Postava od 8. februarja 1869, veljavaa za vojvodstvoštajarsko, karsetiče nadzoraištva šolskega. I. Splošne odločbe. §. 1. Za vodstvo, aadzorovaBJe ib odrejstvo Ijudskib šol ia pripravnišc za učitelje v vojvodstva Štajarskem se Baj postavi: a) V glavBem deželaem Uiesta Gradeu deželao šolsko svetovalstvo, kot najviša deželaa goapodska. b) V vsakem šolskem okraju okrajao šolsko svetovalatvo c) Za Tsako šolsko sreBjo krajao šolsko svetovalstv (§. 10 postav od 25. maja 1868). §. 2. OakrbovaBJe, vodstvo ia Bepoaredao aadzorstv poduka v veri ia bogočastju za različae soveraike v ljadskil ia 81'ednjih šolah , se pripašča dotičaiai soveraikom do tega da se ae bodo skrajšale pravice državaega šolskega aadzor niatva, kar se tiče vere. Poduk v dragih prednietib v teh šolab je Beodvisea od upliva vsake cerkve ia soveraikov (§. 2 p. 25. maja 1868) II. Solsko svetovalstvo. §. 3. Ljadske šole, ki se zdržavajo a državaimi, de želfliaii ali sreaj8kiaii pripomočki celo ali deloma, h kteriai se tudi raorajo rajtati vsakdaaje ia daljae izobraževalBe šole ia šole za žeBska dela; Badzoraje ia vodi krajao šolsko sve tovalstvo. §. 4. Šolska sreaja je sestavljeBa iz jedae ali več krajaib sreaj ali delkov sreaj , kterib prebivalci so po po stavi dolžai, se jim odločeae šole (sreBJske šole) poslnžiti (80 všoljeBi)vv  §. 9. Šolsko sreajo ustaaovi ia omeji deželao šolsko svotovalstvo potem, ko je okrajao šolsko svetovalstvo to predložilo, ia ko so se dotičae sreaje zastraa tega poprašale. §. 6. Krajuo šolsko svetovalatvo je sestavljeBo: a) iz krajaega šolakega 8vetovalstva, b) iz učitelja javae Ijudske sole, ktera se aabaja sreaji šolski, ali, če je v taki soli več učiteljev, iz ravaatelja ali pravega učitelja, c) iz jedaega kateketa (učitelja verozakoaa) onih sovernikor, ki se v srenji aabajajo. d) iz aajmaBJ peterib udov, ktere izvoli sreBJski zastop v krajflo šolsko svetovalstvo. Koliko udov veadar pride iz vsake dotičae sreaje v krajao šolsko svetovalstvo, odloči deželao šolako svetovalstvo. §. 7. Okrajaega šolakega nadzorBika imeauje okrajao šolsko svetovalstvo. Ako več šol spada pod okrajao šolsko svetovalatvo, stopi v okrajno šolsko svotovalstvo ravnatelj oae šole, ktera je med drngimi v Baj?išea) redu, ia če so vse v jedaakem redu, on ravnatelj, kteri je že najstarejši (kot ravaatelj) teb šol. Ali tudi ravaatelji drugih šol se vdeležijo krajaega šolskega svetovalstva ia glasujejo, če je obravnava o stvarib, ktere se tičejo jihovib šol. Če je v oni isti sreaji več šol in pri teh več učiteljev verozakoBa, stopi on v okrajno šolsko svetovalstvo, ki je najstareji v službi. §. 8. V okrajno šolako svetovalstvo se lebko volijo tsi obi", ki so sposobai, da se smejo voliti v srenjslsi zastop eae oaih sreflj, ktere spadajo v okrajao aolsko avetovalstvo. Če kdo zgabi sposobaost take volitve, mora izstopiti iz krajflega šolskega svetovalstva. Odreči se volitve v okrajao svetovalstvo ae saie sarno oa, ki ima pravico se odreči volitve v sreajski zastop ali ob, ki je zadfljih šeat let že bil ud šolskega svetovalstva. Če se kdo Beopravičeao braai stopiti v okrajao šolsko svetovalstvo, ali ai delavea v ajeai, se kazaaje z globo do 100 gld. Deaaraa globa se porabi za šolske namene. §. 19. Sreajski predstojaik dotičae sreaje odloči kraj ia aro volitve, ia ozaaBi to političai gospoaki, ktera pošlje komisarja k volitvi. §. 10. K volitvi se pozove v vsaki sreaji sreajski zastop ia glasaje ae tako , da odda veak aa papir aapisaae glase. Izvoljea je tisti, ki ima pri prvem glaaovaaju abaolatao večiao (več kakor pol glaaov onih , ki so volili). Ce bi se priaierilo, da aebi aikdor dobil absolutae večiae glasov, se gre k ožejši volitvi ia volilci aiorajo ae oaib kaadidatov držati (jim glase davati) ki so pri prvem glasovaaju relativao že aajveč glasov dobili. V ožejšo volitev se mora še eakrat toliko kaadidatov vzeti, kolikor se udov raora voliti v kraJBo šolsko svetovalstvo. Če iaiajo jedaako glasov, raorajo srečkati. §. 11. Opravilo okrajaega šolskega svetovalstva traja šest let; če v teai časa posamezai udi odpadejo, se morajo Bovi imeaovati, ali prav za prav voliti za ostali čaa delavaosti. Po treb letih izatopi polovica, ia če je aeravaa številka, veča številka oaih udov iz avetoval8tva, ktere je Tolila areaja. Lehko se spet volijo oai, ki so izstopili. §. 12. Udje krajaega šolskega zaatopa, kterega astaaovitev se mora Bazaaniti okrajaeaju šolskemn svetovalatvu, volijo med seboj s absolutaimiv glasi predsedaika ia ajegovega namestBika aa tri leta. Ce je veadar volitev predsedflika ia tadi ajegovega BaaiestBika zadržaaa, predsedaje aajstarejši Bied adi krajaega šolskega svetovalstva. §. 13. Krajao šolsko avetovalstvo mora skrbeti za to, da 8e izpolanjejo solske postave, kakor tadi ukazi viših šolakib gospodsk, ia da se uravaajo potreboo ia priličao šolske stvari. V obče ima okrajao šolsko svetovalstvo ob obsežek deavaosti, kterega je dozdaj iaiel zaatraa šol, krajai duhovaik, krajai šolaki nadzornik ia odboraiki šolske koakureacije, in Bjegova delavaoat mora obsegati vse, kar je po krajaih razmerab potrebao, da se zboljšajo šolske stvari. (Dalje.)