJI SDGZ CELOVEC / DEŽELNA POLITIKA Seminar o vlogi manjšin pri razvoju gospodarstva Ekonomska avtonomija bisivena za ohranjanje jezika - Ugledni gostje Reinhold Lexer novi predsednik koroške OVP A/a izrednem kongresu je bil izvoljen z 92 odstotki glasov TRST - V zadnjih letih je prišlo na evropski ravni do evolucije v pojmovanju manjšin, ki niso več motilni ali folklorni element, ampak so skupni del Evrope, ki ga je treba ščititi. Obenem so se razmere spremenile in so v času gospodarske globalizacije prisotni drugačni problemi in spremembe, za manjšine oz. njihovo vlogo pa sta zelo pomembna medsebojna izmenjava informacij in izkušenj ter soočanje z drugimi stvarnostmi, tudi na gospodarskem področju. V tem duhu se je rodil dvodnevni seminar Pomen in vloga manjšinskega jezika pri razvoju gospodarstva, ki ga organizira Slovensko deželno gospodarsko združenje iz Trsta s sofinansbanjem Evropske unije prek sklada za manj razširjene jezike. Posvet bo 24. in 25. septembra v konferenčni dvorani tržaške Visoke šole za tolmače in prevajalce (Ul. Filzi, 14), predstaviti pa so ga včeraj v prostorih SDGZ predsednik Marino Pečenik, podpredsednika Robert Vidoni in Marko Stavar, predstavnik Ekonomskega krožka Denis Salvi in odgovorni urednik Primorskega dnevnika Bojan Brezigar, ki bo moderator seminarja. Gre za simpozij o pomembnosti in vlogi manjšinskih jezikov glede na gospodarski razvoj ter o vlogi EU, ki je namenjen predvsem slovenski manjšini v Italiji in slovenski manjšini v Avstriji. Udeležili se ga bodo ugledni gostje, člani različnih manjšinskih skupnosti v Evropi, ki bodo podali svoje izkušnje, kar zadeva Predstavniki SDGZ med včerajšnjo predstavitvijo simpozija (f.KROMA) uporabo manjšinskih jezikov v zvezi z gospodarstvom in njihovo važnostjo v boju proti asimilaciji, za kar sta pomembni tudi ekonomska avtonomija ter uporaba svojega jezika na delovnem mestu. Kot je povedal Pečenik, je bistveno primerjati vlogo manjšin v Evropi, še najbolj tistih v državah EU. Razčleniti je treba različne problematike in premisliti okoli perspektiv, ki nas čakajo, ter ne podleči ekonomskim interesom, ampak misliti na prihodnost in na programiranje. V tem smislu si je zaželel, da bi iz seminarja izšle nekatere smernice, ki bi lahko bile v korist celotnemu prostoru slovenske manjšine, a prvotno zamisel za organiziranje seminarja je imel Ekonomski krožek. Brezigar je povedal, da so manjšine mozaik oz. iz- ročilo, ki ga mora EU ščititi, saj so eden izmed sestavnih delov evropskega območja, to pa na vseh področjih, vštevši gospodarstvo, ob priliki simpozija pa bodo poleg slovenskih manjšin v Italiji in v Avstriji predstavili še štiri manjšine v Evropi. Podpredsednik SDGZ Robert Vidoni bo predstavil gospodarsko stvarnost slovenske manjšine v Italiji, predsednik danskega Urada za manj razširjene jezike Hans Jiirgen Nissen bo poročal o nemški manjšini in njenem gospodarstvu, podpredsednik Evropske akademije iz Bočna Gennaro Pellegrini o nemški manjšini v Italiji in njenem gospodarstvu, predsednik Slovenske gospodarske zveze iz Avstrije Matevž Grilc bo predstavil gospodarsko stvarnost slovenske manjšine v Avstriji, glavni direk- tor vatižanske gospodarske organizacije »Menter a bušneš« Hywel Evans bo spregovoril o valižanski manjšini v Veliki Britaniji, glavni direktor škotske organizacije »Comunn na Gaidhlig« Allan Campbell o škotski manjšini v Veliki Britaniji, zaključni poseg pa bo imel poslanec Mario Prestamburgo. Namen seminarja je torej razumeti, kako rešujejo druge manjšine svoje probleme. Pomembno je tudi pričeti s povezovanjem med ljudmi, ki se ukvarjajo z ekonomijo. EU vključuje manjšine, je dejal Brezigar in dodal, da je od samih manjšin odvisno, ali se bodo znale vključiti v razvojne procese. Vse to predstavlja velik izziv tudi za slovensko manjšino, ki bi lahko bila povezovalec z državami v tranziciji. Aljoša Gašperlin Antonione na simpoziju o sodelovanju Slovenije z EU TRST - Predsednik deželnega odbora FJK Roberto Antonione bo jutri v Mariboru, kjer bo sodeloval na simpoziju o širitvi Evropske unije, ki bo imel Slovenijo kot osrednjo temo. Simpozij prireja odbor regij EU, ki je institucionalni organ EU. Na jutrišnjem srečanju v Mariboru namerava odbor regij načeti vprašanje vloge krajevnih avtonomij v vključevanju Slovenije v Eu. V tem okviru je zadolžil predsednika odbora FJK An-tonioneja in predsednico Štajerske VValtraud Klasnic, da pripravita poročili o sodelovanju med evropskimi regijami in Slovenijo. Antonione je pojasnil, da je zadolžitev sprejel z zadovoljstvom, ker se mu je zdelo, da je Odbor evropskih regij na ta način priznal pomembno vlogo FjjC v sodelovanju s Slovenijo in bolj na splošno vlogo dežele v odnosu z vzhodnoevropskimi regijami in državami . CELOVEC - Koroška ljudska stranka (OVP) ima novega predsednika. Na petkovem izrednem kongresu v Domu glasbe v Celovcu so delegati z 92 odstotki glasov izvolili na čelo stranke 41-letnega podjetnika Reinholda Lexerja. Lexer je zamenjal dosedanjega strankinega predsednika in bivšega deželnega glavarja Chri-stofa Zernatta. Tako Lexer kot tudi Zernatto bosta po volitvah 3. oktobra letos zastopala koroško OVP v državnem zboru na Dunaju: Lexer bo namreč izvoljen v dunajski parlament kot glavni kandidat ljudske stranke na Koroškem, Zernatto pa ima zagotovljeno mesto na zvezni listi. Novi predsednik koroške OVP v zadnjih desetih letih ni imel nobene izrazite politične zadolžitve na Koroškem, je pa Korošcem v spominu kot odločen nasprotnik desničarskega voditelja Jorga Haiderja. Tako je leta 1989 iz protesta odstopil in vrnil vse politične zadolžitve v koroški Ljudski stranki, ko je slednja tedaj omogočila (prvo) izvolitev vodje svobodnjakov za koroškega deželnega glavarja. V 80-tih letih je bil Lexer več let predsednik mladih Ljudske stranke na Koroškem in poslanec v koroškem deželnem zboru. Lexer izvira iz kmečke družine v dolini Lesachtal na Zgornjem Koroškem in se je v zadnjih desetih letih uveljavil kot uspešen podjetnik v Celovcu. Po svoji prepričljivi izvolitvi je Lexer poudaril potrebo po »vsebinski, strukturalni in tudi personalni obnovi stranke«, svojim političnim nasprotnikom -predvsem Haiderjevim svobodnjakom, ampak tudi socialdemokratom - pa je napovedal, da bodo morali računati z močno tretjo politično silo v deželi. Za svoj srednjeročni cilj je Lexer označil osvojitev položaja koroškega deželnega glavarja že pri naslednjih dežel-nozborskih volitvah leta 2003. Slovensko narodnostno skupnost na Koroškem nekdanji član solidarnostnega komiteja za koroške Slovence, ki je branil skupno dvojezično šolo na Južnem Koroškem, sicer ni izrecno omenil, izrekel pa se je za »odprtost dežele na vseh področjih« ter za čezmejno sodelovanje pod geslom »Senza confini«. Do personalne spremembe je včeraj prišlo tudi pri socialdemokratih: predsednik kluba socialdemokratskih poslancev Dieter Haller je odstopil, potem ko je bil proti njemu sprožen disciplinarni postopek s strani urada koroške deželne vlade: Haller je kot deželni uslužbenec vsaj dvakrat svoji tajnici naročil, da uporabla njegovo elektronsko kartico, ki potrjuje navzočnost v službi. Ivan Lukan NOVICE LENDAVA / NARODNOSTNI ODNOSI KRŠKO / PO 200 KM DOLGI POTI Drnovšek in Frlec v New Vorku NEW YORK - Predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek in minister za zunanje zadeve Boris Frlec sta v nedeljo prispela v New York, kjer se bosta udeležila uvodnih razprav ob začetku 54. zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov. Premier Drnovšek bo v petek, 24. septembra, pozno zvečer po srednjeevropskem času govoril pred generalno skupščino, v času obiska pa bo imel tudi več uradnih in neuradnih dvostranskih srečanj. Z generalnim sekretarjem ZN Kofijem Annanom se bo Drnovšek uradno sestal neposredno po nastopu pred generalno skupščino. (STA Gladovna stavka LJUBLJANA - V preiskovalnem zaporu na Povšeto- vi že od 7. septembra gladovno stavka hrvaški državljan Marjan Mihalič, obdolžen kaznivega dejanja spolne zlorabe. Po pojasnilih protestnikovega zagovornika stavkajoči Zadnje dni gladovanja ni želel sprejemati niti vode in je v dokaj kritičnem zdravstvenem stanju. Policija ga je prijela 6. septembra zaradi domnevnega kaznivega dejanja v Gami Hotelu na Trojanah, s primerom pa je seznanjeno tudi hrvaško veleposlaništvo v Sloveniji. Glede na obdolženčeve trditve naj bi v omenjenem primem šlo za "konstrukt portoroške policije" in kot pravi njegov zagovornik, pred preiskovalnim sodnikom doslej še ni bila zaslišana njegova partnerka, ni pa se pojavila niti nobena priča dogodka. Sicer naj bi bil Marjan Mihalič sin slovenske državljanke in rojen v Kopm. V preteklosti je želel pridobiti slovensko državljanstvo in naj bi po podatkih odvetnika zaradi protestov ob zavrnitvi prošnje pred časom storil več izgredov. Med drugim je pred slovenskim veleposlaništvom v Rimu grozil s samosežigom. (STA) Policija odkrila domnevnega avtorja spornega plakata Oba uparjalnika srečno na cilju Zamenjali ju bodo prihonje leto ob remontu nuklearke MURSKA SOBOTA - Policijska preiskava medijsko zelo odmevne t.i. lendavske plakatne afere že daje rezultate. Po dosedanjih ugotovitvah policije naj bi bil avtor spornih plakatov v madžarskem jeziku, ki so jih konec julija v Lendavi nalepili čez slovenske plakate, ki so vabili na osrednjo proslavo 80-letnice priključitve Prekmurja k Sloveniji, K.Z., slovenski državljan madžarske narodnosti z območja Lendave, zoper katerega so že podali kazensko ovadbo. Kot je v pogovora za STA dejal načelnik inšpektorata murskosoboške policije Milan Horvat, osumljeni policiji ni dosegljiv in naj ne bi bil več v državi. Kljub temu pa so zbrali dovolj dokazov za vložitev kazenske ovadbe. Omenjeni sporni plakati z vsebino 11. avgust 1999 -začetek dolgo pričakovanega prebujenja Madžarov so povzročili veliko vznemirjenja med prebivalci slovenske in madžarske narodnosti. Plakatna afera pa je vzbudila tudi veliko medijsko pozornost tako v Sloveniji kot na Madžarskem. Obsodili so jo tako predstavniki madžarske skupnosti v Sloveniji kot tudi slovenski predsednik Milan Kučan. Na policiji so med preiskavo, ki je bila sprožena po omenjenem dejanju, ugotovili, da je bilo z omenjenim dejanjem storjeno kaznivo dejanje zbujanja narodnostnega, rasnega ah verskega sovraštva, razdora ah nestrpnosti, za katerega je utemeljeno osumljen omenjeni K.Z. V preiskavi so tudi ugotovili, da naj bi sporne plakate nalepili trije mladoletniki slovenske narodnosti z območja Lendave, ki naj bi domnevoma izrševali ukaze K.Z. Zoper slednje tri mladoletnike pohcija za zdaj še ni ukrepala. Policija je opravila tudi več pogovorov in na podlagi odredbe preiskovalnega sodnika tudi hišne preiskave. (STA) KRŠKO - V Nuklearno elektrarno Krško (NEK) je včeraj dopoldne, po več kot 200 kilometrov dolgi poti od Luke Koper do Krškega, prispela transportna kompozicija s še drugim ob obeh uparjalnikov. V prihodnjih dneh se bo uparjalnik pridružil svojemu predhodniku v posebni zgradbi, kjer bosta prezimila oz. počakala na zamenjavo, ki bo prihodnje leto potekala v okviru rednega letnega remonta v nuklearki. Po skoraj treh tednih se je tako uspešno končal eden najbolj zapletenih tehničnih podvigov, ki sta ga domača, pa tudi tuja, predvsem avstrijska, javnost pozorno spremljali. Oba tovora - celotna kompozicija je tehtala 666 ton, dolga je bila 77 m, široka 5, 8 m in visoka 4, 6 m - sta prispela na cilj v predvidenih osmih dneh, posamezne odseke pa sta prevozila celo hitreje, kot je bilo načrtovano. Po trditvah odgovornih v NEK podoben prevoz takšnih razsežnosti do konca življenjske dobe nuklearke, ki znaša 40 let komercialnega obratovanja, izteče pa se leta 2023, ni predviden. Celoten projekt posodobitve, kamor sodi tudi zamenjava uparjalnikov, je vreden 205 milijonov nemških mark. Lastni delež NEK bo v skupnih stroških posodobitve približno 36-odstoten. Cilji projekta posodobitve so: stabilizacija dolgoročnega obratovanja, povečanje moči (za šest do sedem odstotkov, s sedanjih 632 MW na 670 oziroma 676 MW), dvig povprečne razpoložljivosti in zmanjšanje števila nenačrtovanih zaustavitev, povečanje letne proizvodnje za približno 25 odstotkov), znižanje lastne cene proizvedene električne energije ter povečanje varnosti z varnostnimi izboljšavami. V NEK zagotavljajo, da je zamenjava starih uparjalnikov najbolj smiseln in ekonomsko upravičen korak. Nova uparjalnika, ki ne vsebujeta radioaktivnih elementov, bosta prek zime začasno skladiščena v novi zgradbi na območju nuklearke, po zamenjavi pa ju bosta nadomestila stara uparjalnika. Ker sodita med radioaktivni material, bosta podobno kot sodi z radioaktivnimi odpadki začasno skladiščena v Krškem (do izgradnje trajnega skladišča oziroma do razgradnje NEK). Nova uparjalnika sta izdelana na podlagi najsodobnejših dosežkov na tem področju, z boljšimi konstrukcijskimi rešitvami in materiali, pri načrtovanju pa so bile upoštevane dosedanje izkušnje in spoznanja iz obratovanja jedrskih elektrarn po svetu. NEK je opremljena z VVestinghousovim (ZDA) lahkovodnim tlačnim reaktorjem (PWR) toplotne moči 1882 MW. Njena moč na pragu je 632 MW. Med komercialnim obratovanjem - od leta 1983 dalje -proizvede približno štiri milijarde kWh, kar znaša tretjino vse proizvedene električne energije v Sloveniji. (STA) Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d.. Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 Torek, 21. septembra 1999 gospodarstvo in finance Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih artneriev. F2 O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tei.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 USPOSABLJANJE / V NOVEM SEDE2U ŠOLE V PALAČI FERDINANDEJ NA LOVCU Podelitev rednih in častne diplome Mib v navzočnosti ministra Fassina Častno diplomo prejel Leonardo Del Vecchio - Strateški pomen usposobljonjo TRST - Deseti podiplomski tečaj MIB (Master in International Business), na katerega je bilo sprejeto 51 univerzitetnih diplomirancev iz Italije in drugih devetih držav (med njimi tudi iz Slovenije in Hrvaške), bo potekal v prestižnem novem sedežu visoke menedžerske šole, kjer je včeraj prejelo diplome 34 diplomantov pravkar končanega devetega tečaja. Podelitev diplom mladim bodočim menedžerjem in podelitev Častne diplome MIB industrij cu Leonardu Del Vec-chiu, enemu od simbolov podjetniške uspešnosti severovzhodne Italije, je bila tako odlična priložnost za odprtje novega sedeža, ki ga je šola dobila - kot smo obširno porocah v preteklih dneh - v palači Ferdi-nandej na Lovcu. Častni gost slovesnosti v krasni zborni dvorani palače, katere restavriranje je omogočila zavarovalnica Generali, je bil minister za zunanjo trgovino Piero Fassino, poleg njega pa so po uvodnem nagovoru pooblaščenega upravitelja Mib Claudia Sambrija (ki se je zahvalil vsem, ki so pomagah za pridobitev in prenovo vile Ferdinandej) posegli predsednik šole MIB Dietrich Karner, tržaški Zupan Riccardo II-ly (Občina je lastnica poslopja), predsednik deželnega odbora Roberto An-tonione, predsednik Trgovinske zbornice Adalberto Donaggio in Elio Borgono-vi, predsednik združenja za menedžersko usposabljanje Asfor, zadnji pa je akademsko poročilo po- dal znanstveni direktor šole Vladimir Nanut. »Prepričan sem, da ne bomo mogli ponuditi novim rodovom velike prihodnosti, Ce ne bomo sposobni premostiti razne egoizme in korp orativiz-me ter združiti sile v funkciji strateških ciljev za tak razvoj, ki bo sposoben sprejeti izzive tretjega tisočletja, in za izgradnjo skupne evropske hiše,« je med drugim podčrtal prof. Nanut, ko je utemeljeval potrebo po miselnem preskoku iz krajevnih in deželnih ozkosti v Širše obozorje novih priložnosti. Menedžerska Sola, kakršna je Mib, vzgaja h kulturi in vrednotam, ki se v našem družbenem okolju Se vedno niso dovolj uveljavile, v okolju, kjer se »potreba po varnosti pogosto zamenjuje s stalnim delovnim mestom, zaščita pravic z obrambo privilegijev, spoštovanje pravil s konformizmom, kompeti-cija z brezobzirnostjo, strpnost s popustljivostjo, ambicija s komolčarstvom«, je dejal Nanut. NiC Čudnega torej, da Mib pomeni priložnost za tržaško pokrajino in za vso Furlanijo - Julijsko krajino, saj je poleg univerze in Raziskovalnega območja instrument za prenos znanja in usposabljanja z enega konca celine na drugega, z zahoda proti vzhodu, je podčrtal Illy, ki je izrazil zadovoljstvo, da je mesto pridobilo Se eno od tolikih zapuščenih palač iz preteklega stoletja. Tudi predsednik deželne uprave Minister Fassino med posegom na včerajšnji slovesnosti šole Mib (Foto KROMA) Antonione je obljubil vso pozornost za Sole, kakršna je Mib, ki usposabljajo bodoči vodilni razred, medtem ko je predsednik trgovinske zbornice Donaggio opozoril na potrebo po povezavi med podjetji in usposabljanjem, ki jo Mib zgledno uresničuje. Tudi minister Fassino je podčrtal, da je vloga usposabljanja strateški vzvod, in to ne le v gospodarskem smislu, ampak tudi v mednarodni politiki. Trstu je Fassino se enkrat priznal zelo pomembno vlogo v italijanski zunanji politiki in v širitvi Evropske unije, za katero je izrazil zaupanje, da bo potekala Cim hitreje. (vb) ISTAT / GIBANJE CEN Avgusta inflacija v Italiji na julijski ravni (1,7%) RIM - Inflacija je v avgustu ostala na julijski ravni in je v primerjavi z istim lanskim mesecem znašala 1, 7 odstotka. Tak je dokončni podatek o gibanju cen v avgustu, kot ga je včeraj objavil državni inštitut za statistiko ISTAT. V primerjavi z julijem so cene narasle za 0, 1 odstotka, povišek pa je treba v glavnem pripisati dvigu cen pogonskih goriv. Ce upoštevamo harmonizi-rane evropske podatke, je na letni ravni Italijan- GENERALI / PREDSTAVITEV PONUDBE ZA PREVZEM ZAVAROVALNICE INA Z združitvijo do vodilnega položaja v Italiji in Evropi MILAN - Vodstvo grupe Generali je včeraj predstavilo svojo ponudbo za prevzem grupe DNA, pooblaščeni upravitelj Gianfranco Gnutty pa je s tem v zvezi poudaril, da Generali ne misli povišati ponudbe za delnice INA, Čeprav so te včeraj na borzi presegle vrednost 3, 04 evra, kolikor zanje ponuja Generali. Na tiskovni konferenci po zasedanju vodstva je predsednik Generalija Alfonso Desiata tudi dejal, da se povsem lahko zgodi, da pride do pametnega in »prijateljskega« dogovora s Sanpaolom Imi. Desiata je Se dejal, da je zagovornik »mehkega« jezika finančnega sveta, ki razlikuje med »sovražno« in »nedogovorjeno« ponudbo. Predsednik Generalija je govoril tudi o deležu grupe INA v bančnih zavodih Banco Napoli in BNL in ga označil za »ne-strateskega.« Glede na govorice, kdo bi lahko bil v ozadju Generalijeve ponudbe, pa je Desiata zelo odločno zavrnil vsake namige, da bi jim kdorkoli sugeriral, naj gredo v akcijo za prevzem. »O ponudbi se nismo pogovarjali ne s političnimi vrhovi ne z vlado, pa tudi z nasprotne strani nismo prejeli nikakršnih namigov,« je bil jasen Desiata. Glede trditev Umberta Agnellija, da gre za poskus sovražnega prevzema, pa je dejal, da to ni res in da samo zaradi naglice ni prišlo do »dogovorjene« ponudbe. Kar zadeva integracijo obeh zavarovalniških kompanij, pa bi to Se utrdilo vodilni položaj nove grupe na italijanskem trgu in omogočilo razvoj tudi na mednarodnem trgu. Grupa Generali-Ina bi na osnovi podatkov za leto 1998 postala prva v Evropi na področju življenjskega zavarovanja in druga na področju škodnega. Po višini premij bi bila z 38 milijardami evrov na tretjem mestu, po premoženju 42 milijard evrov pa na petem. V načrtu je, da bi področje življenjskega zavarovanja prevzela INA. Tako bi na tem področju po novem delovali INA in Allean-za, medtem ko bi se na področju Škodnega zavarovanja združila Assitalia in preostanek Generalija. Distribucijski mreži obeh kompanij bi ostali ločeni, medtem ko bi bilo enotno upravljanje premoženja. Za vse skupaj naj bi skrbelo 34000 zavarovalniških agentov v 4000 podružnicah in 2000 finančnih svetovalcev. Ob predstavitvi tega načrta je Desiata tudi poudaril, da perspektive za nadaljnjo rast nove grupe zagotavljajo tudi enako stopnjo zaposlenosti. Za danes pa je sklican upravni svet Sanpaolo Imi. Na njem sicer ni pričakovati, da bi sprejeli finančne protiukrepe za naskok na Ino. Banka namreč Se ne namerava odkriti svojih kart, temveč se bo predvsem dogovorila za strategijo, ki naj bi jo vodila v tem finančnem »spopadu.« ska inflacija znašala 1, 6 odstotka, na mesečni ravni pa so cene ostale nespremenjene. Brez postavke za tobačne izdelke pa bi letna inflacija znašala 1, 8 odstotka, mesečna pa 0, 1 odstotka. Avgusta so se cene najbolj dvignile v prevozih, kar je neposredna posledica podražitev naftnih derivatov. Dražje pogonsko gorivo bo nedvomno vplivalo tudi na septembrsko inflacijo, temu pa je treba dodati Ze napovedane podražitve vode, elektrike in plina. Dvig cen pogonskih goriv je bil deloma kompenziran s padcem cen na področju telekomunikacij, ki so se v povprečju pocenile za 0, 5 odstotka. K temu so največ pripsevale nižje telefonske tarife. Zaradi sezonskih vplivov so se za 0, 2 odstotka pocenila tudi živila in brezalkoholne pijače. Na drugi strani pa so se v avgustu na letni ravni najbolj podražile cene v hotelih, restavracijah in javnih lokalih, in sicer v povprečju za 2, 7 odstotka. Le za desetinko manj so bili dražji prevozi, medtem ko so se zdravstvene storitve in izdatki za zdravstvo v enem letu zvišali za 2, 5 odstotka. Pregled avgustovske mesečne rasti cen po mestih pa kaže na prvem mestu Ancono z 0, 4 odstotno rastjo cenm pred Aosto (0, 3) in Barijem ter Genovo (0, 2), medtem ko so se avgusta cene v primerjavi z julijem za 0, 1 odstotka znižale v Bologni in Neaplju. TEČAJNICE 7 Fl/Dn- 1 0-3A I EVRO= 1.936,27 URE 20. SEPTEMBER 1999 povpreČniHtccaj VALUTA 20.09. 17.09. ameriški dolar 1,0406 1,0397 japonski jen 112,08 110,66 grška drahma 326,55 326,40 danska krona 7,4321 7,4323 švedska krona 8,5785 8,6220 britanski funt 0,6410 0,6423 norveška krona 8,1830 8,2135 čeSka krona 36,356 36,412 ciprska lira 0,5780 0,5779 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski florint 255,01 255,33 poljski zlot 4,2593 4,2812 slovenski tolar 196,3091 196,4625 Švicarski frank 1,6049 1,6047 kanadski dolar 1,5363 1,5280 avstralski dolar 1,6168 1,6013 novozelandski dolar 1,9929 1,9757 ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA 20. SEPTEMBER 1999 NAKUP/PRODAJA VALUTA 1 EVRO portugalski escudo 200,482 nizozemski gulden 2,20371 belgijski in luksemburški frank 40,3399 francoski frank 6,55957 nemška marka 1,95583 finska marka 5,94573 Španska pezeta 166,386 avstrijski Šiling 13,7603 irski funt 0,787564 italijanska lira 1936,27 EVRO UolALt VALUIt NAKUP PRODAJA ameriški dolar 1,0509 1,0345 britanski funt 0,6483 0,6355 Švicarski frank 1,6199 1,5867 danska krona 7,5749 7,2891 norveška krona 8,3727 8,09973 Švedska krona 8,8148 8,3932 kanadski dolar 1,5644 1,5068 grška drahma 343,49 298,99 japonski jen 116,26 109,23 avstralski dolar 1,6952 1,5836 slovenski tolar 205,98 193,62 hrvaška kuna 8,2394 7,4472 češka krona 45,052 36,552 slovaška krona 55,35 44,028 madžarski florint 298,04 242,15 /IBn zadružni KRAŠKA BANKA Zadruga zo.z. TRST KMEČKA BANKA GORICA 20. SEPTEMBER 1991 ) EVRO URE VALUTA nakup prodaja nakup prodaja ameriški dolar 1,0526 1,0344 1839 1872 britanski funt 0,6476 0,6365 2990 3042 kanadski dolar 1,5538 1,5217 1246 1272 japonski jen 113,3294 111,2389 17,09 17,41 Švicarski frank 1,6160 1,5990 1198 1219 norveška krona 8,2832 8,0917 234 239 švedska krona 8,7239 8,5199 222 227 grška drahma 329,9525 317,1636 5,87 6,10 danska krona 7,5171 7,3465 258 264 avstralski dolar 1,6372 1,6035 1183 1208 slovenski tolar 201,6947 195,5828 9,60 9,90 hrvaška kuna 7,9031 7,3066 245 265 FIKSNI TEČAJI VALUT EVRA EVRO LIRE nemška marka 1,95583 989,998 francoski frank 6,55957 295,182 nizozemski gulden 2,20371 878,641 belgijski frank 40,3399 47,998 avstrijski šiling 13,7603 140,741 finska marka 5,94573 325,657 španska pezeta 166,386 11,637 portugalski eskudo 200,482 9,658 irski funt 0,787564 2458,555 tira 1936,27 20. SEPTEMBER 1999 INDEKS MIB 30:+0,17% I delnica cena € var. % delnica cena € var. % AEM 2,181 -0,04 INA 3,022 +1,27 ALITALIA 2,697 -1,46 ITALGAS 4,087 - ALLEANZA 9,794 +0,41 MEDIASET 8,859 -1,11 AUTOSTRADE 7,412 +1,09 MEDIOBANCA 11,098 -0,79 BNL 3,497 +2,01 MEDIOLANUM 7,380 +0,61 COMU 6,661 +0,95 MONTEDISON 1,768 +0,95 BCA Dl ROMA 1,471 +0,40 OLIVETTI 2,240 +0,13 FIDEURAM 5,911 +0,30 PIRELLISPA 2,305 +1,49 INTESA 4,333 +0,06 RAS 8,184 +2,59 BIPOP CARIRE 40,880 +1,16 ROLO BCA 1473 20,680 +0,33 EDISON 8,095 +0,77 SAN PAOLO IMI 12,663 +0,98 ENI 5,856 -1,08 TIM 5,822 +3,15 FIAT 31,200 +0,12 TELECOM ITA 8,989 +0,70 FINMECCANICA 0,865 - UNICREDIT 4,668 -1,87 GENERALI 31,950 -0,86 ONIM 0,429 - V ljubljanska banka ^ Nova Ljubljanska banka d. d., Ljubljana POSVET / V PRIREDBI DEŽELNE UPRAVE SKGZ / OBISK SEN. CAMERIN1JA Javni prevozi proti dušeči prometni gneči Minister Treu: »Prednost železnicam in plovnim potem« Na vse veCje povpraševanje po mobilnosti je mogoče odgovoriti samo z bistveno okrepitvijo in tehnološko posodobitvijo javnih prevozov, ki morajo postati učinkovitejši, pa tudi ekološko čim bolj neoporečni. To še zlasti v mestnih središčih, ki se vse bolj dušijo v prometni gneči. Okrog te temeljne misli se suče posvet, ki ga prireja deželna uprava Furlanije-Julijske krajine na temo: »Za neone-snažujočo mobilnost: izbire Furlanije-Julijske krajine«. Posvet se je pričel včeraj dopoldne ob prisotnosti ministra za prevoze Tiziana Treua (na sliki), zaključil pa se bo danes z ogledom poskusne vožnje avtobusa na magnetski pogon Stre-am. Gre za vozilo, ki ga je izdelala italijanska družba Ansaldobreda in ki bo v Trstu doživel svoj ognjeni krst. Nabavilo ga je Tržaško konzorcijsko podjetje za prevoze (ACT) s prispevkom 6 milijard lir deželne uprave. Udeležence posveta so na včerajšnji otvoritvi pozdravili tržaški Zupan Illy, predsednik tržaške pokrajine Godardi, predsednik deželnega odbora Antonione, uvodno poročilo pa je imel deželni odbornik za prevoze Valter Santa-rossa, ki je prikazal temeljne smernice pred nedavnim odobrenega deželnega načrta za prevoze. Uvodni del se je zaključil s posegom ministra Treua. Santarossa je v svojem daljšem poročilu govoril o procesu liberalizacije krajevnih javnih prevozov, ki je zdaj v teku v deželi v skladu z normami Evropske unije. Izrazil je prepričanje, da bo uvedba konkurence bistveno pripomogla h kvalitetnemu dvigu tega področja. Santarossa je nadalje govoril o potrebi po ločitvi načrtovanja in upravljanja javnih prevozov, pri čemer je podaril vlogo dežele pri načrtovanju razvoja prevozov nasploh. Poudaril je tudi prizadevanja deželne uprave FJK za uresničitev ekološko čim manj škodljivega prevoznega sistema. Izrazil je prepričanje, da bi bilo za dosego boljših rezultatov v tem smislu nujno okrepiti sodelovanje med javnimi upravami, raziskovalci in industrijo. Minister Treu pa je v svojem nagovoru najprej poudaril, da zahteva po mobilnosti doživlja fazo »eksplozivne rasti«. Po njegovem bi si delali utvaro, ko bi skušali to povpraševanje zaustavljati. Treba je torej odgovoriti z ustrezno ponudbo, seveda upoštevajoč vse vidike, od gospodarskih in socialnih do ekoloških. »Ge hočemo doseči bolj uravnovešen prevozni sistem, potem moramo cim več prevozov prenesti s ceste na železnice in na vodo. Izkoristiti moramo še posebej plovne poti, ki ne zahtevajo velikih investicij,« je med drugim dejal minister, ki je tudi poudaril potrebo po bistveni okrepitvi javnih prevozov. Treu je med drugim izrazil zadovoljstvo, da se deželni načrt za prevoze FJK dobro ujema s strateškimi pogledi vlade na področju prevozov. Treu: V tednu novi predsednik luke »Mislim, da bo v teku tega tedna padla odločitev, kdo bo novi predsednik tržaške pristaniške oblasti.« Tako je dejal minister za prevoze Tiziano Treu ob koncu srečanja, ki ga je včeraj dopoldne imel na sedežu deželne vlade FJK s predsednikom Antonio-nejem, tržaškim županom Illyjem, tržaškim prefektom De Feisom in z izrednim komisarjem tržaške pristaniške oblasti Mauriziom Marescom. Treu je prišel v Trst, da bi se udeležil deželnega posveta o neonesnažujočih javnih prevozih, na srečanju z deželnimi in krajevnimi upravitelji pa se je dotaknil vrste konkretnih problemov. Kar zadeva imenovanje novega predsednika tržaške pristaniške oblasti, je minister demantiral, da bo prišlo do novih zavlačevanj. Pojasnil je, da je vlada v zadnjih časih pričakovala le še mnenja nekaterih parlamentarnih komisij, ki pa naj bi bila gotova. Vse kaže, da bo novi predsednik postal sedanji komisar Maresca, okrog katerega so se 21. julija zedinih vsi pristojni krajevni faktorji. Antonione pa je ministra pozval, naj vlada dodeli FJK posebne prispevke za neonesnažujoče javne prevoze. »Strpnost ni dovolj Potrebno je sožitje« Pogovor o glavnih problemih manjšine Včeraj opoldne je bil tržaški senator Fulvio Camerini gost deželnega predsedstva Slovenske kulturno-gospodarske zveze. Srečanje se je odvijalo v prostorih SKGZ v Trstu, kjer se je senator sestal s predstavništvom SKGZ, ki so ga poleg predsednika Rudija Pavšiča sestavljali še Jurij Kufersin, Viljem Cemo, Edvin Švab, Ace Mermolja in Igor Gabrovec. V svojem uvodnem pozdravu je predsednik Pavšič najprej na kratko predstavil razvejano delovanje krovne organizacije, ki prvenstveno skrbi za vsestranski razvoj slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. V nadaljevanju se je predsednik SKGZ zaustavil na težavah, ki jih je povzročil krah TKB ter sočasna in posledična kriza dobrega dela organiziranega gospodarstva. Navezujoč se na sobotno tiskovno konferenco o zaščitnem zakonu, ki se je odvijala v Camerinijevi pisarni v Trstu, je predsednik Pavšič priznal, da v sklopu manjšine še vedno obstajajo različna gledanja na vsebino nekaterih členov zakonskega predloga. V zvezi s parlamentarnim postopkom za sprejetje zakonske zaščite Slovencev v FJK pa je Pavšič izrazil upanje, da bo prišlo tudi v sklopu manjšine do poenotenja stališč, sicer pa bi lahko bilo vsako nadaljnje odlašanje za zakon usodno. Zaščitni zakon sicer ni edini problem naše manjšine, kot tudi njegovo sprejetje nikakor ne bo rešilo vseh odprtih vprašanj. V tem smislu je SKGZ sena- torja Camerinija opozorila na vprašanje finansiranja Primorskega dnevnika in slovenskega oddelka RAI ter na (ne)vidljivost slovenskega tv-programa v Benečiji. O posameznih vprašanjih slovenske prisotnosti na Videmskem je podrobneje spregovoril Viljem Cemo, ki je obenem dejal, da bo zakon Slovencem v Benečiji prvič priznal pravico do lastne identitete, jezika in kulture. Slovensko manjšino je Cemo nato označil s prispodobo povezovalnega člena med dvema polovicama pljuč, ki ponazarjata vzhodno in zahodno civilizacijo. Iskreno priznanje za delo v korist celotne skupnosti je senatorju izrazil tudi Edvin Švab. »Od vsega začetka mi je bilo zelo jasno, da na tem teritoriju ni dovolj le strpnost, temveč da je potrebno predvsem plodno in solidarno sožitje«, je v odgovor gostiteljem dejal senator Camerini. V nadaljevanju je senator izrazil načelno pripravljenost levosredinske koalicije, da sprejme dodatne popravke k zakonskemu besedilu, sam zakon pa je označil kot dejansko priznanje pravic, nikakor pa ne privilegijev, kot bi hotela dema-goško dokazovati desnica. »Gre za zakon, ki temelji tako na sami republiški ustavi, kot tudi na mednarodnih dogovorih, ki jih je Italija sprejela v povojnem obdobju«, je dejal Camerini, ki se je v nadaljevanju pogovora zaustavil še na nekaterih posameznih točkah zakonskega osnutka. NOVICE ČRNA KRONIKA / VČERAJ POPOLDNE PRI SV. ANI PRI GROČANI / PRIJATELJI ZEMLJE Vrhovni poveljnik karabinjerjev včeraj na obisku v Trstu Včeraj dopoldne se je mudil na obisku pri tržaškem pokrajinskem poveljstvu karabinjerjev vrhovni poveljnik tega rodu italijanskih oboroženih sil armadni general Sergio Siracusa. Na ronskem letališču so ga sprejeli deželni vojaški poveljnik general major Francesco Cipriani, deželni poveljnik karabinjerjev brigadni general Antonio Musolino in tržaški pokrajinski poveljnik karabinjerjev polkovnik Mario Basile. Gen. Cirpriani se je v Trstu, in sicer v karabinjerski vojašnici v Istrski ul., sestal s pokrajinskim zastopstvom karabinjerjev. Pohvalil je slednje za bistven prispevek, ki ga dajejo za zagotavljanje »optinalnih varnostnih razmer« v pokrajini. Cipriani je nato sodeloval na sestanku s pokrajinskimn poveljstvom, na katerem so podrobneje pregledali stanje na Tržaškem. Pred povratkom v Rim se je gen. Cipriani sestal s prefektom De Feisom in z vrhom tržaških sodnih oblasti. Prispevki iz Sklada Mario Morpurgo Nilma Sklad Mario Morpurgo Nilma bo podelil 120 štipendij do največ 800 tisoč lir potrebnim občanom tržaške občine, ki so bili večino delovnega časa zaposleni kot obrtniki, trgovci, neodvisni delavci, trgovski potniki in podobno ali njihovim vdovam in mladoletnim sirotam. Prošnje sprejema do 28. oktobra urad Sklada v Ul. Imbriani 5 (tel. 040/636114), ki je odprt ob torkih in četrtkih od 17. do 19. ure. Prispevke bodo podelili decembra ob 56-letnici smrti dobrodelneža. Nesreča pred pokopališčem Motorist silovito trčil v avtomobil, ki mu je presekal pot Motorist B.A. se mora po vsej verjetnosti zahvaliti čeladi, če jo je odnesel sorazmerno poceni v nesreči, v kateri je bil vpleten včeraj popoldne v Trstu. Ob silovitem trčenju v avtomobil ga je namreč vrglo za kakih petnajst metrov daleč na asfalt, in zelo verjetno bi po padcu tam obležal, ko ne bi imel zaščitene glave. Nesreča se je pripetila nekaj pred 15. uro. B.A. se je vozil po Istrski cesti s svojim suzukijem v smeri proti mestnemu središču. Ko je dospel na višino glavnega vhoda pokopališča pri Sv. Ani, pa je pred seboj zagledal seat ibizo, ki je prihajala z nasprotne strani in je s ceste zavijala proti pokopališču. B.A. je vozil zelo hitro, tako da se ni mogel pravočasno ustaviti. Trčenje je bilo silovito, saj je ibizo obrnilo za celih 180 stopinj in jo močno poškodovalo. Rešilec 118 je B.A. pre- dni zdravljenja. Izvide o peljal v bolnišnico, kjer so nesreči so opravili mestni ga sprejeli s prognozo 25 redarji. Maurizio Zerovnich ni umrl nasilne smrti Zdravnik sodne medicine Fulvio Costantinides je opravil obdukcijo trupla 43-letnega Maurizia Zerov-nicha, ki so ga našli minuli četrtek na vagonu pri Zavij ah. Na truplu ni našel nikakega sledu nasilja. Moški je torej umrl naravne smrti. Pristavimo naj, da je Costantinides v minulih dneh opravil tudi obdukcijo trupla 22-letnega Francesca Tombe, ki so ga našli 14. t.m. na gradbišču karabinjerske kasarne pri Sv. Ivanu. Tudi v tem primeru ni bilo znakov nasilja. Akcija Čisti Kras: odstranili kar 250 kilogramov odpadkov Močan naliv je v nedeljo dopoldne oviral akcijo Cisti Kras, ki ga je na območju Gročane, med Peskom in Bazovico, organiziralo naravovarstveno združenje Prijatelji zemlje. Zaradi plohe so pobudo prekinili opoldne, kljub temu pa je zabeležila lep uspeh. »Čistilci Krasa« so naponlini deset plastičnih vreč vsakovrstnih odpadkov, od plastike do papirja, aluminija in stekla. S kraške gmajne so odstranili avtomobilsko baterijo, nekaj okenskih okvirov in nekaj vreč cementa za skupno kakih 250 kilogramov odpadkov. Udeležencem akcije je povzročilo - poleg dežja -velike težave obsežno območje, na katerem so bili raz-trošeni odpadki, ki jih je večinoma že zakrilo grmičevje. Največ preglavic so imeli z robido, ki se je razširila v številnih predelih tistega koščka kraške zemlje. " Prav zaradi take divje rašče so naravovarstveniki ostro protestirali, ker tržaška občina ne skrbi za sprotno čiščenje kraškega območja. Tako prekrije zemljo divje grmičevje, kar predstavlja v sušnem odbobju nevarnost za požare. Dejavnosti na ekonomski fakulteti Ekonomska fakulteta tržaške univerze prireja do 1. oktobra niz konferenc, na katerih bodo orisali vsebino raznih študijskih smeri na fakulteti. Konference prirejajo v konferenčni dvorani od 10. do 11. ure. Od 11. do 13. ure pa bodo bodoči študentje fakultete - vedno v konferenčni dvorani - lahko sledili predtečaju matematike. Akademsko leto se bo na ekonomski fakulteti začelo 4. oktobra ob 10. uri s predstavitvijo fakultete OBČINSKI SVET / SKLEP NA KRATKI SEJI Dražja, obenem pa cenejša voda Skupno 800 milijonov lir letnega prihranka Voda se bo podražila, voda se bo pocenila: to je nekako smisel sinočnjega sklepa tržaškega občinskega sveta glede Acegasovib vodnih tarif. V bistvu naj bi tržaški občani pri plačevanju vode vsega skupaj prihranili okrog 800 milijonov lir na leto, in to na podlagi predvidenega občasnega prilagajanja tarif javnih storitev. Sklep so odobrili na si-.nocnji zelo kratki seji tržaškega občinskega sveta. V bistvu se bo osnovna tarifa vode podražila za 2 liri na kubični meter, občani pa bodo prihranili znatno veC na raCun skoraj polovičnega znižanja tarife za presežek porabe vode nad osnovno količino. Vprašanje komisij, ki delujejo v okviru občinskega sveta, so prenersli na prihodnjo sejo, ko bodo sklepali o odborih, ki naj ostanejo, in o tistih, ki so manj potrebni v okviru poenostavljanja občinskega aparata. Na začetku kratke seje je eno od vprašanji svetovalcev zadevalo dan zaprtja mestnih središč za zasebni promet, ki so ga te dni izvedli v večjih mestih po vsej Evropi in marsikje tudi po Italiji (v naši deželi v Gorici in Vidmu), ne pa v Trstu. Pristojna odbornica Bar-duzzijeva je povedala, da je onesnaženje zraka v mestnem središču že znatno pod zakonskimi določili kot posledica omejitve prometa, ki ga je pred Časom uvedla tržaška občinska uprava kljub številnim protestom. Zato bi bila dodatna omejitev nepotrebna in celo protiucinkovita, saj se je izkazalo, da ogromna večina tržaških voznikov spoštuje, omejitve v korist boljšega zraka. Brezplačni ogled Miramarskega gradu Prihodnjo soboto in nedeljo, 25. in 26. septembra bodo po vsej Evropi praznovali dneva kulturnih dobrin. Gre za pobudo Sveta Evrope, v okviru katere je italijansko ministrstvo za kulturne dobrine odredilo brezplačni vstop 190 pomembnejših muzejev. Med temi je tudi muzej Miramarskega gradu, ki bo zato v omenjenih dnevih brezplačno odprt vsem obiskovalcem. Za morebitne rezervacije obiska - ni težko predvidevati, da bo ta dva dneva veliko več obiskovalcev kot sicer -se je treba prijaviti na telefonski številki 040-224143. r ŠKEDENJ / NA VAŠKEM POKOPALIŠČU -i Na vhodu slovenski napis Krožek Skp ugodno o postavitvi napisa in o Damianijevi izjavi Ob vhodu na škedenjsko pokopališče so postavili tudi slovenski napis z urnikom za obiskovalce. Gre za pomembno novost, ki ga je včeraj zelo ugodno ocenil krožek Skedenj-Carbola Stranke komunistične prenove. V tiskovnem sporočilu krožek ugotavlja, da so s tem zadostili dolgoletni zahtevi domačega prebivalstva, ki so jo potrdili tudi na javni skupščini prejšnjega maja v domu Jakoba Ukmarja na pobudo občinskega svetovalca Decar-lija. Takrat je odgovorni pri občinski pokopališki službi De Visintini zagotovil skorajšnjo postavitev slovenskega napisa. Skedenjski komunisti ugotavljajo, da je pred kratkim tržaški podžupan Da-miani v izjavi za Primorski dnevnik za- gotovil (v zvezi s postavitvijo table s slovenskim napisom škedenjskim krušari-cam), da je »Skedenj dvojezična vas: prav zaradi tega ni nobenega razloga, da ne bi postavili tudi slovenskega napisa.« Obenem pa so zastopniki desnosredinske večine, ki vodi tamkajšnji rajonski svet, utemeljili svoje nasprotovanje slovenskemu napisu domačim krušaricam, češ da »Občina ne more in ne sme pisati v jeziku, ki ni italijanski.« Za krožek Skp je torej postavitev slovenskega napisa na vhodu škedenjskega pokopališča »majhno a pomembno dejanje«, sedaj pa bo treba pristopiti k ostalim kompleksnim problemom tega pokopališča. Seznam za poučevanje glasbe na šoli pri Sv. Ivanu Tržaško šolsko skrbništvo sporoča, da sta bila 16. septembra objavljena prednostni in dodatni seznam za poučevanje klavirja in preCne flavte na nižji srednji šoli z glasbeno usmeritvijo Sv. Ciril in Metod pri Sv. Ivanu. Skrbništvo nadalje obvešča, da ni bilo mogoče sestaviti prednostnih seznamov za poučevanje klasične harmonike, ker zainteresirani niso dosegli minimalnega števila točk, kot jih predvideva ustrezni ministrski odlok, dodatnega seznama za poučevanje kitare pa niso sestavih, ker ni bilo udeležencev. Podeljevanje suplenc za profesorje Tržaško šolsko skrbništvo sporoča, da bodo letošnje letne su-plence za profesorje na slovenskih nižjih in višjih srednjih šolah podeljevah v petek, 24. septembra ob 9. uri na šolskem skrbništvu v Ul. Cumano 2. Seznam razpoložljivih mest bo objavljen na oglasni deski na skrbništvu 27. septembra. Skrbništvo opozarja, da lahko letne suplence do največ šestih ur tedenskega pouka dodeljujejo ravnatelji in jih gre upoštevati, kot Ce bi jih podelil šolski skrbnik. MIELA / OD 23. DO 31. 10. Štirinajsta izvedba festivala latinskoameriškega filma Konec oktobra (od 23. do 31.) bo v Trstu Ze 14. izvedba festivala latinskoammeriškega filma, ki ga prireja združenje za promocijo latinskoameriške kulture v Italiji (APCLAI). Tudi tokratni pregled najsodobnejše filmske in video produkcije v raznih državah Južne in Srednje Amerike bo v gledališču Miela, kot doslej pa je odgovoren za festival Rodrigo Diaz. Natančen spored oz. seznam filmov Se ni znan, vsekakor pa se bo festival, kot v prejšnjih letih, odvijal po različnih sekcijah. V tekmovalnem delu bodo predstavili 12 celovečercev, ki jih v Italiji se niso predvajali. Osem filmov bo v »informativni sekciji« posvečenih aktualnim temam. Letošnji poklon bo šel mehiškemu režiserju Gabrielu Rete-su, predstavili bodo osem njegovih filmov z italijanskimi podnapisi in še drugo gradivo o filmskem ustvarjalcu. Med zgodovinskimi temami so organizatorji letos izbrali izseljevanje Italijanov v Južno Ameriko, posebno pozornost bodo namenili Argentini, na temo pa bodo pripravili tudi fotografsko razstavo. Nadaljeval se ho prikaz brazilskih kratkih filmov, gre za tretje »nadaljevanje«, prvič pa bodo ponudili tudi pregled mehiške tovrstne produkcije. Sodelovanje med literaturo in filmom bodo tokrat prikazali z doprinosom paragvajskega pisatelja Augusta Roe Bastosa, ki se bo udeležil festivala. Precejšnjo pozornost bodo namenili produkciji v raznih tehnikah, katere glavni pomen je v dokumentiranju najrazličnejših pojavov oz. običajev. Ob filmskih in video projekcijah pa bo še vrsta drugih spremljevalnih prireditev. BAZOVICA / VELIČASTNA PROSLAVA 100-LETNICE DRUŠTVA Lipa, ki že sto let raste, raste za vse nas! Bogat, zanimiv in ganljiv kulturni program Sivi oblaki so napeto vzdušje ob pričakovanju nedeljske proslave še okrepili. Prireditelji so sicer vnaprej pomislili tudi na vreme in pripravili dve prizorišči: na vrtu gostilne Pri lipi in pod šotorom Gospodarske zadruge Bazovica. Kako pa bo s sprevodom, praporom in narodnimi nošami, Ce se bo vlil dež? Na srečo, na to vprašanje ni bilo treba odgovarjati: ko je godba na Celu sprevoda zakorakala, se je nasmehnilo še sonce. Na začetku vasi, pri Sajsniko-vih, se je zbrala pisana množica. Ob koračnici Godbenega društva Prosek so nosilcema venca sledile v sprevodu štiri deklice v narodnih nošah, društveni prapor je ponosno nosil Darko Metlika, sledile so narodne noše, pevci in pevke, otroci in množica udeležencev proslave. VeC desetin ljudi je sprevod pričakalo v osrčju vasi: potem ko so se s polaganjem venca in cvetja k spo- vaškega družbenega življenja iz zadnjih let pa je potrebno skupno delovanje in predvsem podpiranje in vera v mlade, v sveže moči. Predsednica se je nato zahvalila Tržaški občini, ZKB, podjetjem in dobrotnikom, in meniku poklonili padlim v NOB, so udeleženci sprevoda krenili pod slavolok, ki je vabil na vrt gostilne Pri lipi. Na vrsti je bilo odkritje spominske plošCe, ki opozarja, da so na tistem mestu pred sto leti ustanovili Pevsko društvo Lipa. Tablo je blagoslovil vaški župnik Žarko Skrij, ki je dejal, da Bazovica premore požrtvovalne ljudi in zato tudi proslavljamo tak trenutek. Ze zjutraj je župnik daroval mašo za ustanovitelje, pevci pa so položili cvetje na grob Hrabroslava Raz-ma. Pod šotorom, kamor se je sprevod nato preselil, sta prireditev uvedla napovedovalca v narodnih nošah, mlada domačina Maja Grgič in Andrej Ban. MePZ Lipa, ki ga je v odsotnosti dirigentke Tamare Ražem za to priložnost vodil dolgoletni dirigent Herman Antonič, je nato zapel »Pozdrav«, eno izmed prvih pesmi, ki jih je pel zbor pred sto leti. Oder je krasil devetdeset let star društveni prapor, ob katerem so stale narodne noše in lira, spremljevalka vseh dosedanjih jubilejnih proslav. Razobešen je bil tudi plakat s stilizirano lipo, ki sta ga za priložnost izdelala Boris in Stefan Grgič. Pod odrom so na eni strani stali pevci, na drugi pa godbeniki pod taktirko Aljoše Starca. Slavnostni govor je imela predsednica društva Dora Žagar Ban. Potem ko je orisala zgodovinske postojanke društva in se zahvalila vsem dosedanjim predsednikom, je omenila kako se poleg delovanja zbora odvijajo v društvu tudi druge pobude. Za uspešno delovanje pa je pomembna udeležba cim večjega števila ljudi. Dejala je, da se v Bazovici ukvarja s petjem okrog sto ljudi, za nadaljevanje pestrega vsem vaščanom, ki so pomagali pri ogromnem organizacijskem delu. »Bazovica naj še naprej ostane simbol slovenskega upora«, je zaključila. Za tem so nastopili otroci v belih srajčkah in pisanih rutkah stavnik Kulturnega društva Bazovica z Reke. Maja, Stefan in Tanja so nato prebrali pričevanja starejših domačink, ki spremljajo vaško kulturno življenje veC desetletij. Posebno slavnosten trenutek, ob katerem je marsikateremu od prisotnih zbežala solza, je predstavljal spomin in poklon bivšim pevkam, ki so pele v zboru pred in med drugo svetovno vojno in so na proslavi sedele v prvih vrstah. Društvo jim je ob priložnosti poklonilo knjigo zgodovine društva izpod peresa Iztoka Pečarja. Potem ko je spet zapel MePZ Lipa so želje in misli srednje generacije domačinov prebrale Dora, Suzana, Magda in Irina. Njim je sledil MIPZ Bazovica pod vodstvom Xenje Brass. Končno je napočil pričakovani trenutek: Elisabeta in Goran, predstavnika obeh zborov, sta na društveni prapor, ki so ga izdelali na Češkem leta 1909, pripela nov trak. Slovesnost je spremljal nastop mladih glasbenikov: Lara, Sara, Samo in Matej so zaigrali kantato o Lipi, ki sta jo napisala učitelja Gorkič in Ferluga ob prejetju prapora leta 1909. Prireditev je sklenil skupen nastop MePZ Lipa in MIPZ Bazovica, pred tem pa so mladi v bralni iz OPZ Slomšek pod vodstvom Zdenke Križmancic. Prireditelji so nato pozdravili prisotne goste, med katerimi Jadranko Sturm Kocjan, konzulko v Trstu, Miloša Budina, podpredsednika deželnega sveta, občinska svetovalca Igorja Dolenca in Petra Močnika, predsednico ZSKD Nives Košuto, predsednika Zveze kulturnih društev Slovenije Francka Rudolfa, Živka Raceta, predsednika krajevne skupnosti Lokve, Draga Daneua, predsednika ZKB. Marina PeCenika, predsednika SDGZ. Sledili so pozdravi in Čestitke omenjenih gostov in predstavnikov raznih društev in organizacij. Posebnega aplavza je bil deležen pred- obliki spregovorili o mislih in občutkih, ki jim jih vzbuja petje. Na koncu so se društveni elani z izdelkom umetnostne obrtnice Gabrijele Ozbič zahvalili svojim trem stebrom, Suzani Grgič, Dori KrižmanCiC in Dori Žagar. Proslava kulturnega društva Lipa je bila taka, kot se za stoletnico spodobi: ganila je marsikoga, udeležence kulturnega dogajanja v Bazovici in tudi nedo-macine, ki so se številno udeležili praznovanja. Prireditelji so z besedo in petjem znali posredovati tudi ostalim svoje vidno globoko Čutenje ob prazniku. Lipa, ki Ze sto let raste, raste za vse nas. Jana PeCar NABREŽINA Prerojeni Kraški slavček se spet oglaša Zbor bo vodilo Alenka Radetič Nobeno društvo, sicer pa nobena dejavnost ne more računati na trajnost, Ce nima pomladka. Tako je tudi z našimi društvi, s petjem, s pevskimi zbori. Tako so se tudi pri mešanem pevskem zboru v Nabrežini odločili, da poskrbijo za "jutrišnje glasove". Po prvih vajah z novim pevovodjo Adijem Danevom bo jutri popoldne na vrsti prva vaja spet oživljenega Kraškega slavčka. Pravzaprav je otroški pevski zbor Kraški slavček nastal že v poznih šestdesetih letih, ko je bila po desetletnem premoru obnovljena pevska dejavnost v sklopu društva Igo Gruden. Sočasno s starejšo pevsko zasedbo, sta takratna stebra nabrežinske prosvetne dejavnosti Ermi-nij Ambrozet in Sergij Radovič spodbudila ustanovitev Kraškega slavčka, v katerem so peli otroci iz vse devinsko-nabrezinske občine, od prvega leta osnovne, do zadnjega letnika nižje srednje šole. Kraški slavček je takoj naletel na odličen odziv med šoloobvezno mladino, saj je štel preko sto mladih pevcev in bil takrat edini otroški zbor na Tržaškem. Nabrežinski otroški zborček je nato deloval do zgodnji osemdesetih let, ko ga je po tragični smrti Sergija Radoviča še nekaj let vodila Rosanda Kralj. Novi Kraški slavček pa se danes predstavlja v nekoliko drugačni preobleki. Zbor ne bo veC otroški, temveč mladinski, saj delujejo v okolici kar trije otroški zbori. Vabila so bila poslana vsem nižješolcem, toplo vabljeni pa so tudi višješolci, ki imajo veselje do petja. Kot rečeno, bo prva vaja jutri popoldne, in to ob 16.30, v prostorih nižje srednje šole Iga Grudna v Nabrežini. Pred vajo pa bo krajši sestanek za starše. Mladinski pevski zbor bo vodila Alenka Rade-tic iz Doberdoba, dinamična učiteljica z dragocenimi izkušnjami v okviru zbora Hrast, medtem ko je že v lanskem šolskem letu vodila osnovnošolski pevski zbor Virgila Sceka v Nabrežini. (igb) Igra v Slivnem Na »borjaCu« Rebulove domačije v Slivnem bo drevi ob 20. uri nastopila Mladinska dramska skupina SKD Vigred iz Sempolaja z igrico »Kašne, Kašne, samo tašne...«, ki je prejela posebno nagrado SSG na letošnjem festivalu amaterskih dramskih odrov v Mavhinjah. Tekst je napisala in igro zrežirala Tatjana Turko. V primeru slabega vremena bo uprizoritev jutri. DVORANA TRIPCOVICH Kvartet Karol Szymanowski lepo uvedel nastope mladih Dvorana Tripcovich bo v tej sezoni gostila vse predstave gledališča Rossetti, ki je zaprto zaradi prenove, v prejšnjih dneh pa so bili na vrsti kar štirje zaporedni komorni veCeri. Prireditelji so nanje povabili mlade glasbenike, ki so se že uspešno uveljavili na mednarodnih tekmovanjih; v soboto, 18. septembra, je nastopil poljski godalni kvartet “Karol Szymanow-ski”, sledila sta mu sibirski pianist Aleksej Nabiou-lin ter korejski Yung Wook Yoo, nazadnje pa še italijanski godalni kvartet “Prometeo”. Kvartet, ki nosi ime znanega poljskega skladatelja, sestavljajo violinista Marek Dumicz in Grze-gorz Katovv, violist Vladimir Mykitka ter Čelist Mar-cin Sieniawski. Zaigrali so tri kvartete, ki so zaobjeli kar tri stoletja komorne literature; za začetek so izbrali Haydnov Kvartet v B-Duru op.l št.l. Joseph Haydn velja za oCeta kvartetne oblike, saj je v svojih 83 godalnih kvartetih temeljito preoral vse kombinatorne možnosti v okviru klasične oblike in začrtal modele, ki sta jih Mozart in Beethoven še nadaljno razvila. Poljski kvartet se je Haydnove mojstrovine lotil zelo dognano: prvi violinist je oblikoval elegantne in gibčne fraze z briljantnim in sladkim zvokom, ostali elani pa so celotno zgradbo podprli z usklajenim muziciranjem ter ji vtisnili idealen duhovni ter stilistični pečat. Tehnične vrline mladih Poljakov so se izkazale tudi v Verdijevem Kvartetu v e-molu. Slavni italijanski operist se je tej obliki posvetil le enkrat v zrelih letih, ko ga je vedno bolj mikala kontrapunktisticna kompleksnost, ki je zaznamovala tudi njegovo zadnjo opero “Falstaff. Verdijev kvartet je zahteval unikat, kjer se tipična melodija le redko pojavi, poverjena pa je Čelistu. Kvartet “Szymanowski” je nevsakdanjo partituro podal zelo temperamentno, vendar je celotna struktura ostala delno neizbrušena. Koncert so Poljaki sklenili s prelepim in po svoje prav tako zapletenim in skrivnostnim Kvartetom v F-Duru št.3 op.73, ki ga je Dmitrij Šostakovič spisal leta 1946. Ruski skladatelj je uspel v mali komorni zasedbi sintetizirati glavne značilnosti svojega izražanja, v katerem se nežna melanholija pretaka v ironične valčke in skoraj ekspresionistične prijeme. Poljski kvartet se je pozorno posvetil iskanju raznolikih barvnih odtenkov, a še ni prodrl do jedra Soš-takoviceve poetike. Izvedba je bila vsekakor zelo živa in kvalitetna, zato je občinstvo nadarjene mladeniče spet priklicalo na oder, kjer so nam za dodatek zaigrali prikupen Haydnov Menuet ter okusno priredbo Gershwinove “The Man I love”. Katja Kralj ŠKEDENJ / SKD IVAN GRBEC Ob zvokih godbe Breg v novo sezono Pihalni orkester pod vodstvom Fiorenza Muscovija je prvič nastopil na dvorišču društva Kulturno društvo »Ivan Grbec« iz Skednja je v nedeljo začelo novo sezono z lepo prireditvijo. Tokrat se je prvič odvijal program na dvorišču društva, kjer je nastopil Pihalni orkester Breg, ki ga vodi Fiorenzo Muscovi. Zaigral je vrsto valčkov, koračnic in drugih skladb, kot tudi venCek slovenskih pesmi. Lepo število domačinov, ki je do zadnjega kotička napolnilo dvoriščni prostor, je z zadovoljstvom in odobravanjem sledilo lepemu in bogatemu programu, ki je trajal kar poldrugo uro. V imenu društva se je orkestru in njegovemu dirigentu zahvalila predsednica KD I. Grbec Lojzka Umari - Ukmar, ki je izrazila željo, da bi v prihodnje še prišlo do podobnih srečanj in nastopov. Vreme je malo zaskr- bljalo organizatorje, pa se je vse lepo izteklo s prijetno družabnostjo. N.L. ŠK DEVIN Izlet v Gardaland kot priznanje Poleg osmih atletov in trenerja so se izleta udeležili tudi drugi Športni klub Devin je pred kratkim priredil izlet v znano zabavno središče Gardaland. Izlet je bil nekakšna nagrada za osem atletov devinskega kluba, ki so se v prejšnji sezoni posebno odlikovali ter dosegli uspehe na tekmovalnem področju, pa tudi za uspešnost na tečajih smučarske šole. Tem atletom in trenerju Matjažu je torej klub poklonil brezplačni zavabni dan. Lara PuriC, Erik Hrovatin, Danjel Pozzecco, Patrik Štolfa, Matej Štolfa, Marko Gantar, Martina Gantar, Aslessio Si-billa (ki je zasedel prvo mesto na absolutni lestvici) ter, kot že rečeno, Matjaž Martinšek v vlogi trenerja so se z veseljem udeležili izleta, ki so si ga prislužili z resnim pristopom k tej prelepi panogi. Ostalim, ki letos niso imeli posebne sreče z uvrstitvijo, pa voščilo, da bi jim v novi sezoni šlo bolje. Zabavnega dne so se udeležili tudi mnogi starši in prijatelji, kot vidimo na sliki, ki je bila posneta pred vhodom v Gardaland. j SKP / NASTOP TPPZ h Partizanska pesem na prazniku v Podlonjerju Krožek »Prvi maj« Stranke komunistične prenove je v soboto in nedeljo priredil v Ljudskem domu v Podlonjerju praznik. Kljub nekoliko spremenljivemu vremenu, je praznik uspel, posebno v nedlejo, ko je poleg govornikov nastopil tudi Tržaški partizanski pevski zbor. Pod vodstvom zborovodkinje Pie Cah je, kot zna samo ta zbor, zapel vrsto partizanskih in borbenih pesmi, ki jih je zaključil s pesmijo »Vstajenje Primorske« in na željo vseh še Internacionalo. Govornika na nedeljski priredite^! sta bila pokrajinski tajnik SKP Sergio Facchin in tržaški občinski svetovalec Igor Canciani. Nedeljsko slavje naj bi bilo po načrtu organizatorjev tudi priložnost, da bi podlonjerski Ljudski dom uradno poimenovali po pred kratkim umrlim pohticnem delavcu Juriju Cancianiju. Poimenovaje pa so prenesli, da bi se ga lahko udeležil tudi vsedržavnik tajnik SKP Bertinotti, ki je izrazil željo, da bi bil prisoten. Na prireditvi je spregovoril tudi dolgoletni dirigent TPPZ in borec Prekomorskih enot Oskar Kljuder, ki se je zahvalil pevcem in pevkam, predvsem pa Pii Cah, ki je prevzela dirigentske posle, da ne bilo šlo delo tega zbora in vseh njegovih elanov v pozabo. Lepa družabnost, na kateri je za glasbo poskrbel ansambel »Edera«, je pozno zvečer zaključila to doživeto srečanje. N.L. Natečaj za pet mest v tržaški bolnišnici Tržaško bolnišniško podjetje je razpisalo javni natečaj za pet delovnih mest tehničnega skrbstvenega sodelavca (OTA) za nedoločen Cas; dve mesti sta pridržani za osebje, ki je že v službi v bolnišnicah. Potrebna je diploma obvezne šole in diploma opravljenega enoletnega teCaja za zadevno specializacijo. Rok za vlaganje prošenj zapade prihodnjega 15. oktobra. VCERAJ-DANES Danes, TOREK, 21. septembra 1999 MATEJ Sonce vzide ob 6.49 in zatone ob 19.05 - Dolžina dneva 12.16 - Luna vzide ob 7.20 in zatone ob 19.41 Jutri, SREDA, 22. septembra 1999 MAVRIOJ VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 24 stopinj, zračni tlak 1009,6 mb pada, vlaga 61-odstotna, veter 19,4 km na uro jugo-vzhodnik, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 22,5 stopinje. LEKARNE Od ponedeljka, 20. do sobote, 25. septembra 1999 Normalen umik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Giulia 1 (tel. 040 635368), Largo S. Vardabasso 1 - ex Ul. Zorutti 19 (tel. 040 766643), Zavije - Ul. Flavia 89 (tel. 040 232253). Zgonik (tel. 040 229373) -s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Giulia 1, Largo S. Vardabasso 1 - ex Ul. Zorutti 19, Korzo Italia 14, Zavije - Ul. Flavia 89. Zgonik (tel. 040 229373) -s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Korzo Italia 14 (tel. 040 631661). 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom tel. 040 350505-Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Urad za informacije Zdravstvenega podjetja: 040 3995053 in 040 3995111 od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure ter ob ponedeljkih in Četrtkih tudi od 14. di 17. ure. Urad za informacije bolnišnic: 040 3992724 od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure. J PRIREDITVE SKD VIGRED vabi danes, 21. septembra, ob 20. uri, na »Rebulov borjac« v Slivnem, na ponovitev igre Kakšne, kakšne, same taksne! v izved-ni mladinske dramske skupine Vigred. V slučaju slabega vremena bo prireditev jutri, v sredo, 22. septembra. KINO ARISTON - 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Tutto su mia madre«, r. Pedro Almodovar, i. Penelope Cruz. EKCELSIOR - 15.00, 17.30, 20.00, 22.15, 24.40 »Star vvars - La minaccia fan-tasma«, r. George Lucas, i. Liam Neeson, Evvan Mc Gregor. EXCELSIOR AZZURRA - 16.30, 18.30, 20.30, 22.30 »Tre stagioni«, i. Harvey Kei-tel. AMBASOATORI - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »La mum-mia«, i. B. Fraser. GIOTTO MULTISALA 1 (Ubca Giotto 8) -16.00,18.00, 20.05, 22.15 »Entrapment«, r. Jon Amiel, i. Sean Connery, Catherine Zeta-Jones; GIOTTO MULTISALA 2 -16.00,18.00, 20.05, 22.15 »In-stinct« i. Anthony Hopkins. NAZIONALE 1 - 15.00, 17.15,19.40,22.00 »Star wars - La minaccia fantasma« r. George Lucas, i. Liam Neeson, Evvan Mc Gregor. NAZIONALE 2- 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Cruel in-tentions«, i. R. Phibppe. NAZIONALE 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Wild Wild West«, Barry Sonnen-feld, i. VVill Smith, Kevin Kline, Kenneth Branagh. NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La gran-de onda«. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Love and Psyche«. Prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL -16.15 »La voce delPamore« i. M. Trip. Ob 18.20, 20.15, 22.15, »II tredi-cesimo piano«, r. Josef Ru-snak, i. Craig Bierko, Gretch-net Mol. ALCIONE - 17.45, 20.00, 22.10 »American Histoiy X«, r.Tony Kaye, i. Edvvard Norton, Edvvard Furlong. ShmM© Martin Waddell TI IN JAZ MALI MEDO pravljica za najmlajSe v režiji KATERINE PEGAN Žrebanje knjige, ki jo poklanja TRŽAŠKA KNJIGARNA PREMIERA danes, 21. t.m., ob 17.30 v Finžgar j e vem domu na OPČINAH S ČESTITKE Draga VESNA! Danes svoj 40. rojstni dan slavis. Obilo zdravja in da bi se uresničile vse tvoje zelje, ti želijo starsi in vsi, ki te imajo radi. V Križu praznuje danes naša draga SARA, 7. rojstni dan. Vse najboljše ji želita mama in papa. 19. septembra je slavil 70-letnico tovariš IVAN GRGIČ Iskreno mu čestita TPPZ »Finko Tomažič«. V Borštu ima danes 70 let ANGEL SLAVEC. Da bi v zdravju in veselju slavil Se vrsto okroglih obletnic v krogu svojih dragih, mu iz srca vosci vsa žlahta. Pri Cebronovih se veselimo, ker Viktorja slavimo, saj mu 80 let Častimo. Drago, Meri, Luciana in Daniela IZLETI SINDIKAT SPI-CGIL in KROŽEK AUSER za Kraško območje vabita v soboto, 2. oktobra na izlet na Vrbsko jezero in v Mi- nimundus (Avstrija). Za informacije kličite sedež sindikata (tel. 200698). 3 SPISKE VESTI DIDAKTIČNA RAVNATELJSTVA NA TRŽAŠKEM seznanjajo začasne učitelje, ki niso vključeni v pokrajinsko lestvico za suplence, da lahko do 25. septembra 1999 vložijo prošnjo na posamezna ravnateljstva za opravljanje suplenc v letošnjem Šolskem letu. Seznam prosilcev bo objavljen na oglasnih deskah posameznih ravnateljstev dne 30. septembra 1999. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - TAJNIŠTVO TRST obvešča učitelje in vzgojitelje, da bo prvo predavanje v sklopu tečaja za pripravo na usposobljenostmi izpit v petek, 24. septembra, ob 15. uri v prostorih Prosvetnega doma na Opčinah. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obveSCa, da je objavljen na oglasni deski Deželnega Šolskega urada razpis izrednega natečaja za dosego habilitacije za poučevanje na slovenskih nižjih in višjih srednjih Šolah. Prošnje sprejema pristojni Pokrajinski Šolski urad (Trst ali Gorica) do 25. septembra 1999. Informacije nudi urad Sindikata slovenske Sole. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obveSCa, da je na oglasni deski tržaškega pokrajinskega Šolskega skrbništva objavljen razpis izrednega natečaja za dosego usposobljenosti za poučevanje na slovenskih osnovnih Šolah in otroških vrtcih. Prošnje sprejema tržaško Šolsko skrbništvo do 9. oktobra 1999. Informacije nudi urad Sindikata slovenske Sole. URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul. Carducci 8, tel./fax 040-370301, posluje ob torkih in Četrtkih, od 16. do 17.30. H3 OBVESTILA REPENTABRSKA OBČINSKA UPRAVA sporoča, da s pričetkom novega Šolskega leta bo začela delovati tudi služba Šolskega prevoza za šoloobvezne otroke bivajoče v občini. Zainteresirani se za podrobnejša pojasnila lahko obrnejo na občinsko tajništvo vsak dan v uradnih urah. V BAZOVSKEM DOMU, je ob 100-letnici SKD Lipa, odprta razstava domačih ustvarjalcev, danes, 21. septembra, od 20. do 21.30. GODBENO DRUŠTVO PROSEK in GLASBENA MATICA M. KOGOJ prirejata glasbene teCaje za pihala, trobila in tolkala. Vpisovanje in informacije v danes, 21. septembra, ob 19. uri v SoSCevi hiši na Proseku. MePZ IGO GRUDEN obnavlja mladinsko pevsko skupino KRAŠKI SLAVČEK. Vabljeni predvsem srednješolci, na prvo vajo, ki bo Jutri, v sredo, 22. septembra, ob 16.30, v prostorih nižje srednje Sole v Nabrežini. Pred vajo bo informativni sestanek s starsi. SKD TABOR OPČINE -Prosvetni dom - Zaradi nepredvidenih razlogov bo vpisovanje in začetek telovadnih tečajev ob običajnih urnikih v ponedeljek, 4. oktobra. PIHALNI ORKESTER BREG s sodelovanjem GLASBENE MATICE organizira glasbene tečaje za pihala, trobila in tolkala. Vpisovanje in informacije na tel. St. 040-228333 ob uri obedov. POKRAJINSKI ODBOR VZPI-ANPI TRST- SEKCIJA TREBČE vabi na srečanje bivših pripadnikov Prekomorskih brigad NOVJ, ob 56. obletnici ustanovitve, v nedeljo, 26. septembra, ob 15. uri, v Ljuskem domu v Trebčah. Spored: pozdrav predsednika sekcije VZPI Lucijana Malalana, govor sen. Paola Seme, elana pokrajinskega odbora VZPI in bivšega borca Prve Prekomorske brigade Oskarja Kjudra; nastop TPPZ »P. Tomažič«, godbe na pihala »V. Parma« ter gledališkega igralca Danjela Malalana. GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA in GLASBENA MATICA prirejata glasbene tečaje za pihala, trobila in tolkala. Vpisovanje in informacije v torek, 28. septembra, ob 19. uri, v srednji Soli v Nabrežini. OTROŠKI PEVSKI ZBOR VESNA vabi otroke od 4. leta dalje, na prvo vajo, v sredo, 29. septembra, ob 16.30, v Dom Alberta Sirka v Križu. SD SOKOL prireja celoletni tečaj klasičnega baleta. Tečaj bo predvidoma potekal ob ponedeljkih in Cetrtekih, od 16. do 17. ure, v telovadnici Sole De Marchesetti v Sesljanu. Prvo informativno srečanje bo v ponedeljek, 27.9., ob 16. uri v Župnijski dvorani v Nabrežini. Za vpise in informacije pokličite na tel. štev. 0347/7602835, od 18. do 19.30. DRUŠTVO LJUBITELJEV BALETA KRASA IN BRKINOV IZ SEŽANE vpisuje k pouku klasičnega baleta novinke med 5. in 12. letom starosti v prostorih starega gradu na Partizanski cesti v Sežani. Vpisujemo vsak delovni dan med 15. in 19. uro, do 30. septembra 1999. KRD DOM BRISCIKI obveSCa elane, da se v petek, 1. oktobra, ob 18.30 prične rekreacijska telovadba, ki se bo odvijala dvakrat tedensko in sicer ob torkih in petkih na sedežu društva, Članice pa obveSCa, da se teCaj Stikanja prične v Četrtek, 7. oktobra, ob 17. uri na društvenem sedežu. SOLSKO POPOLDANSKO POMOČ nudi vsak dan SKLAD MITJA CUK. Informacije na tel. St. 040-212289. JEZIKOVNE TECAJE (slo., ita., angl. nem.) nudi SKLAD MITJA CUK. Informacije na tel. St. 040-212289. STROKOVNI NASVETI kot pomoC pri vzgoji - Vzgojna svetovalnica SKLADA MITJA CUK. Informacije na tel. St. 040-212289. GOVOR: ŽELITE GA IZBOLJŠATI, popraviti govorne napake, preprečiti ali odpraviti govorne napake, olajšati na novo nastale govorne težave ostarelih? Logopedska služba pri SKLADU MITJA CUK. Informacije na tel. St. 040-212289. OTROŠKA in MLADINSKA PLESNA SKUPINA VIGRED vabi v svoje vrste. Prva vaja bo jutri, v sredo, 22. septembra, od 16.30 do 17.30 za osnovnošolske otroke, od 17.30 do 18.30 za ostale, v društvenih prostorih v Sempolaju. OTROŠKA PEVSKA SKUPINA VIGRED obveSCa, da bo prvo srečanje v ponedeljek, 27. septembra, v društvenih prostorih v Sempolaju za otroke vrtca ter prvega in drugega razreda osnovne Sole, od 16. do 17. ure, za ostale od 17. do 18. ure. SK BRDINA organizira v nedeljo, 26. septembra v Repnu (pri nogometnem igrišču) 8. BIKE SLALOM. Vpisovanje na mestu od 8.30 do 9.30. Za informacije pokličite na tel. 040-212859 ali 040-226271. SK BRDINA organizira v nedeljo, 3. oktobra v Repnu (pri nogometnem igrišču) 9. KRAŠKI SUHI SLALOM. Vpisovanje na mestu od 8.30 do 9.30. Za informacije pokličite na tel. 040 212859 ali 040 226271. SK BRDINA sporoča, da se treningi nadaljujejo vsak torek in četrtek od 17.00 do 18.30. KD S. ŠKAMPERLE prireja tečaj AKROBATSKEGA ROCK’N’ROLLA za otroke in mladino od 6. do 14. leta, ob ponedeljkih in sredah od 18.30 do 20. ure od 4. oktobra dalje. Vse možne informacije dobite od 7.30 do 8. ure in od 21.30 do 22. ure na tel. St. 040-53420, oz. od 9. do 18. ure na tel. 00386-66-549588 pri Sabrini. Za vpis pa se zglasite v fitness dvorani na Stadionu ob torkih od 20.15 od 21. ure (tel. 040-351669). TUDI PRI CUPI se bo Šivalo noSo! Tečaj krojenja in vezenja narodnih noS bo vodila Marta Košuta. Informacije na tel St. 040-299488. SZSO-TS stopa v novo delovno leto. Pustolovščina, izleti v naravo, prijatelji, igra, ročne spretnosti so na' vsakem dnevnem redu, zato pridruži se nam tudi ti. Za urnike in kraje sestankov lahko kontakti- ras sledeče osebe: načelnik in odgovoren za vzhodni Kras Mitja Ozbic 040213837, načelnica Ma-tejka Bukavec 040225342, odgovorna za zahodni Kras Roberta Sulini 040220421, odgovorna za Breg Mateja Metlika 040228422, odgovoren za mesto Trst Francesco Biancuzzi 040572934. ZENSKI KOORDINACIJSKI ODBOR ima sedež v Trstu, na Trgu Largo Bar-riera St. 15, I. nadstropje, tel. 040/363336. Dobite nas vsak torek in petek od 9.30 do 11.30 za informacije o socialnih problemih žensk. Dobivamo se tudi ob torkih in četrtkih popoldne ob 16. uri, da prebijemo skupaj kakšno uro s kreativnim delom. SK DEVIN priredi ob prestopu tisočletja zimo-vanje v Dolini Blois (Fal-cade) in v Dolini Fiemme (Cavalese) od 26/12/99 do 2/1/2000 in od 2/1/2000 do 9/1/2000. Za informacije in predrezervacije lahko zainteresirani pokličejo na tel. St. 040-200530 ali 0335-8416657 (Dario). STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE je uvedla brezplačno telefonsko Številko 800-801444, ki bo operativna vsak ponedeljek in Četrtek od 17. do 19. ure. Namenjena je osebam s problemi pri odpustu iz bolnišnice, kroničnim bolnikom in ostarelim nesamostojnim ljudem, ki potrebujejo informacije glede pravice do zdravja. MALI OGLASI tel. 040 7786333 ZBIRALEC kupi stare razglednice, slike, pisma in vse, kar vam je na poti v podstrešju, kleti ali stanovanju. Tel. 040/55548. ISCEM pridno in pošteno starejšo gospo za varstvo otroka in za razna kuhinjska dela. Pisne ponudbe poslati na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »Varstvo«. ŠTIRI HRASTOVE SODE (tri po 15 in enega po 7 hi) in nekaj pletenk po 50 litrov, vse v dobrem stanju, prodam. Tel. 040-396502 ali 040-943689. Y 1.2, maj ’96, sive metalizirane barve, prev. S2.000 km, prodam po zanimivi ceni. Tel.: 0481/412804 (v večernih urah) ali 0335/6552056. " FIAT UNO 1100 SX v odličnem stanju, prodam. Tel. 0481-22116, ali ob uri obeda na tel. st. 0481-882214. KUPIM knjigo Leksikon CZ - Filozofija. Teh: 0348/3143536. V NAJEM dajem opremljeno stanovanje v Ul. Revoltella: soba, kuhinja, kopalnica, balkon. Tel. 0339/6043185. PRODAM Alfa 75 1600 v dobrem stanju. Tel. št. 040-228164. PRODAM grozdje za vino. Tel. 040-291442, od 20. do 22. ure. PRODAM Innocenti 990 SE letnik ’89, prevoženih 6.500 km letno, v dobrem stanju. Cena zanimiva. Tei.: 040- 228160. PRODAM 700-litrski sod iz inoxa. Tel. 0335/6322701. LJUBITELJU ŽIVALI podarimo dva meseca starega mačka. Tel. 040-229224. ŠTUDENTKA nudi varstvo otrok. Tel. 040-228382. NA POHODU Bazoviških junakov sem v gostilni pri Dragi izgubil očala za vid. Poštenemu najditelju nagrada. Tel. 040-327231. GROZDJE tokaj, malvazija in merlot prodaja Radislav Gergolet v Doberdobu na Trgu sv. Mar- tina 6. Tel. St 0481-78279 ob uri obedov. PRODAM knjige po polovični ceni za Trgovski tehnični zavod: Pregled svetovne književnosti (J. Kos), Zgodovinski atlas za srednje Sole (Uredba TLOS Zagreb), Evropska civilizacija (R. Morgen), Fizika in svet fizike (G. Marion), I Promessi sposi (A. Manzoni), Pregled slovenskega slovstva (J. Kos), Letteratura e societa (P. Marando), La comunica-zione letteraria (E. Barel-li). Tel. 0347/1670108 (Katja). PRODAM 4 stote belega in 3 stote Črnega grozdja, na Krmenki st. 143. OSMICO je odprl Mario Milic, Zgonik st. 71. Toči belo in Črno vino in nudi domač prigrizek. V DOBERDOBU za cerkvijo imajo Kovačevi spet odprt agriturizem. Nudijo samo domačo hrano. Odprto ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. 0481-78125. MARIO IN ONDINA Gruden imata odprto osmico v Samatoci 17. V KRIŽU sta Srečka in Boris spet odprla osmico, kjer točita pristno domačo kapljico in nudita dober prigrizek. PURIC Emil, Repen 15, toCi belo in Črno vino. PRISPEVKI V spomin na nonota Franca Fabjana darujejo Borut, Iztok, Patrizia, Tjaša in Vesna 200.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin nepozabne hčerke Bože darujeta mama Mafalda in tata Nino 50.000 lir za vzdrževanje kriškega spomenika padlim v NOB. V spomin na Jožeta Starca darujejo družine Klabjan, KocjanCiC in San-ti 100.000 lir za Zvezo borcev iz Boljunca. V počastitev spomina vaščanov Marija Bratine, Lea Cusatellija in Jožeta Starca darujeta Milena in Sergio 60.000 lir za COS Fran Venturini Boljunec-BorSt. V spomin na teto Marijo Križmancic darujeta nečakinji Lidija in Zdenka z družinama 100.000 lir za Skupnost Družina Opčine. V spomin na Emilia Ferlugo daruje N.N. 50.000 lir za SKD Barkovlje. Ob 100-letnici SKD Lipa darujeta nekdanji pevki Marija in Ema Ražem (Luksevi) 100.000 lir. Ob 100-letnici SKD Lipa darujejo Nada Kralj 50.000 lir ter Nevo in Olga Kovačič 50.000 lir. Nekdanja pevka Ida Glazar vd. Grgič daruje 50.000 lir ob 100-letnici SKD Lipa. V spomin na Marijo Marc Micevo darujeta bratranca Zora in Stanko Žagar 40.000 lir za SKD Lipa, 30.000 lir za SD Zarja in 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Bazovici. Namesto cvetja na grob Marije Marc vd. Kralj (MiCeve) darujeta Maks in Silva 50.000 lir za Mladinski pevski zbor Bazovica. Ob 100. obletnici društva darujeta Vida in Vinko Ražem 50.000 lir za SKD Lipa. ZAHVAIA Ob izgubi nase drage Marije Križmančič vd. Gregori se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin. SVOJCI PadriCe, Trst, 21. septembra 1999 SDZPI/08 SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE TRST prireja v šolskem letu 1999/2000 naslednje izpopolnjevalne tečaje: i. SPLOSNA INFORMATIKA (90 ur) 2. SESTAVLJANJE STRANI WEB (60 ur) 3. SRBOHRVAŠČINA (90 ur) 4. FINANČNI POSREDNIKI (100 ur) 5. SPLOSNO KMETIJSTVO (150 ur) Vpisovanje in ostale informacije v tajništvu Zavoda v Trstu, Ul. Ginnastica 72, tel. 040/566360 SDZPI/03 SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE TRST Šolsko leto 1999/2000 obveSCa, da je še nekaj prostih mest na tečajih za brezposelne, ki so dokončali višjo srednjo šolo do 25. leta starosti MARKETING NA INTERNETU (400 ur) UPRAVLJANJE PODJETJA (750 ur) ADMINISTRATOR OMREŽJA (400 ur) □ obiskovanje in didaktični material sta brezplačna □ predvidena je štipendija □ v sklopu tečajev bo organizirana večtedenska delovna praksa TeCaje je odobril Deželni odbor in jih finansirajo: Evropska komisija Evropski socialni sklad Ministrstvo za delo in socialno skrbstvo Avtonomna dežela Furlanija-Julijska Krajina Deželno Ravnateljstvo za Poklicno usposabljanje Vpisovanje in ostale informacije v tajništvu Zavoda v Trstu, Ul. Ginnastica 72, tel. 040/566360 SIMFONIČNA SEZONA VERDIJA Za začetek pianist Jean-Yves Thibaudet Katja Krau Tokratna jesenska simfonična sezona tržaškega gledališča “G. Verdi” se je odprla s klavirskim recitalom. Igral je francoski pianist Jean-Yves Thibaudet, ki je zelo dobro vpeljan v mednarodno koncertno življenje: nastopil je z najboljšimi svetovnimi orkestri in posnel veliko število plošč, v katerih je med drugim zajel celotni Ravelov klavirski opus. Svoj tržaški nastop (koncertiral je dvakrat, v petek zvečer in v nedeljo popoldne) je začel z Ravelovimi “Valses nobles et sentimenta-les”. “Noble” pomeni za Ravela plemenito, obenem pa tudi nekako hladno in vzvišeno, v nasprotju s sentimentalizmom. Thibaudet je v svoji interpretaciji nihal med obema skrajnostma, ni pa ujel skrivnostnega ozračja, ki veje iz zametka simfonične ko- reografske pesnitve “La Valse”. Poklon Ravelu je nadaljeval s skladbo “Miroirs”, v kateri je nazorno predstavil svoje tehnične finese. V drugem delu se je lotil Chopina: Barkarola op.60 v Fis-Duru, dve Etudi in dva Valčka so potrdili kvalitete izvajalca, a tudi nekoliko hladno osebnost. Nazadnje je koncert zadobil “simfonični” značaj: Thibaudet je izbral klavirske transkripcije znanih opernih odlomkov, v katerih je Franz Liszt predelal Wa-gnerja in Verdija. Liszta in VVagnerja je vezalo neke vrste prijateljstvo, ki je včasih postalo zelo problematično; VVagner je slednjič poročil Liszto-vo hčerko Cosimo, ki se je zaradi njega ločila od dirigenta Hansa von Bii-lowa, madžarski skladatelj pa je kljub temu ohranil svoje občudovanje do zeta, ki je bil od njega le dve leti mlajši. VVolfra-mova arija “Oh, prelepa večernica” iz opere Tannhauser ter Isoldina smrt iz opere “Tristan und Isolde” sta nam nudili le bled odsev VVagner je vega pathosa. Čudoviti kvartet “Bella fi-glia delVamor” iz Verdijevega “Rigoletta” je Liszt predelal zelo okusno in inteligentno ter dopolnil preprosto, a učinkovito temo z bogato harmonizacijo. Thibaudet je Parafrazo odigral virtuozno, njegovo zadržanje pa je izdajalo napetost in nesproščenost. Koncertni pianizem je brezpogojno navdušil tržaško občinstvo, ki je solista prisililo k trem dodatkom. Jean-Yves Thibaudet je zaigral poklon D uku Ellingtonu ob 100-letnici rojstva, Chopinov Nokturno in zaključil svoj uspešni nastop z Debussyjevo “L’ile joyeuse”. LJUBLJANA / OD 13. DO 20. OKTOBRA Bogat program petega festivala Mesto žensk Raznolike prireditve bodo na raznih prizoriščih Od 13. do 20. oktobra bo v Ljubljani potekal peti mednarodni festival sodobnih umetnosti Mesto žensk. Producent festivala je Društvo za promocijo žensk v kulturi - Mesto žensk, ki ga po novem vodi Darja Zaviršek, selektor in programski koordinator festivala je Koen van Daele, soproducent pa Cankarjev dom. Ob peti obletnici organizatorji festivala^ pripravljajo posebej pester in zanimiv program, v katerem bodo predstavili umetnice in raziskovalke z najrazličnejših ustvarjalnih področij. Kot vsako leto se festival tudi tokrat osredotoča na predstavljanje različnih perspektiv. Mesto žensk daje prostor predvsem tistim umetnicam, ki se upirajo uveljavljenemu toku, ustvarjajo in razvijajo svoj jezik in svoje lastno besedišče. Festival naj bi po želji prirediteljev opozarjal tudi na dejstvo, da talent in kakovost pogosto nista dovolj za prodor v javnost, za priznanje in uspeh. Kar se tiče denarja, je festival po štirih izvedbah letos uspel dobiti več sredstev tako od ministrstva za kulturo, namreč 5, 8 milijona tolarjev, kot od oddelka za kulturo pri mestni občini Ljubljana - 4 milijone to- larjev. Več kot polovico potrebnega denarja si bo Mesto žensk zagotovilo prek tujih in domačih kulturnih organizacij, skladov, kulturnih predstavništev, skupin, podjetij in posameznikov. Med njimi so Urad za žensko politiko, Zavod za odprto družbo, Britanski svet in drugi. Cankarjev dom kot soproducent bo letos organiziral tri festivalske dogodke. Poleg tega bo fetivalu odstopil prostor za tiskovno središče, pripravo predavanj in okroglih miz, prevzel predprodajo vstopnic in del promocijskih aktivnosti. Po doslej oblikovanem programu se bo festival začel v sredo, 13. oktobra. V Cankarjevem domu bo na ogled videoteka Mesta žensk na temo Zgodovina prihodnosti. Gre za historično zbirko performansov -umetniških del, ki so zadnjega četrt stoletja spremenila govor umetnosti, po izboru kustosinje Marthe VVilson. VVilsonova je ustanovna direktorica mednarodno priznanega avantgardnega newyorškega umetniškega središča Franklin Furnace. Istega dne naj bi v Slovenski kinoteki stekel filmski spored z eno najbolj samosvojih osebnosti jugoslovanske kinematografije, igralko Sonjo Savič. Slovesno se bo festival Mesto žensk začel 13. oktobra ob 21. uri v Cankarjevem domu, in sicer s solo koncertom ameriške skladateljice, improvizatorke in pianistke Marilyn Crispell. V naslednjih dneh bo na različnih prizoriščih več razstav, predavanj, filmskih projekcij, gledaliških in plesnih predstav. Med drugim bodo odprli prvo obširno fotografsko razstavo v Evropi na temo lez-bijstva, Martha VVilson bo predavala o "ženskah, seksu in performansu", okrogla miza bo v znamenju "600 let feminizma", koncertirala bo Annie Gosfield iz ZDA, plesala bo Egipčanka Raqs Sharqi na koreografijo Surayje Hilal. Domačinka Nina Meško bo premierno prikazala plesno predstavo Mala šola letenja. Prav tako je predvidena premiera nove koreografije slovenske predstavnice Valentine Cabro. Med glasbenimi dogodki se napoveduje elektronska opera izraelske glasbenice Meire Asher. Zaključni akt festivala bo po napovedih večer z egipčansko-ameriško DJ-ko Muta-massik v K4. Poleg festivalskega sporeda bo še več obfestivalskih dogodkov na prizoriščih v Ljubljani, Mariboru in Murski Soboti. (STA) GLEDALIŠKA NOVOST / AVTORJA G. CIABATTI IN A. LACOSEGLIAZ SEŽANA / KC SREČKA KOSOVELA Nesmiselno »pravdanje« SUU-G STRhOB M Tržaško Mednarodno združenje operete se je letos v sodelovanju z režiserjem Giuliom Ciabat-tijem in glasbenikom Alfredom Lacosegliazem spet poskusilo z uprizoritvijo glasbene predstave. Po lanski opereti iz tradicije jidiš Čarovnica sta avtorja posegla po glasbeni igri Richarda Straussa Oslova senca, ki jo je veliki nemški skladatelj namenil gojencem benediktinske gimnazije v Ettalu. Izrazito didaktičnega dela se je lotil 1947, vendar ga ni dokončal, zadnje prizore in priredbo za orkester je dopolnil Karl Haus-sner. Besedilo, ki sloni na romanu Abderiti C. M. VVielanda, je na začetku zaupal Josephu Gregoru, nato Hansu Adlerju. Predstavo so prvič predstavili na odru 7. junija 1964, ob stoletnici skladateljevega V Ljubljani razstava Opojnost tobaka v avstoogrsld monarhiji V prostorih stalne zbirke Mestne galerije Ljubljana na Mestnem trgu 4 so sinoči odprli razstavo več kot 300 eksponatov, pretežno slik in predmetov, pod naslovom Opojnost tobaka v avstroogrski monarhiji iz zbirke Art Cult Centra To- za Ljubljano nastala posebna razstava, ki je poskus kratkega dokumentiranja evropske zgodovine tobaka na podlagi izbranih predmetov - od časa, ko je Krištof Kolumb odkril tobak, do prvih poskusov pridelovanja v Evropi; od osovražene zeti do nasladila. V Mestni galeriji Ljubljana bodo do 17. oktobra na ogled številne slike, med njimi znana dela Georga Ferdinanda Wald-muellerja, kakor tudi predmeti, ki spremljajo tobak in kajenje, denimo bogato okrašene in umetelno oblikovane to- bačnega muzeja z Dunaja. Iz jedra stalne razstave na Dunaju je bačnice, pipe - med temi vvaldviertelska orjaška pipa, in druga oprema kadilcev. Številne pipe so bile izdelane iz morske pene. Ta material je danes večinoma utonil v pozabo. Zgodovina dunajskega tobačnega muzeja se je začela s Svetovno razstavo na Dunaju leta 1873, ko so bile posebej za to priložnost narejene čudovite pipe in pribor. Nekaj eksponatov iz tega obdobja, oblikovanih iz morske pene v novogot-skem stilu, zdaj hranijo v Tobačnem muzeju. Do konca 19. stoletja so zbirki dodati še več umetnin. Kustos razstave je Sari val Sosič. Pokroviteljica razstave je Tobačna Ljubljana, ki ob tem poudarja, da je bila prav Tobačna Ljubljana v času avstroogrske monarhije cesarsko kraljeva glavna tobačna tovarna 1. razreda. Dunajski dvor je menda najbolj cenil prav ljubljanske "cigare". (STA) rojstva, prav gojenci ettal-ske gimnazije. Ni ji sledilo prav veliko uprizoritev, tako da so predstave, ki sp bile v soboto, nedeljo in ponedeljek v tržaškem gledališču Miela, verjetno prava redkost. Kakorkoli že, zgodba sloni na znani pripovedi o oslovi senci, to je o pravdi, ali je v ceni za najem osla všteta tudi pravica, da popotnik počiva v njegovi senci. Režiser in glasbenik v spremnem gledališkem listu poudarjata, da gre za predstavo, ki se prosto navdihuje ob Straussovi. Glasbe je sicer bolj malo, tako da neuko uho bolj težko dojame, koliko je Straussove, dogajanja pa je še kar precej, tudi zato, ker je režiser v nekaj več kot uro dolgo predstavo stlačil vsa pričevanja o stari Abderi, kar jih je našel v Aristofanovih komedijah in Demokrito-vem življenjepisu, pa še druge stvari, ki z Abdero nimajo dosti opraviti, tako da se gledalec kaj kmalu zmede, poanta se porazgubi med tisočerimi učenimi namigi, ki bi jih s težavo razumel celo strokovnjak za starogrško zgodovino, ritem se razblini, duhovitosti pa razvodenijo. Tako je predstava nekako brez smisla, kar je res škoda, ker so nastopajoči, Stefano Galan-te, Elke Burni, Franko Korošec, Gualtiero Giorgini, Fabio Castellaneta, Enrico Martini in drugi vanjo velikodušno vložili vse svoje igralske veščine. V predstavi so vsekakor zelo lepi scena, ki jo je uresničil Carlo Furlan, in kostumi Anne Biagiotti. Bojana Vatovec Ciklus Dam Rudija Skočirja Z razstavo je sežanski cenzer začel letošnjo kulturno sezono Sežanski kulturni center Srečka Kosovela je novo kulturno sezono pričel z odprtjem razstave slik akademskega slikarja Rudija Skočirja iz Idrije. Tujim obiskovalcem se po besedah direktorja sežanskega kulturnega doma Aleksandra Peršolje predstavljajo najboljši slovenski, predvsem pa primorski likovniki. Eden takih je tudi Rudi Skočir, čigar celotna ustvarjalnost je opredeljena s človekovo figuro. Tokrat je umetnik na ogled postavil ciklus Dam, ki je nastajal v zadnjih letih, značilen po ikonskih podobah. Zenska figura kot nosilka Skočirjeve izpovedi je rezultat 20-letnega dela, osebne življenjske usode, izkušenj, znanj in odnosa do preteklosti in sedanjosti. Dame so avtorjevi simboli, kjer se poosebljajo že izpovedane ikonografske teme, a jim na poseben način dodaja nove vsebinske dimenzije, polne miste-riozne skrivnostnosti. Mitologija ustnega izročila, najdenega v bivanjskem am-bientu na Idrijskem, v idili Rovtarskih Zibrš, sicer polna iracionalnega in pravljičnega, a tudi življenjskih resnic, v Skočirjevi interpretaciji pa postane še intimno doživeta izpoved. »Posebno pozornost vzbujajo napisane številke, besede in zlasti igralne karte, po katerih avtor pogosto poimenuje slike. Tem motivom se pridružuje še dojenček. Avtor uporablja živo rumene, rdeče ali modre barve ter njihove nianse, ki določajo tudi ozadje slike, ki je neločljivo in enakovreden del figuralnemu ogrodju kompozicije. Izpoved je večplastna, kot je večplastno slikarjevo nanašanje barv in potez s svinčnikom. Skočirjeva intimna in močno poduhovljena likovna interpretacija nas nehote angažira v vedno aktualna razmišljanja o usodi, o nepredvidljivosti in zagonetnosti življenjske poti vsakega posameznika, o večnosti in minljivosti, o preteklosti in sedanjosti, o lepoti in ničevosti, o vesolju in strahu. In delček te usode slehernega izmed nas je na slikah Rudija Skočirja,« je v govoru na odprtju razstave v Sežani poudarila likovna kritičarka Nives Marvin (na sliki, f O.K.). Rudi Skočir se je rodil 1951 na Kamnem pri Kobaridu. Po diplomi na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani je obiskoval specialko za slikarstvo pri prof. Janezu Berniku, prof. Stefanu Planincu in prof. Kairu Mešku. Strokovno pa se je izpopolnjeval na študijskem bivanju v Parizu. Kot slikar in grafik je razstavljal na več kot 100 skupinskih razstavah in ex-temporih v domovini in po svetu. Za svoja dela je prejel 16 nagrad in priznanj. Uveljavil pa se je kot slikar, grafik ter ilustrator knjig za mladino in odrasle. Do sedaj je ilustriral 37 del. Živi in dela kot samostojen likovni umetnik v Idriji oz. Zibrčah. Je član društva likovnih umetnikov Severne Primorske, član Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov ter član ilustratorske sekcije ZD-SLU. Razstava bo na ogled do 8. oktobra. Olga Knez _______RUSIJA / PO BOJU Z LEVKEMIJO V Munstru umria Raisa Gorbačov Odpovedalo ji je srce - Žena zadnjega predsednika SZ - Izredna popularnost MUNSTER - Raisa Gorbačov, ena redkih soprog v zgodovini sovjetskih predsednikov, ki je oblikovala svojo lastno in izrazito javno podobo, je po boju z levkemijo včeraj umrla v 67. letu starosti na univerzitetni kliniki v nemškem Munstru zaradi kolapsa sistema krvnega obtoka. Soproga nekdanjega sovjetskega predsednika Mihaila Gorbačova, ki je uživala velik ugled na Zahodu, manj pa doma, je bila v bolnišnici od 25. julija, kjer so jo zaradi levkemije večkrat zdravili s kemoterapijo. Njeno zdravstveno stanje se je moCno poslabšalo pred približno tednom dni, zaradi Cesar so morali preložiti operacijo presaditve kostnega mozga. Med zdravljenjem ji je ves Cas stal ob strani soprog Mihail, zadnji predsednik nekdanje Sovjetske zveze med letoma 1985 in 1991, ki je državo popeljal na pot tržnega gospodarstva in zahodnega modela demokracije. Raisa Gorbačov je bila kot bistra, modno oblečena in artikulirana zenska pravo nasprotje tipične soproge dotedanjih predsednikov Sovjetske zveze. Ob Leninovi soprogi Nadezdi Krupskaji je bila edina, ki je oblikovala lastno javno podobo, kar so v Rusiji težko sprejeli. Kot nekdanja učiteljica filozofije je Zahod očarala z intelektom, držo in načinom oblačenja. V enaki meri, kot jo je občudoval Zahod, je doma niso marali, saj so ji oporekali ra; zkošje in pogosto menjavanje oblačil v državi, v kateri je večina ljudi trpela zaradi pomanjkanja. Tako je Mihail Gorbačov v svojih spominih celo zapisal, da Raise ni nikoli marala niti njegova mama. Kljub temu ni nikoli pustil dvoma o tem, da je bila Raisa ali Raja, kot jo je klical, njegova edina ljubezen, prijateljica in partnerka v zasebnem in političnem življenju, ki je poznala vse kremeljske skrivnosti. Raisa Maksimovna Ti-torenko se je rodila 5. januarja 1932 na zahodu Sibirije in je Gorbačova spoznala med študijem na moskovski univerzi. Poročila sta se septembra leta 1953 in imata hčerko Irino Virganskajo. Mihailu Gorbačovu je ob smrti Raise izrazil sožalje nekdanji goreč nasprotnik in prvi ruski predsednik Boris Jelcin s soprogo Nano. Raiso sta v sožalnem pismu označila kot Čudovito osebnost, izredno zensko ter ljubečo mater in soprogo. Jelcin je ponudil tudi posebno letalo, s katerim naj bi Raisino truplo danes odpeljali iz Miinstra v Rusijo. Raiso bodo pokopali v Četrtek na moskovskem pokopališču Novo-djevicje, kjer so pokopane mnoge ugledne osebnosti iz ruske zgodovine, med njimi pisatelja Gogolj in Cehov ter sovjetski predsednik Nikita HrušCov. Sožalno pismo ob smrti soproge so Gorbačovu poslali tudi nemški kancler Gerhard Schro-der, nemški predsednik Johannes Rau, francoski predsednik Jacques Chirac, italijanski predsednik Carlo Azeglio Ci-ampi, papež Janez Pavel II., pa tudi nekdanja britanska premierka Margaret Thatcher. VZHODNI TIMOR IZ DARVVINA POLET: LO 2 ' HERCU LESOV C T3C Nameščanje mirovnih sil se je začelo mimo Danes bodo nadaljevali s spuščanjem pomoči DILI, DŽAKARTA, DARVVIN -Namestitev mednarodnih mirovnih sil za Vzhodni Timor se je včeraj zaCela brez soočenja z indonezijsko vojsko ali milicami, je sporočil avstralski poveljnik sil general Peter Cosgrove. Indonezijska vojska pa je po lastnih navedbah z otoka umaknila že 80 odstotkov svojih sil. Včeraj do večera po tamkajšnjem Časti je prispelo že 1190 pripadnikov mednarodnih mirovnih sil. Prvi dan razmeščanja mirovnih sil je na nemirnem otoku pristalo 27 transportnih letal hercules C-130. Poleti med avstralskim mestom Darvvinom in vzhodnotimor-skim glavnim mestom Dilijem se bodo nadaljevali do danes zveCer, ko jih bodo začasno prekinili. Pričakujejo, da bo do danes na otoku že 2500 pripadnikov mirovnih sil, do konca tedna pa naj bi to število naraslo na 3.200. Mirovne sile naj bi dokončno sestavljalo med 7.000 do 8.000 mož. Večino sil prispeva Avstralija, sledi pa ji Tajska. Avstralski obrambni minister Alexander Dovvner je danes v Canberri dejal, da bi bila naloga mednarodnih sil na Vzhodnem Timorju, ki ji načeluje Avstralija, lahko končana v treh mesecih. Poveljnik indonezijske vojske, general VViranto, pa je včeraj izjavil, da bi izredne razmere, ki jih je Indonezija razglasila pred dvema tednoma, sicer lahko odpravili, vendar pa bodo veljale še nekaj dni. Z odpravo izrednih razmer bi morala civilno oblast prevzeti vzhodnotimorska vlada, je še dejal VViranto. Visoka komisarka ZN za begunce Sadako Ogata je vCeraj po srečanju z indonezijskim predsednikom J.B. Habibijem povedala, da indonezijska vlada Visokemu komisariatu ZN za begunce (UNH-CR) in drugim človekoljubnim organizacijam dovoljuje širitev ukre- pov za pomoč kakim 400.000 vzhodnotimorskim izgnancem. Človekoljubne organizacije v Džakarti pa so ponovno opozorile, da lahko zaradi lakote in bolezni umre veC tisoC beguncev, Ce jim ne bodo pravočasni pomagali. Po ocenah UNHCR in Mednarodnega rdečega križa naj bi na Vzhodnem Timorju zaradi ustrahovanj proin-donezijskih milic v gore pobegnilo 190.000 ljudi, na Zahodnem Timorju pa naj bi bilo že 200.000 vzhodnotimorskih beguncev. Predstavnik misije ZN za Vzhodni Timor (UNAMET) pa je v Darvvinu sporočil, da bodo danes po dvodnevni prekinitvi nadaljevali s spuščanjem hrane beguncem, ki so se zatekli v gore. Program za prehrano pri ZN je pretekli teden beguncem v gorah dva dni z letalom dovažal hrano, s Čimer pa naj bi morali zaradi živčnosti indonezijske vojske pred prihodom mirovnih sil prenehati. AVSTRIJA / DEŽELNE VOLITVE Haiderjeva FPO na predariskem močno napredovala Ljudska stranka ob absolutno večino BREGENZ - Dva tedna pred državnozborskimi volitvami je avstrijska politična javnost soočena z nadaljnjim premikom na desno. Haiderjevi svobodnjaki (FPO) so na deželnih volitvah na Predariskem (Vorarlberg) pridobili skoraj deset odstotkov glasov in ima zdaj 27, 5 odstotka glasov, medtem ko so vse ostale stranke moCno izgubile. Ljudska stranka (OVP), SRBIJA / OPOZICIJSKE STRANKE Od danes nov val protestov proti Miloševičevemu režimu Zborovanja v Beogradu in še šestnajstih mestih po Srbiji BEOGRAD - V Srbiji naj bi se danes začel nov val protestnih zborovanj, ki jih pripravljajo opozicijske stranke, združene v Zvezi za spremembe (SZP). Vladajoča koalicija in državni mediji pa trdijo, da poskuša SZP priti na oblast s pomočjo nasilnih metod. Protesti naj bi potekali kot celodnevne dejavnosti v Beogradu in še šestnajstih večjih mestih Srbije. Zaceli naj bi se z delitvijo letakov in drugega propagandnega gradiva, pozno popoldne pa naj bi priredili zborovanja. Na protestnem zborovanju v Beogradu bodo govorili vsi vodilni predstavniki SZP. Od srede naj bi protesti prerasli v svojevrstna sojenja režimu »za vse nesreče, ki jih je prizadejal prebivalstvu Srbije«. Predsednik Demokratske stranke Zoran DjindjiC opozarja, da je treba biti potrpežljiv, »kajti predsednik ZRJ Slobodan Miloševič je vzdržljiv in bo Čakal na sleherno napačno potezo svojih nasprotnikov«. DjindjiC, ki velja za vodilno osebnost v SZP, napoveduje, da je spremembe v taktiki protestov mogoCe pričakovati že Cez 10 do 15 dni, po njegovih besedah pa bo cilj dosežen do konca oktobra ali v začetku novembra. Sekretar vodstva Jugoslovanske levice (JUL) Ivan Markovič je Djinjdiča in SZP obdolžil, da bi rada prišla do spremembe oblasti z nasiljem, fizičnimi obračuni in likvidacijami političnih nasprotnikov. Državni mediji povzemajo komentar srbske nacionalne agencije Tanjug, ki trdi, da DjindjiC in drugi, združeni po sili razmer, ponujajo samo prazne obljube Zahoda, kar so že izkusile vzhodnoevropske države. Zanimivo pa postaja tudi v Črni gori. Črnogorski javni tožilec Božidar Vukčevič je namreč včeraj vložil obtožnico zoper jugoslovanskega premiera Momira Bulatoviča, ki naj bi načrtoval vojaški prevrat v Črni gori. Po Vukcevičevih besedah naj bi Bu-latovič predlagal zasedbo Črne gore in privatnih Črnogorskih medijev s strani jugoslovanske vojske. Vukčevič, ki je obtožnico predal jugoslovanskemu javnemu tožilcu, je jugoslovanskega premiera še obtožil, da ogroža red v državi in ne spoštuje Črnogorske ustave. Bulatoviču, ki podpira politiko jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševiča, tako grozi dosmrtna zaporna kazen. Ker pa je jugoslovansko sodstvo v Mi-loševičevih rokah, so možnosti za zaporno kazen majhne. O domnevnih Bulatovičevih načrtih o vojaškem uporu v Črni gori je prejšnji teden javnost seznanil nekdanji namestnik jugoslovanskega premiera in eden izmed voditeljev srbske opozicije Vuk Draškovič. (STA) ki je doslej sama postavljala vlado in tudi deželnega glavarja, je izgubila absolutno večino glasov (45, 7 odstotka) in sedežev (20 od 40)), socialdemokrati (SPO) pa so strmoglavili na komaj 13 odstotkov glasov. Izgubili so tudi Zeleni (6 odstotkov), ki so z dvema poslancama izgubili klubski status v deželnem zboru. Liberalci s 3, 7 odstotkan vnovič niso uspeli prestopiti prag deželnega parlamenta. V strankinih centralah socialdemokratov, zelenih in liberalcev so izid volitev oz. uspeh Haiderjevih svobodnjakov ocenili kot »zaskrbljujoč razvoj na političnem zemljevidu države« ter svarili pred nadaljnjim prekom na državnozborskih volitvah 3. oktobra v Avstriji. Odločitev svobodnjakov, da bodo pri volitvah deželnega glavarja podprli kandidata Ljudske stranke in dosedanjega deželnega glavarja Herberta Sausgru-berja pa so socialdemokrati pojmovali kot napoved vladne koalicije med Ljudsko stranko in svobodnjaki tudi na zvezni ravni. Najnovejše raziskave javnega mnenja Haiderjevim dajejo svobodnjakom za 3. oktober najboljše možnosti za osvojitev drugega mesta (29 odstotkov), Ljudski stranki pa samo še tretje mesto (24 odstotkov). Po mnenju raziskovalcev javnega mnenja bodo izgubili tudi socialdemokrati, vendar bodo s 34 odstotki obdržali vodilno pozicijo v državi. Ivan Lukan NEMČIJA / DEŽELNE VOLITVE Schroderjeva SRD tudi na Saškem doživela hud poraz Najbolj napredovali nekdanji komunisti DRESDEN - Na nedeljskih deželnih volitvah v nemški zvezni deželi Saški so po predčasnih rezultatih socialdemokrati (SPD) nemškega kanclerja Gerharda Schroderja (na sliki AP) doživeli nov velik poraz, KršCansko-demokratska unija (CDU) pa je dosegla-še eno zmago, Čeprav ne tako blešCeCo, kot so v vrstah CDU pričakovali. Pravi zmagovalci nedeljskih volitev so namreč bivši vzhodnonemški kom-munisti, ki so po še nepopolnih podatkih osvojili kar 22, 2 odstotka glasov. CDU deželnega premiera Kurta Biedenkopfa, ki je tudi prej imela absolutno večino, je po predčasnih volilnih rezultatih dosegla 56, 9 odstotka glasov, SPD pa le 10, 7 odstotka, kar je za stranko najslabši rezultat doslej na deželnih volitvah. Stranka demokratičnega socializma (PDS) je prejela 22, 2 odstotka glasov. Podpredsednik CDU Volker Riihe pa je včeraj izjavil, da KršCansko-demokratska unija (CDU) dejansko sovlada v Nemčiji. Odnos sil v bundesratu - zgornjem domu parlamenta, v katerem so predstavniki zveznih dežel - jasno kaže, da ima v njem CDU odločilno besedo, je v pogovoru za televizijo ZDE dejal Riihe. Ob tem je obljubil, da CDU ne namerava blokirati dela zgornjega doma parlamenta, ob tem pa vlado opozoril, da v spodnjem domu parlamenta nima smisla voditi izključno politike SPD in Zelenih, ki v bundesratu ne bo imela možnosti za sprejem. Riihe se je še zavzel za oblikovanje široke koalicije. ZDRAVSTVO / NA SINOČNJEM JAVNEM ZBOROVANJU ENOTNEGA GORIŠKEGA ODBORA BOLNIŠNICA Odločno poudarjena zahteva po zavrnitvi deželnega načrta Nujen množičnejši in glasnejši protest - Zupanu sinoči izročili 16.502 podpisa Operacije sive mrene v»day hospitalu« Po zaprtju okulistike Množična udeležba na sinočnjem javnem zborovanju Enotnega goriškega odbora za zdravstvo in več kot 16.500 do zdaj zbranih podpisov, ki so jih sinoči izročili županu, potrjujeta, da imata prizadevanje za ohranitev go-riške bolnišnice na sedanji lokaciji in zamisel o čezmejnem sodelovanju na področju zdravstva z novogoriško bolnišnico v Šempetru, vse več privržencev. Prav tako so zmeraj bolj glasne in odločne zahteve, da je treba smernice deželnega srednjeročnega načrta za organiazcijo zdravstva v triletju 2000-2002 zavrniti in pripraviti nov načrt. Pri pripravi novega načrta pa naj sodelujejo župani, kot neposredno izvoljeni predstavniki skupnosti in ne le tehnokrati dežele. Na sinočnjem zborovanju, ki je zaradi vremenskih razmer potekalo v nabito polni dvorani UGG, so udeleženci glasno in odločno podprli predlog - sporočilo vseh govorcev, ki pa ga je najbolj jasno oblikoval župan iz Morara Renato Fiorelli. V prihodnjih dneh in tednih se mora protest proti vsiljenim odločitvam stopnjevati. Tudi zato da župani, ki se bodo zbrali jutri zvečer (ob 18. uri) v Kr-minu in v petek na konferenci županov, enotno in odločno povedo, da je načrt, ki so ga izdelali na deželi nesprejemljiv. Sicer pa je sinočnje zborovanje potekalo v dveh delih. Prvo dejanje se je odvijalo v dvorani UGG, kjer smo po kratkem uvodu Giuseppeja Allee, prisluhnili šte- vilnim govorcem. Dogajanje se je zatem, nekaj pred 19. uro, preselilo pred županstvo, kamor so udeleženci odšli v sprevodu in pospremili delegacijo, ki je županu odnesla fotokopije podpisov. Danes jih bodo izročih tudi na Pokrajini in na Deželi in tudi ministrici Bindijevi. Na zborovanju je najprej spregovorila predsednica združenja »Darko Bratina«, Carmen Bratina ter v strnjenih besedah obnovila nastanek odbora (3. maja letos) in glavne cilje boja za ohranitev dostojne ravni zdravstvene oskrbe. Predstavila je pet bistvenih točk ugovora na deželni načrt, ki so jih že poslali na Deželo, ter poudarila, da je prizadevanje Enotnega odbora preseglo krajevni značaj in pomen. Boj za zdravstvo je danes tudi boj za ohranitev go-riške pokrajine in avtonomije. Udeležence je zatem pozdravil predsednik Odbora za bolnišnico Bruno Grusovin. Inž. Nicolo For-nasir je pojasnil nastanek in pomen maskote -štorklje, ki ima od včeraj tudi ime »Korda«. Zelo jedrnat je bil poslanec Mario Prestamburgo, ki je dejal, da je odgovorne za dogajanje na področju zdravstva iskati v domačih, goriških logih. Prav zato je reševanje vprašanja bolj zapleteno Nanizal je nekaj osnovnih napak deželnega načrta, predvsem pa poudaril, da imajo ključ v rokah občani, navadni ljudje, ki morajo zdaj še bolj odločno nastopiti. Pokrajinska odbornica Rosaria Di Dato je izrazila solidarnost pokrajinske uprave in skušala opravičiti medlo stališče (za ceno enotnosti), dokumenta, ki je bil izglasovan na Pokrajini. Olja na ogenj je prilil Renato Fiorelli, ki je zbranim posredoval vest o skorajšnji (pre) selitvi v Tržič oziroma Trst (Tržič postaja vse manj pomemben) oddelka za anatomopatolo-gijo ter zelo jasno povedal, da je sodelovanje z bolnišnico v Šempetru edina perspektiva za Gorico. Govorili so še deželni svetovalec CPR Franco Brussa, deželni svetovalec Stranke italijanskih komunistov Fontanelli, deželni svetovalec SKP Antonaz ter pokrajinski tajnik sindikata CGIL VValter Papais. ZDRAVSTVO / PROTEST SINOČI VDRL V DVORANO OBČINSKEGA SVETA župan in večinska koalicija v zadregi Nasprotovanje načrtu dežele je soglasno Jabolko spora pa ostaja čezmejna integracija Problem zdravstva je sinoči vdrl v dvorano občinskega sveta okrog 19. ure, ko je nekaj sto somišljenikov Odbora za zdravstvo do kraja zasedlo ves občinstvu namenjen prostor. Občinski svet je sicer imel na dnevnem redu pri 3. točki sprejem stališča o deželnem triletnem načrtu, toda načelnik Oljke Ruperti je predlagal, naj se prekine 2. točka (svetovalska vprašanja) in naj se takoj omogoči poseg predstavnikov demonstrantov. Predlog je bil odobren s 14 glasovi (leva sredina in Sev. riga), medtem ko je večina glasovala proti (9) ari se vzdržala (11). Sejo so prekinili, tako da so predstavniki odbora izročili županu 16.500 podpisov. Po dodatnem prerekanju so nato dovolili predstavniki odbora Carmen Bratina, da je v dvorani obrazložila zahteve odbora in množice občanov. Poudarila je nasprotovanje selitvi bolnišnice, za katero se skriva težnja po razkroju zdravstva v Gorici, kot žal dokazuje najnovejši deželni načrt. Odbor zahteva v zameno obnovo kompleksa v Ul. Veneto in prepričano zavzemanje za čezmejno integracijo, v kateri vidi edini pot za ohranitev učinkovite zdravstvene strukture v mestu. Poseg je vec sto navzočih pozdravilo' z bučnim, več kot 2-mi-nutnim ploskanjem. Na vzklikanje občinstva, ki je zahtevalo Zupanov odgovor, je nato Valenti povedal sledeče. Povsem soglaša z odborom glede nasprotovanja tržaškemu makroobmočju, ki bi »pogoltnilo« Goriško in v zahtevi, naj se na Goriškem ohrani bolnišnica »deželne« ravni z vsemi potrebnimi storitvami. Izmaknil se je raz- pravi o lokaciji, češ da zadeva ni več aktualna, »ker smo bolnišnico Janeza od Boga izgubili že pred tremi leti« (»saj jo je šele letos razprodal Ro-moli«, mu je zabrusil nekdo iz občinstva). O čezmejni integraciji je bil zelo dvoumen: načelno jo je podprl, v isti sapi pa navedel vrsto ovir (ni sredstev EU, Slovenija ni zainteresirana, birokratske težave za plačilo storitev), da bi dokazal, da načrt ni uresničljiv. Občinstvo je te besede sprejelo z bučnimi vzkliki in zahtevami po županovem odstopu. Sejo so nato spet prekinili, da bi se načelniki dogovorili o skupnem stališču o deželnem načrtu. Jabolko spora je čezmejno sodelovanje: za levo sredino je to bistvo alternativnega predloga, večina pa se temu upira zaradi političnega izsiljevanja Nacionalnega zavezništva. Aktiviranje službe »day hospital« v goriski splošni bolnišnici omogoča opravljanje manjših kirurških posegov brez sprejema bolnikov v bolnišnični oddelek. Enkrat tedensko bo v Gorico prihajala ekipa zdravnikov - specialistov za očesno kirurgijo. Glavni sedež te dejavnosti je sicer v bolnišnici v Tržiču, vendar pa uvedba »day hospitala« omogoča takšno obliko dejavnosti tudi v Gorici. Sporočilo Zdravstvene ustanove navaja, da bodo v začetni stopnji izvajali predvsem posege za zdravljenje sive mrene (katarakte). Ta patologija je v naših krajih razširjena predvsem med starejšimi osebami, v drugih deželah, zlasti na področju, kjer prebivalstvo trpi lakoto ali je podhranjeno, pa osebe vseh starosti. Operacijo - zamenjavo očesne leče - opravijo z odstranitvijo naravne sestavine in vbrizganjem sintetičnega preparata. Pacient lahko opravi vse predhodne izvide v ambulanti za okulistiko v goriški splošni bolnišnici, na določen dan pa se predstavi na operacijo. Po posegu, ki se opravi z lokalno anestezijo, pacienta ostane še nekaj ur na opazovanju, zvečer pa ga odslovijo. Tudi kasnejše preglede opravi v ambulantah v goriski splošni bolnišnici. Taka rešitev naj bi dodatno skrajšala rok čakanja, pacientu ne bo treba v Tržič, manj pa naj bi bilo tudi pacientov, ki se zatekajo v ustanove v drugih krajih dežele in države. NOVICE REVMA / V SOBOTO IN NEDELJO GORICA / ZADOVOLJNI Z IZLETOM Konzorcij CISI prireja tečaje za drobna obrtniška dela Konzorcij CISI bo v prihodnjih mesecih priredil različne tečaje (drobna mizarska dela, slikanje na tekstilu, vezava knjig, izdelava in dekoracija predmetov iz papirja). Tečaj bo dvakrat tedensko, ob ponedeljkih in sredah od 9.30 do 12. ure v dnevnem centru v Podgori, Slataperjeva 27. Pojasnila in prijave po tel. 0481/392229 med 8.30 in 15.30. Indija na fotografijah Idane Medeot •V baru »La chicchetteria« ob ljudskem vrtu, v Pe-trarcovi urici, bodo danes, 21. t.m. ob 18.30 odprli razstavo fotografij Idane Medeot, članice krožka CIFI. V trinajstih fotografijah pod naslovom »In-dia« Medeotova, uveljavljena fotografinja in dobitnica številnih nagrad in priznanj, ponuja dovolj izčrpno podobo življenjskega utripa in usode ljudi, zlasti žensk, v tej azijski državi. Razstava bo na ogled do 17. oktobra. Policija priprla dva vodnika Policija je v nedeljo zvečer v predmestju Gorice ustavila avtomobil vrste audi 80 z registrsko tablico Parme, v katerem so se peljale štiri osebe. Za dve mlajšo žensko in otroka makedonske narodnosti - so ugotovili, da sta ilegalno prešli mejo, 56-letni hrvaški državljan K.J. in 26-letni makedo-snki državljan S.R. pa naj bi jima pri tem pomagala. Oba sta v priporu. Sicer pa se val ilegalnih priseljencev še zmarj ni polegel. Po umiritvi razmer na Kosovu, je zmeraj manj beguncev iz te pokrajine, pač pa spet krepko prevladujejo turški državljani kurdske narodnosti in državljani in državljani nekaterih vzhodnoevropskih držav. Nad 30 jahačev v »Remudi« Tekmovanja v različnih spretnostih in country glasba Skupina članov DSU v Grčiji le dan po potresu V Pevmi se je v soboto in nedeljo odvijalo zanimivo tekmovanje in srečanje v priredbi »Trekking horse cluba La Re-muda«. V različnih veščinah je tekmovalo nad trideset jahačev iz naše dežele. Pomerili so se v različnih spretnostnih nalogah povezanih z delom nekdanjih rejcev živine na ameriškem Zahodu. V disciplini »reining« je zmagal Valentino Antonutti, prvo mesto v »barrel racing« je odnesla 9-letna Lucrezia Marchesi, v tekmovanju »team penning« (na sliki -foto Bombača) ekipa Daria Fantuzzi, Di-no Battistutta in Daniele Vrech. Tako v soboto kakor v nedeljo si je prireditev ogledalo precejšnje število obiskovalcev. Mnogi so prišli tudi zaradi country glasbe, ki je zvečer spremljala prireditev. Skoda, da je nedeljski koncert nekako na polovici pretrgala jesenska ploha. Manjša skupina članov Društva slovenskih upokojencev se je v ponedeljek, 13. t.m. vrnila s petdnevnega popotovanja v Grčiji. Izlet se je pričel v znamenju zaskrbljenosti, negotovosti, dvomov in strahu, saj je bil dan odhoda 8. september. Dan prej pa je grško glavno mesto in okolico prizadel močan potres. Ob zagotovilih in stalnem informiranju turistične agencije Natisone viaggi, ki je informacije zbirala neposredno in tudi preko zunanjega ministrstva, je skupina le odpotovala in prvi del izleta prebila v Kameni, kakih 200 kilometrov od Aten. V tem predelu so si ogledali znane Meteore, pečine s pravoslavnimi samostani, razvaline svetišča v Del-fiju in še nekaj drugih zanimivosti. Tri noči so izletniki nato preživeli v Atenah, nastanjeni v hotelu Divani. Iz glavnega mesta so se med drugim odpeljali na ogled treh znanih otokov (Poros, Hydra, Egina) in drugih zanimivosti. Spremljala jih je prijazna vodička Penelope ter jih tudi sproti seznanjala o posledicah potresa, ki je prizadel samo ozko območje, predvsem pa poškodoval in porušil stare stavbe oziroma stavbe, ki so bile zgrajene na črno. Ruševin in druge škode, ki jo je povzročil potres v mestu, pa v mestu skorajda ni bilo opaziti. Le muzej je bil zaprt, iz varnostnih razlogov. Sicer pa je bilo v glavnem mestu opaziti običajni vrvež in številne tuje turiste, ki so si ogledovali zgodovinske spomenike. Začetni pomisleki in strah so povsem izginili in izletniki so se vrnili domov zelo zadovoljni, za kar gre zasluga tudi gospodu Salle iz turistične agencije, v dobršnem delu pa vodički g. Penelope. GORICA Torek, 21. septembra 1999 GORICA / V NEDELJO UMESTITEV DE'ANTONIJA Nadškof Bommarco na poslovilnem obisku pri županu Valentiju Msgr. Antonio Vitale Bommarco bo v tem zadnjem tednu vodenja goriške nadškofije imel vrsto poslovilnih srečanj. V nedeljo bo namreč svečana umestitev njegovega naslednika mon-sinjorja Dina De’Antonia, ki bo najprej obiskal oglejsko baziliko (ob 15.30), nato pa skozi Villo Vicen-tino, Rudo, Vileš, Gradišče in Faro pripotoval v Gorico, kjer bo slovesna maša ob 17. uri v stolnici. Nadškof Bommarco, ki prav danes dopolnjuje 76 let, je bil včeraj na poslovilnem obisku pri Zupanu Valentiju (na sliki foto Bumbaca). Zupan se je Bommarcu zahvalil za skrb, ki jo je posvetil Gorici in za skrb za ovreno-tenje različnosti in razumevanje drugih, ki bogati duhovno sfero vsakogar. Bommarco se je zahvalil za tople besede in dejal, da bo se naprej ohranil Gorico v srcu. Sogovornika sta se dotaknila tudi aktualnih tem in posebej enotnosti pokrajine: oba sta želela, da bi se Cer-vinjan in Oglej, vrnila Goriški, kot sta že del tukajšnje škofije. GORICA / VČERAJ URADNA PREDSTAVITEV Umetniško naslikan avtobus Na osnovi natečaja izbrali načrt dveh dijakinj likovnega zavoda V nesreči umrl 97-letni avtomobilist Na cesti med Ko-zaršCami in Mostom na Soči se je v petek nekaj pred 10. uro zgodila prometna nesreča s smrtnim izidom. Življenje je izgubil 97-letni Anton Kuštrin iz Kanala, ki je bil, po razpoložljivih informacijah, najstarejši voznik v Sloveniji, saj se je rodil 18. januarja 1902. leta v Podmelcu v Baški grapi. Z avtomobilom fiat 750 je vozil iz Kozaršc proti Mostu, zapeljal v levo stran cestišCa, domnevno zaradi nenadne slabosti in po strmem travnatem pobočju proti jezeru. Avtomobil se je nekajkrat prevrnil in obstal na asfaltirani cesti ob jezeru. Voznika je med prevračanjem vrglo iz avtomobila. Tuji jeziki na univeizi v Vidmu Videmska univerza prireja tečaje tujih jezikov, v katere se prijavijo lahko vsi občani. TeCaji angleščine, francoščine, ruščine, španščine in nemščine se bodo zaceli 4. oktobra, zaključili pa 28. januarja. Lekcije bodo dvakrat tedensko. Rok prijav za začetnike je 27. september. Prijave sprejemajo med 9. in 12.30 v tajništvu GLAV v Ul. Muratti 9 v Vidmu. Kdor že ima osnovno znanje tujega jezika, bo opravil test: za angleščino 27. septembra ob 17. oz. 18. uri v avli št. 2; za francoščino, prav tako 27. t.m. ob 18.30 v jezikovnem laboratoriju; za nemščino 27. t.m. ob 18. uri v avli št. 11 in za španščino 4. oktobra ob 18. uri v avli št. 3. V prisotnosti krajevnih in šolskih oblasti so včeraj pred likovnim zavodom M. Fabiani predstavili okrašen avtobus za mestni promet. Realizirali so ga s prispevkom Goriške hranilnice in to na osnovi natečaja med 22 projekti dijakov likovne šole. Glasovali so obiskovalci razstave v prostorih hranilnice, ki so z 88 preferencami (na 319 skupnih) izbrali načrt Nasta-sje Lugnan in Flise Segalo (na sliki - foto Bmnba-ca). Dijakinji bosta skupaj s še tremi sošolkami, ki so se uvrstile na 2. in 3. mesto, jeseni odpotovale na enotenski nagradni poučni izlet v London. GORICA / JUTRI V CENTRU Dan brez avtomobilov Mestni avtobusi brezplačni Zajeten spored prireditev Kot napovedano bo jutri tudi v Gorici »dan brez avtomobilov«, ki ga sočasno prirejajo v številnih mestih Evrope. Prometu bodo od 7. do 21. ure zaprli Travnik ter ulice Roma, Oberdan, MameliTBombi (tudi predor), Raštel, Monache, Rot-ta, Cocevia, D’Annunzio in grajsko naselje. Na tem območju bo prepovedano tudi parkiranje. Stanovalce opozarjajo, naj vozila pustijo izven zaprte cone, sicer jih bodo odstranili. Kdor se bo v Gorico pripeljal z avtomobilom, bo imel pri Rdeči hiši brezplačno in zastraženo parkirišče ter brezplačno avtobusno zvezo s centrom (postanki na Travniku, Korzu Verdi, Ul. Crispi). Voznike iz Slovenije vabijo, naj se poslužijo te zanje dokaj prikladne možnosti. Nasploh pa velja poziv vsem Goričanom, naj jutri pustijo avtomobile v garažah in naj se v šolo, na delo in po nakupe podajo s kolesom ali z avtobusom. Vožnja z mestnimi avtobusi bo jutri cel dan brezplačna na vseh progah: podjetje AMG je dalo natisniti 3 tisoč brezplačnih vozovnic, ki bodo na voljo v prodajalnah in tudi na avtobusih. Namen dneva brez avtomobilov je otipljivo pokazati, da se je v mestih mogoče premikati tudi drugače in da to le koristi: nic vec živčnosti zaradi zastojev in iskanja parkirnega mesta, čistejši zrak, manj hrupa in nov način doživljanja mesta. Prav s tem namenom bodo jutri v prometu zaprtem delu mesta priredili številne manifestacije. Spored je kar zajeten: VZGOJNE DEJAVNOSTI: - prometna vzgoja: na parkirišču sredi Travnika (v ta namen so ga včeraj na novo asfaltirali) bo cel dan deloval »prometni park« za otroke; - pouk in prikaz veščin prometne vzgoje z otroki vrtca v Ul. Marconi (dopoldne); - »Ludobus«: avtobus z animacijo za otroke od 10. do 11.30 na Travniku in bližnjih ulicah; - sejem za izmenjavo igrač in drugega v Raštelu od 15. do 17.30 na pobudo občinske Ludoteke; - postojanka Unicef na Travniku za informiranje o temi dneva. KULTURNE, LIKOVNE IN REKREACIJSKE PRIREDITVE: - voden ogled starega mesta: odhoda ob 9. s SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE GORICA prireja v šolskem letu 1999/2000 naslednja izpopolnjevalna tečaja: l.SPLOSNA INFORMATIKA (90 ur) 2. SRBOHRVAŠČINA (90 ur) Vpisovanje in ostale informacije v tajništvu Zavoda v Gorici, Ul. detla Croce 3, tel. 0481/81826, vsak dan razen sobote od 9.00 do 14.00. Travnika in 10.30 s Trga Seghizzi na gradu; - voden ogled grajskega parka z naravoslovcem P. Merluzzijem - odhoda ob 9.30 in 10.30 iz Ul. Bombi; - fotografska razstava: cel dan na Trgu Cavour fotografije o trgih in ulicah namenjenih pešcem (prir. občinski arhitekti); - debatni srečanji: ob 12. in 16. uri na trgu Cavour na temo: Cone za pešce - prednosti in problemi (prir. občinski arhitekti); - slikarski ex tempore za otroke: od 12. do 16. ure na Trgu Seghizzi (prir. rajoni); - kulturni spomeniki: ob 15. uri predstavitev sanacije Pacassijevega vodometa na Travniku (prir. WWF in Legambiente); - gledališče: ob 16. uri na Travniku gledališka animacija za otroke na temo dneva brez avtomobilov; - glasba in gibalne dejavnosti: ob 16. uri v Raštelu (prir. rajonski sveti); - koncert kitar ob 16. uri na Travniku, izvaja »Gori-zia guitar orchestra« (prir. Mestna glasbena šola); - glasba: mladi glasbeniki bodo cel dan nastopali na prometu zaprtih ulicah; - spektakli: na Travniku ob 19. uri kabaretni nastop (prir. odbornišvo za kulturo) in ob 19.45 nastop folklorne skupine iz Locnika (prh. rajonski sveti). ZA MLADE: na Travniku bo delovala postojanka »Puntogiovani« z informativnim gradivom in drugim. ŠPORTNE IN VZGOJNE PRIREDITVE: - orientacijski tek po mestu ob 9.30 za uCence in dijake in ob 16.30 za vse; start na Travniku (prh. UI-SP in društvo Marathon); - hitrostna preizkušnja-med kolesom, motornim kolesom in avtobusom od železniške postaje (start ob 12. uri) do Travnika (prir. WWF in Legambiente); - kotalkanje po mestu: ob 18.40 na Travniku (prir. SZ Fiamma); K dnevu brez avtomobilov je pristopila tudi zveza trgocev Ascom: v trgovinah bodo delili informativno gradivo in brezplačne avtobusne vozovnice in ponudili na--gradne kupone za druge napovedane prireditve. KINO □ OBVESTILA GORICA VITTORIA1 17.30-20.00- 22.30 »Star wars episodio 1 - La minaccia fantasma«. Rež. George Lucas. I. Liam Neeson. VITTORIA 3 18.10-20.10- 22.10 »Tutto su mia ma-dre«. Rež. Pedro Almodo-var. CORSO Rdeča dvorana: 17.45-20.00-22.15 »Entrap-ment«. S. Conneiy in C. Zeta Jones. Modra dvorana: 18.DOZO.00-22.15 »II tredicesimo piano«. Rumena dvorana: 18.00-20.00-22.00 »Guardami«. Rež. D. Ferrario. Prep. ml. pod 18. letom. TR2JC EKCELSIOR 17.30-20.00- 22.30 »Star wars episodio 1 - La minaccia fantasma«. Rež. George Lucas. I. Liam Neeson. GLEDALIŠČE V KG LOJZETA BRATUŽA bo v nedeljo, 26. septembra, gostovalo Slovensko stalno gledališče iz Trsta s komedijo Sladke šibkosti žena, v režiji Dušana Mlakarja. Začetek predstave ob 19.30. 'S PRIREDITVE KOLESARSKI ODSEK PRI SPDG priredi v nedeljo, 3. oktobra, 4. netek-movalno vožnjo z gorskimi kolesi po goriškem Krasu. Zbirališče pri športnem centru Danica na Vrhu ob 9. uri, start bo ob 10. a ŠOLSKE VEŠri SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešča, da je urad v Ul. Malta 2 odprt ob torkih od 16. do 18. ure. Tel. in fax 0481-82613. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešča, da se bo pripravljalni tečaj za dosego usposobljenosti za poučevanje na osnovnih šolah in v vrtcih pričel 24. septembra ob 15. uri v prostorih OS Otona Zupančiča. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešča, da je na oglasni deski šolskega skrbništva objavljen razpis izrednega natečaja za dosego usposobljenosti za poučevanje na slovenskih osnovnih šolah in otroških vrtcih. Prošnje sprejema skrbništvo do 17. ure 11. oktobra. Na oglasni deski Deželnega šolskega urada je objavljen razpis izrednega natečaja za dosego habilitacije za poučevanje na slovenskih nižjih in višjih šolah. Prošnje sprejema Pokrajinski šolski urad do 25. septembra. Informacije nudi SSS. ŠPORTNI VRTEC vabi otroke v telovadnico Kulturnega doma na prvo srečanje, ki bo v ponedeljek, 4. oktobra, od 15. do 15.45. Za otroke goriških slovenskih vrtcev bo prevoz do telovadnice zagotovljen, ostali pa se lahko kar javijo v telovadnici. MeseCnina znaša 30 tisoč lir, vpisnina 10 tisoč lir. Srečanja, ki bodo ob ponedeljkih in Četrtkih bodo trajala do konca maja. DRUŠTVO TRZIC obvešča, da se bo v sredo, 6. oktobra pričel tečaj telovadbe za odrasle, od 18. do 19.30 v osnovni šoli v ul. Duca d’Aosta. Informacije in vpisovanje (najkasneje do 30. septembra) na tel. 0481/44984 ali 482015 ob uri obedov. GODBA KRAS in GLASBENA MATICA obveščata, da sprejemajo prijave v godbeni tečaj pihal, trobil in tolkal ob ponedeljkih in Četrtkih, med vajami v glasbeni sobi v Doberdobu (ob 20. uri). Podrobnejše informacije po tel. 0481/78077 in 0481/78000. SPDG sporoča, da se 1. oktobra ob 21. uri prične rekreacijska telovadba po običajnem umiku, ob torkih in petkih, v goriškem Kulturnem domu. GLASBENA MATICA GORICA obvešča, da je tajništvo odprto vsak dan od 11.30 do 13. ure in od 15.30 do 17. ure: ob sredah zjutraj zaprto. SZ DOM obvešča, da se bodo v sekciji orodne telovadbe in športne ritmične gimnastike pričeli kmalu redni treningi. Prijave sprejemajo do 1. oktobra vsak ponedeljek, sredo in petek, od 15.30 do 17. ure v telovadnici Kulturnega doma ali po istem urniku na tel. 0481-33288. s_____________IZLETI DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča umik odhoda avtobusa za izlet v Kobarid v nedeljo, 26. septembra: ob 8. uri pri gostilni Primožič v Gorici in nato skozi Podgoro v Sovodnje in Stan-drež. [] LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, Korzo Italia 89, tel. 531443. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14/B, tel. 480405. DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH M. ROJEC, Ul. I. Maja 32, tel. 882578. SDZPI/05 -A SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE GORICA Šolsko leto 1999/2000 obvešča, da je še nekaj prostih mest na tečaju za brezposelne do 18. leta starosti OFFICE AUTOMATION (400 ur) □ obiskovanje in didaktični material sta brezplačna □ predvidena je štipendija □ v sklopu tečajev bo organizirana večtedenska delovna praksa Tečaj je odobril Deželni odbor in ga finansirajo: Evropska komisija Evropski socialni sklad Ministrstvo za delo in socialno skrbstvo Avtonomna dežela Furlanija-Julijska Krajina Deželno Ravnateljstvo za Poklicno usposabljanje Vpisovanje in ostale informacije v tajništvu Zavoda v Gorici, Ul. della Croce 3, tel. 0481/81826, vsak dan razen sobote od 9.00 do 14.00. KOLESARSTVO / DIRKA PO ŠPANIJI Rus V. Tonkov uspešen v sprintu Tretji Italijan Bettini - Nemec Jan Ullrich je obdržal vodstvo na skupni razvrstitvi VALENCIA - Ruski kolesar VjaCeslav Jeki-mov je zmagovalec 15. etape dirke po Španiji (193 km). V ciljnem Sprintu skupine devetih kolesarjev, ki so si pred glavnino privozili 13 minut prednosti, je bil hitrejši od Američana Frankia Andreua in Italijana Paola Bettinija. V tej skupini ni bilo kolesarjev, ki bi lahko ogrozili vodilno mesto v skupnem seštevku, tako da je vodstvo zadržal Nemec Jan Ullrich pred Spancema Igorjem Gonzalezom de Galdea-nom in Robertom Hera-som. Dirka se je odločila v zadnjem kilometru, ko je Rus VjaCeslav Tonkov imel največ moCi in v končnem sprintu premagal sou- bežnike in se tako spet vrnil k zmagi. Danes Čaka karavano bolj razgibana etapa (200 km) s štirimi gorskimi cilji od Valencije do Teruela. Nedeljsko etapo je osvojil Italijan Fabio Ro-scoli. Kolesar Arniče Chipsa je imel v zaključku vec moCi od rojaka Massima Lellija, glavnina, v kateri so bili tudi vsi najboljši, pa je na 95 kilometrov dolgi progi zaostala minuto in 51 sekund. Sicer pa je nedeljska etapa minila v znamenju protesta kolesarjev, ki so menili, da je krožna proga prenevarna. Najglasnejši med njimi je bil nemški specialist za Sprinte Marcel Vuest. Tekmovalcem (v konkurenci jih je še 130), ki so Start ali s 30-minutno zamudo, pa veC kot skrajšanja etape ni uspelo doseči. Namesto 141 kilometrov so jih prevozili le 95, izognili pa so se vzponu na Montjuich, Neborbenost karavane, v kateri ni bilo vec poškodovanega in izmučenega Spanca Abrahama Olana, sta najboljše izkoristila Italijana Roscoli in Lelli, ki v skupnem seštevku že toliko zaostajata, da nista bila nevarna najboljšim. Tako so jih ti pustili, da si na koncu privozita slabi dve minuti prednosti. VRSTNI RED VČERAJŠNJE ETAPE (La Senia - Valencia, 193, 4 km) 1. VjaCeslav Jekimov (Rus) 4.31'45"; 2. Franki e An dre u (ZDA); 3. Paolo Bettini (Ita); 4. Eddy Mazzoleni (Ita); 5. Pascal Herve (Fra); 6. Christian Moreni (Ita); 7. Mariano Piccoli (Ita); 8. Igor Flores (Spa); 9. Antonio Tau-ler (Spa) po 9"; 10. Martin Perdiguero (Spa) po 12'46". SKUPNI VRSTNI RED: 1. Jan Ullrich (Nem) 64.03'22"; 2. Igor Gonzalez Galdeano (Spa) po 49"; 3. Roberto Heras (Spa) po 2'35"; 4. Jose Maria Jimenez (Spa) po 3'35"; 5. Pavel Tonkov (Rus) po 3'45"; 6. Jose Luis Rubiera (Spa) po 4'23"; 7. Ma-nuel Beltran (Spa) po 5'05"; 8. Angel Casero (Spa) po 5'19"; 9. Leonardo Piepoli (Ita) po 6'00"; 10. Ivan Parra (Col) po 8'08". TENIS / FED CUP ZDA premočno osvojile pokal, 4:1 proti Rusiji To je za ameriško žensko vrsto že Šestnajsti uspeh PALO ALTO - Ameriška ženska teniška reprezentanca je v nedeljo ponoči v finalu pokala Fed premagala Rusijo s 4:1. V Palu Altu je za ZDA dve zmagi dosegla Lindsay Davenport, eno Venus Wil-liams, sestri VVilliams pa sta bili uspešni tudi med dvojicami. Za Rusijo je bila uspešna le Elena Dementjeva. ZDA so prestižno lovoriko ženskega tenisa osvojile že šestnajstic ter prekinile dvoletno špansko prevlado. ZDA so do naslova prišle pričakovano brez večjih težav. Dvoboj je bil pravzaprav končan že po tretji tekmi posameznic v nedeljo, ko je Davenportova s 6:4, 6:4 premagala Eleno Lihovčevo. 'Ves teden smo vadile, da bi dosegle ta cilj. Teniški igralci nismo navajeni ekipnih nastopov, zato lahko resnično uživamo, kadar imamo priložnost, " je povedala Davenportova. Ameriška ekipa je bila tako močna, da je trenerka Billie Jean King zmagovalko nedavnega odprtega prvenstva ZDA Sereno VVilliams postavila le med dvojice, Monici Seleš pa sploh ni bilo treba igrati. Na drugi strani se je moštvu treh ruskih Elen (Lihovčeva, Dementjeva, Makarova) moCno poznala odsotnost lažje poškodovane zvezdnice Ane Kurnikove. NOVICE ODBOJKA / 21. EVROPSKO PRVENSTVO ZA ŽENSKE Na kitajski premieri 20. zmaga za Auriola J1N SHAN LJNG - - Francoski dirkač Didier Auriol (Toyota) je zmagovalec kitajskega rebja, 11. letošnje preizkušnje svetovnega prvenstva. Drugo mesto je osvojil Britanec Richard Burns (Subaru), tretji pa je bil Spanec Carlos Sainz (Toyota). V skupnem seštevku se je Auriol izenačil s svetovnim prvakom Fincem Tomijem Makkinenom, ki kitajske preizkušnje ni konCal. Auriol, svetovni prvak izpred petih let, je dolgo čakal na novo zmago v elitnem tekmovanju voznikov rebja. Uspeh je dočakal na prvi uprizoritvi rebja na Kitajskem, obenem pa dosegel še lep jubilej - 20. zmago. "Mishl sem že, da sem pozabil zmagovati. Dolgo časa ni bilo uspeha. Zadnji dan sem pravilno načrtoval tempo, tako da sem ušel Burnsu in ostal na spolzki progi," je povedal Auriol. Francoz je zadnjo etapo začel le z enajstimi sekundami prednosti, nato pa z zanesljivo vožnjo zmagal v petih od šestih hitrostnih preizkušenj. Na cilju 1423 km dolgega rebja je drugouvrščenega Burnsa prehitel za 55 sekund. Vsi tekmovalci so imeh veliko težav s spolzkimi cestami, delo pa jim je še dodatno otežil dež. Tudi hitrostna preizkušnja v bhžini Kitajskega zidu, ki je potekala po zelo grobem makadamu, je poskrbela za hitro redčenje konkurence. Od 67 posadk, ki so rek začele, jih je le 25 pripeljalo do cilja. Za svetovnega prvaka Makkine-na je bila usodna druga etapa in okvara vzmetenja. Do konca SP so še trije rebji, naslednji od 10. do 13. oktobra v San Remu. VRSTNI RED: 1. Didier Auriol (Fra/toyota) 3:38:36, 6; 2. Richard Burns (Vbr/subam) +55, 8; 3. Carlos Sainz (Spa/toyota) 2:19, 4; 4. Juha Kankkunen (Fin/subaru) 5:18, 1; 5. Harri Rovanpera (Fin/SEAT) 9:15, 4. VRSTNI RED ZA SP: L Tommi Makinen (Fin/mit-subishi) in Didier Auriol (Fra/toyota) 48; 3. Carlos Sainz (Spa/toyota) 38; 4. Juha Kankkunen (Fin/su-baru) 37; 5. Richard Burns (VBr/subaru) 35. Gimnastika: Breminijeva italijanska prvakinja CESSNA - Tržačanka Martina Bremini je osvojila naslov državne prvakinje v gimnastiki. Tržačanka je zanesljivo osvojila prvo mesto z 38, 550 točkami pred predstavnico iz Lombardije Castelbjevo (37, 550) in Criscijevo iz Piemonta (36, 525). Boks: nepričakovana zmaga Trinidada LAS VEGAS - Portoričan Felbc Trinidad je novi svetovni boksarski prvak welter kategorije WBC-IBF.V nedlejo ponoči je v Las Vegasu presenetljivo po točkah premagal Američana Oscarja de La Hoyo. Dva sodnika sta dosodila zmago Portoričanu (115:113 in 115:114), eden pa je menil, da je bil izid izenačen (114:114). Dvoboj, ki so ga verjetno prenaglo imenovali »sreCanej stoletja«, ni zadovoljil privržencev boksa. Marsikateri ob robu ringa so mishh, da je zmagal Američan, saj je bil v uvodnih krogih boljši. A ni bilo tako. Najavih so že, da se bosta boksarja spet srečala. Italijanke začele s težko zmago Italija - Romunija 3:1 (21:25,25:20,25:17,25:20) ITALIJA: Gioli, Rinieri, Togut 12, Leggeri 17, Cacciatori 2, Bertini 13, Galastri 4, Paggi 5, Bec-caria 3, Lo Bianco, Bragagba (bbero). ROMUNIJA: Turlea 20, Butnaru 6, Tmmbitas 5, Roxandoiu (n.e.), Cioroianu 13, Rusei 8, Busu (n.e.), Barbuica (bbero), Colda (n.e.), Parv 13, Marc (n.e.). Sodnika: Salonen (Fin) inZelazny (Pol). Zgrešeni servisi: Italija 4, Romunija 1; Asi: Italija 5, Romunija 1. Sprejem: Italija 77%, Romunija 59%. Napad: Italija 41%, Romunija 41%. Blok: Itaba 14, Romunija 9. RIM - Svojo pot na 21. ženskem evropskem prvenstvu so Italijanke zaCele z zmago, vendar so se morale proti Romuniji potruditi precej več, kot je bilo pričakovati. Zgodilo se je najbrž to, pred čemer so nekateri svarili prevelike optimiste: varovanke trenerja Angiolina Frigonija so zaigrale pod velikim pritiskom, ker si ljubitelji odbojke od njih pričakujejo, da bodo osvojile na- slov evropskih prvakinj ali se vsaj uvrstile v finale za 1. mesto. Igranje na domačih tleh bi tako za lepotico Cacciatorejvo in njene soigralke lahko postalo pravi bumerang. Tudi z organizacijskega vidika krstni nastop na EP ni bil najboljši, saj je tekmi v dvorani Pa-laeur prisostvovalo res malo gledalcev. Italijanke so pričele dobro (9:2), potem pa so se povsem blokirale. Romunija je dosegla sedem zaporednih točk, Frigoni pa je zamenjal vse svoje igralke, vendar zaman in set je splaval po vodi. Težek je bil tudi začetek drugega seta. Iz zagate sta Italijo izvlekli napadalki Bergamova in Leg-gerijeva. Zelo dobro se je v nadaljevanju odrezala tudi debitantka Paolo Paggi. »Priznam, da sem v določenem trenutku celo razmišljal o porazu«, je povedal trener Frigoni, ki si je po dvoboju pošteno oddahnil. »Naš največji sovražnik je bila napetost, vendar so dekleta znala reagirati. Tokrat je bilo predvsem pomembno zmagati«. Romunksi selektor Costinel Stan ni bil potrt. »Igrali smo dobro. Oni so bili favoriti, nam pa primanjkuje izkušenosti,« je dejal. Ostali izid A skupine: Rusija - Nizozemska 3:0 (26:24, 25:11, 25:20. Danes: Italija - Nizozemska, Romunija - Rusija. Skupina B: Hrvaška - Bolgarija 3:0 (25:21, 25:19, 25:18), Polsjka - Nemčija večerna tekma. Danes: Bolgarija - Nemčija, Poljska - Hrvaška. Aleksandar Djordjevic podpisal za Real Madrid MADRID - Vodstvo košarkarskega kluba Reala iz Madrida je v zadnjem trenutku prestopnega roka predstavilo novo okrepitev in hkrati poskrbelo za največjo košarkarsko senzacijo na Pirenejskem polotoku. To je jugoslovanski reprezentant Aleksander Djordjevič (32 let, 188 cm), ki bo prvo tekmo odigral v četrtek v Ljubljani proti Unionu Olimpiji. Macchiutova in Coslovicheva rešili Sisport pred izpadom BRIKEN - Konec tedna je bil v Brbotu »zlati in srebrni finale« absolutnega italijanskega društvenega prvenstva, ki sta se ga udeležili tudi naši atletinji Margaret Mac-chiut in Claudia Coslo-vich, ki sicer nastopata za turniski klub Sisport Fiat. Obe naši predstavnici sta nastopali v »zlati skupini« in sta tudi zmagali brez vsakršnih težav. V teku na 100 m ovire je Macchiutova zmagala s 13. 60, v metu kopja pa je bilo Coslovichevi dovolj rezultat od 54, 25 m za prvo mesto. Slovenski atletinji sta odločilno pripomogli, da je Sisport Fiat, ki je nastopal z zelo okrnjeno postavo, osvojil šesto mesto in se je rešil pred izpadom v nižjo ligo. V »srebrno skupino« sta nazadovali sedma in osma uvrščena ekipa. JADRANJE / PREDOLIMPIJSKA REGATA V SYDNEYU Po treh tekmovalnih dneh Bogatčeva na 12. mestu Včeraj 11 in 12.- Tekmovalce je obiskal desetmetrski kit Začetek je bil težaven, vendar ni še nič izgubljenega. Jadralka TPK Sirena Arianna Bogateč na predolimpijski regati v Sydneyu v razredu evropa po tretjem tekmovalnem dnevu po šestih plovih zaseda zanjo nezadovoljivo 12. mesto (in - žal - ne 5. kot so poročati nekateri mediji včeraj). V Sydneyu so zbrane vse najboljše jadralke na svetu, po ena iz vsake države. Bogatčeva je v prvi regati v soboto zaradi slabega Starta pristala šele na 22. mestu. V drugi regati se je bistveno popravila in zasedla 7. mesto. Drugi dan je spet dosegla dve povprečni uvrstitvi. Najprej je bil 12., nato pa trinajsta. Se posebej žal ji je za četrti plov, v katerem je morala pred ciljem z dvakratnim obratom okoli osi jadrnice izničiti kazen 720, s čimer je s šestega zdrknila na končno 13. mesto. Tudi včeraj se za Arianno ni izteklo po pričakovanjih: bila je namreč 11. in 12. Tekmovalne razmere so na olimpijskem polju v Sydneyu zahtevne predvsem zaradi izredno spremenljivega veha, razlike med jadralkami pa so minimalne. Danes bodo tekmovalke v razredu evropa pro- ste, do nedeljskega zaključka manifestacije pa imajo še štiri tekmovalne dneve, kar pomeni, da niso doslej preplule niti polovice poti, tako da ima naša jadralka še vse možnosti, da doseže najmanj osmo mesto, kar predstavlja njen minimalni cilj. Do zaključka redakcije uradnih rezultatov nismo prejeli, po dveh dneh pa je bil vrstni red sledeč.: 1. Mathysse (Niz) 6 točk (1,1,3,1); Dermison (Avs) 26 (15. 5,4, 2); 3. Smidova (Ceš) 29 (2, 15, 6, 6); 4. Cesky (Avl) 30 (3, 11, 11, 5); 5. Coleman (Irs) 35 (18, 3, 9, 4); 6. Rnug (Dan) 36 (12,14,1, 3); 7. Multala (Fin) 37 (5, 6, 8,17); 8. Pratas (Por) 39 (9. 9,18, 3); 9. Bromcka (Pol) 40 (4,12, 10, 14); 10. Amato (Arg) 43 (5, 23, 7, 8); 11. Robertosn (Vbr) 49 (11, 4, 13, 21); 12. Bogateč (Ita) 54 (22, 7,12,13); 13. Petzke (Nem) 54 (18,13, 6, 7); Ca-stel (Fra) 55 (13,17, 2,23) itd. V Sydneyu seveda tekmujejo v vseh enajstih olimpijskih razredih. Slovenska jadralca Tomaž Čopi in Mitja Margon sta se v razredu 470 v četrti in peti etapi dvakrat uvrstila med deseterico. V četrti etapi sta bila peta, v naslednji pa deseta. V vodstvu je š5 vedno portugalska posadka Ma-rinho-Nunez, slovenska dvojica je na 12. mestu. V razredu laser pa uspešno nastopa tudi Vasitij Žbogar. V včerajšnjih dveh regatah je osvojil šesto in deseto mesto, v skupnem seštevku pa je uvrščen okrog desetega mesta. Pa še zanimivost. Desetmetrski lat je bil edini razlog, da so prireditelji prekinili tekmovanja v razredih Tornado in Soling. Po dobrih 30 minutah, ko se je kit naveličal številne dražbe, sta se regati začeli znova, kit pa je nadaljeval pot proti jugu. Kot je povedal vodja tamkajšnega morskega instituta Bruce Paulsen, kiti vsak september migrirajo po tem območju, zato ne bi bilo nič nenavadnega, če bi se nekaj podobnega zgodilo tudi v času olimpijskih iger prihodnje leto. Za vsak primer so se avstralski okoljevarstveniki in predstavniki organizacijskega komiteja olimpijskih iger že dogovorili, da se regate v tem primeru prekinejo in nadaljujejo, ko se kit ali skupina teh umakne z regatnega polja. ŠPORT Torek, 21. septembra 1999 NOGOMET / LIGA PRVAKOV SMUČANJE/SOLDEN Drevi Milan proti Galata$arayu Milančani po treh letih spet doma v pokalu Zaccheroni: »Preveč tekem, slaba igra« Nadaljevanje kariere za Sykoro pod vprašajem Avstrijski smučar si je na treningu že tretjič poškodoval koleno MILAN - Po skoraj treh letih, kar je za tako pomemben klub nenavadno, bo Milan spet igral pred svojimi navijači evropsko pokalno tekmo. Od 2. decembra 1996, ko so Milančani doma v ligi prvakov izgubili proti Ro-senborgu (1:2), namreč ne igrajo več pokalne tekme na svojem igrišču. Milan bo drevi v ligi prvakov gostil turski Ga-latasaray, ki je ze »stari znanec« v tem pokalu, saj je že igral proti Juventusu in Parmi. Tursko moštvo je igralo tudi proti Milanu leta 1963 v pokalu prvakov (obakrat je izgubilo z 1:3 in 0:5), toda takrat je bil Galatasaray odločno SikbejSi kot zadnja leta. Milanov trener Alberto Zaccheroni je na včerajšnji tiskovni konferenci pred današnjo tekmo proti Turkom dejal: »V ligi prvakov je odločno preveč tekem, tako da večkrat tudi dobre ekipe lahko igrajo slabo. 2e v Vidmu sem imel velike težave, ko smo v pokalu UEFA igrali vsaka dva tedna. Sedaj pa z Milanom v ligi prvakov, ko igramo dejansko vsak teden, je zares težko držati ekipo v formi. To se odraža tudi v prvenstvenih tekmah, ko ekipa ne more igrati s polno paro in dela preveč napak. Vseeno pa sem zadovoljen, da letos imamo te probleme, kajti bolje, da igramo mi, kot da gledamo druge.« Za dre višnjo tekmo bo Zaccheroni vnesel kako novost v enajsterico. Ser-ginha ne bo, Ambrosini je diskvalificiran v pokalu. Gullyja bo nadomestil Helveg. Medtem je Milanovo vodstvo sporočilo, da so oddali že 22.836 »mini-abonmajev« za tri tekme lige prvakov. Za današnjo tekmo proti Turkom pa so doslej prodali le slabih 3.500 vstopnic. Srečanje bo neposredno prenašala Italia 1 ob 20.45. DANAŠNJI SPORED Skupina E: Porto -01ympiakos, Real Madrid - Molde. Vrstni red: Porto 3, 01ympiakos in Real Madrid 1, Molde 0. Skupina F: PSV Eindhoven - Valencia, Glasgovv Rangers Bayern Miinchen. Vrstni red: Valencia in Bayern Miinchen 3, PSV Eindhoven in Glasgovv 0. Skupina G: Bordeaux -VVillem, Spartak Moskva - Sparta Praga. Vrstni red: Spartak Moskva 3, Bor-deaux in Sparta Praga 1, VVillem 0. Skupina H: Hertha Berlin - Chelsea, Milan -Galtasaray. Vrstni red: Galtasaray, Hertha, Chelsea in Milan 1. Na sliki: Costacurta SOLDEN - Za avstrijskega smučarja Thomasa Sykoro, dvakratnega zmagovalca slalomskega seštevka svetovnega pokala, se je nova smučarska sezona končala, še preden se je sploh začela. Na treningu v Soldnu si je Sykora spet poškodoval komaj zaceljeno koleno, okrevanje pa bo trajalo vse do pomladi.Sykora je zaradi poškodbe kolenskih vezi moral prisilno počivati skoraj vso minulo sezono. Težave avstrijskega smučarja so se začele novembra lani s prvo poškodbo kolenskih vezi, ki ji je sledila operacija. Januarja letos je še poskušal z vrnitvijo v svetovni pokal, a njegovo koleno ni zdržalo, tako da je moral počivati do konca sezone. V Soeldnu je Sykora prvič pred novo sezono treniral slalom med kotički, ko ga je zaustavila nenadna bolečina. Po operaciji v bolnišnici je Ze znano, da bo moral 31-letni smučar mirovati vsaj osem tednov, nato pa se bo začela naporna rehabilitacija. O morebitnem koncu kariere pa se bo Sykora odločil šele po okrevanju, čeprav je seveda glede na starosti tekmovalca tudi ta varianta povsem aktualna. Coulthard se ne da LONDON - McLamov pilot David Coulthard je na včerajšnji tiskovni konferenci jasno povedal, da dokler bo v teku za sovojitev naslova v formuh 1, ne bo pustil proste poti klubskemu tovarišu Hakkinenu. Le če bo Hakkinen dobil dirko za VN Evrope, se bo prilagodil direktivam McLamovim ukazom. KOŠARKA / ODMEVI Z IGRIŠČ Telit spet zamudil vlak A-l: PRESENETILI - BipopReggio Emilia je po visokem porazu v Sieni na domačem igrišču visoko premagal kotirani Benetton. To dejstvo priča, da bo prvenstvo izredno izenačeno in da ni vnaprej obsojenih ekip. Siena pa deli s PAFom prvo mesto (Varese je odigral tekmo več). A-l: RAZOČARALI - Naj večje razočaranje je prav gotovo Scavolini, ki je imel pred prvenstvom velike ambicije. Slabo igrajo tudi nekateri favoriti: Kinder, ADR Rim in Benetton. A-l: NJABOLJSI STRELCI - Espo-sito (Imola) še naprej vodi z 62 točkami; sledita Myers (PAF, 54 točk) in Moltedo (Scavolini, 47 točk). Vmes sta še Pozzecco in Allen (Varese, 52 oz.5 4 točk), vendar s tekmo več. A-l: TELIT TRST - Tržačani so ponovno izgubili po izredno izenačeni tekmi. Tudi tokrat so popustili proti koncu prvega polčasa. Potem ko so vodili že z 12 točkami prednosti, so se nasprotniki v obrambi postavili v cono in z delnim izidom 14:0 prešli v vodstvo. Pozitivna nota je dobra igra Mariča in potrditev Rovvana, negativna pa zbeganost Mc Raeja v napadu in slab doprinos Sem-prinija, Moraitisa in Vanoutzako-sa. Pri gostih je presenetil veteran DelVAgnello (38 let, 20 točk, samo tri zgrešeni meti iz igre), dobro pa je igral tudi stari znanec tržaške publike Middleton. Za dokončno oceno tržaške ekipe bo torej treba počakati še vsaj nekaj kol, ko bo ekipa bolj uigrana in ne bo toliko nihanj v igri. A-2: SNAIDERO VIDEM - Vi- demčani so visoko premagali solidni Livorno in so na prvem mestu lestvice s Jesijem in Neapeljem. A-2 STRELCI - Med strelci vodita Moretti in Fox (oba Cordivari) z 48 oz. 44 točkami; 44 točk je zbral tudi Abram (Barcellona), sledita pa Vi-demčan Smalley (42 točk) in Alibe-govič (39 točk). SLOVENCI - Tokrat so biti uspešni : v A-l je Tušek (Pepsi Rimini) dosegel 4 točke, Chiacig (Zucchetti Monte-catini) 10, Fučka (PAF Bologna) pa 14 točk (7.11 iz igre): V A-2 ligi je Alibe-govič (Snaidero Videm) dal 23, Lokar (Record Napoli) pa 6 točk. Marko Oblak NOGOMET / TRIESTINA Criniti popeljal Triestino do teniške zmage Inter se znesel nad Parmo Reggino zmagalo v Bologni ZABAVA NA ROCCU -Navijači Triestine so lafiko v nedeljo po štiriinpetdesetih letih prisostvovali zmagi s 6-0. Takrat je v Trstu (A liga) padla Sampierda-renese, tokrat je bil na vrsti Carpi. Po petih minutah srečanja je Triestina že vodila. Avtogol Sorcinelle je prekrižal račune gostov, ki so hoteli v Trstu iztržiti točko; šest minut kasneje pa je bilo tekme ze konec. Po podaji Crinitija je Provi-tali z glavo drugič premagal vratarja Pizzoferrata. Do konca prvega polčasa je Triestina dosegla še tretji gol, tokrat s Crinitijem, ki je prav tako z glavo zatresel mrežo po podaji Teodora-nija. V drugem polčasu se je seveda tempo igre znižal, kljub temu pa je Triestini uspelo doseči še tri goto. Rezultat sta zapečatila najprej Criniti z bele točke, nato še Gallic-chio po dveh protinapadih. Veselje igralcev, trenerja Costantinija, Fioret-tija in Vendraminija ter navijačev je bilo seveda nepopisno, s porazom Sas-suola pa se je Triestina znašla na prvem mestu, katerega deli z Macerate-sejem in Torresom. Favorit Padova pa zaostaja že za šest točk. MANJKA LE PARMA- Ce pogledamo vrh lestvice A lige, je na prvih sedmih mestih kar šest izmed sedmih favoritov za naslov. Mesto Parme je prevzela vedno bolj presenetljiva Reggina, ki je z golom Pos-sanzinija zmagala kar sredi Bologne. Inter je z neverjetno lahkoto premagal Parmo, kljub temu, da sta Baggio in Ronaldo tekmo opazovala s tribun. Toda Zamo- rano je z dvemi goli odlično zamenjal brazilskega asa. Končni 5:1 pa je celo preveč mila kazen za Par: mo, če vemo, da je bil prti njen najboljši vratar Buffon, ki je rešil vsaj tri goto. Tudi Juventus ni imel težav z Udinesejem. Dve enajstmetrovki v treh minutah so seveda olajšale pot Stari dami, Udinese pa si ni zaslužila nič več. Prvič je streljala na vrata šele v 73. minuti z Bisgaardom. Fiorentina in Lazio sta prepričljivo slavila proti Veroni oziroma Torinu, pri To-skancih pa se je prebudil Batistuta, ki je dosegel tri goto. ZEMAN POZABLJEN - Z zmago sredi lagune z goloma Delvecchia in golom Alejničeva se je Capellova Roma povzpela na drugo mesto. Lani je Roma v celi sezoni zmagala v gosteh to dvakrat, letošnja bolj premišljena igra pa že daje sadove, tako da je »spektakularni« Zeman že izbrisan iz spomina. ERIKSSON DO LETA 2001 - Sven Goran Eriks-son je pogodbo z Laziom že podaljšal do junija leta 2001. V prihodnji sezoni naj bi zaslužil štiri milijarde lir. GUIDOLIN V CAGUA- RI? - Tabarezova sezona na Sardiniji se baje že nagibati h koncu. Po treh zaporednih porazih bo njegovo mesto najbrž prevzel Gui-dolin, katerega pa bi želel tudi Zamparini v Benetkah namesto Spalettija. V nego-tovoem položaju je tudi Malesani. Parma je v hudi krizi in se že šušlja, da je imel predsednik Tanzi dolg pogovor z Zemanom. O čem sta govorila pa ostaja »skrivnost«. (I.F.) Neoeusia m meusia m NepeuM m meum m Štiri moštva na vrhu A lige IZIDI 3. KOLA NOGOMETNE A LIGE: Bari - Milan 1:1, Bologna - Reggina 0:1, Fiorentina - Verona 4:1, Inter - Parma 5:1, Juventus - Udinese 4:1, Lazio - Torino 3:0, Lazio - Torino 3:0, Perugia - Ca-gliari 3:0, Piacenza - Lecce 1:1, Venezia -Roma 1:3. VRSTNI RED: Inter, Fiorentina, Juventus in Lazio 7, Milan, Roma in Reggina 5, Perugia, Udinese in Torino 4, Verona 3, Bari, Bologna, Lecce, Parma in Lecce 2, Venezia 1, Cagliari 0. PRIHODNJE KOLO: Cagliari - venezia, Lecce - Juventus, Milan - Bologna, Parma - Lazio, Reggina - Piacenza, Ropma -Perugia, Torino - Inter, Udinese - Fiorentina, Verona - Bari. IZIDI NOGOMETNE B LIGE: Cesena -Genoa 1:0, Chievo - Temana 0:1, Ferma-na - Brescia 1:2, Monza - Empoh 1:0, Pescara - Cosenza 1:1, Salernitana - Pi-stoiese 2:0, Sampdoria - Ravenna 2:1, Savoia - Treviso 1:0, Vicenza - Alzano 3:1, Atalanta - Napoli sinoči. VRSTNI RED: Atalanta in Temana 9, Brescia in Pescara 8, Vicenza, Savoia in Sampdio-ria 7, Empoh in Alzano 6, Napoli, Cesena in Cosenza 5, Genoa, Monza in Sa-lemitana 4, Chievo in Treviso 3, Ravenna 2, Fermana 1, Pistoiese 0. Triestina - Carpi 6:0 (3:0) STRELCI: Sarcinelti (avtogol) v 5., Pro-vitali v 11., Criniti v 45. in 65. (11-m), Galhcchio v 79. in 86. min. TRIESTINA: Pelizzoli, Di Dio, Scotti, Zamuner, Furlanetto, Beltrame (28 dp Canella), Teodorani, Modesti (32 dp Princivalli), Provitali, Criniti (30 dp Gallicchio), Gubellini. OSTALI IZIDI: Fiorenzuola - Faenza 1:0, Giorgione - Castel San Piero 1:2, Imolese - Tempio 4:1, Rimini - Ter-mao 1:1, Torres - Gubbio 2:0, Sas-suolo - Maceratese 1:2, Sora - Padova 3:2, Vis Pesaro - Mestre 0:0. VRSTNI RED: Triestina, Maceratese in Torres 7, Sassuolo in Castel SP 6, Imolese, Pesaro in Fiorenzuola 5, Sora in Riomini 4, Giorgione in Carpi 3, Teramo,. Mestre in Gubbio 2, Padova, Faenza in Tempio 1. PRIHODNJE KOLO: Castel San Piero - Triestina. Nepremagljivi Maribor uspešn tudi v Ljubljani LJUBLJANA - Izidi 7. kroga v 1. slovenski nogometni ligi: Korotan -Mura 1:1 (0:0); Feroterm Pohorje -Rudar Velenje 1:3 (1:1); Potrošnik -Domžale 1:1 (1:1); HiT Gorica - Primorje 5:0 (2:0); SCT Olimpija - Maribor Pivovarna Laško 2:4 (1:1); Publikum - Dravograd 0:0. VRSTNI RED: Maribor Pivovarna Laško 21, Rudar Velenje 13, SCT Olimpija 12, Dravograd 11, Mura 10, HiT Gorica 9, Primorje 9, Publikum 8, Domžale 8, Korotan 5, Potrošnik 4, Feroterm Pohorje 2. Telit - Ducato 70:73 (34:36) TELIT: Marič 22, Laezza 9, Giannou-zakos 2, Casoh 3, Buhara 7, Rowan 18, Semprini 2, Moraitis McRea 7. DUCATO SIENA: Busca 2, DelFAgneho 20, Mays 8, Middleton 19, Alberti 7, Gray 11, Turner 7. OSTAU IZIDI 2. KOLA Al LIGE: Roo-ster - Cantu 83:70, Paf - Pepsi 69:59, Li-neltex - ADR 71:66, Reggiana - Benetton 92:76, Miiller - Scavolini 69:58, Zucchetti - Adecco 69:66, Viola - Kinder 77:75. VRSTNI RED: Ducato Siena, Paf Bologna, Rooster Varese 4, Kinder Bologn-boa, Adecco Milan, Adr Rim, Miiller Verona, Linelterx Imola, Pepis Rimini, Reggiana, Cantu, Viola Reggio calabria, Benetton TV, Zucchetti Montecatini 2, Telit Trst in Scavolini Pesaro 0. PRIHODNJE KOLO: Adecco - Telit IZIDI 2. KOLA A2 LIGE: Fabriano - Bar-cehona 78:80, Fila - Jesi 85:89, Record -Banco 82:63, Roseto - Avellino 65:57, Snaidero - Livorno 91:70. VRSTNI RED: Snaidero Videm, Record Neapelj in Sicc Jesi 4, De Vizia Avellino, Ragusa, Roseto, Barcellona 2, Fila Biella, Banco Sas-sari, Livorno in Fabriano 0. Francoska zmaga po 14 letih VALENCIA - Francoski dirkač Regis Laconi (Vamaha) je presenetljivo zmagal na preizkušnji svetovnega prvenst- va motociklistov v Valencii v razredu do 500 ccm. Na novem dirkališču v Valencii je bil drugi Američan Kenny Roberts (Suzuki), tretji pa Avstralec Garry McCoy (Vamaha). V razredu do 250 ccm je bil najboljši Japonec Toru Ukava (Honda), v najšibkejšem pa je zmagal Italijan Gianluigi ScalvLni (Aprilia). Veliko razočaranje za 100.000 domačih ljubiteljev motociklizma je pomenil odstop Crivilla, ki pa je kljub padcu pet krogov pred ciljem zadržal vodstvo v skupnem seštevku. Toliko bolj pa se je uspeha na zadnji letošnji evropski dirki veselil Laconi. Se v soboto je 24-letni dirkač presenetil z najboljšim startnim položajem, na dirki pa je priborjeno tudi izkoristil in dosegel prvo francosko zmago v kraljevskem razredu po 14 letih. Nazadnje je na najvišji stopnički stal Christian Sarron 1985 v Hockenheimu. V četrtlitrskem je dež vplival tudi na uvrstitve pri vrhu. Nekateri dirkači so zaradi naliva pred startom izbrali dežne gume, toda deževje je po nekaj minutah ponehalo. Dirkači, ki so pred dirko več tvegali z izbiro gum, so bili tako v veliki prednosti. Zmagal je Ukava pred Italijanoma Francom Battainijem in Lorisem Capirossijem. Rossi je dirko končal šele osmi, kjub temu pa zadržal vodstvo v skupnem seštevku. Ukava se mu je z drugo letošnjo zmago približal na 26 točk zaostanka. V razredu do 125 ccm je Scalvini premagal vodilnega v sku- pnem seštevku, domačina Emiha Al-zamora, ki je dosegel edino špansko uvrstitev na stopničke na domači dirki. Alzamora je prednost pred Japoncem Masaom Ažurno povečal na 23 točk. Tretje mesto je na deževni dirki osvojil Japonec Noboru Ueda. Totocalcio PRAVILNA NAPOVED: 21 11 IX 21 2X 111. DOBITKI: 13 (51 dobitnikov) 93.780.000 lir; 12 (1788 dobitnikov) 2.671.900 lir. Totogol PRAVILNA NAPOVED: 5-10-11-12 -14 - 26 - 29 - 30. DOBITKI: 8 (1 dobitnik) 2.580.610.000 lir; 7 (170 dobitnikov) 9.518.700 lir; 6 (8533 dobitnikov) 188.600 lir. Totosei PRAVILNA NAPOVED: 0-1, M-l, M-l, M-0,1-1,1-M- DOBITKI: 6 (1 dobitnik) 444.005.000 lir; 5 (153 dobitnikov) 1.105.300 lir; 4 (3231 dobitnikov) 51.800 lir. Totip PRAVILNA NAPOVED: 11,12,1/2 2/1, X2, XI, X2. Dodatna dirka 9, 4. DOBITKI: 14 - nihče (jackpot 138.687.715 lir); 12 (54 dobitniki) 4.409.100 lir; 11 (1327 dobitnikov) 179.000 lir; 10 (11.717 dobitnikov) 20.300 lir. ROLKANJE / »VVORLD GAMES« NA BAVARSKEM Najbolj se veselim brona v zasledovalnem teku Mladinino »azzurra« Mateja Bogateč se je iz Nemčije vrnila s tremi kolajnami - Prihodnje leto hoče biti prva Uspešne nastope na svetovnih igrah vvorld games v rolkanju na Bavarskem je tekmovalka kriškega SD Mladina Mateja Bogateč v nedeljo sklenila še z eno zlato medaljo. Tokrat je naslov osvojila v štafeti med narašCajnicami skupaj s sotrudnicami v državni vrsti »azzurr« Pascalovo in Zappa-lajevo. BogatCeva se je na 4, 2 km dolgi krožni poti, ki jo je morala vsaka Stafetistka prevoziti dvakrat, podala kot druga. Že Pascalova je bila ob predaji med prvimi, BogatCeva pa je ohranila stik z vodilno skupino in bila ob predaji druga za tekmovalko v članski kategoriji, s Čimer je potrdila, da je v odlično formi. Zappalajeva je na koncu zmagala z zanesljivo prednostjo. Kot znano, je BogatCeva v Četrtek zmagala tudi v patruljnem teku, v soboto pa je prvič na mednarodni ravni osvojila medaljo tudi v individualni preizkušnji, kjer je bila tretja. »Ta medalja mi je še najbolj pri srcu, ker je to prvič, da sem med posameznicami stopila na zmagovalni oder na tekmah na dolgih razdaljah. Doslej sem se uveljavljala samo v Sprintih in ekipnih tekih,« nam je ob povratku iz Santhofna povedala BogatCeva. Konkurenca je bila tam zelo ostra, saj je v samo v Matejini kategoriji nastopilo okoli 40 tekmovalk iz Danske, Švedske, Norveške, Nemčije, Poljske, Češke, Rusije, Hrvaške, Francije in Italije. »Koljano sem si v bistvu priigrala v prologu v reber, ko sem bila šesta, za vodilno Svedinjo pa sem zaostala samo za 55 sekund, za Italijanko Gallovo pa 50 sekund. Rolkala sem na Čelu skupine, v kateri je bilo veC ju-niork, skupaj z njimi sem na- doknadila vse pozicije do Četrtega mesta, nato pa sem si bron pritekla v Sprintu. Med drugim sem bila hitrejša tudi od Fa-vrejeve, ki me je letos premagala na državnem prvenstvu. Zelo sem si želela priti do te kolajne, prihodnje leto, ko bom zadnjic tekmovala v tej kategoriji, pa bom skušala naskakovati prvo mesto,« je še povedala sedemnajstletna Mateja. V Križ se je v nedeljo vrnila ob treh ponoči, kljub temu pa je bila vCeraj na svojem mestu v šolski klopi »trgovske«. Zanjo je bil včerajšnji dan prvi dan pouka, saj je v Nemčijo odpotovala v sredo. Gotovo pa ji profesorji ne bodo zamerili za zamudo, saj je Mateja vrh vsega tudi vzorna dijakinja in stalna dobitnica nagrade Šport in Sola, ki jo ZSSDI namenja najboljšim Sporntikom, ki so obenem tudi odlični dijaki, (ak) KOLESARSTVO / Z »MOKRO« DIRKO ZA ZAČETNICE KK Adria sklenila letošnje organizacijske napore Novosti se obetajo tudi za Trofejo ZSSDI V nedeljo je bila na vrsti kolesarska dirka za kategorijo začetnic in mlajših mladink, v priredbi Kolesarskega kluba Adria iz Lonjerja. Dirke se je udeležilo šestdeset mladih tekmovalk iz naše dežele, Veneta in Tridentinskega Gornjega Poadižja. Neuradni start je bil na Opčinah pred gostilno Veto, v koloni se je dirka odpravila do uradnega starta, ki je bil na cesti od Opčin do Cola. Najpej so tekmovale začetnice, ki so opravile štiri kroge na progi Opcine-Col-Fernetici-Opcine, to se pravi, da so prekolesarile petintrideset kilometrov. Sledil je nastop mladink, ki so prevozile šest krogov, sicer s hitrejšim ritmom. Cilj obeh preizkušenj je bil na startu, saj je šlo za krožno dirko. Prva dirka ni bila posebno razgibana, saj so tekmovala dekleta stara enajst-dvanajst let, druga kategorija tekmovalk pa je vodila kar razgibano tekmovanje, pa Čeprav se jim je nepre-vidljivo vreme postavljalo pod kolesa: začelo je namreč kar močno deževati. V sosledici po- begov-ulovov je kraljevala sku-pina štirih deklet, ki so si priborile več kot kilometer prednosti. Nagrajevanje se je nato odvijalo v gostilni-piceriji Veto. V kategoriji začetnic je slavila Annali-sa Cucinotta (VC Riello Foče Colori Latisana). Med mlajšimi mladinkami si je prvo mesto priborila Jessica Turato (GC Lo-vadina). Ce je dežni naliv zmotil mlade kolesarke, je isto storil tudi s potrpežljivimi elani KK Slovesnost ~ za Romanovo SD Polet bo jutri ob 20.30 v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah priredil slovesnot za svojo kotalka-rico Tanjo Romano pred njenim odhodom na svetovno prvenstvo v Brisba-ne v Avstraliji. Obenem bodo tudi predstaviti tradicionalno tekmovanje za pokal Pavla Sedmaka. Vabljeni so tudi prijatelji društva. Adria, ki so skrbeti za varnost na progi tudi pod dežjem. Ena izmed najzahtevnejših organizacijskih trenutkov pri prirejanju kolesarske dirke je ravno zagotovitev varnosti pred prometom, tako da bi brez štafet nikakor ne šlo. KK Adria se je za priredbo kolesarske dirke, namenjeno ženskim kategorijam spet odločilo, potem ko so prvič izpeljati tako preizkušnjo lansko leto. Nedeljska dirka zaključuje organizacijsko sezono KK Adria, potem ko so komaj preteklo nedeljo izpeljali kolesarski Maraton prijateljstva iz Ljubljane v Trst. Medtem pa je tudi napočil Cas za začetek najnujnejših organizacijskih priprav za priredbo marčne štirindvaj-sete trofeje Združenja slovenskih športnih društev v Italiji. Birokratskim opravilom pa stoji ob strani tudi vprašanje in odločitev tehnične organizacijske plati, ki zadeva izpeljavo proge. Bo dirka leta 2000 drugačna, morda bolj selektivna? Vprašanja zadevajo predvsem zadnji del proge... (JPc) r ODBOJKA / ITALIJANSKI POKAL n 130 LET JUŽNEGA SOKOLA / ODBOJKARSKA TURNIRJA V PRIREDBI OK BOR Mirna Eurospin: preveč napak Adriavolley gladko zmagal Adriavolley - Mirna Eurospin 3:0 (25:18, 25:19,25:22) MIMA EUROSPIN: Božic, Celledoni, Cola, Colautti, Drasic, Mikolj, Peterlin, Riotino. V nedeljo je z nastopi v italijanskem pokalu zaCe-la tudi ekipa Mirne Eurospin, ki je gostovala pri tržikem Adriavolley. Naši fantje so v tej krstni tekmi nekoliko razočarali. Domačini so namreč nastopiti okrnjeni (manjkala sta Feri in Snidero), Cesar pa slogaši niso znali izkoristiti. Z razliko od Adriavol-leyja, ki je zaigral zelo umirjeno, so naši igralci preveč grešili, Cesar si spričo novega »rally-point« sistema ne bi smeli dovoliti. V skupnem seštevku so slogaši naredili kar 60 napak, kar je seveda absolutno preveč. Na igrišče je stopilo vseh osem igralcev, ki jih je imel tokrat na razpolago trener Peterlin, mlajši pa zaradi prevelikega spoštovanja nasprotnikov sploh niso pokazali vsega kar znajo, saj so zaigrati dokaj medlo. Vsekakor pa so te pokalne tekme fmalizira-ne v luCi treningov in nakazujejo trenerju programe nadaljnjega dela. (Inka) Ostali izid 1. kola: VBU Videm - San Vito 3:1. Prihodnje kolo: San Vito - Trieste Grado Con-gressi; Mirna Eurospin -VBU Videm (v Četrtek ob 20.30 v Repnu). Nuova kreditna jutri v Vidmu Izida 1. kola: Nuova kreditna - Calligaris Nati-sonia 0:3, Sangiorgina -Camst Videm 1:3. Prihodnje kolo: Cmast - Nuova kreditna (jutri v Vidmu ob 20.00); Caltiga-ris - Sangiorgina. Val Siderimpes proti SGM Nasprotnik Vala Siderimpes v 2. krogu deželnega odbojkarskega pokala za ženske bo SGM Consulting, ki je v tržaški skupini tudi drugič z gladkim 3:0 (25:15, 2:11, 25:6) premagal letos oslabljeni Virtus. Med ženskami so se v Četrtino finala uvrstile še ekipe Ottica Tommasini, Sattec Gomme Pordenon, Sporting club Cervinjan, tržiški Adria Volley, II Pozzo in Terme D’Arta. Slednja je po hudem boju s 3:2 premagala Tarcento, za katerega je v tem pokalu zaigrala tudi lani standardna podajaCica pri Slogi Daniela Ciocchi. Moški se nadaljujejo s kvalifikacijami. Imsa je kljub porazu proti Vivilu (in po gladki zmagi proti Torriani) obdržala prvo mesto v skupini. V tretji tekmi skupine C je Eltor Tubac z 2:0 (25:21, 25:22) premagal Torriano. Vrstni red po dveh kotih: Imsa, Latterie Friulane in Eltor Tubac 4, Tomana 0. V ostalih skupinah vodijo Idealsedia Buia, VBU Videm in Mar-chi Gorama Trst. V odbojkarskih krogih pa odmeva vest, da se je moška šesterka II Pozza, ki se je lani s slogaši do zadnjega borila za napredovanje v B2 ligo, odpovedala nastopu v C ligi. Njeno mesto bo prevzel tržaški Rigutti, najbolj pa se menda veselijo pri OK Val, saj so se takorekoC »brez boja« znebiti nevarnega tekmeca. Val pa je bil lani v C ligi tretji... Med člani prevladal škofjeloški Lubnik Valovke osvojile finalni derbi mladink Kontovel so gladko premagale - Najboljši igralec G. Kumer (Lubnik), igralka pa P. Uršič (Val) G SDKOLOD I BBS 1 999 Odbojkarsko društvo Bor je bilo v nedeljo prireditelj prvega v seriji jesenskih športnih manifestacij ob praznovanju 130. obletnice ustanovitve Južnega Sokola v Trstu, Cigar dediščino je prevzelo naše najveCje tržaško mestno društvo. Slo je za moški Članski in ženski mladinski odbojkarski Cetveroboj, ki sta istočasno potekala, v obeh dvoranah Borovega športnega centra pri Sv. Ivanu. Prisotnost škofjeloških klubov OK Lubnik in ŽOK Partizan, s katerima OD Bor že skoraj dvajset let tesno sodeluje, je dala turnirjema mednarodni pečat. V moški konkurenci je konCna zmaga pripadla škofjeloškemu Lubniku, ki nastopa v 2. slovenski ligi. Vse štiri tekme so se končale z gladkim izidom 3:0, vendar so bile dovolj zanimive, čeprav so biti gostje iz Slovenije obektivno boljši od ostalih tekmecev, to je domačinov (letos v 1. diviziji) ter tržaških Cetrtotigašev Rigutti in San Sergio. Bor je prijetno presenetil z zmago v tekmi za 3. mesto proti San Sergiu. Plavi so se predstaviti s precej prenovljeno postavo, v katero so se vrnili Paulica, GombaC, Coloni in Bresich, debitirala pa sta tudi veterana Matija Betocchi in Borut Pahor. V okviru meddruštvenega sodelovanja bi nekaj igralcev lahko prišlo še iz vrst SZ Sloga, tako da bi lahko pri Boru sestavili ekipo z dobrimi možnostmi za takojšen povratek v D ligo. Ženski mladinski turnir so prepričljivo osvojile valovke. »Napovedani finale« z lanskimi tržaškim pod-pravkinjami Kontovela je upravičil pričakovanja samo v prvem setu, ki pa je bil resnično zelo zanimiv (»na ravni dobre D lige«, je komentiral nevtralni opazovalec, Borov športni vodja Igor Može), nakar so bolj odločne in na videz tudi bolj ambiciozne GoriCanke popolnoma prevladale, pri Konto-velkah pa se je poznala odsotnost Mete Starc. Boljši od pričakovanj organizatorjev je bil tudi ŽOK Partizan. V izenačeni tekmi za 3. mesto je zasluženo premagal ekipo gostiteljic, potem ko je pot do zmage že v polfinalu grenil tudi Kontovelkam. Bo-rovke - edina ekipa ženskega turnirja, ki je igrala z »libe-rom«, so se morale spoprijeti z močnejšimi ekipami, ki so jih prekašale tudi fizično. Pokazalo se je, da še niso prebavile številnih novosti v svoji igri, vendar jih je treba pohvaliti za borbenost. Uvodoma je udeležence turnirja pozdravil elan organizacijskega odbora za praznovanje 130. obletnince Sokola Mario Šušteršič, ki je tudi podal kratek opis njegovega delovanja in pomena. Na popoldanskem nagrajevanju, ki ga je vodil predsednik OK Bor Pino Rojc, je priznanja podeljeval predsednik ZSSDI Jurij Kufersin. Za najboljšega igralca turnirja je bil imenovan Gregor Kumer (Lubnik), za najboljšo igralko pa Paola Uršič (Val). Trgovina Rigutti je zmagovalni moški ekipi podarila tudi deset vstopnic za ogled finala italijanskega super-pokala med Sisleyjem in Al-pitourom, ki bo prihodnjo nedeljo v Trstu. Poleg pokalov so ekipam delili tudi Lakovičev Zbornik o našem Uvodni nastop člana organizacijskega odbora za proslavljanje 130. obletnice Južnega Sokola Maria Šušteršiča športu in Borovo brošuro ob 40. obletnici ustanovitve društva. Izidi Moški turnir, polfinale: Bor - Rigutti 0:3 (15:25, 21:25, 19:25), OK Lubnik -San Sergio 3:0 (25:20, 30:28, 25:20). Za 3. mesto: Bor - San Sergio 3:0 (25:16, 25:22, 26:24). Za 1. mesto: OK Lubnik - Rigutti 3:0 (25:20, 25:21, 25:15). Mladinke, polfinale: Val -Bor 3:0 (25:7, 25:18, 25:20), Kontovel - ŽOK Partizan 3:1 (25:23, 20:25, 25:19, 25:20. Za 3. mesto: ŽOK Partizan -Bor 3:1 (27:25, 25:19, 23:25, 25:19). Za 1. mesto: Val -Kontovel 3:0 (26:24, 25:12, 25:8). Postave zamejskih ekip BOR MOŠKI: Pavlica, Pahor, Betocchi, Bresich, Coloni, GombaC, Cuk, Šušteršič. BOR ZENSKE: Posar, FrandoliC, Smotlak, Husu, Furlani, Zompicchiati, Car-pani, Sancin, S Cuka, Ciac-chi, Degrassi, Legovich, Do-se. VAL: Ambrosi, Uršič, B. in T. Visintin, Danielis, Cej, Plesničar, Kuštrin, Del Fab-bro. KONTOVEL: Santini, Battigelli, Zužič, Sossi, Milic, Bukavec, Hrovatin, Vitez, Prašelj. Mladinske igre treh dežel: uspešni nastopi Klasovih pingpongašev in D. Vitez Na Mladinskih igrah treh dežel je namiznoteniška deželna reprezentanca FJK dosegla dve drugi mesti. Troboj med Slovenijo, Avstrijo in našo deželo je potekal v petek in soboto v TolmeCu. Mednarodna prireditev je združila športnike pod 15. letom starosti tudi v drugih športnih disciplinah, med temi tudi v ženski odbojki. v kateri je FJK stopil na naj višjo stopničko zmago-valnega odra, s tem. da je po lahki zmagi proti Koroški po razburljivi igri s 3:2 (21:15, 25:18,16:25, 25:18,15:8) premagala Slovenijo. Trener reprezentance FJK je slovenski strokovnjak Mario Caca, v ekipi pa je kot edina Slovenka nastopila tudi Kontovelka Deborah Vitez. Namiznoteniško deželno reprezentanco so sestavljale izključno igralke zgoniškega Krasa Tehtal. Martina Milic, Martina Tretjak in Sara Sardo so v ekipnem delu premagale Avstrijke z gladkim 5:0. Točke so prispe-vake: dve Miličeva in Tretjakova ter eno SardoCeva. Po porazu s slovensko reprezentanco z izidom 5:1 (edino točko je osvojila Martina Milic) je dekliška ekipa FJK zasedla drugo mesto. Fantovska vrsta se je uvrstila na tretje mesto, kar je razumljivo glede na zelo »mladostno« sestavo. Matija Micheli (Kras Teiltal) in Matteo Moro (Udine 2000) pripadata najnizji starostni kategoriji in si se nista nabrala dovolj izkušenj za tekmovanja na reprezentančni ravni. Proti močnejšim nasprotnikom iz Slovenije in Avstrije je ugled reševal Krasov naraščajnik Uroš Fabiani, ki se je tudi v individualnemu delu prebil do drugega kroga, to je med prvih osem posameznikov. Med dekleti je srebrno medaljo zasluženo osvojila Martina Milič, ki je šele v finalu klonila proti reprezentantki Slovenije Jelen, (J.J.) PROMOCIJSKA UGA / V 1. KOLU Nezaslužen domači poraz proseškega Primorja Proseško mošlvo je nastopilo precej okrnjeno - Dvomljivo enajstmetrovko odločilo srečanje - Pristranski sodnik Primorje - Aquileia 0:1 (0:1) PRIMORJE: Cipollone, Bazzara, Škabar, Bassanese, Sclaunich, Silvestri, Budicin (Cernjava), Bartoli, Gi-raldi, Lando, Pahor (Crocetti). Primore si gotovo ni zaslužil tesnega poraza proti Oglejcem. Čeprav je nastopilo okrnjeno, je povsem zadovoljilo in celo zgrešilo kar nekaj lepih priložnosti. Poleg tega je sodnik spregledal stoodstotno enajstmetrovko nad Landom, kar bi nedvomno drugače vplivalo na sam končni rezultat tekme. A preidemo na kroniko srečanja. Prvih petnajst minut igre je minilo v znamenju »rdeče-rmnenih«, ki so lepo diktirali tempo igre. Gostje pa so se v glavnem branili. Nato se je igra nekoliko umirila in vse do konca polčasa se je odvijala pretežno na sredini igrišča. V 46. minuti pa je prišlo do ključnega dogodka tekme, ko je branilec Primorja po nepotrebnem prodrl v kazenskem prostoru nasprotujočega napadalca, sodnik pa je brez razmišljanja pokazal na belo točko. Oglejci so tako prav pred iztekom polčasa povedli. V drugem polčasu smo bili priča pravemu navalu »rdeCe-rumenih« na vrata Aquileie, a žoga ni in ni hotela v mrežo. Ponovno se je izkazal sodnik, ki ni dosodil enajstmetrovke Prosečanom, potem ko so Oglejci grobo posredovali nad živahnim Landom. Goste pa je nato rešila še prečka, potem ko je Silvestri silovito streljal izven kazenskega prostora. Proti koncu tekme pa je prišel v ospredje še vratar gostov, ki je bil nedvomno junak tekme, saj je preprečil vse poskuse primorjašev, da bi zadeli v polno. Po koncu tekme je seveda bilo v taboru Primorja nekoliko grenkobe, kljub temu pa so bili navijači izven igrišča vidno zadovoljni s prikazano igro svoje enajsterice. Tudi predsednik Primorja Dario Kante je bil na koncu istega mnenja: »Res škoda, da smo prepustili vse tri točke gostom, ki so tako povsem nezasluženo odšli domov s celotnim izkupičkom. Mislim, da imajo naši fantje povsem čisto vest, saj so zaigrali dobro in borbeno, sreča pa nam je tokrat obrnila hrbet. Povedati pa moram se, da me je tokrat presenetil predvsem sodnik s svojim sojenjem, ki je bilo vse prej kot nepristransko. Se enkrat pa ponovim, da sem povsem zadovoljen z igro naših fantov!« (jn.g.) Na sliki KROMA: Primorje pred nedeljsko tekmo WE" V&AIKE ZBIRA B. RUPEL Naše enajsterice so letošnja prvenstva promocijske 1. in 2. AL začele s spremenljivo srečo. Skupni izkupiček je namreč bil tri zmage in en nedoločen izid, danih golov je bilo 11, prejetih pa 10. V goriškem derbiju je obveljala tradicija. V anticipirani tekmi 1. kola 1. AL so namreč Stan-drežci premagali Sovodenjce. To je bila ze sedma zaporedna zmaga Juventine proti So-vodnjam, ki so zadnjič premagale Standrežce pred 13 leti, in sicer v sezoni 1986/87. V prvenstvu 3. AL skupine I so takrat So-vodenjci obakrat premagali Ju-ventino s tesnim 1:0. Ge pogledamo izide derbijev med So-vodnjami in Juventino od sezone 1975/76 (prej sta ekipi igrali v različnih prvenstvih oz. skupinah), ugotovimo, da je Juventina s sobotnim 25. derbijem zmagala 12-krat. Sovodenjci pa so bili uspešni 7-krat, 6-krat pa sta se ekipi razšli pri neodločenem izidu (trikrat brez gola). Skupno je v teh dvobojih padlo 59 golov, Juventina jih je dala 33, So-vodnje pa 26. V sobotnem derbiju smo v vrstah Sovodenj opazili kar osem novih igralcev (D. Gergolet, Marega, Lari, Tonati, D. Piero, Fer-ri, Gregorutti, L. Braida), pri Ju-ventini pa štiri (Ripellino, S a veri, Tomasi, M. Devetak). V promocijski ligi je Zarja/Gaja tudi letos, kot sicer v prejšnjih dveh sezonah, začela prvenstvo z neodločenim izidom 1:1 (1997/98 Capriva 1:1; 98/99 Aquileia 1:1). Tudi naša združena ekipa se je predstavila s štirimi novimi nogometaši (Pe- lizzola, Le-g h i s s a , Derman , Sebastia-nutti). V popolnoma novi preobleki, s šestimi novimi igralci (Cipollone, Bassanese, Sclaunich, Silvestri, Budicin, Bartoli) in štirimi mladinci (Škabar, Cernjava, Giraldi, Pahor) pa je Primorje začelo prvenstvo s porazom, in to kar na domačih tleh. Medtem ko je Vesna s petimi novimi nogometaši (Ceppa, Per-tot, Ribarich, Bertocchi, Lazza-ra) prav tako premagana zapustila domače igrišče, je Mladost uspešno prestala krst v 1. AL. V gosteh je s čistim 4:0 premagala Mariano, ki je lani kot Mladost igral še v 2. AL. Uspeh Dober-dobcev predstavlja pravo presenečenje, če upoštevamo, da sta v vrstah Mladosti le dva nova nogmetaša (Devetak, F. Sambo). Tudi v 2. Al ni bilo velikih novosti. Pri Primorcu, ki je v gosteh premagal Chiarbolo, sta krstni nastop opravila Fabio Coce-vari (Zarja/Gaja) in Erik Sardoč (Primorje). Slednji je tudi bil strelec drugega gola trebenske enajsterice. Pri Bregu, ki je dobro kljuboval Staranzanu le v prvem delu igre, nato pa trikrat klonil, je novost predstavljal le Bursich. STRELCI NAŠIH EKIP 2 gola: P. Gergolet (Mladost). 1 gol: Sebastianutti (Zarja/Gaja), M. Devetak, Trampuš (pba Juventina), Caiffa, Vi-turelli (oba Mladost), Marassi (Sovodnje), Pertot (Vesna), Bla-nos, Sardoč (oba Primorec). 1. AMATERSKA LIGA / V NEDELJO V 1. KOLU Mladost v velikem slogu (4:0) Mariano - Mladost 0:4 (0:1) STRELCI: Peter Gergolet 2, Caiffa, Viturelli. MLADOST: Sandi Gergolet (D. Devetak), Fontana, Zin, Gorjan, Sita, Sambo (Kobal), Croci, Vitturel-li (Ferletič), Caiffa, Mania, Peter Gergolet. Mladost je tudi letos štartala s pravo nogo in presenetila v gosteh z gladkim 4:0 v svojo korist. Gergolet in soigralci so ponovno dokazali, da so v pravi formi, tako da je bila tekma povsem enosmerna. Ze v prvi minuti igre bi lahko Doberdobci povedli z odličnim Petrom Gergoletom, ki pa je zadel le par minut kasneje. Domačini so zatem poskušali na vsak način tekmo izenačiti, a Mladost se jim je dobro upirala, tako da so ostala vrata Sandija Gergoleta nedotaknjena. V dru- gem polčasu smo bili priča pravi kapitulaciji domačinov, saj so jim Doberdobci nasuli kar tri zadetke. Po koncu tekme je bilo zadovoljstvo v tabom Mladosti nepopisno. Predsednik Mladosti Aldo Todde je dejal: »Vsi smo zelo veseli, saj ne bi mogli začeti prvenstva na boljši način. Pohvaliti moram vse fante, ki so povsem zasluženo zmagali. Navijače in druge ljubitelje nogometa pa moram spomniti, da bomo jutri odigrali memorial »G. Uljan, K. Gergolet in E. Gergolet« v priredbi našega društva. Nastopali pa bomo seveda mi, skupaj z ekipo Poggio in Ronchi, saj tokrat nismo povabili ne Juventine in ne Sovodenj, ker se bomo letos srečali še neštetokrat. Prva tekma bo na sporedu ob 20. uri s tekmo Ronchi - Poggio. Ekipa, ki bo tekmo izgubila pa se bo pomerila z nami, tako da v enem večeru bo tudi memoriala konec.« (jn.g.) Vesna - Pro Cervignano 1:2 (0:1) VESNIN STRELEC: Pertot. VESNA: Barbato, Ceppa (Pertot), Bandel, Malusa, Ribarich, Sedmak, Bertocchi, Sannini (Lazzara), Sam-baldi, Sirca, Appolonio. IZKJLUCEN: Bertocchi. »S tremi streli v kriška vrata in dvema zadetkoma je Pro Cervignano nezasluženo zmagal v Križu, mi pa smo stalno napadali in oblegali njihova vrata, poleg tega pa smo še zgrešili enajstmetrovko«, je bil prvi komentar predsednika Vesne Paola Soavija. Križanom je v prvem kolu prvenstva sreča povsem obrnila hrbet. V prvih 15 minutah igre gostje sploh niso prekoračili sredine igrišča, tako da je imela Vesna pobudo vseskozi v svojih rokah. Ze v 10. minuti igre pa je moral pri »plavili« zapustiti igrišče odlični Sannini, ki je moral v bolnišnico, kjer so mu nadeli štiri šive na glavi. Okrog 30. minute je sodnik dosodil gostom dvomljivo enajstmetrovko, tako da je Cervignano tudi povedel. V drugem polčasu smo-bili priča dramatičnemu razpletu. Najprej se je sodnik oddolžil Križanom in dosodil v njihovo korist najstrožjo kazen, a strel Petra Sedmaka je vratar ubranil. Nato pa je Vesna poskušala na vse ali nič, d a bistanje izenačila, gostje pa so v protinapadu dosegli Se drugi zadetek, ki je bil za Križane prava hladna prha. V 47. minuti je za »plave« le dosegel gol mladi Pertot, a je bilo prepozno, da bi Vesna lahko izenačila. Promocijska liga IZIDI 1.KOU Costalunga - Capriva 0:0, Flumignanese - Cividalese 1:1, Gradese - Ponziana 3:0, Lucinico - Futura 0:0, Muggia - San Gio-vanni 22, Primorje - Aguileia 0:1, Union 91 - Domio 2:0, Zarja Gaja - Centre Se- dia1:1. Graedese LESTVICA 110 0 3:0 3 Union 91 1 1 0 0 2:0 3 Aguileia 1 1 0 0 1.-0 3 S. Giovanni 1 0 1 0 2:2 1 Muggia 1 0 1 0 2:2 1 Centro Sedia 1 0 1 0 1:1 1 CMidalese 1 0 1 0 1:1 1 Flumignano 1 0 1 0 1:1 1 Zarja Gaja 1 0 1 0 1:1 1 Capriva 1 0 1 0 0:0 1 Futura 1 0 1 0 0:0 1 Costalunga 1 0 1 0 OO 1 Lucinico 1 0 1 0 0:0 1 Primorje 1 0 0 1 0:1 0 Domio 1 0 0 1 0:2 0 Ponziana 1 0 0 1 0:3 0 PRIHODNJE KOLO Aguileia - Union 91, Capriva - Zarja Gaja, Centro sedia - Flumignanese, Cividalese -Gradese, Domio - Muggia, Futura - Pri-morjer, Ponziana - Ludnico, San Gbvanni -Costalunga.. 1. amaterska liga IZIDU. KOLA Isonzo - Fincantieri 1 D, Mariano - Mladost 0:4, Pro Romans - Zaule Rabuiese 0:0, Ruda - Opidna 2:1, S. Canzian - Portuale 22, S. Lorenze - Pro Farra 3:1, Sovodnje -Juventina 1:2, Vesna - Pro Cervignano 12.. LESTVICA Mladost 110 0 4D 3 S. Lorenzo 110 0 3:1 3 Juventina 110 0 2:1 3 Cervignano 110 0 2:1 3 Ruda 110 0 2:1 3 Isonzo 110 0 1:0 3 Portuale 10 10 2:2 1 S.Canzian 10 10 2:2 1 Zaule Rab. 10 10 OD 1 Pro Romans 10 10 OD 1 Opidna 10 10 1:2 0 Sovodnje 10 0 1 12 0 Vesna 10 0 1 1:2 0 Fincantieri 10 0 1 0:1 0 Pro Farra 10 0 1 1:3 0 Mariano 10 0 1 0:4 0 PRIHODNJE KOLO Fincantieri - Mariano, Juventina - Ruda, Mladost - S. Canzian, Opidna - Pro Ro- mans, Portuale - Sovodnje, Pro Cervignano - Isonzo, Pro Farra - Vesna, Zaute Ra- buiese-S. Lorenzo DEŽELNI POKAL / V NEDELJO Kras z zanesljivo zmago napredoval v nadaljnji del Kras - Union 5:2 (4:0) STRELCI ZA KRAS: Andrej Majcen 3, Vengust, Škabar. KRAS: Loigo (Scrigner), Bastianelli (Mauro), Alex Majcen, Škabar, Dagri, Paoletti (Roncelli), Chies, Vengust (Norbedo), Vrše (Vodopivec), Vascotto, Andrej Majcen. IZKLJUČENA: Dagri in Alex Majcen. Krašovci so s prepričljivo zmago zasluženo napredovali v naslednjo fazo deželnega pokala za ekipe tretje amaterske lige. Tekma je bila povsem enostranska, saj se je Union upiral le do 15. minute igre, nato Pa so jim Repenči zasuli pravo točo golov, kar pet. Junak tekme pa je bil Andrej Majcen, ki je kar trikrat premagal gostujočega vratarja. Med strelce pa sta se vpisala še »veteran« Vengust in Škabar. Ko je bil rezultat že na varnem, je Kras nekoliko popustil. Gostom pa je do zadetka pomagal tudi sodnik, ki jim je dosodil kar dve enajstmetrovki. Krašovci so po nepotrebnem izgubili kar dva moža in tako končali tekmo v devetih, saj sta bila izključena Dagri in Alex Majcen. Naslednjo tekmo bo Kras igral Ze v nedeljo. 2. AMATERSKA LIGA / V NEDELJO V 1. KOLU Primorcu dragocene točke Chiarbola - Primorec 0:2 (0:1) STRELCA: Blanos in Sardoč. PRIMOREC: Martellani, Procen-tese, Giraldi (Porro), San ti, Parovel, Cocevari, Pagliarp (Sardoč), Sor-rentino, Blanos (Perlitz), Savino, Naperotti. Zmaga v prvem kolu je vedno dobrodošla. To seveda velja tudi za trebenski Primorec, ki je iz Trsta povsem zasluženo odnesel celotni izkupiček. Trebenci so od vsega začetka pokazali lepo in zrelo igro, nasprotno pa so tudi domačini pokazali, da si močno želijo zmago. 2e v prvih minutah je Chiarbola zadela prečko, nato pa je moral Martellani ponovno mojstrsko poseči, da so trebenska vrata ostala nedotaknjena. V 37. minuti pa je Primorec povedel z Blanosom, ki je brez nikakršnih težav potisnil žogo v mrežo. Prvi polčas se je tako končal s tesnim vodstvom Trebencev. V drugem polčasu pa se slika na igrišču ni spremenila. Igra se je pretežno odvijala na sredini igrišča, Trebenci pa so bili le nekoliko nevarnejši od domačinov. Za drugi in tudi odločilni zadetek je poskrbel Sardoč, tako da je bilo po tem zadetku tekme dejansko konec, zmaga pa je povsem zasluženo odšla v Trebče. Staranzano - Breg 3:0 (0:0) BREG: Cecchini, Blau, Prašelj (Paoletti), Biondi, Sabini, Lupo, Vuk, Olenik, Jurincic (Sancin), Bursich, Kermac (Švab). Staranzano je bil tokrat premočen nasprotnik za Brežane, ki so dejansko zdržali le en polčas. Drugi polčas pa je bil za Brežane prava polomija. Treba pa omeniti, da sodi Stranzano med glavnimi favoriti za narpedvoanje. Prvi zadetek so domačini dosegli okrog 20. minute, nato pa so Brežani nekoliko popustili in tekma je bila povsem enosmerna. Edino resno priložnost si je ustvaril Luka Švab, ki pa na koncu ni imel sreče. Visok poraz je bil neizbežen. Nedeljskega poraza pa ne gre jemati preveč dramatično, saj so »plavi« dobro držali 75 minut, nato pa je prišla na dan premoč domačinov, ki letos odločno ciljajo na višjo ligo in so se zato tudi primerno ekrepili. Staranzano bo zato gotovo trd oreh za vse ostale enajsterice. 2.ama!ei$kaliga IZIDI 30. KOLA Staranzano - Breg 3:0, Campanelle - Me-deuzza 1:1, Chiarbola - Primorec 02, Edile Ad. Rdanese 7D, Medea - Azzuuura 42, Piedimonte - Fogliano 22, Vermegliano - Milanova OD, Via - Moraro OD LESTVICA Edile Adr. 1 1 0 0 7:0 3 Staranzano 1 1 0 0 3D 3 Medea 1 1 0 0 4:2 3 Primorec 1 1 0 0 2:0 3 Fogliano 1 0 1 0 22 1 Piedimonte 1 0 1 0 2:2 1 Medeuzza 1 0 1 0 1:1 1 Campanelle 1 0 1 0 1:1 1 Moraro 1 0 1 0 OD 1 Villanova 1 0 1 0 OD 1 Vermegliano 1 0 1 0 OD 1 Villa 1 0 0 1 OD 0 Azzurra 1 0 0 1 2:4 0 Chiarbola 1 0 0 1 0:2 0 Breg 1 0 0 1 0:3 0 Roianese 1 0 0 1 0:7 0 PRIHODNJE KOLO Azzurra - Edile, Breg Medea, Fogliano - Vermegliano, Medeuzza - Piedimonte, Mo-rAro - Campanelle, Primorec - Staranzano, Roianese - Mila, Villanova - Chiarbola. GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST SSG - Kulturni dom Dosedanji abonenti lahko potrdijo svoj sedež, novi lahko vpišejo abonma za sezono 1999-2000 do 30. septembra pri blagajni Kulturnega doma od ponedeljka do petka od 10. do 14. ure (Ul. Pe-tronio 4). Za informacije tel.: 040.362542. Gledališče La Contrada V teku je vpisovanje abonmajev za sezono 1999/2000 in sicer pri raznih podjetjih, krožkih, združenjih, sindikatih, Šolah, pri UTA-TU in seveda v gledališču Cristallo. Informacije na telefonsko St. 040.390613. OPČINE Finžgarjev dom Danes, 21. septembra, ob 17.30 premiera pravljice za njanjlajše »Ti in jaz mali medo« v režiji Katerine Pegan. Avtor pravljice Martin VVaddell. GORICA SSG - Kulturni dom Dosedanji abonenti lahko potrdijo svoj sedež, novi lahko vpišejo abonma za sezono 1999-2000 do 30. septembra pri blagajni Kulturnega doma od ponedeljka do petka od 9. do 13. ter od 16. do 18. ure (Ul. Brass 20). Za informacije tel.: 0481.33288. Kulturni center Lojze Bratuž V nedeljo, 26. septembra ob 19.30 ponovitev komedije »Sladke Šibkosti žena« v režiji Dušana Mlakarja. Avtor predstave Rene Clair. _____________________SLOVENIJA________________________ SEŽANA Kulturni center »Srečka Kosovela« Jutri, 22. septembra ob 17.00 »Vzemite življenje kot igro in svet kot igrišče« - predstavijo se sežanski skavti. LJUBLJANA MGL Jutri, 22. septembra ob 19.30 bo predpremiera »SonCne pege«, ob 22.00 predstava »Od jutri do vCeraj«. V Četrtek, 23. septembra ob 19.30 bo premiera »SonCne pege«, ponoviteve: petek, soboto, torek in Četrtek ob 19.30. V sredo, 29. septembra ob 19.30 predstava »Policija, d.d.«. Ob 22.00 bo predstava »Primer Ronald Akkerman. V Četrtek, 30. septembra ob 22.00 uri bo predstava »Od jutri do včeraj«. NOVA GORICA Kulturni dom Do 24. septembra je možen vpis abonmajev PDG za sezono 1999/2000. Urnik blagajne: vsak delavnik od 10.00 do 13.00 in od 15.00 do 18.00, ob sobotah od 10.00 do 13.00. V torek, 28. septembra ob 20.30 bo PDG podalo delo, David Hare: »Vprašajte Amy«. (Premiera bi sicer morala biti v Četrtek, 23. sep. in je zaradi bolezni izjemoma prestavljena na torek]. 5. oktobra ob 11.00 v koprodukciji PDG in PPF bo premiera dela »OstrZek«. Kontrada v Kanalu Zaradi velikega zanimanja bo v izvedbi PDG iz Nove Gorice, dodatna predstava v soboto, 25. septembra ob 20.00. A. B. Ruzante »Muhca«. GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA Gledališče Verdi Abonmaji Gledališče Verdi sporoča, da je v teku potrditev in nakup novih abonmajev za jesensko simfonično sezono in sicer pri blagajni gledališča od 9.00 do 12.00 in od 18.00 do 21.00. V petek, 24. ob 20.30 in v nedeljo, 26. septembra ob 18.00 bo na sporedu koncert pod vodstvom M. Gustav Kuhn - solista Amanda Halgrim-son in Andreas Schmidt. Gledališče Rossetti Dvorana Tripcovich Danes, 21. septembra ob 20.30 koncert kvarteta »Quartetto Prometeo«. Evangeličansko-luteranska cerkev V Četrtek, 23. septembra ob 20.30 bosta nastopila Jacopo Francini - violončelo in Roberto Tur-rin - klavir. V ponedeljek, 27. septembra ob 20.30 bo nastopil kvartet Agora. Alessia Zucca - klavir, (Em-manuele Baldini - I violina, Simona Cavuoto -II violina), Thomas Cavuoto - viola, Marco Feri - violončelo. V sredo, 29. septembra ob 20.30 bosta nastopila Dasha Dubrovina - violina in Yuri Smirnov -klavir. V četrtek, 30. septembra ob 20.30 bo nastopil trio Renard. Daniele Berdini - saksofon, Danilo Rossi - viola, Marina Cavana - klavir. Katedrala sv. Justa Glasbeni september -orgelski in pevski koncerti V nedeljo, 26. septembra ob 18.00 nastopa organist Mario Perestegi. V ponedeljek, 27. septembra ob 20.30 nastopa organist Peter Bannister. ŽTIVAN Stara cerkev »Note Timave« V ponedeljek, 27. septembra ob 21.00 nastop skupine »Accademia di S. Rocco« iz Benetk. V petek, 1. oktobra ob 21.00 nastop dveh kitaristov »Adriano del Sal« in »Marco De Biasi«. V ponedeljek, 4. oktobra ob 21.00 »Petite Messe Solennelle« (G. Rossini). ______________SLOVENIJA__________________ NOVA GORICA Casino Park V petek, 24. septembra s pričetkom ob 22.30 bo v Hit Casino Park koncert znane itlijanske pevke trikratne zmagovalke sanremskega festivala Ive Zanicchi. Casino Perla V Četrtek, 23. septembra s pričetkom ob 22.30 bo nastopil v HIT Casino Perla italijanski imitator Gigi Vagliani. V torek, 28. septembra s pričetkom ob 22.30 bo v Captain Hook’s club v HIT Hotel Casino Perla veCer kubanske glasbe z odlično pevko iz Havane Maria del Carmen ob spremljavi skupine »Y su son cubano«. V Četrtek, 30. septembra s pričetkom ob 22.30 bo nastopil v HIT Hotel Casino Perla italijanski pevec Riccardo Fogli, nekdanji elan skupine »I Pooh«. Cerkev Kristusa Odrešenika Kulturni dom Nova Gorica - Glasbeni abonma -Danes, 21. septembra ob 20.15 bo koncert ansambla »Komorni ansambel slovenicum«. LJUBLJANA Cankarjev dom V petek, 24. septembra ob 20.00, v okviru Kogojevih dnevov '99, - Simfoniki RTV Slovenije -Anton Nanut - dirigent, Silvia Markoviči - violi-nar Irena Baar - sopran. Program: Golob, Haca-turjan, Mahler. SNG Opera in balet Jutri, 22. septembra ob 11.00 Bedrich Smetana »Prodana nevesta«. V soboto, 25. septembra ob 19.30 Nikolaj Rim-ski-Korsakov »Nesmrtni KaSCej« in Igor Stravinski »Ognjena ptica«. V torek, 28. septembra ob 11.00 zaključena predstava, Nikolaj Rimski-Korsakov »Nesmrtni KaSCej«. V sredo, 29. septembra ob 11.00 zaključena predstava Igor Stravinski »Ognjena ptica«. Muzej novejše zgodovine V sredo, 6. oktobra bo prvi koncert iz cikla večeri komorne glasbe na katerem bodo nastopili: Črtomir Siskovic - 1. violina, Romeo Drucker - 2. violina, Aleksander Milošev - viola in Miloš Mlejnik - violončelo. Gost večera: Giovanni Pic-ciati - klarinet, Italija. RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Bivša konjušnica miramarskega gradu: do 7. januarja 2000 je odprta razstava Vzhodni kristjani. Ogledati si jo je mogoCe vsak dan od 9. do 19. ure (blagajna zapira ob 18. uri). Miramarski park in muzej sta odprta od ponedeljka do sobote od 9.00 do 19.00 (blagajna do 18.30), ob nedeljah od 9.00 do 20.00 ob sobotah podaljšek od 21.00 do 24.00. Postna palača na Trgu Vittorio Veneto: odprt je poštni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure. Postna palača na Trgu Vittorio Veneto: Postni efekti »Impresionizem in postimpresionizem - v svetu umetnosti«. Razstava odprta vsak dan razen ob praznikih od 8.30 do 19.00. Galerija d’Arte Antiča (P.zza della Liberta 7): Več kot 85 del in zbirk na razstavi, ki zaobjema obdobje od leta 1400 do 1800. Odprta celo leto od 9.00 do 13.00. Palača Costanzi: razstava Pravoslavni v Trstu: Grki in Srbi v zgodovini Trsta. Razstava bo odprta do 24. oktobra. Urnik ogleda od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00. Muzej Sartorio: do 7. novembra bo odprta razstava »Družina Sartorio: umetnost darovanja«. Razen ob ponedeljkih je razstava odprta vsak dan in sicer od 9.00 do 13.00 in od 15.00 do 19.00. Ljudska knjižnica (Ul. del Teatre Romano 7): v okviru razstave »Vzhodni kristjani« je ljudska knjižnica odprla razstavo z naslovom » Diony-sios Therianos: Moderni Grk v Trstu 18. stoletja«. Razstava bo odprta do 15. oktobra vsak dan od 10.00 do 13.00 in od 16.30 do 19.30. V občinski galeriji (Trg zedinjene Italije 4) je do 26. septembra na ogled fotografska razstava »Trst: tisoč obličij mesta - Informacija in znanost«. Urnik ogleda: vsak dan od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00. Tržaški fotografski krožek (Ul. Zovenzoni 4): 25. septembra bo ob 18. uri otvoritev fotografske razstave Marka Jarca z naslovom »Na bregu Ljubljanice«. Razstava bo odprta do 2. oktobra in sicer v tednu od 18.00 do 20.00 ob nedeljah pa od 10.00 do 13.00. Zuristična ustanova Trst (Ul. San Nicolo, 20): od 20. septembra bo na ogled razstava Elisabette Broussard. Razstava bo odprta do 25. septembra in sicer od ponedeljka do petka od 9.00 do 19.00, ob sobotah od 9.00 do 13.00, ob nedeljah in praznikih zaprto. V galeriji Tergesteo razstavlja do 24. septembra, svoje črnobele fotografije, na temo ladje A. Ve- spucci, Paolo Tanče. Razstava bo na ogled do 24. septembra. ŠKEDENJ Dom Jakoba Ukmarja: »Slovensko plavžarstvo 20. stoletja - Jeseniški plavži«. Razstava je na ogled do 30. septembra 1999, in sicer vsak torek in petek od 15. do 17. ure ter vsako nedeljo dopoldan od 11. do 12. ure. TRNOVCA Umetnostna galerija Skerk: do 17. oktobra bo na ogled razstava grafik in eksponatov v mešani tehniki, z naslovom »Ikone za prehod« slikarja Giuseppe Zigaina. Urnik obiskov: ob petkih od 16.00 do 19.00; ob sobotah od 10.00 do 13.00 in od 16.00 do 19.00; ob nedeljah od 10.00 do 13.00. MILJE Beneška hiša - sedež občinskega muzeja: do oktobra 1999 bo odprta razstava arheoloških predmetov, ki so jih odkopali na miljskem območju. Razstavo si je mogoče ogledati vsak dan od 9.00 do 12.00. GORICA Na gradu je odprta razstava grafičnih del Francisca Goye iz ciklusa Grozote vojne. Ogled je možen.vsak dan med 9.30 in 13. uro ter med 15.00 in 19.30. V pokrajinskih muzejih na gradu je do 24. oktobra na ogled razstava Osem milijonov razglednic, na kateri je na ogled zbirka 400 razglednic in dopisnic, ki prikazujejo Benita Mussolinija. Razen ob ponedeljkih je razstava odprta vsak dan od 10. do 19. ure. V galeriji kulturnega doma v Gorici: od 25. septembra do 15. oktobra bo skupinska razstava fotografov iz Livorna in »Pogledi v Crnobelo«. Urnik: ob delavnikih od 9.00 do 13.00 in od 16.00 do 18.00, ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. _______________VENETO__________________ BENETKE Palača Grassi: do 9. januarja 2000 odprta razstava »Renesansa v Benetkah«. Ogled možen vsak dan razen 24., 25. in 31. decembra ter 1. januarja 2000, od 10.00 do 19.00. Palača Venier dei Leoni, (Dorsoduro 701): zbirka Peggy Guggenheim odprta do 12. decembra vsak dan, razen ob torkih, od 11.00 do 18.00. VERONA Palača Forti, (Ul. A. Forti 1): do 15. januarja 2000 na razstavi Kandinskij, Chagall, Malevic. Možnost ogleda vsak dan razen ob ponedeljkih od 9.00 do 19.00. Muzej Castelvecchio, (Korzo Castelvecchio 2): do 19. decembra bo na razstavi Alessandro Tur-chi. Odprto vsak dan razen ob ponedeljkih od 9.00 do 19.00. TREVISO Carraresijeva hiša, (Ul. Palestro 33-35): do 9. januarja 2000 razstava od Cezanneja do Mon-driana. Urnik: ob torkih, sredah in četrtkih od 9.00 do 19.30, ob petkih, sobotah in nedeljah od 9.00 do 22.00, ob ponedeljkih zaprto. ______________SLOVENIJA________________ NOVA GORICA V Poslovnem centru HTT-a (Delpinova ul. 7a) odprta razstava grafik »Sprehod skozi tehnike ilustracije« italijanskega umetnika Pietra Ricca iz Sicilije. Razstava bo odprta vse do 12. oktobra 1999 vsak dan od 10. do 19. ure. PORTOROŽ V Beli dvorani Avditorija razstavlja Konrad Peternelj. Urnik ogleda od 9. do 12. ure ob delavnikih in v času večernih predstav. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni 52 (Pucer), 066/781028. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Spacala in Kraške hiše: odprta ob sobotah, nedeljah in praznikih od 11. do 16. ure, za najavljene skupine je obisk možen tudi izven urnika. LIPICA Kobilarna Lipica - ogled stalne razstave v Galeriji Avgusta Černigoja je možen ob urah ogleda kobilarne. LOKEV Vojaški muzej Tabor: orožje in oprema, stalna razstava. KROMBERK Na gradu Kromberk je na ogled razstava Spomini nase mladosti (Življenje pod zvezdami) -etnološki pregled povojnih dogodkov na Goriškem. Na ogled so se naslednje zbirke: lapidarij, galerija starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerija primorskih likovnih umetnikov. Urnik: od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure, ob sobotah zaprto, ob nedeljah od 13. do 17. ure. Za najavljene skupine tudi izven urnika. VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soske fronte, stalna razstava. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon. do pet. 8.00 - 16.00, ob sob., ned. in praznikih 13.00 - 17.00. SVETA GORA Muzejska zbirka prve svetovne vojne - na ogled je razstava Solkan v prvi svetovni vojni. Urnik: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, St. 125. DOBROVO Grad Dobrovo V galeriji Zorana Musiča je poleg stalne grafične zbirke tega umetnika na ogled se razstava: »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije«. Urnik: ob delavnikih od 11. do 19. ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto. SNEŽNIK Pristava gradu Snežnik, lovska zbirka in polharski muzej. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9. do 18. ure. LJUBLJANA Tivolski grad - Galerija Tivoli: do 30. septembra je na ogled »23. mednarodni grafični bienale«. Urnik od torka do sobote od 10.00 do 19.00 in ob nedeljah od 10.00 do 13.00. Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka Moderne galerije. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10. do 18. ure. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10. do 18. ure. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9. do 15. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 17. ure. VRSNO Rojstna hiša Simona Gregorčiča: obisk je možen kadarkoli. RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugl) In 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 20.30 Iz sveta živali: Pataz ali navadni huzar TV dnevnik ® RAI 1 6.00 6.30 6.40 10.00 10.30 11.30 11.35 12.25 12.35 13.00 14.05 16.10 17.45 17.55 18.00 18.10 18.35 19.25 20.00 20.35 20.50 22.30 22.35 23.10 0.00 0.30 Euronevvs Dnevnik, pregled tiska Jutranja oddaja Unomat-tina (vodi Paola Saluzzi), vmes(7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, pregled tiska Aktualno: Pozdrav predsednika republike profesorjem in dijakom Dokumenti: Rajastan -Pepel v reki Dnevnik Nan.: Remington Steele (i. Pierce Brosnan) Vreme in dnevnik Nan.: Matlock (i. Andy Griffith) Dnevnik, 13.55 gospodarstvo Film: L’ avaro (kom., It,-Fr.-Sp. ’89, i. Alberto Sordi, Laura Antonelli) Mladinski variete: Solle-tico (vodi Mauro Serio), vmes risanke Uomo Ra-gno, Princesa Sissi in nan. Skrivnostni svet Alexa Mačka Danes v parlamentu Pred dnevnikom Tg Dnevnik Aktualna kronika: Prima (vodi Filippo Gaudenzi) Kviz: In bocca al lupo! Vremenska napoved Dnevnik Kviz: La zingara Dok. oddaja o znanosti in naravi: Kvark Dnevnik Aktualna odd.: II signore del teatro - Ernesto Ca-1 in dri Aktualno: The best of... le stelle della moda Nočni dnevnik, pregled tiska, zapisnik, vreme Mi smo zgodovina ■ RAI 2 7.00 7.45 10.15 1105 13.00 13.30 14.05 18.10 18.40 19.05 20.00 20.30 20.50 22.50 23.15 0.55 1.00 Nanizanka: Tarzan Variete za najmlajSe, vmes risanke Nan.: Markuš Merthin Svet v barvah Tg2 - Medicina 33 Vreme in dnevnik Nan.: NaS prijatelj Charly Dnevnik Risanke Nan.: Friends, 14.30 Bal-dini e Simoni, 15.05 Primer za dva, 16.15 Lavv & Order (i. Jerry Orbach), 17.10 Na mejah Arizone, vmes (16.30, 17.30) poročila Vreme, dnevnik, Šport Sereni variabile Nan.: Dva policaja v Palm Beachu Risanke Dnevnik Nan.: Incantesimo (i. A. Nano, G. Guidelli) Dnevnik, v parlamentu Film: II giudice ragazzino (dram., It. ’93, i. G. Scarpa-ti, S. Ferilli, R. Carpentieri) Vremenska napoved TV film: Le amente del crimine (dram., ZDA ’93) dk RAI 3 6.00 8.30 10.00 10.15 12.00 12.30 14.00 15.00 15.55 17.30 18.05 19.00 20.15 20.30 20.50 22.35 23.00 23.50 0.35 Jutranji dnevnik, vreme II grillo, 9.05 Media/Mente Dok.: Geo magazine Film: L’ uomo dai sette capestri (vestern, ZDA '73, i. P. Nevvman) Dnevnik, šport Film: II birichino di papa (kom., It. ’42) Deželni dnevnik, vreme Pravljice in risanke Športno popoldne: odbojka, kolesarstvo Dok.: Geo magazine . Nan.: Superman Dnevnik, deželne vesti Nagrada Italija Nad.: Un pošto al sole Film: Memorie di un as-sassino - Du stirbst, vvie Ich es will! (thriller, Nem. '97, i. A.M. Fiinde-rich, H. VVerner Meyer) Dnevnik, deželne vesti Dok. oddaja o skrivnostnih znanosti in arheologije: Spedizioni Fuori orario Dnevnik, pregled tiska gg RETE 4 ITALIA 1 |r Slovenija 1 {r Slovenija 2 7.00 8.25 8.45 11.30 11.40 13.30 14.00 15.00 16.00 18.00 18.55 19.30 20.35 22.40 0.40 1.00 Nad.: Vendetta d’ amore Pregled tiska Nad.: Celeste, 9.45 Cuo-re selvaggio, 10.45 Feb-bre d’ amore Dnevnik Aktualno: Forum Dnevnik Kviz: Kolo sreče Nad.: Sentieri - Steze Film: La signora prende il volo (kom., ZDA '58, i. Lana Turner, J. Ghandler) Kviz: OK, il prezzo e giu-sto (vodi Iva Zanicchi) Dnevnik in vreme Nan.: Ceste San Francisca (i. M. Douglas) Film: Gole ruggenti (kom., It. '92, i. P. Franco, P. Prati) Film: Manicai sentimen-tali (kom., It. ’94, r. S. Iz-zo, i. R. Tognazzi) Pregled tiska Glasba: NotteBerte S CANALE 5 6.00 8.00 8.30 8.55 10.05 11.30 12.30 13.00 13.40 14.40 16.00 18.00 18.40 20.00 20.30 21.00 23.00 1.00 1.30 2.20 Na prvi strani, vreme Jutranji dnevnik Tg5 Aktualna odd.: La časa deli’ anima (vodi Vittorio Sgarbi) Odd. o dobrem počutju: Vivere bene Variete: Maurizio Costanzo Shovv (pon.) Nan.: Un detecti.ve in corsia (i. Dick Van Dyke) Nan.: Robinsonovi Dnevnik TG 5 Nad.: Beautiful, 14.10 Vivere (i. Fabio Mazzari, Sara Ricci) Aktualna odd.: Moški in Zenske (vodi Maria De Filippi) Nan.: Chicago Hope (i. Hector Elizondo) Aktualna odd.: Verissimo - Kronika v živo Variete: Passaparola (vodi Gerry Scotti) Dnevnik TG 5 Paperissima Sprint TV film: Teneramente in-sieme - Marriage of Con-venience (kom., ZDA '98, r. J. Keach, i. James Bro-lin, Jane Seymour) Variete: Maurizio Costanzo Shovv Nočni dnevnik Paperissima sprint Nan.: Hill Street 6.10 6.40 8.35 9.30 11.30 12.25 13.00 13.30 14.00 14.30 16.00 17.30 18.30 19.30 20.00 20.45 0.00 0.30 1.05 Nan.: Prvi poljubi Otroški variete, vmes Ciao Ciao mattina in risanke Nan.: Sinbad Film: 11 mistero da 4 mi- lioni di dollari (kom., ZDA '87, i. Jaime Aicroft) Nan.: McCyver Odprti studio Fatti e misfatti Nan.: La tata (i. Fran Dre- scher) Risanke Simpsonovi Nan.: Beverly Hills (i. Ja-son priestley), 15.30 Sabrina, mala čarovnica Variete za najmlajSe, vmes risanke Nan.: Baywatch Nan.: Miami Vice Odprti studio, 19.55 Šport studio Glasb, oddaja: Sarabanda (vodi Enrico Papi) Nogomet: Milan - Galata-saray (pokal prvakov), 22.40 Športna odd.: Champions League Varite: Barracuda (vodi Daniele Luttazzi) Odprti studio, Šport Nan.: Frasier, 1.35 Noro zaljubljena S TELE 4 13.30 16.00 20.30 21.00 23.35 16.45, 19.30, 23.00, 1.30 Dogodki in odmevi Marco Polo Express, 16.30 Dottor Chamberlain, 17.30 Swop Aktualna odd. Film: Tessuto di menzo-gna Aktualna odd. 8.00 8.55 9.00 9.30 10.10 12.10 13.00 13.15 14.00 16.30 17.00 17.25 18.00 18.10 19.15 19.25 19.30 19.50 20.05 21.00 22.00 22.40 22.50 0.25 1.25 Vremenska panorama Napovedniki TV prodaja Radovedni Taček: Kepa, 9.45 nan.: Waynove dogodivščine Oddaja za otroke, 10.20 Recept za zdravo življenje, 11.10 Potepanja Nan.: Gozdarska hiša Falkenau (Nem., 16. ep.) Poročila, vreme, šport Vremenska panorama Tedenski izbor: Gore in ljudje, 14.50 Panel Med valovi, oddaja TV Koper Lutkovna nan.: V znamenju dvojčkov Nad.: Azil (Norveška, 12. del) Obzornik, vreme, Šport Dok. oddaja: Velike knjige (ZDA, 1. del) Risanka Marketing TV dnevnik Vreme, šport Nan.: Straussovi (ZDA, i. Erič VVoofe, Suart Wil- son, Anne Stallybrass, 7.) Omizje Odmevi, kultura, vreme Šport, marketing Drama: Elizij (I. Keszi, Madžarska, i. Ferenc Bacs, Zoltan Nagy) Dokumentarna oddaja: Francis Ponge (Fr.) Dok. oddaja: velike knjige (pon.) MONTECARLO 19.45, 22.40 Dnevnik, 12.30, 20.00 Šport Nan.: Toma, 13.10 II Santo Film: Il gioco deli’ amore (kom., ZDA ’59) (fant., ZDA ’87)‘ Film: Grandi magazzini (kom., It. ’86) Šport: Crono Film: Perdutamente tuo... mi firmo Macaluso.... TV PRIMORKA 17.00 Videostrani Videospot dneva Športni ponedeljek Videostrani Dnevnik, vreme Dnevnik TV Primorka 8.45 9.00 10.05 10.30 11.20 12.15 13.45 14.40 15.10 15.50 17.30 18.05 19.00 19.30 20.00 21.00 22.00 23.25 23.55 Teletekst Vremenska panorama Videoring s Sergejo Tedenski izbor. Nanizanka: Snežna reka (Avstral., 11. ep.) Gospodarska panorama: Test in atest Studio City Nad.: Steklena devica (VB, zadnji del) TV prodaja Euronews Film: Fani (Češka) Oddaja TV Koper: Po Sloveniji Nad.: Saint Tropez - Glas srca (Francija, i. Benedic-te Delmas, Mallaury Na-taf, 25. del) TV igrica: Lingo Videoring - Oldies Šport Znanstvena oddaja: Pravi bionski človek (ZDA) Film: Ko smo bili kralji (ZDA 1996, r. Leon Gast, i. Muhammad Ali, George Foreman, Don King, Špike Lee) Svet poroča ll< Koper Euronevvs Nan.: Empire Inc. (4. ep.) Evropski kulturni magazin: Aliča Risanke Program v slovenskem jeziku: Halo, izzvani ste Abesinija Primorska kronika BR5 Tv Dnevnik, vreme, šport Gugalnica Vesolje je... Pogovorimo se o... Film: Garibaldinec v samostanu (It. ’42, r. V. De Sica) TV Dnevnik Nogomet: Porto - 01ym-piakos (pokal prvakov) Vsedanes - Tv Dnevnik Program v slovenskem jeziku: Primorska kronika Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.25 Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Na počitnice; 8.40 Revival; 9.00 Otroški kotiček; 9.20 Potpuri; 10.10 Koncert komorne glasbe; 11.30 Odprta knjiga: Zadnji Blues (E. Jong, prip. M. Kjuder); 11.40 Soft mušic; 12.00 Četrtkova srečanja: Tončka Kolarič; 12.30 Poletni hiti; 12.40 Ljudske pesmi; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Istrska poezija včeraj in danes (A. Blažič), nato Pod žarometom; 16.00 Halo Celovec: tukaj Trst; 16.30 Slovenskih 7 not; 17.00 Kulturna kronika, nato Klasični album; 18.00 Roman: West Aust (B. Pavlovski, dram. A. Pregaro, r. J. Babič, 7. del); 18.40 Priljubljene melodije; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.; 10.00 Glasba po željah; 16.00 Lestvica glasbe; 17.00 Športni komentar; 18.30 Otroški vrtiljak; 20.30 Smeh in glasba (vsakih 14 dni). Radio Koper (slovenski program) 6.30.8.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutranji pr.; 6.45 Kronika; 7.30 Dan in noč; 8.50 Kulturni koledar; 10.00 Bilo je nekoč; 11.30 Aktualna od- a; 12.30 Opoldnevnik; 13.00-15.00 Daj, povej; 15.30 DIO; 16.10 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik;, 18.00 Pesem tedna, ,20 modrih, kronika, koledar; 19.00 Dnevnik; 19.30 Vroči ritmi - tematska glasba; 20.00 Iz kulturnega sveta. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.40 Izbrali ste; 9.00 Ob 9-ih; 9.15 Govorimo o...; 9.33 Pred mikrofoni; 10.05 Sigla single; 10.33 Na prepihu; 11.00 O manjšinah; 11.45 7 popevk; 13.00 L’ una blu; 16.00 Ob 4-ih; 18.00 Juras-sic pop; 19.25 Sigla single; 20.00 Večerni pr. Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30.7.30.8.00.9.00.10.00.11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni servis; 8.05 Intelekta; 9.45 Počitniško popotovanje; 10.00 Ekološki kotiček; 10.40 Pogovor s poslušalci; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 15.30 DIO; 17.05 Studio ob 17-ih; 18.25 Kultura; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Glasbeni utrinki; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22.40 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.40 Koledar prireditev; 8.55 Novosti založb; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 13.00 Do 13-ih; 13.45 Gost izbira glasbo, kulturne drobtinice; 14.45 Polotimo se plota; 15.30 DIO, šport, vreme; 16.15 Popevki tedna; 17.00 Fiesta latina; 18.45 Črna kronika; 19.30 Leva scena; 21.00 Zavrtite, uganite; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Štos - Še v torek obujamo spomine. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Operne melodije; 11.05 Človek in zdravje; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Repriza; 13.30 Glasb, poslušalnica; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Big Band RTVS; 15.30 DIO; 16.15 Zbori; 17.00 Esej; 17.20 Koncerti na tujem; 19.30 Arije in monologi; 20.00 Literarni večer; 20.45 S solističnih in komornih koncertov; 22.05 Večerni logos; 22.30 Glasba našega časa; 23.30 Nočni postludij; 23.55 Glasba in napoved sporeda; 0.00 Poročila. Radio Koroška 18.10-19.00 Otroški spored; Radio Agora: 10.00- 14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00- 10.00/14.00-18.00 (dnevno, 105,5 MHZ) Pimorsld dnemi Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, NVulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (Širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20% Cena: 1.500 LIT - 100 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Letna naročnina za Slovenijo 22.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu St. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov F1EG ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE HE 6 66 666 Z-.. SREČ VETER MEGLA SREDISCE TOPLA HLADNA SREDISCE ANT!- FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA X VREMENSKA SLIKA Nad zahodno in srednjo Evropo je obsežno območje nizkega zračnega pritiska. Hladna fronta je ponoči prešla Slovenijo. Za njo priteka nad naše kraje z jugozahodnimi vetrovi bolj suh zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.49 in zatone ob 19.05. Dolžina dneva 12.16. f LUNINE MENE Luna vzide ob 7.20 in zatone ob 19.41. J PLIMOVANJE Danes: ob 2.08 najnižje -37 cm, ob 8.55 najvišje 29 cm, ob 14.39 najnižje -13 cm, ob 20.10 najvišje 26 cm. Jutri: ob 2.39 najnižje -43 cm, ob 9.13 najvišje 37 cm, ob 15.06 najnižje -23 cm, ob 20.48 najvišje 33 cm. -J MORJE Morje rahlo razgibano, temperatura morja 22,5 stopinje C. BIOPROGNOZA Vpliv vremena na počutje in razpoloženje ljudi bo ugoden. V noči na sredo bodo zaradi približevanja tople fronte vremensko občutljivi ljudje že slabše spali. (vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ TEMPERATURE V GORA^ 500 m.............20 1000 m.............15 1500 m.............10 °c 2000 m.............7 2500 m ............4 2864 m.............2 DANES MARIBOR ° 15/22 o P'TUJ M. SOBOTA O 13/21 ZAOREB lS/22o Zjutraj bo dež ponehal v zahodni Sloveniji, sredi dneva tudi na vzhodu države. Delno se bo razjasnilo.SOSEDNJE POKRAJINE: Padavine bodo povsod ponehale, najpozneje v krajih vzhodno od nas. Razjasnilo se bo, več oblačnosti bo v alpskem svetu. JUTRI GRADEC n/22 n CELOVEC 768,2 S ° 8/20 ° 8/17 O KRANJSKA GORA Q TR21C 10/21 O KRANJ ČEI 16/22 O Q VIDEM 13/23 <3 M. SOBOTA O n/22 GORICA 19/23 O TRST 17/23 <3 MCA 13/ S <5 « 3? MARIBOR O 13/22 GRADEC 9/19 CELJE O 13/22 ^3 ^N GORICA 13/23 O LJUBLJANA 12/22 POSTOJNA 10/19 N. MESTO O 12/22 ZAGREB 13/22 O <3 PORTOROŽ O 17/23 OPATIJA PAZIN Q OB REKA