Za poduk in kratek čas. Kuga na slov. Štajerskem. IV. Vseh pricejočih se je sveta gioza polastila; glasen jok se je razlegel po cerkvi, in če kedaj, pubtele so gotovo takrat goreč-e molitve m prošnje k Bogu, aaj bi milostljivo odvrBil budo obiskovaBJe od raesta. Pri tej priložnosti je iBestai župaB Bolfenk Zauaer v iraeau vsega aiesta še obljubil, da hoče v čast sv. Jožefu postaviti eerkev. Uže 1. 1681 bila je postavljena Ba sevemo-vzhodai straai od mesta aa zeleai tiati, kjer je deadeBes mestflo pokopališče. Ker je pa zelo majhna bila, so jo 1, 1683 s prostovoljaiaii darovi povečali. Imela je 4 oltatje. Pii ajej je Bavadao en eremit staBoval. Papež Iaoceacij XI. so dae 20. julija 1688 podelili popolfle odpustke vsem, ki bodo po prejetih zakramentih sv. pokore ia presv. rešnjega Telesa to cerkev Am 3. raaja obiskali in y njej aa aameB sv. katoliške cerkve molili. Zato so dušfli pastirji vodili od blizo ia daleč v procesijah svoje ovčiee tje. Dfle 30. oktobra 1. 1707 je ovo cerkvico posvetil sekovski kaezoškof Fraac Anton grof Wageasberg. L. 1787 zadela je vsled ukaza cesarja Jožefa II. tudi bjo osoda, da je bila za 900 gold. prodana in potem podrta. Zgovej oaienjeBG obljube aam kažojo, kako težavae dolžnosti je stiskano Ijudstvo sebi ia svojira naložilo, da bi pri Bogu izprosilo usrailjeflje. Toda koBiaj so daevi britkosti miaoli, ,so tudi obljube bile pozabljeae. -Sekovski škof ivaB Eraest grof Thun je Ptujeaae sicer odvezal od tega, da jira pri procesiji Bi bilo treba boaim hoditi, a tudi vse drugo se je uže zdavnej opustilo; težko da še kateri mešt-aa misli deadeaes aa storjeBe obljube. Proti jeseai 1. 1680 je bila kuga v mestu precej preaehala, pa v Halozah, posebao okoli Leskovca še je hudo morila. Ker še aiso imeli oadi lastaega duhovnika, ampak so morali hoditi k sv. Vidu, kamor je cerkev sv. Aadraša ko podružaica spadala, prosil je lastaik Borla, Jarij Friderik grof Sauer dne 20. aovembra 1. 1680 proviaeijala rainoritov, Baj bi v Leskovee postavil posebaega dušaega pastirja, da ne bodo ajegovi podložai brez sv. zakramefltov umirali. ProviBeijal je poslal takoj tje eaega redovaika iz Gradca, ki jo okužeae s sv. zakrameati previdoval. Takaj bi se dalo še oaieaiti, da je y Halozah kot aajbolje zdrayilo slovela krapavica. Nek kmet zbolel je aamreč za kugo. Žeaka, ki ga je obiakala, mu pravi, naj da krapavico v jesihu skahati, ia ob je tisto saedel ia po vrh še izpil tudi juho. Vsled tega se je začel zelo potiti, drugi dea je pa okreval. Ko ga sosedi zdravega vidijo, zaslovijo krapavice po vseh Halozah; lovili so jih ia kuhali, pa tudi žive seboj aosili. Na zirao je kuga skoraj povsod ugasaila. Ko ae je pa začela 1. 1681 zopet v sosedajih deželah prikazovati ib je po Hrvaškem, posebao v Varaždiau ifl v Zagorji piecej hudo morila, zaakazalaje vlada, da aaj hrvaško mejo takoj zaprejo. Tudi miaoriti v Ptuji so dobili dae 18. avgusta t. 1. od cesarja Leopolda povelje, da morajo pod kazaijo 1000 cekinov dali vse pote proti Hrvaškemu, —posebao pa oaega od Krapiao čpz Macet k sy. Trojici, — skrbao zavarovati, iB da ae smejo nikogar prek meje puštiti, ki ai bil popTe^yn°stŁ«vni k°ntumaciji. A vsi ti akazi došli so, kakor prejšnja leta, tako žalibog tudi zdaj prepozao, kajti meseca avgusta je kuga uže v Ptuji davila in pobirala, kar je bila v preteklem letu pastila. Do zime je umrlo 219 oseb ; 19. avgusta tadi gvardijaa ia defiaitor kapueiflov o. Lukež, ki je bil zelo priljubljena oseba y mestu. (Dalje prih.) Smešnica 25. Skopec kmet gre s hlapcem aa travaik kosit. Tudi Ba sosedovem fravaika kosi več koscev. Cas južiae dojde, sosedovi kosei si sposedejo ia južflajo. Skopec kmet reče svojemu hlapeu: vsediva se tudi midva, da bodo oai mislili, da roidva tudi južaava; ia ae vsedeta. Po kratkem okrepčanji vstaaejo sosedovi kosci ter nastavljajo svoje delo. Kmet ia hlapec tudi vstaneta. Hlapec stepe koso s skosišča ter začae mahati, kod bi kosil. Kaj delaš ? ma veli gospodar; he — delam, da bi sosedovi mislili, da kosim. Davoria.