Tečaj XXXIII. ■ m ■ . i» ——- -----_ _____ __ ^| —_ _. ______ ospodarske, obrtniške in narod Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veîjajo v tîskarmei jemane za celo leto 4 gold, za pol leta 2 gold., za Setrt leta 1 gold.; . po posti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za Četrt leta 1 gold. 30 kr. ju Ljubljani v sredo 24. februarija 1875. O b s e g : Slovenci, ne liodite v Ameriko ! — idite v Slavonijo Î — Beseda našim kmetovalcem o lanoreji. — Stelja in gnoj (Dalje.) — Postava o obrambi poljščine. (Dalje.) — Mrvice slovniške in slovarške. — Nove knjige. (Konec.) Pred 27 leti! — Naši dopisi. — Novicar. (»ospodarske »tvari. Slovenci, ne hodite v Ameriko! — idite v Slavonijo ! Od visoko spoštovanega rodoljuba iz Zagreba nam je došlo poročilo, da je v Požeški županiji oddati zem-Ijišč za 200 naselbio, in to pod takimi pogoji, po katerih tudi malo premožni kmetovalee pridobi posestvo, ki njega in družino njegovo lahko preredi. V dolžnost si štejemo to razglasiti našim Kranjcem in Slovencem takim sploh, ki le těžko životarijo v domovini svoji in zategadel jo zapuščajo, pa večidel v neznani svet — v Ameriko — rornajo, kjer je res mar-sikdo srečo našel, večidel pa so v še večo nesrećo zagazili, kakor so domá živeli. Slavonija je nam sosedna dežela ; ondi biva narod slovanski in jezik govori, ki je z našim jezikom slovenskim v najbližji žlahti. Kraj ; kjer si svojo novo domovino dobiti in z rodovino svojo naseliti morejo, je zdrav in rodoviten ; Požeška županija ni močvirna in nezdrava, ampak je bregovita in plodna; tukaj se Slovenci lahko vdomačijo in aklimatizirajo ; trg Pakrac, ki je blizo teh naselbin, ima sejme, kjer kmetovalee svoje pridelke lahko prodá in si nakupi, česar za dom svoj potřebuje. Ti kraji spadajo pod faro daj, kjer župnik (faj-moŠter) stanuje ; tudi ima vsaka naselbina šolsko hišo. Zdaj pa še nekaj. V S i sek se od nas za maj hni denar pride po železnici, od Siska pa ni dalec do teh krajev, ki se ponujajo za naselitev. Tako je tedaj vsa-kemu lahko mogoče, da gré sam o g 1 e d a t prihodnji svoj dom in da po takem ne kupi mačka v žaklji. Naj zdaj povemo poglavitne pogoje, pod katerimi se kupi svet za naselbino. Navadno se prodá za eno naselitev 8 oralov zemlje in sicer 1 oralo za napravo hiše, 5 oralov skupaj za njive, 2 orala pa za pašnik in gozd. Od imenovanih 5 oralov, na katerih se polje napraviti dá, je še marsikak kos z lesom zarasčen, ki, če ga lastnik izruje, njemu ostane, — kdor pa več kakor 8 oralov zemlje kupiti želi, je tudi dobi. Gena enega orala je na 40 gld. od-ločena, pa to je najviša cena, in mogoče je, oral tudi po nekoliko niži ceni dobiti. Kdor tako zemljišče kupi, mora 100 gold, koj pla-čati, ostanek pa se poplačuje vsako leto s 40 gold, pri grajščini Pakraški, tako, da za dolg, dokler ni poplaćan, odrajtuje po 6 gold, od 100 obresti (činža). Lastnik kupljene zemlje ima pravico, da les, ki ga potřebuje za zidanje svojega poslopja, si vzame od iz-trebljenega gozda na svojem zemljišču ali pa iz skupnih gozdov brezplačno. Z vsakim naselnikom se posebno kupno pismo naredi in dolg, dokler ni popločan, v zemljiško knjigo vpiše (intabulira). • S prodaoo zemljo se pa ob enem ne prodá tudi pravica za krčmo sama po sebi. Grajščina Pakraška prodá taka zemljišča vseh břemen prosta, tako, da se kupcu ne zdaj ne v prihodnje ni bati nobenih pravd. Po razpisu kraljeve deželne vlade od 8. oktobra 1868. št. 12.525/1401, vživajo kupci imenovanih zem- Ijišč sledeče dobrote: 1) od his na teh zemljiščih napravljenih ni do 30. oktobra 1882 nobenega davka plaćati ; 2) tudi so lastniki pridobitnega davka od svojega rokodelstva ali obrtnijstva do 30. oktobra 1882 prosti. Kupee ima dolžnost, kolek (štempelj) za kupno pismo in stroške prepisa na svoje imé plaćati ; zemljiški davek pa začne ob nastopu svojega posestva plače vati. Ze meseca malega travna (aprila) letošnjega leta je mogoče taka posestva nastopiti ; po takem je last-niku mogoče že spomladi obdelati zemljišča po svoji volji in za hišo potrebni les si pripraviti; koristno bi tedaj bilo, da vsak naselnik seboj pripelje kmetijsko in hišno orodje; goveje živine pa ni treba seboj voziti, ker si je bo tukaj lahko cenejše kupil. Ker pa zarad lege teh zemljišč ni bilo mogoče jim tudi se nož et dodati, je grajščina za to potrebo s tem skrbela, da si nasel-niki na grajščinskih senožetih polovico sená, ki ga potřebuj ejo, sami nakosijo. Kdor o tej zadevi morebiti se kaj več vedeti hoče, ali kdor gré imenovana zemljišča sam ogledat, naj se obrne do gosp. Ljudevika Stein-a, grajščinskega direktorja v Pakracu v Slavoniji. Naši gospodarji sploh jako cenijo in vvažujejo pri-delovanje predivskih rastlin, posebno lanu. Odkar smo po prizadevah kmetijske družbe začeli sejati rusko la-néno seme, katero se pri nas jako dobro ponaša, in ko smo poskušali in se prepričali, da je mogoče tudi pri nas pridelati enako blago, kakor po drugih deželab, kjer je predivstvo na visoki stopinji, je pridelovanje lanu in prediva postalo še važnejše za naše kraje. Ako hočemo, da bi predivstvo zadobilo pri nas ono gospo- 6* darsko učenost, katero ima posebno po severnib deže- lah , moramo skrbeti in delovati sosebno v dveh ozirih: prvič, pridelka, s tem, da obdelovali in pa da bomo přidělovali obilno in dobrega surovega bomo zemljo za lan dobro in umno pripravljali, ter seme prav sejali ; drugič da bomo napravili v većih predivskih okrajih iz-delovalnice, da bomo iz surovega lanú napravijali na strojib tudi izvrstno predivo in tako svoj pndelek brez težav in sitnosti lahko izdelali in v denar se přibližuje čas setve, želimo naše kmeto-valce nekoliko opozoriti in v kratkih črtieah opomniti, kako naj bi ravnali pri setvi lanú prav in přidělali lep pridelek. ) da bodo ravnali Lan ljubi vlažno podnebje in tak kraj y ki je zava- rovan pred ostrimi in mrzlimi vetrovi. Dopadajo mu kraji blizo gozdov, pa tudi blizo velikih vod, ob jezerih in pri morju, kjer je povsod zrak bolj vlažen in gorak. - pe- Globoka, moćna, malo ilovnata zemlja s korenino, skom ali glino mešaua, da je rabla, je za nejsa Težka ilovica, suh pesek ali prod lan naju2od- o y pusta apnena ali pa kisla šotnata zemlja ni za lan. Tako tudi mo-ćvirna zemlja lanu ne ugaja. Zemlja mora biti taka, da se dá globoko obieiovati, ker lan obdelane, rahle in gnojne zemlje. potřebuje globoko e zemlja ni globoko obdelana in rahl a, ne morejo korenine daleč v tla si živeža iskaje, in ker jim manjka živeža, tudi stéblo ne more vspešno rasti in ostane kratko. Zemlja mora biti gnojna, toda lanu se ravno pred setvijo ne sme gnojiti s presnim živinskim gnojem, marveč treba ga sejati na tako zemljo, ki ima staro gnojno moč in je bila prejšnjemu sadežu pognojena. Ako bi bila zemlja za lan namenjena vsakako prepušta • i • i i 11 r ~ m delanim gnojem in pa gnoj prejšnjo jesen podorati čez zimo že razpade in se bolj z zemljo zmeša. bilo treba jo gnojiti, se mora gnojiti s prav po- ) da Po drugih deželah posebno v z gnojnico, katero kouec Belgiji gnojć lanu časa pred setvijo polijejo po njivi. Gnojnica je za gnojenje, posebno za zime, nekaj lan jako dobra, boljša kot trd gnoj. Surov gnoj lanu se škoduje ) y ako bi se mu pognojilo pred setvijo, zato ker rastline premoćno žene y da bokotno rastejo y pri tem pa nimajo časa, si pravega živeža poiskati in se vtrditi, zato ostanejo bolj hodne in vodene, in nÍ3o čvrste in moćne. Gnojnica pa razvija svojo moč v zemlji bolj rahlo in primerno, kar je za lan veliko koristniše. Njivo y na katero se misli lan sejati y Je treba se prejšnjo jesen preorati in v brazdah čez zimo pustiti, da zemlja razmrzne, se na zraku razkroji in redilnih tvarin navzame. - * * • • A t • pozimi storiti, ako vreme pripusti. Zgodaj spomladi , kakor Kdor tega jeseni ni storil, zamore to tudi še hitro se dá, se njiva z brano dobro povleče, da se prst lahkim valjem povalj okoli semena pritisne jemlje, ; da se se ne more kmal dežj Ce ljati mlj pogladi in prst y adjati e zemlja mokra, da se spri pa tudi takrat ne, če bi se (K prih.) Stelja in gnoj. (Dalje.) Gnojenje travnikov čej Zelišča po travnikib, kak vse dru^e rastline, sr živež iz zemlj natega živeža in gaji po koreninah imaj y asti eóidel pepel iz zem Zato se mora na to gledati, da gnojenje res do korenin pride To se doseže z g » oj y male drobce, da dež kt je droben in se lahko razdelí v resi in pod mlj QJ eg živežne delce lahko raz- spi Neraz rešlj ostanki pa se morajo naglo v prst spremeniti in se pri vrhu ko renin s prstj zedi kateri gnoj da je najb Iz tega je samo po sebi očitno y in nara ven za trav ke, namreč vsi odpadki ali otrebki od živine, trdi in tekoči Tako od začetka sveta živina sama gnojila travnike , odkar so bili pašniki in žívali , ki so se po jih pasle. Ze davno je znano, da koščeaa moka, pepel y gvano, travnike prav hitro in koristno ugnojé To ravno zato. ker te reči so pa rade v male drobce gooj (gnojne tvarine), ki Travniki tedaj za gnojenje potrebujej padejo in se lahko razrešijo živalske ie samo g ga gnoja, bi olega mes Ob krátkém rečeno: Ne rezi, ne betve stelje ru treba za gnojenje travnikov, Resnica teh besed se toliko očitniše razode iz gorke globočine na y kolikor mr greš Kolikor na mrz lejšem ia višem kraju so planinski pašniki, toliko manj jim koristi navadna stelja, in še naj manj navadna gozdna stelja, ki je naravnost škodlj §. 5. Gnojenje nj i v Za njive mora biti gost, čvrst gnoj tem gnoju bodi obilno stelje, pa ni treba, da bi bila prav drobna. Za težko ilovnato zemljo sme biti tudi prav robata in dolga. taki zemlji je prvo , kar ima stelja storiti y razrahljanje zemlje; drugo pa, da pomnoži prst in gao-jivnost, ali da zmnoži zemlji rodivno moč. Ne strohni pa v zemlji vsaka stelja z enako lahkoto; in kar ne gojije, tudi ne more zemlje rahljati ia še manj jo gnojiti. Navadno je bolje, da se gnoj pod zemljo spravi, v zemlji, ne pa zdrobi in poravná. Zdaj je brana glavna stvar vsega obdelovanja. Njiva se mora tako dolgo z brano obde- J8nJem se razresuje ko je mašoben in présen (kmalu po izkidanji) kakor pa če je prestar, sprhnjen in izprán. Gnoj naj gnjije zuna j. Zakaj trohnjenje naredi gor-koto; glavna reč pa je množina ogline kisline, katera ima to iastnost, da rastlinski živež v zemlji močno topi in na vse strani deli. Tudi rahljanje zemlje se bolje godi s presnim (ravno izkidanim) gnojem, ker z gaji- lo vati in povleči, in če se vse na enkrat ne dá storiti je treba tolikokrat ponavljati , dokler ni popolnoma Poljsko kolobarstvo ali spreminjava Marsikatere njive se daj o • t # . • gladka in prst popolnoma drobna, brez kep. Ca zemlja ni premokra, je dobro njivo po vsaki vlaki z valjem zopet v travnike spremeniti povaljati, da se prst bolj zdrobi in poleže. težko in s stroški > to je, s tem, da se obse- jejo s travními semeni. Druge njive pa se kmalu in Prav pred setvijo se njiva še enkrat plitvo preorje, same od sebe zopet s travo obrastejo , posebno v kre- da se zemlja obrne ia da pride seme v vlažno prst. menatih hribib. Poprejsnjega plemeaa polja n Potem se z brano'čedno povleče in sicer tako dolgo, ne predelovala lahko v njive; naj se bo travnik, kar ima da je prst popolnoma zdrobljena, da je njiva gladka, za travnik boljše lastnosti. Le če kaže poseben dobi- " zemlji druge vr3te pa, kot greda v vrtu. Zdaj se seme vseje kar je moc enakomerno. Nekateri sejejo lanéno seme prvič podol-gem in potem še počez, da se bolj enako naseje je lan vsejan, se z lahko brano Čedoo zavleče, seme zakrije. Pregloboko se seme ne sme ček, se utegne preorati, namreč. Pri da Ko se kjer se trava rada zaredi y se Je spoznalo, da sčasoma rast trave peša , in potrebno je toraj čez delj Gnoj casa da se preorje. To ima svoj dober vzrok. palec globoko je ravno prav Ko CL O CL j KA a OVj piv^v^ljo« 1 U A LU C* UTV/j VA.XJ ' v^» na travnikih ne more nikoli prav globoko v zemljo seči; je to storjeno, se z komaj pride do globokejih travnih korenin. Globokejše zagrniti, en 65 korenine tedaj srčejo živež iz spodnje emlj dokler Kedar so posebnega ozira vredne razmere, tedaj se &IHC111UC tcuaj Dl UCj U i là ojjuuujc «giui ju ^ uui\iv;i xvouoi j/uovuuvg« u To določil skrb opusti! zadene do lOgld naj pasti rj em ni bilo na tanko povedal nega okoliša. bno veljá tudi tedaj, kedar se y kod so meje pa glob » katera zadene naroenika tište globe, kar je postavi) , ne sme preseči gnjilovico. Ravno to . tedaj polje, ki ni imelo gnjilovice y ga storile popřej imenovane osobe na sam prestopek ki so zopet naredi rodovitno. Gnjilovica rahljá zemljo in jo da poiagoma trohni, opravlja trohnenjem se napravlja v zemlji oglena kislina, ki rastlinski živež mečí in topí. Delà se delà bolj lahko. S tem pa, dvojno službo. Za storjeno kvaro je naročnik porok po meri §. 131 v obč. drž. zakoniku. 16. Kdo r načini poljsko okvarbo, tacega ne za- iz zračnih drobeev, in s tem pri- tudi nekoliko solitarja vabi rastlinam več gnjilca, ki je za rast potreben. dene samo zaslužena kazen kvaro povrniti. y nego dolžen je v tudi Za poljske okvarbe, katere je storilo več ljudi Obilno stelje tedaj je neogibljiva potreba za vse njive, ®£aP®J>Je. za,VSaIf P°.?ebe Porok P° meri katere nimajo obilno gnjilovice. (Dalje prihodu jiň.) 1501 in 1302 v obč. drž. zakoniku. (Dalje prihodnjiČ.) ove postave. Postava o obrambi poljščine, veljavna za Kranjsko deželo. 0 poljsčini in o poljskih okvarbah (škodah). L (Dalje.) II. Kazenska dolocila. 13. Poljske okvarbe kazen je 1 do 40 gold. globe ali 6 ur do 8 dni zapora. to določilo ima vendar izimke, zaznamenane v naslednjih dveh §§., v i 4. in 15. 14. Prestopek tistih ukazov in prepovedi, kar jih je v ví 4—11 živini branéčih kvaro delati, naj se praviloma oglobí (kaznuje v novcih) po tem odmerilu: od konja, mezga ali osla je globe po 1 gold. — kr. od goveda po ....... . — „ 50 „ od prasca po........— ,, 30 „ od koze po........— „ 30 ,, od ovce po........— ,, 20 „ od gosí po ........— „ 10, „ od druge kuretine po.....— „ ^ „ Ta kazen bodi dvojna, ako se živina zaradi paše nalašč žene na tuja tla, ali če je prestopek bil po noči. Dvojna bodi kazen tudi tedaj, kedar se prestopek zgodi na obdelanih njivah, vrtih, vinogradih, na mokrih ali vgréznih travnikih ali na takih zemljiščih, ki jih ograje, prepovedne deske ali drugačna v tÍ3tem kraji navadna svariia zaznamenavajo, da so zaprta. Za prestopek v §. 3 za a) in b), če se je storil tako, da Be je brez pravice hodilo ali ležalo, naj vsak člověk trpí po 50 kr. globe; a Če se je brez pravice jezdilo aii vozilo, tedaj bodi po goldinarji od jezdnega ali vpreznega živinčeta globe ; v §. 3. za f) omenjeno okvarilo dreves ali koristnega grmovja na deblu se kaz-njuje tako , da je po dva goldinarja globe od vsacega drevesa ali grma; kedar se osmuka listovje ter odlomijo ali kako drugače okvarijo veje, mladice, cvetje ali sadje, naj se dá po goldinarji od vsacega drevesa ali grma ; ako se izdere lesén kol, bodi po goldinarji od kola. ^lovstvene stvari Mrvice slovniške in slovarske. Pravila, o katerih me je misel tu spregovoriti y res so znana in po slovnici dognana; vendar je nekaj pi-sateljev, ki se jih dobro ne zavedajo, zato ne bode od-več, če se tu povzamejo. Deležnike ima slovensčina dvovrstne, namrec prisiovne in pridevne; prvi imajo svojstvo prislo-vov (adverb.) ter se ne sklanjajo; drugi so podobni pridevnikom (adjeetiv.), sklanjajo se torej tervjemljejo z dotičnimi samostavniki. - Deležniki zda n j ega Časa delajo se samo iz ne-dovrŠnih glagolov, kakor je sploh znano, ter se oboji končujejo na v 0 c ali ^ v e c. Nekateri glagoli pa, - ne vsi,*) nego manišina i imajo poleg te še drugo bolj prisekano obliko pri s lov- ni h deležnikov, namrec na vatsko-srbskemu jeziku več e y ali na aje ) ki hr- stojéč > letajóč ? kraljujóč, in pa: gredé ni znana; na pr. gredóč 7 ; Gledé na obliko .— aje je vredno opomniti stoje y da , letáje. se ona prilega samo nedovršnim glagolom polnoglasne sprege iz V. vrste, in daje napačno pisati: držaje, pisaje y klicaje ; pa tudi: omahovaje (namesto: držeč, pišoč, kli- čoč. omahujoc). Glagoli VI. vrste na ovati imeli bi uje sicer po vzoru nekaterih slovanskih jezikov obliko torej: omahuje (ne: omahujé, ker náglas ni na tem zlogu), ki je pa nam y Slovencem, sodim jez čisto ne- sprejetna, kakor se je ogibljejo i (Jebi, ker se z nice- m e r ne loči od osebe edninske. Deležniki preteklega časa imajo zdaj samo eno obliko na si aii vsi. čemu so deležniki? Oni Foliko. kar se tiče oblike. v okrajševanje govora pomočjo pri slovni h deležnikov dasta se namrec dva z vezniki : in ; a y ker ko itd. zvezana * Kdor drugaee v ? u Cl y v silo delà jeziku. Še Bog, da bi se oblika prikupila ! v o e sploli obranila, respective ljudskemu razumu « 66 stavka, če im a ta oba en subjekt,*) v en sam stávek skrčiti. Na pr. : Grem in jetu — Grede jem ali pa: gredoč jem (in takó tudi v množném številu: gredoč jemo in nikakor ne: gredoči jemo). In je poskočil, stal in hodil; in je šel z njima v tempelj, se je spre- hajal, poskakoval in Boga hvalil (Dj. apost. III, 8, Ljublj. prev.) = In poskočivši, stal je in hodil, in vnide ž njima v tempelj, hodeč in poskakujoč in hvaleé Boga (Dunaj pr.). In ko je spoznala Petrov glas, od veselja ní odprla vrat = In spoznavši glas Petrov, od veselja ní odprla vrat. b) Tudi s pri de v nimi deležniki se dasta dva stavka v en stávek skrajšati, vendar samo tedaj, kedar gre za stransk stávek, ki se začenja z oziravnim za-imkom: kateri, ki, ali se vsaj dá zameniti s stavkom tako začetim. Na pr. : Ali poznaš ženo, ki nama naproti gré? = Ali poznaš ženo, nama naproti gredočo ? Lovec je ustřelil srako, ki je (= ko je) zletela na javor = srako na javor zletevšo. Vuk, ne dobivši primerov v narodu, ni si nic kaj upal sklanjati participov, ali v drugih omikanejših je-zikih slovanskih je to prav navadno. Takó piše Puškin: Samaja smert, postigšaja ego posredi nerovnago boja (= katera ga je dohitela —}, ne iméla dlja Gribojédova ničego užasnago (= strašnega). Tako je po slovnici in zoper ta uk grešé nekateri, sklanjaje tudi prislovne deležnike, ko bi jih bilo puščati neizpremenjene. Nekaj primerov iz knjig ali časnikov: Bolgarska (čudska) četa je po svoji narodnosti v krátkém zginola med Slovani, prelevš« se v eden ži-velj , ne ostavivša nikakšega sleda (pravilno: přelivši se, — ne ostavivši). — Bolgari so prisegali na goli meč, razsekavajoci pri tem pse na dvoje (pravilno : razsekujoč, razsekavaje). Ziveči se mesom svojih koni bili so vajeni jezdarji (pravilno : Živéč itd.). Ljudstvo se vzdignovše, pomorivše in izgnavše vae naselnike iz-volilo si je mlađega moža za vladarja (pravilno: Vzdig-novši se ter pomorivŠi ali izgnavši vse naselnike, izvo-lilo si je ljudstvo — ). Vstopivš« zarohní najprvo na mano (pravilno: Vsto-pivsi zarohní — ). - Takó reče gospá, nekoliko barvo spremenivša (pravilno: barvo spremenivši). Te horde, podrobivše Azijo, zavalile so se kot uničevajoči valovi v Evropo (pravilno : Te horde, podrobivši Azijo, zavalile so se kot uničujoči valovi v Evropo). (Konec.) Koliko voj ako v in kakošnih junakov Slovakija daje Avstrijski aruaadi — pripoveduje pisatelj nadalje — to je zdatno dokazal Dalmatinski državni poslanec Wurm v državnem zboru; pisatelj le dostavlja to, da Slovakov več pride na bojisce nego vsih druzih naro-dov Ogerskih. Potem popisuje gosp. pl. Sasinek pri- delke Slovaške dežele in nošo Slovakov in Slovakinj, v kateri pravi, da je tako lična, da utegne v izgled služiti Dunajskim modistinjatn. Zanimivo je med drugim tudi to, da se je v narodni noši tudi obranila slovanska belo-modro rudeča barva, tako ko sneg bela srajca, rudeč jopič in modre (plave) hlače s kratko modro suknjo, ki jo nosijo mladi Slovaki, belo-lično vezano srajco, rudeč modre in modro krilo pa dekleta. *) Napačno delà toraj slovenitelj štajarskega deželnega zakonika, ki deželne postave tako začenja: Přivolivši deželni zbor ukazujem takó. Napačno je n. pr. Pokleknivši in pozdravivši ga (mi poslanci judovski), zadrl se je Kaligala na nas. Hise, bolje v ravninab, so nelepe, tesne in nečedne, v goratih krajih brez dimnika in z majhnimi okénci. Zivež navadni Slovakov je ržen kruh, krompir, sočivje, kaša turšična, ajdova in prosena in mléko; v nedeljah in praznikih pride tudi meso na mizo. Ker je ovčje reje več, je ovčji sir, ovčje mléko in ovčje meso navadua hrana; vina in piva pije Slovak malo, žganja pa žalibog preveč, ki je prokleti strup tudi narodu Slo-vaškemu , kajti več vasi je brez cerkve in šole kakor brez žganjarij. Da bi se tej žganjarski kugi v okom prišlo, so rodoljubi osnovali bratovšči no treznosti, v katero bilo je že v sami Trenčinjski županiji vpisa- nih čez 30.000 družbenikov, in poklicali so menihe Re- demptoriste v misijon, ki pa ga je Ogerska vlada, za-slepljena od žganjarskih fabrikantov, prepovedala. Narodne pesmi Slovakov so jako lepe, gibljejo se veČidel v C mol glasih. Prestopek 6. zapovedi božje je pri mladenčih, dokler sodoma, kaj redka prikazen; in ce je dekle prestopilo to zapoved božjo, zgodilo se jej je to le, ko je v městu služila. Zenitovanje traja pri bolj premožnih veČidel po več dni. Tako nam je rodoljubni pisatelj lepo pred oči postavil po rodu bratovski narod , ki je našemu slovenskému v mnogo obzirih zeló podoben. Politične »tvari. Pred 27 leti ! a) Zgodovinski pregled. 1848. leta je bila velika politična prekucija v Evropi, po kateri so tudi v našem cesarstvu padle spone absolutizma in je cesar Ferdinand tudi svojim deželam in narodom 15. marca onega leta u s ta v o (konstitucijo) podělil. Slovenci na Kraniskem oklenili so se z dušo in s telesom ustavnih pravic; komaj je pripihljala spomladna sapica ustavnega življenja v mnogojezično Avstrijo, kar brž se je osnovalo v Ljubljani narodno društvo pod ioienom ,,društvo slovensko", ki je oktobra meseca leta 1848 se začasno prestrojilo v politično društvo, katerega §. 1 se je tako le glasil: „Namen slovenskega društva je omikavanje slovenskega jezika, povzdiga slovenske narodnosti v soglasni podlagi pod ustavno Avstrijsko cesarstvo, in tedaj varovanje pravic slovenskega naroda na postavni poti ustave, vsem Avtrijskim narodom podeljene." Že 29. marca 1848 1. so stopili rodoljubi Kranjski pred deželne stanove Kranjske s pismom, v katerem so jih pomočí prosili za ono, kar je dr. Jan. Bleiweis, kot govornik deputacije Kranjske, malo dni popřed v cesarjevi hiši na Dunaji nepozabljivemu nadvojvodi Ivanu razodel kot želje naroda našega, namreč „prvič: da se zagotovi in varuje narodnost Slovencem na Kranjskem, Primorskem, Stajarskem in Ko- roškem s tem, da skupaj imajo deželuo vlado; drugič: da se napravi več ljudskih sol; mladina podučuje v maternem (slovenskem) jeziku, učiteljem pa nakloni poštena plača, in da se ustanovijo ucilnice za jezik slovenski in še druge slovanské jezike; tretjič: da se narodu vse postave razglašajo v slovenskem jeziku; četrtič: da se v cesarske uradnije dajo možje, ki popolnoma umejo jezik slovenski in narodu dopisujejo slovenski ; ■ petič: da se poleg gimnazije v Ljubljani napravi realka in pa šola za kmetijstvo naši kmetiški mladini; 67 šestic: da se zniža zemljiščni dávek } ki Kranjskem veliko prevelik gledé na druge dežele je na Vse se gib lie vse w o* ov> ^Awijvi, voo živi aucj pu aiuvaustkiu uez.eian, povsod slovanska reč veselo klije! Pa — veliko delà v vi zdej po slovanskih deželab ijoa^ui ? unav vrito. gi^uu ua ui u^u uu^^iu . sedm i c: desetina in tlaka naj se uravnate in tudi nas se caka. kmet naj je zastopan v deželnem zboru j K t e r e opravila pa nej nam bodo zdej nar perva, osmic: úpnice (kreditnice) naj se napravijo na narimenitniše? Dovolite mi svoje misli v tem pred- n A lr rv% A^ Iiaf 1711 1 n A Va Iff nu í^ «M Mn n A aÍi i ^ i l\ \T vt m rl ^ _____ Jf l? pomoč kmetijstvu in obrtnijstvu. 22. novembra 1848. leta je imelo metu razodeti, in jih Vam v prevdark ponuditi. Narprva, narsilniša potreba je omikanje naši g a slovensko dra- prostiga ljudstva, in vseh omikanih Slovencov nar- stvo a SVOl JLKJ-XKJ% iuta ! O XLLlV^llS jjOIU v VJUOÍVU VJ.L & kD J ' --------- » izvanredni občni zbor v deželni hiši zvestejša skerb nej bo: prostému, dol go zanemar- (reduti), katerega se je udeležilo toliko naroda y da je bila ika dvorana čez in čez pol Dr. Jan. Bleiw vi. onu. jl>icAwcio, društva predsednik, ^ owpu na oder in navdušenim poslušalcem govoril tako-ler*) stopil „Naše družtvo, drag moi t je déte ovih časov ) yy so nam naš césar z ústavo dali Bodi 8vitloba vsim narodom avstrijanskim a SO mili césar Ferdinand 15. dan sušca tega leta rekli jene nim u ljudstvu iz tmin nevednosti na luč omikanosti pomagati. „Tudi naroda o tes je slavniga čina poslopje, Srečno tesači tedaj, strežniki dvignite se! Žile odpri globočine rudar, ozri se po zlatu, Jekla ne zabi o tem, céne junaške je znak. Scer pa izroeimo vse Velkimu Mojstru višave?" Ste slišali perviga slovenskiga pesnika besedo : in svitloba je bila Sonce nove sreče, sonce svo- „Tudi naroda otès je slavnega čina poslopje !" bode je zasijalo narodam vsim besede našiga Vodnik Napoleonu Zdaj ) zdaj so dobile se svoj pravi pomen ne našemu Ferdinand Ferdinand rece Vs taj a Ilirij UaJ besede vstan Naše ljudstvo , kterimu čast in hvala gré, de si je v teku časov čisto pobožnost ohranilo, je dobriga serca in pa bistriga uma. De je pa v vednosti zaostalo ni toliko ljudstvo krivo, kakor žalostni poprejšnji čas izdiba: Kdo kliěe na dan?j ki mu Je y y Ferdinand te kliče Slovenij Ferdinand y nas mnogih vednostih izurilo. malo pomočkov ponudil, de bi se bilo v mili cesar t in novo Spomlad svobodě je pognala mnogo mnogo cvetlic ljenje je začelo kliti po vsem Avstrijanskem y Ena teh spomladanskih cvetlic je tudi naše slo- ko d r u ž t Nj etlica bila ob njegovim maternim jeziku se je le malo pisalo, nemŠkiga jezika pa revčeki niso razumeli. Ali je tedaj moglo drugače biti? Moli- tevne in pobožne bukve in pa pesmi: to je bilo skorej vse slovstvo poprejšnjih časov. Bog nas obvari da bi molitevne bukve zametovali y t kakor vsaka šibka, mlada stvarica, goreče spre silno potrebne y pa tudi y ktere so ljudstvu ne y da bi slavnih p e s m- jeta od mnogih hudo sovražena od drugih Pa drava korenina cvetlice se je branila nasprotnim vi-harjem, in je v mnogih težavah krepko življenje dognala do " ' ških del po vrednosti ne čislali, ki so prava omika slehernega jezika, — ali to je vse premalo za otès prostiga ljudstva ! Kmetijska Kranjska družba pod rožnika pod perutami njene lo venske matere predsedništvam grofa Vuka Lihtenberga na Dunaj služeniga rodoljuba, s svojimi rodoljubnimi y mnogo za- udi rožnika se je ustanovilo , kar je poprej časno (provizorno) bilo, in nova doba se začela > za-ve- p e r va, ki je bila se je leta 1843 usmilila uboziga kmeta, de selej več rast mlade cvetlice, ker se je od dne do dne ertnarjev prikazalo, ki so začeli za domačo cvet mu je začela izdajati „Novice" in mnogo koristnih bukev v maternem jeziku ter mu luč mnogih vednost pri-žigati. Pa v o letih se ne dá popraviti, kar je bilo sto skerbeti. Marsikter vihar je pa vender še čez-njo in sto let zamujeniga in tako je stopilo naše prosto marsikater planil, pa zastonj bilo je vse! rodcov, po zmirej krepkejši korenine oktobra očitni sad dozorila Qik ]0 je noiei se poiepiau — ^ * uvuuuju t~ «v^v, Pod varstvom mnozih domo- pervikrat na noge stopi. Svoboda mu je bila ozna- J° hotel še poteptati ljudstvo v sedanjo novo dobo, kakor okorno déte ki Sloveniji razkropljenih, je poganjala njena kako je večidel ljudstva svobodo raz- dokler je 10 in 15. dan umel? „Zdej je vse dolj, zdej je vse frej u vsec t umínil odu uu^uwi», u. je bil vsem domorodcem in nad kterim so že clo njeni sovražniki dopa- »«V. íiUUJ J V O li^J , oc je slišalo krog in krog, in šuntarji in podpihovavci so imeli vernih poslušavcov dovelj ! Hvala Bogu, de so dajenje našli ta sad sta bila taoiA , — „c* ««« času poslednjih Dunajskih prekucij m S naši dôbo Odsihmal je nastopilo slovensko družtvo tretj kmetje prebrisane glave in da svojih uses niso popolnoma zaperli podukaui svojih duhovnih pastirjev in de so poslušali opomine časopisov, ki so jim odkrito- v kteri odbor na —, - — j-......- SV0J" družtvinih postav po potrebi sedanjiga roko razširii namen serčno resnico razlagali. Tako jih je njih prirojeni liga časa, naajajoc 1(aûUUJ) j,u jc "J1". ťU3lcuJc uuvaruvmu , ua sapc- odbor v prid domo- ljivcam niso ga verjeli in da so si lepo imé mirnih l lvi I M • - 1 • i v i 1 m i « djajoč razum tako jih je njih poštenje obvarovalo da zape- se, da boste danes poterdili vine začasno sam sklenil ) kar Vse važniši dozdanje opravila slovenskiga družtva deželanov ohranili tudi ob času nevarnih prekucij. Njih volitve v Dunaj ski zbor pa so očitno po- Vam bojo danes zvesto na znanje dane ni ne truda, ne protinstva bal. in de De se odbor kazale, de jim je potrebne višji razsodbe manjkalo bila njegova zakaj volili so y kakor je znano večidel take po- plja živa in goreča zato Vam zastavim svoj vést slance, ki celó nobenega zapopadka nimajo o tem, kar Če pa vsiga vender nismo storili, kar bi morebiti treba bilo, — in če je marsiktero delo tudi pomanjkljivo ostalo, nam ne boste za zló vzeli, ker veste, de vsak se v ustavnim zboru govori y In vender jim tako napČnih volitev ne smemo pre- več za zeló vzeti volili so po svojih mislih brez začetek je težaven eseljem bomo danes sprejeli pombe, Vaše svéte v priď naše mile domovine. Odkritoserčno govo pomislika, da še celó za odpravo tlake in desetine njih poslanci ne bodo vedili nič veljavnega govoriti, in de v vseh druzih, za deželo imeaitnih rečéh, ció nobeniga rite LltC , prOS 1 m O » «o , v/toai avuw - j/u «UUJH zvěsti prijatli se pomenimo, kaj bo še storiti Vas česar želite po domaće > kakor zapopadka nimajo y in kak Kaj da je narodnost se takim poslancam še naj se stori * Ta govor, ki ga nahaj imo v 1. zvezku „Letopisa slo-venskega društva, je natisnen tako, kakor je natisnen v izvir- niku, ki kaže, kako se je pred 27 leti pisalo. Vred. ne sanja ne, in vender so narodske pravice tako imenitne, in tudi nar manjšiga kmeta tako zadevajoče y reči, kakor desetina in tlaka. Kmet je po ustavi, ki so nam jo Cesar dali y svo- boden deržavljan postal, kakor mestnikvgosposki suk- uji — in v srenjski napravi bo imel na svojim domu ravno toliko govoriti, kakor mestnik v mestu. Nespametna misel je tedej, će kdo misli: za kmeta je matika in kramp, ne pa branje in novice. To je bilo nekdej tako — in Bogu nej bo potozeno, de je bilo tako. Cesar pa so po ustavi tudi kmeta osvobodili — in če se hole svobodni člověk spodobno obnašati, mora o m i k a n biti. Lejte, dragi moji! opravil na kupe! Svojim dragim bratain po kmetih moramo pomagati, de se bojo obnašali kot svobodni in pa razumni deržavljani. Kar vec jim bo že s tem pomagano, de njih mater ni jezik — jezik naše slovenske domovine — bo kraljeval po dežeii, kakor se spodobi, — de ne bo več zaničevan pankert, ampak de bo pervak v šoli in v tacib kanceiijab, ktere imajo z Ijudstvam opraviti. Sole, Časopisi in bukve so trojni nar imenit-niši pomočki v dosego visociga namena, narod naš tega podučiti, Česar tako silno potřebuje. Sole, prave slovenske šole, so nar imenitniši pomoć, — zakaj na mladost se mora vès naš up opirati. Od starejih ljudi ne moremo veliko pričakovati ; starost ni rada pripravljena, se še kaj ućiti. Vam tedej, ki imate s šolami po kmetih in po mestih opraviti, je tedej posebno prihodnji blagor domovine izročen. Pomislite imenitni poklic! Storite, za Božjo voljo Vas prosim, svojo dolžnost v prid domovine, v kteri prebiva slovensko ljudstvo, kterimu so mili Cesar enake pravice dali, kakor nemškimu, laškimu in vsakimu druzimu. Domaći jezik nam je zdej nar perva potreba. Poprej se ga je mogel le mládenec učiti, ki je stopi! v duhovski stan ; zdej ga bo mogel in seer na vse strani vsak znati, če bo hotel na Slovenskim kako deržavno službo doseći. Pa ne le dobiček, ne le vsakdanji kruh nej sili domaČiga člověka k popolnimu znanju domačiga jezika — pomisli nej , de m a t e r n i jezik je nar lepši jezik, in kdor svoj jezik zaničuje, zaničuje svojiga očeta, svojo mater, svojo domovino, in se pre-greši tako zoper četerto zapoved božjo! — Ce pa terjamo , de nej se nam v šolah naš jezik nazaj dá, noćemo , de bi se mladost v mestnih šolah nemškiga jezika ne učila. Po ustavnih postavah nej se vpelje narodni jezik kot per vi jezik v mestne sole, kterimu sledijo nemški, latinski, greški, laški itd. V šolah po kmetih nej se pa uči le v domaćim jeziku, ki je za take učence nar potrebniši in tudi zadostni. Ce bojo šolniki to reČ po volji Cesarjevi spoznali in se bojo čvrsto poprijeli svojih dolžnost, — vsiga prepira med nami bo kmalo konec in vsakimu narodu se bo pravica zgodila! Kot bratje in prijatli bomo po enim cilju in koncu hrepeneli, in narodne pravice bodo resnica postale ! — Slovenski časopisi so druga velika pomoč v dosego visociga namena. Vsak vrednik je učenik ljudstva, tedaj naj zvesto spolnuje svoj imenitni poklic! Ljudstvo pa nej pridno bere časopise mnogiga zapopadka: vsi so mu potrebni. Tretja pomoč so bukve mnogoverstniga obsežka, ktere nej se med ljudstvo razpošiljajo in s živo besedo še posebno po doraorodcih raziagajo. Z vsim tem, dragi moji! se bo doseglo om i kan je ljudstva, in ker je z d r u ž e n a moč močnejši moč, vsak lahko previdi, de naše slovensko družtvo je nar krepkejši pomoč v povzdigo vednosti prostiga naroda, in po tem v osrečenje naše slovenske domovine. Vsak rodoljub ima dolžnost , za svoj narod sker-beti; torej ne rečemo preveč, če pravimo, de tudi vsak rodoljub je dolžan v to družtvo stopiti. Nekteri se sicer temu družtvu odtegujejo, ker pravijo, de se nočejo v politiške zadeve vtikati, če ravno dru» I žtva prizadevanje poterdijo. Ali — častiti gospodje tistega stanů, ki je od na- kdaj nar već za slovenšíno storil! — ne zamerite mi, če Vam v ti reči odkriíoserčno svoje misii razodenem. Odkar so nam presvitli Cesar ustavo dali , smo sploh vsi politikař) i postali. Z volitvijo poslancov v deržavm zbor se je novo — politiško življenje za- \ čelo vsaciga deržavljaaa. Tudi vi ste volili — tudi vi utegnete izvoJjeui biti. Cesar so nas vse za svobodné deržavljane spoznali, torej smo politikař jí vsi. In v čim obstojí politiško ravnanje slovenskiga družtvaV — V o poglavitnih rečéh : 1) de se edina mocna A vs trija pod vladarstvam ustavni g a cesarja Ferdinanda ohrani in obvaruje; 2) de se nam narodne pravice ohranijo, in 3) de vera naših o četov tudi vera prihodnjih Slo-vencov ostane. » ] Te tri reci so politika slovenskiga družtva. Povejte nam: ali se hoćete le enimu samimu teh 3 razdelkov odtegniti? Gotovo de se nećete! Tedej Vam nič ne bi 'ani, marveč domovina Vam ukazuje, de domorod-niinu družtvu pristopite, ki se za tako svete namene poganja ! Politika pa se ne sme s prekucijo zrne-sati: to bi bilo kaj druziga, česar nas Bog obvari — s tem se slovensko družtvo nikdar pecalo ne bo. Saj pa tudi vsacimu ni treba, da bi v imenovanih politiških rečéh zvonec nosil — de bi se posebno^ glasil in vtikai v obličji celiga sveta v politiške reci. Ce je ud slovenskiga družtva, more tudi bolj na tihim, v prid Slovenije veliko dobriga storiti, ker je srednik med družtvam m svojo okolico, v kteri prebiva. Sicer pa tudi slovensko družtvo želí, de njeni udje ne ženejo nepotrebniga h rupa, in de se prenapeto ne poganjajo za nevažne reči — kar dan današnji ljudi bolj straši, kakor tolaži, bolj razpír delà kot slogo, bolj škoduje kot koristi. Bodimo • složni! — tako opomina družtvo slovensko. In tako bo naša reč od dné do dné lepši cvetela, in če bojo naši nasledniki v prihodnjih Časih delà slovenskiga družtva pretresovali, in če bojo hvaležniga serca rekli: ,,Bog jim dej dobro — to so bili naši ga naroda dobrotniki", se bojo še naših vnu-kov vnuki ginjeniga serca na nas spomnili ter rekli ; Slava, slava jim!" (Kon. prih.) Nasi dopisi. Iz Trstil 19. svečana. — Včerajšnji pogreb našega škoťa dr. Jerneja Legata je bil tako sijajen in veli-kansk, kakoršnega Trst še ni doživel. Zdaj še le je bilo prav očitno , kako ljubljen in visokospoštovan je bil ranjki skof od visoke gospode in prostega ljudstva ; sprevod je vodil Poreški škof monsignor Dobřila; osem duhovnov, večidel fajmoštrov, je trugo neslo v cerkev oo. kapucino v, kjer počivati bila je želja umrlega škofa. Pogrebna slovesnost je trajala do poli dveh popoldne. Iz Idrijfi 20. febr. (Samassovi zvonovi.) ,,Novicamu se je že v 5. štev. t. 1. iz Gorica resnica pisala o zvo-novih, katere je g. Samassa vlil za sv. Goro in ,,Glasa hvalil, predno jih je kdo slisal. Tudi mi smo dobili čvetero novih zvonov iz Samassove iivarne in tudi ti zvonovi so bili v „Laib. Ztg." in v „Danici" hvaljeni, predno so peli, kajti zdaj, ko so jih v zvonik oběsili in smo jih slišali , pač ne verjamem, da bi jih še kdo hvaliti mogel ali hotel. Samassa je pregovoril idrijčane, cla so dali tudi véliki, prej 32 centov težki zvon preliti, dasiravno je imel lep, moćan gîas, in bi se bili drugi trije manjši dali prav lahko vbrati ž njim. Zdaj so vsi štirje novi, veliki, 46 centov težki, naj še bo, srednji 69 ima neprijeten , zabuhel glas , manjša sta pa tudi bolj slabe vrste in se kotnaj slišita. V brani so pa, da je joj! Vse mesto si želi prejšnjih nazaj, vse je nevoljno, zlasti po prejšnjim vélikem , jasnem zvonu jim je žal. Tudi obesiti se niso nikakor dali, da bi enako tekli. Ali bo g. Samassa tudi od nas, kakor iz Gorice, Prem- flkovega, in iz Zadobrave , svoje zvonové nazaj dobil, da jih prelije in vbere vsaj toliko, da mu ne bodo tako čudne slave peli, tega ne vem : na vsak način pa se je čuditi zvonarju, kako da tako blago iz livarne dá, pa tudi cerkvenim predstojnistvom, da ne gredó prej gledat in poskušat zvonov , predno jih sprejmó. — Po vsem tem mislim, da bodo Slovenci popustili gosp. Samasso, zlasti ker ja najveći njih nasprotnik in iiberalub ; saj imajo za zvonové Hilzer ja v Dunajském Novemmestu, ki je ne le porok, da bo vsak zvon natanko po na-ročilu, temveč lije, kakor sem s'išai, tudi cent po 5 do 8 gold, ceneje od g. Samasse. — To se mi je zdelo prilično porocati po ,,Novicah" našim ljudém, ne da bi g. Saraassi škodo želel, temveč le iz tega namena, da bi cerkve in njihova predstojništva varoval nepotrebne jeze in škode. Iz Metlike. (Javna zahvala.) Subvencijski odbor si. kr. Kranjske kmetijske družbe dovolil je na prošnjo krajnega šolskega sveta Metliškega za uravnavo šolskega vrta 90 gold. Za dobrotijivi ozir in podporo se v imenu navedenega krajnega šolskega sveta podpisani prvomestnik toplo zahvaljuje. Na vrat il. Iz Zelimelj 13. sveč. (Javna zahvala.) Podpisani prištevamo si v posebno dolžnost, javno zahvaliti se si. c. k. kmetijski družbi in subvencijskemu odboru, ki v seji 2. dne t. m. tudi naših potreb ni prezrla, ter nam blagovolila blagodušno nakloniti 70 gold, podpore za utemeljenje nove dre vesnice za poduk farne šole na Golem. Slava složnim gospodom, ki se v tako neugodnih časih še hočejo truditi za nas! Vsem strastno zbadajočim strupenim puščicam nasproti vedite, da tudi priprosti možaki na kmetih visoko cenimo Vaša nesebična delà! V tolažbo le spoznamo: Naši ste, in mi srao Vaši! — toraj zakličemo iz gorkih src: Bog Vas ohrani še mnogo let in — mi ruj nemila smrt!! — Živela sloga — propadi na veke nesloga! Jože Železnikar, župan. Jože Janežič, svetovalec. Lovro Mencinger, tajnik. Iz Ljubljane. — Minister Banhans volitev pred- se dni kov trgovinske in obrtnijske zbornice Kranjske potrditi še zmirom odlaša, pa tudi še ni odgovora dal na interpelacijo Hoheinvartovo , menda zato, ker ga glava boli od soparčne Ofenheimove pravde, kajti da bi se s potrditvijo čakalo do tega, kaj bode c. kr. državni pravdnik storil s pritožbami, ki so mu izročene bile zarad nikdar še ne slišanih zvijač in slepil, ni skoro verjetno, ker gospod minister, kakor smo že uni dan poročali, izvoljenim odbornikom ni zabranil volitve predsednikov. In res se čuje, da nekateri vladni organi, kakor na pr. preisko valni uradnik Ljubljanskoga okraj-nega glavarstva in drugi volilnega reda za zbornico ne priznavajo za postavo in župane, ki sklicevaje se na §. 10. volilnega reda so protestirali zoper nepo3tavnost volitve, so budo okregali, da so se drznili nepostavno po-stopanje očitati okrajnim glavarjem ! — No i če se volilai red ne opira na p stavo, po takem je tudi cela trgovinska in obrtnijska zbornica le privatna družba, za katero bi se trgovcem in obrtnikom pri klada na davke nalagati ne mogla. Pa recimo — kar ni res in čemur nuben nepristransk člověk pritrditi ne more — da volilni red ne veljá za postavo, je bilo vsaj so-glasno sleparenje volilcev po okrajnih beričih cele dežele tako zoperpostavno, da kazenska postava ima od- ločne §. §. zoper tako početje. Zato nikakor ne odjen-jamo pravice pričakovati od c. k. državne pravdnije in sodnije in do tega imamo pravice temveč, ker so nam šev živem spominu leta 1866 ovržene volitve zavoljo nepravilnosti, katere Še senca niso proti tem, ki so se godile pri zadnjih volitvah, kajti če bi takošnje volitve se ne spoznale za neveljavne, bi se zbornica pač ne mogla odkrižati titulature: „von der Gerichtsdiener Grnaden". — (Iz seje deželnega odbora 19. februarija.) Za napravo železnice od Skofje Loke v Trst je deželni odbor sklenil ponoviti prošnjo na ministerstvo kupčijstva. — Predlogu deželnega šolskega sveta za definitivno potrjenje ljudskega učitelja Janeza Jarma v Hinah je deželni odbor po priporocilih doticoega krajnega in okrajnega šolskega sveta pritrdil. — Na dopis deželne vlade za imenovanje dr. Costovega naslednika v deželni šolski svet se je odgovorio, da bode deželni odbor svojega zastopnika v deželni šolski svet volil po volitvi deželnega poslanca za kmečke občine na Notranjskem in po volitvi dr. Costovega naslednika v deželni odbor, ter se je deželna vlada naprosila za brzo volitev deželnega poslanca na Notranjskem. — Od deželne vlade došlo prošnjo slikarja J. S. za de-narno podporo je deželni odbor sklenil toplo priporočati. — (Imenik mestnih volilcev) je, kakor magistrat v razglasu svojem od 3. t. m. oklicuje, vsacemu volilcu v ekspeditu na ogled razpoložen; vsak za volitev opra-vičen mestjan ima pravico pritožbe zoper ta imenik, ako meni, da je vpisan kdo, ki nima volilne pravice, ali izpušcen kdo, ki ima pravico, ali pa ne v pravi volilni razred vvrsten; to pritožbo (reklamacijo) mora najdalje do 6. sušca (marca) magistratu ustmeno ali pismeno na znanje dati, sicer pozneja reklamacija ne veljá. Naj tedaj tega pregleda za-se ali za druge ne zanemari nihče, komur je mar za volilno pravico. Tretji razred je spet tako zabeljen posebno z železničarji, da ni več podoben imeniku prejšnjega časa. Društvo „Slovenija" misli menda, ko bodo dnevi volitve znani, zopet vpra-šati volilce: ali liočejo letos voliti. ali pa se volitve zdržati, dokler Ljubljana ne dobi drugačne pravilnejše voMne postave. — ( V deŽelnem solskem svetu) ima po dotični postavi si. škofijstvo umrlega g. Zavašnika nadomestiti z drugim duhovnom, zato se sedaj zeló ugibuje , kdo bode namestnik Zavašnikov? Naj bolj je menda upra-vičeno mnenje tistih, ki mislijo, naj bi přišel prošt dr. Jare v deželni šolski svèt, ter pra vij o , da to bi bila nekaka satisfakcija večletnemu nadzorniku ljudskih Šol, katerega so le nemškutarske intrige ob njegovo mesto pripravile, ker bi bil lahko in rad še dalje služil, al — se véda - finance Avstrijske so tako bogate, da je moral v pokoj iit in učitelj Pir ker na njegovo mesto se usesti, posebno zato, ker je dr. Jare zadnja leta se prepričal, da gre narodu slovenskemu vendar tudi kos pravice v Kranjskih šolah , to pa pod regimentom sed a nje sisteme ne „paše"! — (V Bizaviku pod Ljubljano) je neka zdrava in močna žena (perica), mati čveterih otrok, po porodu petega živega otroka nagloma zarad krvavitve umrla. „Laibacberica" v 38. listu poroča o tej žalostni dogodbi in neki baburi pripisuje krivico. O čem se je ona pre-gresila, nam ni na tanko znano, ker porodnici kri uteče zarad mnogih vzrokov, katerih utegne v porodništvu neizučena baba kriva ali pa tudi ne kriva biti. To pa vemo, da omenjena nesrecna mati je prišla v pondeljek zdrava in čvrsta s perilom iz Ljubljane domů; ponoći so jo napadli porodni popadki; ob treh zjutraj je poslal mož njen z vozom po okrajnega kirurga v Ljubljano, ki se je izprvo zatajil, po tem pa izgo- ta gospod dobiti, da bi je izvrstno ne igral ! Pri be voril, da mora zjutraj na Crnuče u bi tega člověka sedab njegovih ogledat iti; ker pa tudi drugi naprošeni zdravnik ni v Tako ? ve *** 5 V««* ** & 4 vr«^*** il» v , kaj - JCŽ ůouyuci v oiii piUBbUliU {J1USJS. , VSai hotel iti, je še le proti 5. uri zjutraj přišel tret ji se je spomnil na to, kar se je po Kranjskem pri zad it če člověk podp je zadonel po vsih prostorih plosk , pa ne vsak zdravnik, pa mati bila je že mrtva. Popoldne iz Ljubljane komisija preiskavat mrtvo prišla jih volitvah godil x*i ojjuuijauc ttuuiiojj« j;icioaavat ixutvv, — al kaj! podpírali, pa saj je zu un »am zauosuj, aa ]e igra vsen ker se mrtvi ne dadó več oživiti! Mi zato zdaj vpra- dopadla. Ta večer je bil najprijetniših gleciiščnih veče boigralci so ga v tej burki vrlo sam zadosti) da je igra vsem samo ali je komisija nemarnega okraj nega kirurga > v čegar dolžnost spada porodnicam v okolici Ljubljanski predstavah v 1 • - * • i 1 r 1 • i i O • t • - t rov eden, občinstvo bi bilo sedelo do pol na pomcc hiteti ? z babúro vřed v preiskavo vzela? in Hvala, komur hvala pri takih tudi g* y zato omenimo ali ne bode vprašala županstva in okraj ne go- in gode tako, kakor spóske: zakaj se že davno niste prizadjal^, da bi Bi ojaške godbe, ki je pri vsih predstavah izvrstna pri koncertih navada ; zoviski okraj imel izprašano babico, ki je v tem vanakemu dubu kraji bolj potrebna, ker ravno pri perícah ee prav Přetekli pondeljek se je igrala sicer nekoliko slo p rotná y a dar dobra in vpl lahko primerijo nevarni porodi? To, to je neabhodno kraják potrebno, da se vpribodnje odvrnejo take nesreće. igra „Deborah", v kateri sta se zopet gospodična Pod (Odbor Matice slovenske) ima zbor 10. dne marca y obravnave E. H. Coste. za katerega so na dnevni red stavljene sledeče . Razgovór o nasvetovanem spominku dr. tišk sin skazovala jem mestu, glediš kot judinja in gosp. Schmidt kot kme Tudi drugi igralci so bili na svo- pa pet sred pol nedeljo ima priti na vrsto nova burka „Denár m v sveta Določi se, kdaj naj bo občni zbor. prilično nalog vladar", v kateri bo imel neki gosp Ktere knjige naj izdá društvo za 1876. Poročilo tajnikovo o knjigah za 1875 m o 4. drugih (Sokolski pa že zopet poln K a j z el posebno ) Prvi postni „sokolski večer" stvareh. Posameznih udov nasveti. (Slovensko gledišce.) Važne, po večem žalostné dogodbe so nas zadrževale, da zadnji čas o slovenskem bode jutri četrtek 25. februarija v čitalnični re3tavra » * • C1J1. Začetek bo ob uri zvecer. gledišči nismo mogli pisati, zato se nam je pa tudi včeranjicn po (Pobirki iz Časnikov.) „Laibacherica" je pred yy po- je ali od konca do kraja izmišlj Pressi" razodela svetu nekaj ročevalna torbica zeló napolnila. Naj jo tedaj nekoliko spraznimo. Da ne segamo predaleč nazaj , začnimo s „Nationalratha 4 (narodneg predpustno igro „Lumpaci Vagabund", ki ali pa kar skuhano ? v kaki g-avi, katera muhe lovi, in to je snovanie nekeg w^/uoiuu jt>iyj j)UUUJuavi t o^auuiiu. , j ^ je pustno ne- staro- ili miauusiuveiicev, ima ua utuu oiati vsem pri- deljo gledišce v vseh prostorih napolnila. Igrana je bila hodnjim narodnim početjem. Ker nam danes prostora m mlado véta) y ki ta vij iz ima na čelu stati vsem pri sploh dobro, zlasti g g. xiuxn, i-voj-odj m uwiuami, manjka, o iej saujanji Kaj vec spregovonii, povem predstavljaj e zanikerno trojico rokodelcev, so s svojimi morebiti v prihodnjem listu kaj več o njej. ,,BrenceIj šalami budili veselost in smeb po vseh prostorih. Gospod Nolli je pel nekaj zbadljivih kupletov, ki so našli po vsi hiši odmev. Vsi drugi igralci in igralke so se dobro sukali po odru; pohvalimo naj le še gospodicino Namretovo, ki je ta večer prvikrat se nam poka- Nolli, Kajzelj in Schmidt sanjariji kaj vec spregovoriti povemo u ima pa le spet gradiva za besedo in sliko (Oznanilo kmetov alcem.) Naj bolj še sorte zgod-njega Amerikanskoga krom pirja se dobivajo cent po gold, pri Skalet v Ljublj zala kot pevska moc, katera se bo morda, ako se pridno uri in vadi, dala porabiti tudi za operete. Gospodična Piskarjeva, ki je letos prvikrat naatopila, je poka- Novičar iz domaćih in ptujih dežel. zala se v tercetu prav vajeno pevko Ponedeljek 15. dne t. m. so bile na programu tri igre, ki so se vršile skoz in skoz izgledno dobro - jali V državnem zboru so odgovar- Iz Dunaj a* ministri na različne interpelacije dr. JC441 llllUJOtll I1C4 ia£l41V/UW 1UUUA ^/UiaVlJU U1 • V08QJcikUj Moravskému poslanců Weberju, Slezijskemu poslanců Cienciali i. dr. Zadnjemu se je zopet minister Glaser pokazal učenega jezikoslovca. Kakor je nekdaj dr. Costi rekel, da je slovenski jezik „otrocje bebljanje", tako je tudi Cienciali odgovoril, da v Sleziji veljá po uradnijah žalibog da v praznih prostorih. Naj bo vsakemu žal, kogar ta večer ni bilo v gledišči. Prva igra „Kdo se zadnji smeje?" je lična salonska drobtinica, v kateri sta gospodična Pod- krajškova in g. Schmidt razvila vse svoje igralne sta nam kazala ta dva, se pač v najboljših dvornih moči kaj tacega, kakor y ne vidi vsak dan in povsod, glediščih ; igralca sta se kazala v najnobeljših salonih prav domaća , njunega igranja ne moremo dovolj pohvaliti ; nemški jezik, poljski in češki pa da sta le narečja ki nimata niti gramatike, niti pismenega jezika. Klobuk raz glave pred tako učenim ministrom-jezikoslovcem ! Pravda Ofenheimova je bila tik konca nenadoma plosk jima je bil, naravnost rečeno, strasten. drugi igri „Gospoda Kodelja pridige izza gardin", ki je bila vredna naslednica prvi, so se zopet odlikovali da se pretrgana. Predsedniku je namreč slabo prišlo, je na tla zgrudil in so ga morali domů nést?. Ker mu se zdaj ni bolje, se še nič ne vé, kdaj bo mogoče posebno gospodična Podk raj ško va in gospoda N o Ili in Schmidt; gospodična Ledarjeva je bila ljubez-njiva v prikazni in je tudi svojo neprelahko nalogo vrlo izvršila, ravno tako gospodična Namretova. Gospod Sušteršič se nam je zdel malo preveč hudournik, sploh ta gospod, da si je dober igralec, pravdo nadaljevati in končati. V Žitna cena von. reči Le bolj mirno bo dobro! y > Pa da s tem , kar so nam podali zadnji trije prenaglo go-tem pa nočemo v Ljublj an 20 februarija 1875. Vagán v novem đenarji: pšenice domaČe 5 fl. 10. 5 fl. 62 turaice fl. 20 sorâice 4 fl 10 - banažbá rži 3 fl. GO. > nismo ječmena 3 fl bili zadovoljni; marveč pridružimo se sodbi občinstva, ki ni moglo nehati z glasno pohvalo in ploškom. 1 fl. 90 prosa Krom pir 2 fl. 40 3 fl ajde 3 fl. 10. ovsa tretji že znani igri, burki „Krojač Fips" je prekosil ljubijenec gledališčinega občinstva gosp. Kajzelj sa mega sebe. Njega hvaliti bi bilo vodo v morje nositi; zato rečemo le to : Radi bi vedeli, kako nalogo bi mogel Loterijne srećke: v Gradcu na Dunaji 20. feb. 1875: 50 83. 52. 80. 54. 38. 46. 62. 37 61 Prihodnje srečkanje v Gradcu in na Dunaji 6. marca. Odgovorni vrednik: Alojzi Majer Založnik : Jožef BlazDikoYi dědici v Ljublj