Naročnina
Dnevna Izdaja
za državo SHS
mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za inozemstvo
mesečno 35 Din nedeljska izdala celoletno vjugo-slavlll 80 Din, za Inozemstvo 100 D
Cene oglasov
1 stolp. petU-visla mali oglasi po 130 ln 2D,veCJI oglasi nad 45 mm vlSlne po Din 2-50, veliki po 3 In 4 Din, V uredniškem delu vrstica po 10 DUr □ Prt veClem o naročila popust Izide ob 4 zfutroj razen pondelJKo in dneva po prazniku
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Uredništvo /e v Kopltar/evl ullct it. 6/IH Molcoplsl se ne vrača/o, nefranUlrana pisma se ne spre/emalo j- Uredništva telefon štev. SO, upravnlštva štev. 328
Uprava /e v Kopltar/evl ul. št. 6 - Čekovni račun: C/ubl/cina štev. lO.OSO ln 10.349 xa Inserate. Saralevošt.7S63, Zagreb št. 39.011, Praga ln Dana/ št. 24.797
Resolucija SLS.
Najvažnejši dogodek v slovenski javnosti In v politiki naše države zadnjih 14 dni je bila nedeljska seja vodstva SLS. Vse ljubljansko, zagrebško in belgrajslco časopisje — od najbolj opozicionalnih do oficijelnih vladnih glasil — posveča tej seji dolge kolone in razprte naslove. Slovensko žerjavsko časopisje, ki že dve leti ne goni nič drugega kot da je SLS v razpadu, da izgineva, da je že več ni, tudi to časopisje ima danes prijetno dolžnost, da piše o resoluciji, ki jo je soglasno sprejela reprezentanca SLS in ki je nič manj kot najostrejša obsodba politike SDS in vseh tistih strank, ki so SDS pomagale in ji še pomagajo uničevati Slovenijo in njeno gospodarstvo.
Zanimanje vse države za čisto običajen organizacijski dogodek v življenju SLS je pač najmogočnejša, čeprav morda nezaželjena manifestacija velikega vpliva in moči, ki jo predstavlja SLS.
Strankarsko časopisje slika seveda sejo vodstva SLS tako, kakršna naj bi bila po njegovih javnih in prikritih željah. Tako je vse vladno časopisje z ljubljanskim »Narodnim dnevnikom« vred slišalo na zboru vodstva SLS odmevati svoj lastni klic, ki se ponavlja že dve leti: »SLS mora v vlado.« Tako so zahtevali zaupniki in Korošec jih je tolažil, da pojde v vlado. Pa še bolj natanko je slišal »N. D.«, ki ima tanek posluh in kosmato vest: »SLS mora brezpogojno v vlado.«
SLS je politična stranka, je državotvorna stranka. Zato je prav gotovo, da je njeno vodstvo razpravljalo o državni politiki, o delu vlade in opozicije. O vsem tem je vodstvo razpravljalo in soglasno ugotovilo, kakor pravi komunike: »Vprašanje gospodarske krize stoji radi tega v ospredju vsega javnega življenja v naši državi in terja nujno rešitev.« V tein stavku stvarno ni povedanega nič novega, tehtnost in povdarek dobi ugotovitev samo s tem, da jo je izpregovorilo vodstvo SLS in dalo s tem svojemu parlamentarnemu zastopstvu popolno zaupnico in obenem navodilo za bodočnost.
Zaupnico je dobil s tem stavkom Jugoslovanski klub za vse svoje ogromno delo in napore v zadnjih letih. Zaupnico za svojo neprestano iniciativo v boju proti korupciji in razsipanju državnega denarja, zaupnico in zahvalo za neustrašene nastope proti izmozga-vanju in zapostavljanju naše dežele v vseh proračunskih in zakonodajnih razpravah, zaupnico zato, da je izrabil sleherno priliko, da dopove Belgradu, da pomeni centralizem gospodarsko propast Slovenije, da je centralistična uprava za tako individualizirano gospodarsko strukturo države, kot je naša, tudi s splošno državnih vidikov nemogoča. Da je ta misel dobila tal kljub janičarskemu delu vseh slovenskih liberalnih strank, ki smatrajo strankarsko špekulacijo za edino svojo »državotvorno in narodno« nalogo, to je uspeh Jugoslovanskega kluba, in vodstvo SLS je pri tej priliki, ko se žalostno uresničujejo vse napovedi, ki jih je o centralizmu prerokovala SLS že leta 1920., na podlagi novih dejstev ugotovilo, da je bila in je dosedanja politika SLS za Slovenijo edino mogoča.
In kaj naj pomeni resolucija vodstva SLS za bodočnost? Nič več in nič manj kot nadaljevanje te politike z vsemi sredstvi, ki jih ima stranka na razpolago. Vsaka politična stranka hoče svoj program uveljaviti. Brez dvoma je vodstvo SLS razpravljalo o obeh v sedanjem parlamentarizmu mogočih sredstvih: opoziciji in vladi. Ker je v Belgradu pri sedanji nestal-nosti mogoče presojati položaj komaj vsak dan sproti, je vodstvo SLS dalo — kakor še vselej — Jugoslovanskemu klubu in strankinemu načelniku svobodno roko glede izbire taktike. Dcplasirano natolcevanje pa je, če pišejo zagrebški in ljubljanski radičevski listi, da bi bilo vodstvo sililo našo parlamentarno delegacijo, da mora iti v vlado ali celo, da inora iti brezpogojno in za vsako ceno v vlado. To je pač tako neumna trditev, da se ne bo prijela nikogar, ki SLS pozna. SLS je bila že v vse težavnejših položajih, pa ji ni prišlo na misel, da bi se prodajala za počen groš. Stranka, ki je vzdržala pet let opozicije, jo bo vzdržala še pet, če bo interes slovenskega naroda zahteval, da ostane v opoziciji. Na zadnji soji vodstva niličo ni govoril o kaki nujnosti po vstopu v vlado, pač pa je vsak govornik, ki so jo dotaknil tega vprašanja, zahteval skrajno previdnost in natančno preciziral pogoje, pod katerimi bi mogla SLS resno rarmotrivati o tem. Vse nasprotne vesli narekuje ali pre-bujna domišljija ali strankarska zloba.
Ljubljanski žerjavovski tisk se je seveda »povzpeli v komentarjih po svoji židovski
morali še za nekaj kilometrov — niže. Po njegovem je SLS sedaj, »ko je vse prepozno, prišla do spoznanja, da je njena politika zadala Sloveniji najhujše udarce in v največji meri povzročila gospodarsko krizo. Zato upa SLS, da ji bo uspelo doseči z radikalno stranko kak aranžma, ki ji bo omogočil vstop v vlado.« V strašnem strahu pred to eventu-alnostjo pogreva »Narod« perfidije o »rimski« politiki, o »zatajevanju avtonomije: in ves leksikon denuncijacij in laži, o katerih misli, da bi učinkovale ali v Belgradu ali pri »Narodovih« potrpežljivih bravcih. S takim nekvalificiranim pisanjem bi se sploh ne pečali, če bi>nas skušnja ne učila, da znano geslo: Laži, obrekuj, nekaj se bo že prijelo, vendar še vedno velja, da je po tem receptu mladinski tisk obrekel že vso Slovenijo in ji prizadejal neizmerno škodo. Če slovenskih liberalcev še vedno ni sram, da opravljajo službo Efialta, moramo mi znova izraziti svoje ogor-
čenje nad tako ostudnostjo. Več odgovora »Narod« ni vreden.
Sklep vodstva SLS je krona politike, ki jo je posebno v zadnjih mesecih podčrtaval načelnik dr. Korošec, ko je pri vseh svojih nastopih klical politične činitelje k skupnemu delu za reševanje našega gospodarstva. Splošna gospodarska depresija je z grozno naglico uničila še tisto malo, kar je sedanji režim vsaj na videz gradil pozitivnega. Ves sistem upravljanja države je odpovedal, vse se po-"dira in ostalo je samo razdejanje, ki se s slehernim dnem veča. Kakor vsako, je tudi to nevarnost prvi videl dr. Korošec in prvi dal pobudo za pot k rešitvi. S sklepi strankinega vodstva so zastopniki iz vseh okrajev Slovenije povdarili, da je to trenutno najvažnejše vprašanje, da gre tu za naše življenje. Če naši zerjavovci tudi za to priliko nimajo drugega kot lažnjivo denuncijacijo, so se sami najhuje i obsodili.
Predlog za pomoč poplavlseracem pred
VLADA IN NJENA VEČINA ODBILI NUJNOST PREDLOGA ZA POMOČ SLOVENIJI. — PROTEST NAŠIH POSLANCEV. — G. PUCELJ SE JE ODTEGNIL GLASOVANJU.
Belgrad, 12. okt. Današnja seja narodne skupščine se je pričela namesto ob 10. uri dopoldne šele ob 12. Vso sejo so izpolnili samo govorniki za nujnost treh zakonskih predlogov, ki so jih vložili poslanci iz raznih pokrajin radi povodnji v Srbiji, Vojvodini in Ba-natu.
Vlada je sklenila, da nujnosti ne bo priznala nobenemu teh zakonskih predlogov, tudi ne zakonskemu predlogu radi povodnji v Sloveniji, ki so ga vložili poslanci Jugoslov. kluba.
Pred sejo in ponovno med sejo so se poslanci Anton Sušnik, Franc Smodej, Dušan Sernec in Janez Brodar obrnili na g. finančne ministra, da bi zakonskemu predlogu priznal predlagano nujnost. Fin. miniister je to odklonil. Posl. Smodeju je izjavil, da nujnosti ne more priznati, ker nima še razpoložljivih finančnih sredstev, da pa bo storil za poplav-Ijence, kar bo mogel.
Za nujnost zakonskih predlogov so govorili dr. Pera Markovič, Mate Jagatič, dr. Ivan Zanič, Moskovljevič, Urošič in za nujnost predloga Jugosl. kluba klubov podpredsednik Anton Sušnik, ki je govoril stvarno in prepričevalno. Njegov govor prinašamo na drugem mestu. Od slovenskih radičevcev in sam. demokratov ni govoril nihče. Pač pa je minister za kmetijstvo g. Ivan Pucelj pred glasovanjem zapustil dvorano. Posl. Smodej je zaklical: »Gospod minister Pucelj beži!« Med glasovanjem so razni poslanci klicali:
»Kje je g. Pucelj?«
Sploh je bila seja radi odklonitve nujnosti zakonskega predloga precej burna. Ivo je fin. minister v imenu vlade izjavil, da ne more sprejeti nujnosti predloga Jugosl. kluba iz istih razlogov, kakor ni sprejel drugih,- je skupščinski podpredsednik pozval skupščino h glasovanju. Poslanci Jugosl. kluba so ener-• gičuo protestirali, ker vlada nesrečo po popla-\ah v Sloveniji tako omalovažuje. Med drugim jo posl. Žebot zaklical: »To je sramota, da vlada noče resno pomagati poplavljencem v Sloveniji!« Predsednik: »Posl. Zebota kaznujem s pismenim opominom.«' Posl. Žebot: »Sramota!« Predsednik: »V drugič Vas kaznujem s pismenim opominom.« Posl. Žebot zakliče z močnim glasom: »Ponovno trdim, da je sramota, da vlada z ubogimi poplavljeu-ci tako brezsrčno ravna!« Predsednik: »Gospod poslanec! Skupščini bom predlagal, da Vas kaznuje z izključitvijo.« Posl. Žebot: »To lahko storite. Toda sramota ostane, da odklanjate nujnost našega, predloga za pomoč poplavljencem v Sloveniji!« Posl. Smodej: »Pa še poplave izključite!« Predsednik: »Tega ne moremo!« Posl. Smodej: »Zato pa ima Žebot prav, če se radi vladnega obnašanja razburja.«
Nato so radikali in radičevci kot vladna večina odklonili nujnost predloga. Vsi predlogi so se odkazali finančnemu odboru. Nato je predsednik sejo zaključil. Prihodnja bo jutri.
ŽIVA SLIKA STRAŠNE KATASROFE.
Poslanec Sušnik je v svojem govoru za obrazložitev predloga Jugoslovanskega kluba za nujno pomoč poplavljencem v Sloveniji izvajal sledeče;
Gospodje poslanci! Slovenija se še ni opomogla od lanske in predlanske vremenske nezgode,' ko jo je že zopet zadela nedavno vremenska katastrofa, ki je mnogo večja in strašnejša, kakor so bile vse poprejšnje. Nesreča, ki je zadela posamezne kraje, je tako velika in tako grozna, da jc ljudje ne pomnijo žc več kot 50 let.
Da bo mogla narodna skupščina presodili velikost in strahoto te poplave, mi dovolite, gg. poslanci, da na kratko poskusim opisati nesrečo vsaj v tistih krajih, ki so središče tc katastrofe, to je občina Žiri in Polhov-gradec, in kraji v dolinah, ki sc razprostirajo na eni strani Ž i r o v do Škofje Loke, na drugi strani od Polhovega-gradca do Dobrove pri Ljubljani.
V gorskem kotu, kjer leži občina Ziri, se jc pred štirinajstimi dnevi utrgal oblak. Tako strašno jc deževalo, da je v par urah znašala padavina 450 mm. V Belgradu pa znaša v celcm letu padavina samo 645 mm. Kolikor so mogli strokovnjaki izračunati, jc padlo v par urah 660 milij. kub. metrov' vode, Vsled tolike množine so vode strašno narastle. Potoki in hudourniki so z neizprosno silo drveli v dolino. Podrli so, kar jc stalo na po;i, orjaške hraste in smreke so izruvali s koreninami vred. Celi orali zemlje in gozdov so sc odtrgali in zdrčali v dolino. Plazovi so valili s seboj 2000 do 3000 kg težke skale.
Reka Sora je vsled ogromnih padavin v dolini v nekoliko urah narastla za 5 do 8 m
nad normalo. Izstopila je iz svoje struge in poplavila vso dolino na 200 m, v nekaterih krajih celo do 500 m na široko. Poplavila je vasi, polja, travnike, uničila vse poljske pridelke in vse jesenske posevke. Do 2 m visoki valovi z vsem, kar jc voda nosila s seboi, so butali v hiše in gospodarska poslopja. Nobena hiša ni ostala nepoškodovana. Voda je popolnoma porušila in odnesla nad 20 hiš. Porušeni ali težko poškodovani so vsi mlini in žage. Razdrtih je okrog 20 mostov ter vse ccste in pota, tako da na posameznih krajih 3 do 5 km daleč se niti ne pozna več, kje jc preje peljala cesta. Celo železobetonski most pri Škofji Loki se ni mogel ustavljati. Elektrarna v Žirch jc trpela velikansko škodo.
Žalibog objokuje ljudstvo tudi človeške žrtve. Občina Ziri je popolnoma uničena. Ljudstvo jc brez strehe, brez obleke in brez hrane. Vse je odnesla voda. Razdejanje, jc nepopisno. Kjer so sc poprej dvigali lepi domovi, štrle kvišku razvaline. Kjer so sc po-prcjc razprostirala rodovitna polja in travniki, tam leži na 2 m debelo gramoza in blata. Kjer je bilo prej delo, vladalo veselje in zadovoljstvo, tam gospodari danes beda in pomanjkanje, groza in trpljenje. (Žalostno!)
Škoda, ki jo jc napravila Sora v Poljanski dolini, Škofji Loki, Sori in Medvodah, jc nepregledna.
Približno enaka nesreča, kakor občino Ziri, jc zadela občino Polhovgradcc in ostale kraje v dolini proti Dobrovi do Ljubljane, v Horjulu itd. Tudi tnrn s<"> vode porušile in odnesle mnogo hiš ter poškodovale vse mline in žage. Vodne mase so porušile mostove in raztrgale ccstc. Poplavile so vasi, uiivc iu
travnike ter uničile vse poljske pridelke. Škoda je tudi v teh krajih ogromna.
Pa tudi v ostalih krajih Slovenije je vsled deževja voda narastla in napravila veliko škodo. Tako n. pr. v kamniškem okraju v Črni, v Stranjah, dalje v Črnem grabnu. Ljubljansko barje jc bilo vse pod vodo. Prav "tako Vič. Mnogo so trpeli tudi posamezni kraji ob Savi, Ljubljanici, Krki, Savinji in Dravi. Na Štajerskem so zlasti trpele občine Velenje, Šoštanj, Slovenjgradec, Celje z okolico, vse občine v Halozah, ob Pesnici in Sotli.
Cela Slovenija je težko prizadeta. Škoda se še danes nc da natančno ugotoviti. Vendar pa lahko z mirno vestjo trdimo, da bo gotovo presegla vsoto 100 milijonov dinarjev. Poslanci Jugoslovanskega kluba smo vložili zakonski predlog za nujno pomoč in predlagamo, da mu narodna skupščina prizna nujnost. Pomoč, in sicer izdatna pomoč je nujno potrebna, ker so poplavljeni kraji, ki so bili središče katastrofe, radi porušenih komunikacij popolnoma odrezani od sveta. Tu je treba hitre pomoči. Če bo vlada čakala, razmišljala in pošiljala komisije, da bi ugotovile škodo, bodo ljudje med tem časom lahko pomrli od lakote.
Slovenija si danes ne more sama pomagati, ker sc nahaja v težki gospodarski krizi in ječi pod neznosnimi davčnimi bremeni. Slovenija pričakuje pomoči od države, za katero je gospodarsko skoraj izkrvavela. Slovenija je napram državi storila svojo dolžnost (posl. Smodej: Šc več!), storila je še več kot svojo dolžnost. Zato po pravici upamo in zahtevamo, da bo tudi vlada napram Sloveniji v tej težki stiski storila svojo dolžnost.
Mirne duše lahko trdimo, da bi posledico te katastrofe ne bile tako strašne, če bi se bila vlada pravočasno brigala za uravnavo cest in zgradbo hudournikov. Toda v tem oziru se ni storilo nič. Bivši deželni odbor kranjski je 1. 1909. za razne melioracije in uravnave rek in potokov ter zgradb hudournikov dovolil posojilo 10 milijonov zlatih kron, za tedanje čase gotovo velika vsota. Danes pa postavlja vlada vsako leto v proračun le malenkostno vsoto 300.000 Din za celo državo, dasi sta v ta namen potrebna najmanj dva miljona dinarjev. Že samo to dejstvo nam kaže dovolj jasno, da je centralistični upravni sistem nesposoben upravljati našo državo in da nas vodi v gospodarsko propast.
Če hočemo najtežje prizadete kraje obvarovati pred popolno gospodarsko propastjo, potem se ne sme več čakati, se ne sme več odlagati ,ampak takoj je treba iti na delo. Takoj jo treba izvršiti prezidave, da se zavarujejo hiše, vasi in ceste. Struge hudournikov so polne nanešenega materiala, ki bi ob prvem deževju lahko zdrčal v dolino. Le energična in hitra gradbena akcija more prizadete kraje obvarovati popolnega opustošenja. Če ne, se lahko zgodi, da se bo 6—8 kilometrov dolga soteska zajezila in bo cela občina Ziri postala eno samo veliko jezero.
Pa tudi iz nacionalnih in strategičnih ozirov je treba nujne pomoči. Občina Ziri in kraji, ki sem jih omenil, leže blizu italijanske meje, kjer je tudi istočasno napravila poplava velikansko škodo. Italijani so že tudi na delu in kažejo dobro voljo, da hočejo pomagati ljudstvu. Pri nas se samo čaka in čaka. Vlada samo razmišlja iu pošilja komisijo za komisijo. Kaj si bodo mislili Italijani, ki poznajo bedo našega ljudstva. V te kraja so godile lepo zgrajene ceste, ki so velike «<trategično važnosti. Danes so te ceste popolnoma porušene. Zato je tudi iz strategičnih m nacionalnih ozirov nujno potrebno, da sa takoj prične z delom iu da se dovoli hitra pomoč. (Živahno pritrjevanje in ploskanje na levici.)
Gospodje poslanci! Vedno bolj se množeče vremenske katastrofe in njih žalostne posledice morajo biti glasen memento, da je skrajni čas, da se preneha s politiko brezplodnega politiziranja, strankarstva in nedelavnosti v narodni skupščini, ker je ta politika naši državi v največjo škodo. (Burno pritrjevanje in ploskanje na levici.) Naša drža-va se nahaja v gospodarski krizi. Našo ljudstvo gospodarsko propada. Tu smo poklicani, da storimo svojo dolžnost. Na temelju gospodarske obnove države se moramo združiti vsi, ki ljubimo svoj narod in svojo državo. Toda. gospoda moja, zadnji čas je! Takoj je treba stopiti k delu, sicer bo morebiti prepozno. Kar se tiče predloga samega, ponovno apeliram na vlado in narodno skupščino, <ia sprejme .nujnost. (Živahno pritrjevanje in ploskanje.}.
n...____
|
Vesti o demisiji vlade.
Nov pritisk na Stjepana Radiča.
UZUNOVIČ Piti KRALJU.
POLOŽAJ ZELO KRITIČEN. - PASIČ SE VRAČA V BELGRAD.
Belgrad, 12. okt. (Izv.) Položaj vlade je kritičen. Čeprav predsednik vlade, kakor je časnikarjem izjavil, danes formalno še ni po-,dal ostavke vlade, je vendar smatrati, da so ure sedanje vlade štete. Kot formalen vzrok za razbitje sedanje koalicije so radikali porabili škandal na zagrebški postaji ob prihodu Seskih in slovaških posluneev. O tej stvari smo dovolj obširno poročali. Ministrski svet, ki se je bavil s temi stvarmi in pri tem upošteval tudi druga dejstva, ki govore proti Radiču, poesnbo njegovo protimililarlstično delovanje potom knjig, do danes ni mogel priti do nobenih sklepov, ki bi ublažili napeto stanje med vladnima skupinama.
Rezultat dosedanjih posvetovanj jc ta, da je Uzunovič danes po . oldne odpotoval v To-polo h kralju. Vsi ministri so zasebno izjavljali, da je predsednik ministrskega sveta g. Uzunovič odpotoval h kralju z izrazitim namenom, da bi podal ostavko svojega kabineta. Tako so bili tudi radičevci o tem skoro prepričani. Tako tudi minister Krajač, ki je po dopoldanski seji na vprašanje, kaj je z ostavko, izjavil časnikarjem: »Vrag vedi; zdi se, da je nekaj na tem!«
Uzunovič so je vrnil od kralja nocoj ob 11. Na kolodvoru so ga pričakovali vsi časnikarji, katerim je izjavil, da demisije še ni pote!, vendar pa da je pričakovati krize vlade,
čo bi se v zadnjem hipu ne našel kak izhod.
Sklepa se, da pripravljajo radikali proti Radiču novo kazensko preganjanje na podlagi najnovejših njegovih dejanj, ki so se izvršila po znani Radičevi amnestiji do takratnega protidržavnega in protinarodnega delovanja. Drugi krogi zopet mislijo, da ima to nastopanje radikalov proti Radiču namen, iz Radiču iztisniti čim več koncesij za nadaljnjo politiko. Predvsem se to spravlja v zvezo z bližnjo rekonstrukcijo vlade, pri kateri naj bi Radič potegnil čim krajšo slainico. Dalje pa se spravlja s tem v zvezo tudi predložitev proračuna, pri. katerem naj bi se » prečanski kraji zopet zapostavili.
Nikola Pašič se bo vrnil tekom d^eh dni v Belgrad. Danes so mu poslali poseben vagon. Kakor smo zvedeli iz Pašičeve okolice, bo Pašič takoj po prihodu sklical sejo kluba. Na tej seji se bo v slučaju, če še Uzunovič do takrat ne bo podal ostavke, izrekla Uzunoviču in ostalim ministrom nezaupnica.
V zadnjem času se opaža, da se radikalni klub v celoti orientira simpatično za Pašiča in da zapušča razne avanturiste v radikalni stranki. Radikalni poslanci so tekom zadnjih počitnic dobro videli, da izgublja radikalna stranka vsled pomanjkanja krepke avtoritete na moči. Raditega se je večina radikalnih poslancev vrnila k Pašiču nazaj.
KRASIN SE RAZGOVARJA S CHAMBER-LAINOM.
London, 12. okt. (Izv.) Ruski poslanik Krasin se je danes oglasil v »Foreign Office«. Glasom poročil gre pri tem za nadaljevanje pogajanj med sovjetsko in britansko vlado v svrho sklenitve trgovinskega dogovora. "Krasin je imel dolg razgovor s Chamberlainom.
GENERAL HEYE POVELJNIK NEMŠKE VOJSKE.
Berlin, 12. oktobra. (Izv.) Za vrhovnega poveljnika nemške vojske je imenovan general Heye, dosedanji poveljnik 1. divizije.
MADJARSKI JEZIK IZ URADOV.
Bratislava, 12. okt. (Izv.) S 1. nov. t. 1. se odpravlja v okrožju Košice madjarski jezik kot uraden jezik. Na podlagi tega odloka se odvetniki in stranke ne morejo več posluževati madjarskega jezika na sodišču. Odvetniki so radi tega vložili svoj protest pri justič-nem ministru.
VIHAR NA SEV. MORJU SE NI PONEHAL.
Hamburg, 12. okt. (Izv.) Divjanje viharja na Sev. morju še ni ponehalo. Vihar, ki je ■pridivjal iz sev. zapada, je povzročil ponovno naraščanje morske gladine za 11 čevljev in 3 cole.
Nova češka vlada.
Praga, 12. okt. (Izv.) Danes predpoldne so se zaključila pogajanja za sestavo nove vlade. Predpoldn se je vršila seja ministrskega sveta, kjer se je sklenilo, da naj poda predsednik vlade demisijo v roke predsedniku republike.
Praga, 12. okt. (Izv.) Predsednik republike Masaryk je sprejel demisijo vlade dr. Czcrny-ja in imenoval sledečo novo vlado:
Predsednik vlade: Uk in bogočastje: Pravosodstvo: dr. H a r t i n g.
Promet: N a i m a n Jožef. Javna dela: dr. Frank Spina.
dr. Š v e h 1 a. dr. Milan H o d ž a. Robert M a y e r-
Poljedelstvo: dr. Otok ar Srdinko.
Narodna bramba: Uderžal Franc.
Soc. politika: dr. Ivan Šrapiek.
Pošta in telegraf: dr. F r a n c N o s e k.
Zunanje zadeve: dr. Edvard Beneš.
Notranje zadeve: dr. Czerny.
Finance: dr. Karel Engliš.
Industrija trgovina in obrt: dr. Franc P e r o u t s k a.
Brez portfelja: dr. Jožef K a 11 a y.
Obenem je poverjeno dr. Milanu Hodži vodstvo ministrstva za izenačenje davkov in upravno organizacijo, dr. Šramku vodstvo ministrstva za zdravstvo in telesno vzgojo in dr. Czernyju vodstvo min. za ljudsko prehrauo.
MSGR. CANKAR OPROŠČEN.
Sarajevo, 12. okt. (Izv.) Pred tukajšnjim okrožnim sodiščem se je vršila razprava proti kanoniku msgr. Cankarju, ki je bil obtožen, da j.e v »Katoliškem tedniku« razžalil Njegovo Veličanstvo. Kanonik Cankar se je v svojem obrambnem govoru tako spretno zagovarjal, da je bil oproščen.
DELAVSKO ZBOROVANJE V SARAJEVU.
Sarajevo, 12. okt. (Izv.) V delavskem domu se je vršilo delavsko zborovanje, na katerem se je govorilo o brezposelnosti. Na zborovanju se je sprejela obširna resolucija, v kateri se zahteva, da posvetijo merodajni faktorji temu vprašanju kar največ pažnje. V resoluciji se tudi naglasa bedno stanje delavcev, katerih plača ni niti tolika, da bi si mogli nabaviti najnujnejše življenjske potrebščine.
STAVKA NA PROGI ZAVIDOVIČI—HAN PIJESAK KONČANA.
Sarajevo, 12. okt. (Izv.) Stavka na žel. progi Zavidovči—Han—Pijesak je končana. . Stavkujoči so izbrali il svoje, srede delegacijo, ki naj ob prisotnosti delegacije sarajevske inšpekcije dela vodi pogajanja z lastniki železnice. *
Poljska se približuje sovjetski P.usiji.
Varšava, 12. okt. (Izv.) V zadnjem času so se od poljske strani storili potrebni koraki, da se zunanjepolitični položaj razčisti. Posebno je opažati prizadevanje poljskih krogov, da bi se pospešila akcija za sporazum s sovjetsko vlado, ki bi naj prišel do izraza v sklenitvi rusko-poljske varnostne pogodbe. Istočasno razvija poljska vlada prav živahne stike s sosednimi državami.
LABOUR I'ARTY SE NE PRIKLJUČI KOMU-NISTIČNI STRANKI.
London, 12. okt. (Izv.) Na konferenci angleške delavske stranke v Mar ga te se je razpravljalo o vprašanju priključitve delavske stranke komunistični stranki. Večina navzočih delegatov je glasovala proti priključitvi.
London, 12. okt. (Izv.) Na konferenci delavske stranke v Margate so padali očitki na račun vlade, češ, da se podreja lastnikom rudnikov. Edini izhod je nacionalizacija rudnikov.
KOMUNISTI IZKLJUČENI IZ ANGLEŠKE DELAVSKE STRANKE.
London, 12. oktobra. (Izv.) Občni zbor delavske stranke, ki sc vrši v Morgate, jc pred prehodom na dnevni red sklenil, da sc izključijo iz stranke vsi koinunisli. Sklep je bil sprejet z 2,700.000 proti 319.000 glasov.
TIFUS V HAMBURGU.
Hamburg, .12. okt. (Izv.) Število na tifusu obolelih znaša 1575. mrtvih pa 210.
pota
Dunaj, 12. okt. (Izv.) Veliko pozornost je vzbudila v političnih krogih izjava tukajšnjega mažarskega poslanika grofa Ambrossy-ja, ki jo je bil dal o priliki velike nezadovoljnosti, ki se kaže v pisanju italijanskega časopisja radi nedavne izjave dr. Ninčiča, po kateri stojimo pred pogajanji z Madžarsko radi njenega izhoda na morje in sicer preko Splita. Najzanimivejši odstavek njegove izjave se glasi: »Madjarska rabi pot do morja. Neumestno je, da odklonimo, ako nam Jugoslavija gre na roko. Prepuščam razsodbi italijanski javnosti, ako pomenja to že obenem novo smer jugoslovanske politike napram Italiji. Sporazum in dobri odnošaji med Jugoslavijo in Madjarsko so življenska potreba eno in drugo stranko ter bo to obenem novo in trdno jamstvo za mir v Srednji Evropi.«
Deflacijska politika v Italiji.
Genova, 12. okt. (Izv.) V tukajšnji trg. zbornici je imel finančni min. Volpi govor o položaju italijanske industrije z ozirom na pričetek defiacijske politike. Vloge so v državnih posojilnicah in bankah v splošnem narastle. V Italiji je danes skupaj delnic v vrednosti 39 milijard. V nadaljnjem se dotakne Volpi vprašanja vrednostnih papirjev in preide k poglavju o špekulaciji. Pravi, da je špekulacija morda potrebna, da pa ni treba objokovati zasebnih špekulantov, s katerimi bo pomedla deflacijska politika. Centralni urad v Rimu bo od dneva do dneva registriral vsak posamezni vrednostni papir, da se tako lahko izkaže kapaciteta posameznega papirja. Isto se bo delalo na vseh italijanskih borzah. Deflacijska politika se bo izvajala le postopoma. Pomanjkanje denarja je občutiti lo radi zastoja denarnega obtoka, ki ga je treba pripisovati individualnemu ocenjevanju položaja po naznanitvi defiacijske politike. Gotovo je prišel čas, da izginejo nekoristna podjetja in da se neha računati le na slepo srečo. Emisijska banka in vlada bosta podpirali vsakogar, ki ustvarja nova bogastva.
Mussolini Sn toov.
Rim, 12. oktobra. Pred odhodom iz Italije je poslal bolgarski zunanji minister ministrskemu predsedniku Mussoliniju brzojavko, v kateri izraža svojo »globoko hvaležnost za čustva iskrene simpatije, ki jih je znameniti mož, ki vodi usodo nove Italije, ob vsaki priliki izkazal bolgarskemu narodu«. Mussolini jc odgovoril: »Zahvaljujem sc za prijazno poročilo in vračam čustva odkritosrčne simpatije in prijateljstva do Vas in bolgarskega naroda,«
Budimpešta, 12. okt. (Izv.) Narodna skupščina jo sklicana za 18. t. m. Tega dne bo prva seja po poletnih počitnicah.
V
Brežice, 11. oktobra 1926.
V nedeljo, 10. t. m., je priredil v Brežicah ob Savi na verandi in na vrtu Narodnega doma g. prof. dr. Bazala v imenu hrvatskih federalistov javen shod. Udeležilo se ga je nekaj nad sto pristašev raznih strank. Shod se je otvoril kmalu po pol 10. uri predpoldne. Predsedoval mu je invalid Ivanuša iz Globokega. Prvj govornik dr. Bazala je govoril mirno, jasno, točno. Njegov mirni in skromni, neusahljivi nastop je bil za tudi simpatičen. Izvajal je približno sledeče: V kraljevini SHS govorimo veliko o — sporazumu. Vsi trezno misleči državljani so za sporazum med nami. »Sporazum« se je sklenil; pa to ni sporazum. Sta dve vrsti sporazuma. Ena vrsta se izraža z geslom: ali življenje ali denar, ali življenje ali smrt! To je hajduški sporazum! Takega nečemo ne Hrvati ne Slovenci. Druga vrsta pa je, če si sporazumniki pogledajo lice v lice, če ga sklepajo človek s človekom. Jaz imam to, ti to; jaz želim to, ti hočeš to: pa si sežemo v roke, pa smo vsi zadovoljni! To je pravi sporazum; takega iščemo. Zajedniški sporazum, sporazum .vzajemnosti, solidarnosti. Nekaj skupnega, drugo pa vsak sporazumnih po mili volji sam zase.' •..... "".'"' ' .',.... . I
Mi hrvatski federalisti iščemo sporazum. Z&stopnikov federalistične ideje nas je v parlamentu samo sedem. Pa to nič ne de. Ni vse edvisno od števila poslancev, ampak od ideje, če je za kaj, in pa od naroda, če jo hoče izvesti. Če narod hoče, se bo federalistična ideja izvedla, dasi nas je zdaj samo 7 borcev za njo.
Slovenci, Hrvati in Srbi smo v eni državi skupaj. Če hočemo skupaj živeti, se moramo sporazumeti. Ali naj gremo v vlado? Iti v vlado, pa pustiti program, tega ne moremo. Tega ne pusti ne naša čast, ne ljudska korist. Če za ceno, da smo v vladi, ne smemo nič zahtevati, tudi ne bomo nič dosegli. Če hečemo kaj doseči, moramo zahtevati! Zahtevati jasno, določno, odločno, stanovitno. Zahtevati, in če smo tudi samo v opoziciji, nekaj bomo sigurno dosegli. Tu vidimo razne stranke. Ene menijo, da doma lahko govore o zahtevah, v Belgradu pa drve črez drn in strn za centralistično vidovdansko ustavo. Preteklo je 7 let skupnega življenja jn — po-skušanja. Nekateri menijo, da se je morda dosedaj preveliko zahtevalo; neko zbližanje se je doseglo, pa vse premalo. Zdaj pravijo nekateri: Manj zahtevati! Narod pa kliče: zahtevati vse! Koletanje: deloma z narodom z zahtevanjem, deloma s centralisti s popuščanjem, to ne gre. Prava politika hoče, da jo vodimo odločno, jasno, energično, smotreno! Treba borbe! Prišel sem, da Vas kličem na borbo, da Vas svarim pred popuščanjem. Pravijo: »Treba voditi zdaj oportunistično politiko.« Kaj je to? Da poedinec nekaj dobi, a — narod nič. To je politika drobtinic! Ne! Mi pravimo: treba voditi politiko energično, načelno, za kaj trajnega, celokupnega, za kaj velikega! Nisem prišel med vas Slovence, da kritikujem vaše stranke, ampak kot bližnji sosed, da povem, kaj mi hrvatski federalisti hočemo. Da nas razumete, kaj mi Hrvati iščemo, da lažje skupaj delamo! Ne kot sodnik Vaših strank govorim tu, ampak tolmač našega stremljenja, da se spoznamo! Mi delamo za državo; pošteno delamo. Napoti pa nam je centralizem. V teku 7 let se je pokazalo, da je centralizem nemogoč. Dve tretjini zastopnikov naroda je v vladi delavnih za centralnem, pa ga niso izvedli, ga niso mogli izvesti, ker je pri nas nemogoč! Državo hočejo razdeliti na 33 oblasti. I< 13 miljardam budžeta pridejo še stroški za 33 oblasti, »oblastni pore:'.« (davek), pa šc srezki porez! Kaj hočete več? Gromadenje novih neznosnih davkov radi »oblasti« to je en razlog, da to »oblssti«, delo centralizma, odklanjamo. Drugi razlog: vse enakol Vse in povsod po istem kopitu! N. pr. mi Hrvati naj imamo mesto enega sabora: 7—8 saborov. Kje naj bo tu edinost in enakost za vps nnred hrvatski?! .Vi Slovenci mesto celotne Slovenije imate
dve oblasti, v Ljubljani se sklepa tako, v Mariboru drugače; Slovenija se bo trgala. Pridem do žalostnih ugotovitev. Tujci nekdaj so nam sodili po zakonu, zdaj se sodi >kod nas« mimo zakona. Pri nas vlada parasitski sistem, ki se zove intervencija! Nekdaj vložil akt, pa si vedel, če ne takoj, črez 3 do 3 mesece boš dobil stvar sigurno rešeno nazaj, tako ali tako. A zdaj?! Vložiš akt: akta ni, akta ni od nikoger, kakor bi ga bil položil v grob. Nekdaj je bila rešitev sigurna, zdaj je sigurna — korupcija! Pa kljub temu ne obupamo. Imamo idejo — samo sedem nas je — ap imamo idejo; upamo, da ideja zmaga!
Kaj torej hočemo?! Federacija znači zvezo. No tako, da eden veže, drugi pa je zvezan in poleg njega nekdo s kundakom! Vsi enake dolžnosti in enake pravice, to smatramo za pravilno. Pravijo, da smo separatisti. Saj ni res! Centralizem je separatizem, ker vleče vse v eno stran. Federacija pa je vsestranka. Sila nikjer ne drži ne naroda, ne države. Treba zajednice, vzajemne skup nosti. Brez federacije ni svobode.
Za njim je govoril kmečki poslanec g. Mato Jagodic, ki je med drugim izvajal;
Narodu je treba povedati resnico. Pri nas se veliko govori o demokraciji. Pa je ni. Izraz demokracija pomeni, da narod porablja svojo moč s tem, da vlada. Pri nas pa narodova volja v vladi ne pride do akcije. Pri nas^se dela, kakor da se hoče narod uničiti. Seljačka demokracija! To je briga za narod, gospodarski napredek. A kaj doživljamo? Davek na davek, kmetsko prosveto se hoče potlačiti, kmeta politično izrabiti, zlorabiti. Ni dosti, seljaka naučiti pisati. Treba mu pomagati, da se dvigne gospodarsko. Narod mora znati, kaj hoče, in kake pravice ima v državi.
Centralizem vleče ves državni aparat v svoje roke, celo državo hoče preplaviti s svojimi ljudmi in izriniti iz uprave vse, kar ne trobi v centralistični rog. Položaj je vedno težji, vedno nevarnejši. — Radič! V seljaštvu je napravil samo razkol. Sprva vsi edini, vsi za svobodo hrvatstva, zdaj eni za Radiča, drugi proti Radiču. Doba 7 let jo pokazala, da Radičeva pot ni bila srečna, ne uspešna; treba bo iskati drugih ljudi, okleniti se drugega voditelja, da rešimo, kar se rešiti da! Z njegovo kapitulacijo je bila razbita hrvatska fronta. Glavno zlo je centralistična ustava. Proglašamo borbo za revizijo ustave, borbe do končne zmage! To je naša krepka volja in samo eno kličem: ..prodati se ne! Tak narod ni vreden svobode. Ne vsak sam zase skakajfl y boj brez uspeha. Slovenec sam brez Hrvata ne bo dosegel svojih ciljev, kakor i Hrvat sam brez Slovenca ne. Roko v roki, brat i brat, Slovenec in Hrvat!
S tem je bil shod v jedru končan, dasi še ne formelno zaključen. Nastalo je mučno prerekanje med posameznimi pristaši brezpomembnih slovenskih strančič. Povedali so drug drugemu, nekaj grenkih: bivši »klerikalec« (1923), pozneje Radičevec (1925), sedaj federalist Glogovšek iz Artič, socialist Baraga, samostojni general Urek in njegov pribočnik Iv. Bogovič, gostilničar iz Črnca. Prijetno je bilo, kri ni tekla (razen po žilah), brežiški okraj pa ostane zvest avtonomizmv in načelom SLS.
A Starina s Knafljcve ulice je bral v »Jutru«, da gre SLS za vsako ceno v vlado in se je hudo prestrašil. »Narod« naj bo po-tolažen. Kar bere v »Jutru« o SLS — to naj si zapomni — je gotovo žveplo. Zato tudi klerikalci še ne bodo kar tako hitro za vsako ceno v vladi. Kadar bodo »Narod« še obšli taki strahovi, mu priporočamo, naj vzame v roke »Slovenca«. Tam bo videl, da SLS le zahteva pred vsem vlado z obširnim gospodarskim programom; nikjer pa ni rečeno, da mora biti SLS sama v tej vladi. Če bi se sestavila taka vlada, ki bi resno in odločno izvajala finančna, gospodarska in socialna vprašanja, kakor to zahteva SLS,- bi jo — logično — SLS podpirala, naj je ona pri tem v vladi ali pa nc. To je čisto postranska stvar. Glavno je: kaj kaka vlada dela, ne pa, kdo v njej sedi. To so seveda stvari, ki jih SDSarska politika osebnih interesov nc razume, in zato bi jih »Narodu« tudi zaman razlagali. Mali Moric bi rekel: Ne shvača! Pa šlus!
A Viri zagrebških listov. Razumljivo je, da sc je Ljubljana in da so se tudi ljubljanski cvičkarji zanimali za sejo vodstva SLS. Ugibali so o njenem poteku, kot je njih naravna pravica ob četrt vina. Nerazumljivo pa je, d« zagrebški listi sedejo na vsako limanico, ki pride iz teh zabavnih krogov. Čestitamo k informacijam zagrebških listov o vodstvu SLS!
A Dr. Kukovca ne pustijo do besede. V Vitanju je dr. Kukovec začel svoje radičev-sko politično življenje. Tu je tudi hotel preteklo nedeljo priti do besede, vendar sc jc odredilo drugače. In zopet jc propadel, kakoi pred kratkim v Krškem. Je res smola, da človek ne pride na vrsto.
A »Slovenec« na kolenih — piše »Ta* bor«, ker jc »Slovcncc« priobčil, da se je pomolil v osebi, ko je poročal, da se jc g. Reja udeležil orjunaškega napada na Cirilovo tiskarno. Ni sramotno popraviti, kakor je to storil »Slovenec«, sramotno je, če kdo tega ne stori in vedoma dela krivico. Radovedni smo. kako bi »Tabor« tako cočctic Imenoval.
Kaj se godi doma
Ob smrti župnika Frana Tropa.
Preminul je mož, ki je bil brat revežu, prijatelj kmetu in zvest vodnik vsem, učenim in ne-učenim. Naša fara je kakor hiša brez matere že od onega dne, ko so ga odpeljali v bolnico. Bolan je bil že dolgo časa, menda zdravja sploh ni poznal. Bil pa je vseeno vesel in to zato, da smo bili ve. seli mi. Sebe ni poznal, le za druge je živel. Spoznali smo to mi ubogi farani, zato smo ga tem bolj ljubili. Mož pa ni bil samo dober, temveč tudi visoko naobražen.
Študiral je sedem let na gimnaziji v Mariboru, maturiral pa je v Gradcu. Povsod pa je bil že kot dijak izredno čislan. Po maturi je šel kot prostovoljec v oficirsko šolo. Takrat pa se je premislil. Ni hotel bogatega oficirskega življenja, podal se je v bogoslovje. Po treh letih šludija je bil že posvečen in 1. 1897. je pel novo mašo. Ves čas študija pa se je bavil z glasbo. Bog ga je obdaril z velikim talentom in s krasnim basom. Zato mu ni bilo treba dolgo kaplanovati, postal je stolni dirigent v Mariboru, potem, ko je dovršil še glasbeni študij v Švici. V Mariboru je delal preko svojih moči. Bil je ves srečen, ko je mogel orglati in peti v čast božjo. Zaslovel pa je tudi kot govornik. Z lepim močnim in mirnim glasom je učil vernike in spoznali smo, da je velik pedagog. Sredi dela si je pa zaželel mirnega dušnega paslir-stva. L. 1913. je dobil našo faro, Sv. Marjeto pri Rimskih toplicah. Ko je prvič pel sv. mašo, smo ga spoznali: vesel je bil, ko je mogočno zapel glo-rijo, pridigar je bil, ko je pel evangelij, veličastno je bilo predglasje, resno izpreminjevanje in v vsej ponižnostifje prejel sv. Reš. Telo. Takrat smo prvič res doživeli sv. mašo. Pa ne samo v cerkvi, tudi izven nje je bil mož na mestu. Zvest Slovenec je bil, ko je že vsa okolica plavala v nemčurstvu in agilen je bil ob majski deklaraciji.
V	zadnjih letih pa je opešal. Skromno je živel v revni fari in pešal je, dasi ni bilo tega opaziti. Prikrival je svojo bolezen. Nekoč je šel na obhajilo, potem pa opešal. Šel je v bolnico. Ko pa je spoznal, da bo treba umreti, si je želel domov. Popoldne je prišel in šel sem k njemu. V nizki sobici je ležal in težko je dihal. Tu pa tam je hotel zakašljati, prijel je za odejo, pogledal in tiho trpel dalje. Predno je zvonilo Ave Marija, je zaspal. Zaplakala je cela dolina, srca so zastajala in neverno so se ljudje spogledavali. Dolgo v noč smo molili.
V	nedeljo je bil pogreb. Zbralo se je dvajset tovarišev duhovnikov, med njimi univ. prof. dr. Slavič, ki se je v prelepem govoru poslovil od pokojnika, msgr. dr. Jerovšek, dr. Kimovec, domači, dekan dr. Krulc, zlatomašnik Janžek in drugi, dalje zastopnik okr. glavarja, uradniki Sodnije in drugih oblasti, Orli, gasilci, polnoštevilna šola in ogromno občinstva od blizu in daleč.
Slovo od vsem tako dragega pokojnika na pokopališču je bilo pretresljivo; vse je jokalo. Ves popoldan so hodili ljudje na grob, še pozno v noči, ko so se vračali fantje k počitku, so šli še enkrat na pokopališče po slovo k dobremu duhovnemu očetu. Naša dolina je sedaj pusta in prazna, jesen je legla na naše duše...	D. U.
In zopet stanovanjsko vprašanje.
Maribor, 10. okt. 1926.
Prošle sobote zvečer in na nedeljo smo se stanovanjski najemniki v Mariboru znova pečali s stanovanjsko krizo in kako jo rešiti. Bilo je mnogo stvarnega, a žal, da ej vmes mnogo nestvarnih besed, ki bi znale naši pravični borbi škodovati. Zato si dovoljujem kot stanovanjski najemnik napisati danes nekak odgovor na vsa naša razmotri-vanja v teh dnevih.
Dr. Fr. Sušnik:
Ob spominu na ECoroško
(Govor na Einspielcrjevem večeru Jugoslovanske Matice v Mariboru.)
Pravljice pravijo, da spijo v zemlji zakladi. Nihajo v zemlji in padajo in se dvigajo. Kadar se dvignejo v bajni noči, takrat zacve-tijo goreče kresnice nad zemljo in vabijo izvoljenca. In če ga ni, in če vreden ni, zopet zdrkne zlato globlje v nedrija zemlji.
Tam za Celovcem smo svojo kraljevsko krono zakopali, da smo prišli brez nje pred svojega kralja Karadordeviča.
Ker Koroška ni poslednja med jugoslo-venskimi hčerami.
Ko so se začele prve srbske vstaje in so se razbegli Karadorde in njegovi prijatelji mimo Maribora, je celovški kaplan Urban Jar-nik našel zveze z njimi in se takrat — pred več ko sto leti — s srbskimi borci za svobodo sestajal v Celovcu.
Pred več ko sto leti, ko se je jedva svi-tala zarja srbske svobode, je takratni celovški kaplan Urban Jarnik od Žile kazal Ka-rodordevim borcem naše meje.
Ni Koroška poslednja med jugoslovenski-mi hčerami.
Ko so se ozkosrčneži v Ljubljani pravdah za črke in kazali program za ono veliko vi-gredno leto 1848., je od Žile župnik Matija Majar zaklical na zbor nc le Slovence, temveč tudi Srbe in Hrvate v kulturno in jezikovno edinstvo; zaklical na zbor ves ogromni slovanski svet: da sc druži v en jezik edinstvenega naroda slovanskcga.t f** •»• - - ■
Javna soja društva stanovanjskih najemnikov v soboto zvečer jo precej časa potekala stvarno. Ko pa so se k besedi oglasili socijalisti, je seveda vsa stvarnost nehala. Ti so namreč to sejo zopet porabili za to, da so uganjali demagogijo kot da so oni edini zaščitniki najemnikov, vse drugo pa je proti njim. Natrosili so toliko laži, da je bil predsednik Mohorko prisiljen jih zavrniti in priznati, da so posebno očitki socijalistov proti poslancem SLS neutemeljeni. Mi pa na očitke, ki so jih socijalisti ob tej priliki prav pobalinsko metali proti SLS sploh ne odgovarjamo, ker se danes v Mariboru na neresne socijaliste noben resen človek no ozira več, ker vidi, da jih je samo jezik, drugega pa nič. — Ravnatelj kaznilnice g. Vrabl, se je izjavil proti zaščiti bančnih uradnikov, češ, da so bančni uradniki uradniki podjetij, ki naj sama skrbe za stanovanja svoijh uslužbencev. Izjavil se je tudi proti zaščiti duhovnikov, češ, da imajo dovolj stanovanj na velikih cerkvenih posestvih,
>Aufmarsrh«, ki so ga socijalisti za današnjo nedeljo napovedali, ej prav klavrno izpadel. Zborovanja v Gambrinovi dvorani so se do polovico navzočih udeležili drž. uradniki. Socijalisti so seveda s svojo rdečo zastavo mislili, da bo šlo vse za njimi in so bili toliko korajžni, da so na shodu javno povedali, da jim je vsa stanovanjska beda in govorjenje o njej le sredstvo, da dobijo pri volitvah v obč. zastop večino in občino zopet v roke. S svojim nastopom pa so se le osmešili in so drž. nastavljenci po. zborovanju ostali v dvorani in se razgovarjali o svojih stanovskih zadevah, socijalisti pa so šli na cesto in domovi Ob tej priložnosti moramo pa opozoriti odbor stanovanjskih najemnikov, da je s tem, ko je svoj shod združil s socialističnim tamtamom, zelo škodoval svojemu lastnemu delu in se je pokazal, da je sam pod vplivom socijalističnih demagogov. Čudimo se predsedniku g. Mohorku, ki dopušča, da socijalisti delajo iz strogo stanovskega skupnega zastopstva — politično. Ker nočemo škoditi dobri stvari, ne bom danes obširneje o tem razpravljal, rečeni pa, da velika večina stanovanjskih najemnikov ni zadovoljna s to popustljivostjo odbora proti socialistom. S svojimi izpadi proti duhovništvu in z zahtevo, da se tudi cerkvene hiše pritegnejo pod območje stanovanjskega zakona, pa so socijalisti skupno z dr. •Vrablom napravili udarec v vodo. Cerkvene hiše so cerkvena last, cerkev jih upo-treblja izključno za svoje nastavljence. Kaj Vam tukaj ni prav?
Demagogija s kaldrmino. Poleg mnogih drugih deniagogij je bilo v govoru na tem socialističnem shodu zahtevano, naj občina uporabi kaldrmino za zidanje stanovanjskih hiš. Kako so mogli so--cijalistični obč. svetniki staviti to zahteVo, je nerazumljivo. Ali so tako nevedni, da res ne poznajo položaja. Če je to, naj raje molčijo. Ako pa to delajo z namenom, zavajati občinstvo v zmoto, ej demagogija najmilejši izraz, ki ga za to zaslužijo. Resnica je namreč glede kaldrmine tale: S posebnim zakonom je določeno, da dobe mesta, ki imajo carino, del dobička in sicer le za popravo cest, ki vodijo k carinami. Država sama oddaja po licitaciji ta dela, država sama izplačuje izvršena dela. Ako občina ne potrebuje kaldrmine, tedaj zapade belgrajski občini v korist. Evo resnice, ki jo tudi socijalisti dobro poznajo. Zdaj pa naj občina zida s kaldrmino, če more.
Občina, zidaj! Ta zahteva se je na teh zborovanjih redno poudarjala. Ni pa bilo nikogar, ki bi obenem razložil, da je občina pod vodstvom župana dr. Leskovarja dozdaj storila vse, kar je sploh bilo mogoče, da pa je občina tudi še za naprej pripravljena zidati, a občani naj se pripravijo na žrtve. Občina mora za kapital, ki ga naj še nadalje uporablja za zidanje stanovanjskih hiš, dobiti kritja. Ako bi gostobesedni socijalisti tu
Eden največjih panslavistov, največji slovenski panslavist je bil koroški župnik Matija Majar.
In ni Koroška poslednja med slovanskimi hčerami.
Kar so zmogli komaj najkulturnejši narodi, to je dala Koroška Slovencem. Mohorjeva družba je delila v svojih rodovitnih letih vsakemu desetemu Slovencu po pet in šest knjig letno. Tako je veliki škof Slomšek blagoslovil Koroško, da ni bila le mati, temveč še tudi krušni oče slovenske duše.
In ko so v šestdesetih letih slovenske Muze blodno iskale besedo, so se zatekle na Koroško k Janežiču, tako da je bil Celovec desetletje središče slovenske književnosti.
Da, takrat je Rož še cvetel, takrat je Rož še veselo pel, ker še ni bilo žalostne pesmi gor čez jezero.
Tekmovala sta Št. Jakob in Sveče; Št. Jakob z Janežiči, Sveče z Einspielerji.
Tekmovale so Sveče z bodrim Št. Jakobom; Ko se je Št. Jakob ozaljšal z Mikiovo Zalo, so se Sveče postavile z ogromnim slovenskim taborom.
Od Primorja in iz Ljubljane, Iz Srema, Hrvatske in Štajerja so navreli častlil gostje na veliko slavjansko slavljc v Sveče, da počastijo zlatomašnika Andreja Einšpielerja, da se poklonijo očetu koroških Slovencev.
Izmed stoterih jc bil najlepši pozdrav velikega Jugoslovana Strossmajerja »svojemu slavnemu prijatelju Andreju«, pozdrav, ki jc najsijajnejša zahvalnica koroškemu slovenskemu duhovniku.
To jc bilo pred 39 leti. ko je sivcl nnš koroški Krek Andrej Einspicler, soustanovi-...tclj^Mohorievc . družba . ustanovitelj »Mira«,
prišli s kako pametno besedo in povedali, da ni dovolj lo zahtevati, ampak tudi občini dajati, da more zidati, bi boljo reševali stanovanjsko akcijo.
Hodimo resni! Enkrat sem že poudaril, da je nujno potrebno priti na resno reševanje tega vprašanja in opustiti vsako hujskanje na eni in na drugi strani. Žal moram konstatirati, da se je v soboto in nedeljo na škodo celi naši stvari po. kazalo pri nekaterih, posebno iz socijalističnih vrst, premalo resnosti. Na nas ostalih najemnikih je, da odstranimo take ljudi, ki jim ni za rešitev naše stanovanjske bede, ampak lo za svojo politično domeno. Društvu stanovanjskih najemnikov, ki jo na svojem zboru pred kratkim itak postavilo svoje zahteve, ni potreba capljati za rdečo zastavo, ki ga nikdar 110 bo vodila k uspehom. Politično neopredeljeno društvo brani v korist vsakega in vseh stanovanjskih najemnikov, mi pa bomo podpirali vsi brez razlike svoje skupno društvo. Le tako bomo uspeli. — Stanovanjski najemnik.
Spiav razbil pontonski most.
Pod Plujem pri Sv. Marku se ej pripetila zadnjo soboto krog poldne nesreča, ki bi bila lahko usodepolna. Vojaštvo ima pod Ptujem vaje in so zgradili pionirji pri Sv. Marku pontonski most.
Dolžnost bi bila, ako je zgrajen most preko Drave, da se opozori na to splavarje potom časopisja ali pa s stražo. Pred prevratom je bila v takih slučajih pred Plujem straža z rdečo zastavo in čolnom, da ej svarila in ustavljala splavarje. Sedaj zasadijo pri Ptuju okroglo rdečo tablo ob Dravi brez posebne straže. Večkrat stoji ta svarilna tabla in splavarji vozijo mirno od Pluja naprej, ne da bi naleteli na kak vojaški most ali vojaško vaje.
V	soboto zjutraj se je odpeljal iz Maribora proti Ptuju splav lesnega trgovca iz Dravske doline, ter zdrčal mimo one table naprej. Pred pon-tonskim mostom je ovinek in so zapazili splavarji nevarnost, ko se ji ni bilo mogoče več izogniti. Splav se je zaletel na sredino mosta s tako silo, da je iztrgal štiri pontone in eden je celo padel na splav. Z odtrganimi pontoni je odplavalo po Dravi tudi hlodovje, ki je bilo položeno preko ponto-nov. Splavarjem se ni nič zgodilo, pač pa so se potrgala na splavu vsa vesla razun enega. Splav jo plul proti Varaždinu in pod njim pontoni, katere so polovili pod Varaždinom.
Pet minut predno je trčil splav ob most, jo korakalo preko mostu sto vojakov, ki imajo tam-kaj vaje. Kakor že omenjeno, moralo se bo v slučajih pionirskih vaj bolj temeljito opozarjati splavarje, sicer se utegne zgoditi še kaka večja nesreča.
Ali gre za zločin?
Že v noči od 21. na- 22. septembra t. I. je izginila nenadoma zakonska žena Roza Šešerko, po domače Mufršec, v Spodnjem Grnjenšaku, župnija Vurberg pod Mariborom. Kake vidne sledi o nasilni smrti omenjene ni, pač pa je vse po Vurbergu resnega mnenja, da gre v tem slučaju za zločin, ki se bo že kako pojasnil.
Požar in povodenj.
V	soboto 9. oktobra ob 10. uri zvečer je pogorela preša na posestvu Franca Tašnerja v Črudi, župnija Sv. Bolfenk v Slov. goricah. Radi močnega viharja so bila v veliki nevarnosti tudi druga sosednja poslopja, vendar se je posrečilo, jih rešiti. Ogenj je nastal vsled neprevidnosti pri pre-šanju. — Zadnja povodenj je občutno zadela mlinarja Franca Kocmuta*v Trnovcih. Valovje mu je izpodjedlo ter odneslo močni betonski jez pri mlinu. Nato se je podrl široki nasip, voda je izru-vala pilote ter odnesla veliko zemlje. Jez je vsled le poškodbe sploh neraben in mlin ne more mleti, ker nima vode. Popravila bodo zahtevala izredno veliko vsoto.
organizator in pisatelj, ljubljeni in preganjani, oče in kralj 'slovenskih koroških src.
Šc en pozdrav je prišel takrat na Andrejevo zlato mašo. Pisal ga je Ivan Resman, drobno pisemce in pravi:
Dr. Toman mi je še dečku rekel tole: Fant, kadar slišiš ime Einšpiclerjevo, takrat se odkrij!
Kadar slišiš ime Einšpielerjevo, takrat se odkrij!
Ko so prišli pred 39 leti na zlato mašo Andrejevo slavjanski gosti, jih je v Celovcu pozdravil Gregor Einspicler:
Pozdravljam vas v Celovcu na slovenski zemlji.
Kakor zavrisk prebujene koroške duše jc bil ta ponosni pozdraV,
takrat, ko je sivolasi Andrej izročal ključe koroške deščine nečaku Gregorju.
»Fant, kadar slišiš ime Einšpielcrjev, tedaj se odkrij!«
Od Višarij do pod Veliki Klek, od Beljaka, Podkloštra in Celovca do Tinj in do Pliberka so šla koroška pota Gregorja Einšpielerja.
Kakor orač in sejavec je bil, da so bile brazde ko valovi razdraganega morja.
Zdaj so hodile množice na tabore Gregorja Einšpielerja.
Njegov »Mir« jim je bil nedeljska eplstola.
V njegovem političnem in gospodarskem društvu so kovali orožje za bran.
Nasprotniki so ga ubijali denarno z •neprestanimi tiskovnimi tožbami;
obdolžili so ga celo političnega uboja;
po avstrijskem poslaništvu so iz Petro-grada lansirali vest, da Jula z ruskim denarjem na popravoslavljenju. » "	pa je gojil politična ta kulturno
Andrej Hlinka,
voditelj bratske slovaške ljudske stranke.
& Tatinska in tolovajska tolpa na delu.
Pogoste tatvino ter vlomi v ptujskem okraja pričajo, da se klati ter skriva po teh krajih dobro organizirana tolovajska družba. V zadnjih treh letih so ti zlikovci vlomili pri raznih posestnikih in pokradli: konje, vozove, obleko, denar in sploh vse, kar jim je prišlo pod roko. Pretekli teden jo vlomila ta banda že četrtič pri posestniku Petru Rojku v Muretincih. Prvič mu je bilo pokradeno vse zrnje, drugič živinska in konjska oprema, tretjič vse gospodarsko orodje in sedaj četrtič vse obleka ter denar.
V temnih nočeh, ko od dela trudno prebi-valstvo trdno zaspi, navežejo ti lopovi na vratih droge, da bi v slučaju vzbujenja nilcdo ne mogel tako hitro iz hiše na prosto. Ko opravijo to delo, vderejo v zadnje izbe, kjer shranjujejo kmetski ljudje boljšo obleko ter pfcrito in poberejo vso. Oropali so že tudi več trgovin.
Na Forminu n. pr. je udrla ta banda pri posestniku Trunku, kjer so bile doma samo ženske. Vlomilci so bili maskirani in oboroženi z vojaškimi puškami in so prisilili prestrašene ženske, da da so jim odprlo vse shrambe in izročile težko prihranjeni denar. Med izropavanjem Trunkovih je streljala tolovajska straža na sosedovo hišo, ker je oddal sosed par strašilnih strelov. Kovač Pod-lesnik od Sv. Marjete je naletel v noči slučajno na te tolovaje, ki so ga iz bojazni pred izdajo pograbili in bi ga bili ubili, da mu niso na kričanjo priskočili na pomoč domači fantje.
Orožništvo si prizadeva na vse kriplje, da bt izsledilo td tolovaje, a so bila vsa tozadevna dosedanja prizadevanja zaman.
Prebivalstvo po celem ptujskem okraju je v velikem in upravičenem strahu in po vaseh stra žijo ljudje svoje imetje po cele noči.
Kypsjjf@ srečke za društveni dom v Trbovljah!
deščino strica Andreja, šc poslednjič tik pred svetovno vojno pri Sv. Katarini nad Plibcr-kom skupno s Krekom sporočil tisočerim zbranim iz Podjune in Roža:
Koroški Slovenci! Na jug uprite oči! Na jugu je solnce, na severu mraz!
Tako je gojil Gregor dedščino strica Andreja, dokler je ni moral izročiti za krvniško diplomatsko mizo, da je bila diplomatom za drobiž in za napitnino.
Dokler ga niso pregnale -nemške tolpe, ga do golega oropale, mu uničile vse premoženje do zadnjega zrna; sorodniku pa, ki mu je hotel rešiti vsaj nekaj, požgali domačijo.
Kakor ubežni kralj, izropan in pregnan, je med nami poslednji koroški tribun iz rodu Einšpielerjev.
»Fant, kadar slišiš ime Einšpielerjev, tedaj se odkrijl«
Ker to so bili graničarji slovanski, obsojeni na smrt.
In so Sveče in Rožna dolina Ie še Solzna dolina in jc koroška pesem le šc zvon ubiL
Ko bi bil vedel pred 39 leti na oni veličastni zlati maši Andrejevi," da jo bo on daleč, daleč od Sveč slavil!
Zato molimo:
Da bi šc demantno mašo bral!
In da bi jo v Svečah brali
V velikem slovanskem slavlju kakor go» spod Andrej jc zlato bral!
Da bi koroško veliko mašo bral!
O, saj koroška pesem ni zvon ubit. Saj jc lc krona zakopana.
In pravljice pravijo, da v bajnih nočeb plameneče kresnice vabijo izvoljcnca.
Zdaj bomo bdeli in čuli, da šc tudi s slo« vensko kraljevsko krono od Gospe svete okto-j najmp našega, kraJia^
Dnevne novice
Jc Voditelj lu/iških Srbov v Jugoslaviji.
Pastor Svejla iz Budišina, voditelj lužiških Srbov;, se te dni mudi v Jugoslaviji. Prepotovati hoče vso državo in proučiti kulturne in gospodarske razmere. Obiskal bo .vsa večja mesta in pride tudi v Ljubljano.
Jc Vseslovanski mestni kongres. L. 1928. se bo vršil v Pragi prvi kongres vseh slovanskih mest; zastopana bodo tudi jugoslovanska mesta.
Jc Umrl jo v Železnikih nad Škofjo Loko v pondeljek ob 11. uri ponoči po daljši težki bolezni v visoki starosti 80 let g. Anton II a f n e r, trgovec in veleposestnik ter dolgotrajni podnačelnik ondotne Hranilnice in posojilnice. Pokojnik je bil tast g. prof. dr. V. Rožiča te robce spoštovan mož poštenjak. Pokopali ga bodo danes popoldne ob štirih. Naj počiva v miru!
•k Imenovanje na višji pedagoški šoli v Belgradu. Za honorarnega profesorja zgodovine umetnosti na višji pedagoški šoli v Belgradu je imenovan dr. Milan C< lav ime, načelnik v prosvetnem ministrstvu.
-k Izpiti na modroslovni fakulteti v Belgradu. Profesorski svet belgrajske univerze je poslal prosvetnemu ministrstvu predlog, da se uredba o polaganju izpitov na modroslovni fakulteti usoglasi s potrebami našega srednješolskega pouka.
Jc Smrtna kosa. Gosp. Antona Kajfeža v Kočevju je zadel hud udarec. V Opatiji, kamor je šel iskat zdravja, je umrl njegov 20-letni sin g. Ivan. Truplo pokojnega bodo prepeljali v Kočevje, kjer se bo vršil pogreb v četrtek, 14. t. m., ob pol 5 popoldne. Pokojniku svetila večna luč, preostalim naše iskreno sožalje!
Jc Nove poštne zveze. Zaradi sprememb železniškega voznega reda in uvedbe novih poštnih zvez je Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani izdala novo knjižico »Poštne zveze«. Knjižici je priložen tudi poštni zemljevid. Ni samo priporočljivo, celo potrebno je, da sežejo po tej praktični knjižici ne le trgovci, industrijci in razni zavedi, tudi za posameznike, predvsem za turiste je važno, da' imajo na razpolago priročni pregled, kod in kedaj redno vozijo poštni vozniki bodisi s konji, bodisi z avtomobili. Ker je le malo izvodov v prometu, je umestno, da si interesenti čimpreje preskrbe potrebni pripomoček. Z zemljevidom vred stane le 20 Din. »Poštne zveze< prodajajo v Ljubljani Jugoslovanska, Kleimaver & Bambergova in Narodna knjigarna ter pošta Ljubljana 3, drugod pa pošte, ki se nahajajo v prometnejših krajih.
* Radio. Naznanilni list poštnega ravnateljstva v Ljubljani objavlja v st. XXXIII. tek. leta »Pravilnik o brezžičnih prejemnih aparatih za privatno uporabo.«
k Koroška številka »Nar. Dela«. Zadnja številka zagrebškega >Nar. Dela« (z dne 10. X.) je posvečena Koroški. Na prvi strani prinaša v črnem robu dr. Pregljevo pesem »10. X. 1920. — 1926.« in uvodnik, v katerem poziva na kulturno delo za koroške Slovence. Dalje prinaša članke: Dr. St. Turna: »Narodna i jezična granica u Koruškoj«; dr. E. Turk: »Politieka sudbina koruških Slovenaca u prošlosti:; dr. Ivan Grafenauer: »Koruška u slovenačkoj književnosti«; poleg tega prinaša tri M. Gasparrijeve koroške motive, sliko Gospe Svete iz L 1677. in sliko Gregorja Einspielerja. — K sliki »Iz naše'tužne Istre« bi pripomnili,, da Idrija ne lež/i v Istri, marveč spada k Goriški (preje h Kranjski).
Jc Živinorejska zadruga v Sclcih nad Škof.j o Loko priredi dne 18. t. m. (na Luke-ževo) premovanje goveje živine. Za prodajo bo na razpolago nekaj bikov. Živinorejci so vabljeni, da se prireditve udeleže. Zunanji obiskovalci imajo avtozvezo z gorenicem v nedeljo ob 4 s postaje Škofja Loka.
k Tatvina dolarskih pisem. Te dni je došlo na pošto v Kamniku pismo iz Amerike na neko osebo v okolici. Nekdo pa je pismo odprl, izmaknil dolar, ki ga je dotična oseba poslala za sv. mašo po svoji materi. Pismo je dal nato v novo ovojnico in oddal na pošto v Kamniku, pa si tako potolažil vest.
★ Zdravilišče za delavce. Belgrajski OUZI) je kupil v kopališču Koviljači sana-torij Stražilovo. Nakup je osrednji urad v Zagrebu potrdil.
Jc Desetletnica človekoljubnega dela. Minolo nedeljo je praznovala 10 letnico svojega dela Liga za varstvo mladine v Zagrebu. Pokrovitelj Lige je zagrebški nadškof. Liga ima svoj dom, v katerem je prostora za 30 otrok.
Jc Ureditev delovnega časa. Vse Delavske zbornice naše države so se obrnile na ministrstvo za socialno .politiko z zahtevo, da se v bodoče strogo izvaja zakon o zaščiti delavnih sil in delovnem času; dovoljevati se ne smejo več nobene izjeme.
k Izpopolnitev meteorološke službe. Pristojna ministrstva so odločila, da se po vsej državi izpopolni meteorološka služba. Ustanovi se cela vrsta novih vremenskih postaj, dosedanje pa se opremijo z novimi, boljšimi aparati.
k 25 letnica Jov. Antonijevira. Član belgrajskega Nar. gledališča Jovan Antonijevič je praznoval sinoči svoj 25 letni umetniški jubilej. Jubilar je bil rojen v čačku 1882. 1.; iz pete gimnazije ie odšel k uledališču. Več
let je deloval v novosadskem gledališču, potem pa v Belgradu. Igra predvsem vlogo na- ' rodnih junakov.
Jc Krediti za strokovne šole. V trgovinskem ministrstvu so se odobrile subvencije za po?amezne obrtne šole v svrho opreme in raznih nabav. Odobrilo se je tudi izplačilo honorarjev tistim učiteljem na obrtnih šolah, ki predavajo splošne predmete.
Jc Tobačna tovarna v Ljubljani razpisuje dobavo in pokladanje hrastovih parketov v pisarnah, v skupni izmeri okrog 300 m*. Ponudbe, kolekovane z 5 Din, je predložili najkasneje do 20. t. m. I^irketne deščice morajo biti iz popolnoma suhega lesa brez grč in razpok. V ponudbi je navesti velikost deščic in ceno za 1 m5. Vsa podrobnejša pojasnila se dobe v ekonomatu tobačne tovarne.
Jc »Rndolin«! Najidealnejše sredstvo za odstranjenje rje iz perila. — Zajamčeno ne razjeda tkanin. Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah.
□ Najboljše čevlje KARO dobite Maribor, Koroška cesta 19 in 1. oktobra tudi Aleksandrova 23 v trgov. SI. Čcrnetič.
na prošnja „
m
Dne 27. septembra 1926. je zadela Žiri nesreča, o kakršni najstarejši zapiski in najstarejši ljudje ne vedo povedati. Če zasledujemo zgodovino našega kraja za stoletja nazaj, ne najdemo sledu o taki katastrofi. Vode, ki so nastale zaradi utrganega oblaka in ki so deloma privrele iz zemlje, so uničile tretjino rodovitnega sveta, od okroglo 7000 ha sveta je okrog 2000 ha opusto-šenega. Vode in plazovi so uničili 37 stavb, izmed teh 19 hiš; poleg tega je uničenih še 7 žag in 6 | mlinov. Z največjim trudom in ogromnimi žrtvami zgrajena električna centrala je zopot porušena. Odplavilo je velikanske množine rezanega .in te-sanega lesa, več glav živine, uničenih je mnogo gozdov; vsa pota do polja in gozdov so uničena. Čela vrsta družin je trpela strašno škodo na obleki in živilih; beda pri njih je nepopisna, ker jo večina od njih brez sredstev za preživljanje. Od prizadetih so večinoma mali posestniki in obrtniki, večji del jako zadolženi
Izključeno je, da bi se težko prizadeti kraj opomogel v doglednem času s svojimi lastnimi močmi; saj ga skoro ni človeka v Žireh, ki bi ga ne bila zadela nesreča pri tej povodnji na en ali . drug način. Razdejanje je tako strašno, da mnogi i v svojem obupu niti ne mislijo več na možnost obnovo svojega gospodarstva. Veliko jih je, ki mislijo na izselitev iz tega nesrečnega kraja. Toda ko bi imeli sredstva za to! Mnogi so si namreč rešili komaj golo življenje.
V tej strašni nesreči se je sestavil »občinski pomožni odbor za poplavljence«, da bi nabiral milodare ti jih razdeljeval med ponesrečence. Pomožni odbor za poplavljence nikakor ne računa s tem, da bi mogel nabrati toliko milodarov, da' bi bilo mogoče v kratkem času vsem nesrečnikom popraviti og/omno gospodarsko škodo. Toda obenem pa računa podpisani odbor z vso gotovostjo, da dela v zmislu in po želji vsega slovenskega naroda, ako se trudi za gospodarsko obnovitev velikega obmejnega kraja Žirov.
Rojaki! Nikdar ne pozabite, da smo v Žireh na jugoslovansko-italijanski meji in da ni vseeno tudi za ostale naše brate, ali je na tem kraju opu-stošena zemljs. kjer se bodo morda skrhali in pohajkovali delomržni, nezadovoljni in revni postopači, ali pa bosta še nadalje tu živela krepak poljedelec in obrtnik, ki ljubita svojo zemljo in ki bosta tudi za nadalje najboljša obramba naši meji.	_
Prosimo Vas, prispevajte po svojih močeh za zopetno povzdigo našega kraja! Hvaležni Vam bodo Žirovci, hvaležni Vam bodo potomci sedaj živečih poplavljencev, hvaležen Vam bo lahko ves slovenski narod, da ste mu pomagali ubraniti lep del slovenske zemlje pred opustošenjem.
Žiri, dne 7. oktobra 1926.
Za cbčinski pomožni odber v Žireh: Franjo Primožič, predsednik, župan; .Tosip Logar, podpredsednik, župnik; Ivan Kavčič, podžupan; Valentin Poljanšck, obč. svetovalec; Matija Cankar, obč. odbornik; Anton Kopač, lesni trgovec; Franc Poternol, posestnik.
© II. Prosvetni večer, ki bo obenem »rlo-roški večer«,, bo v petek ob 8. uri zvečer v Ljudskem domu. Program je' pester, na kar opozarjamo vse prijatelje koroških Slovencev.
© Predavanje s filmom o »Potovanju v Lurd«, ki se vsled nastalih ovir ni moglo vršiti v ponedeljek v Krekovi prosveti, bo danes zvečer ob pol osmi uri istotam. K vcle-zanimivemu predavanju uljudno vabi odbor.
O Mestnemu šolskemu svetu v Ljubljani. Ni dolgo, ko je bila priobčena v časopisih notica o nepravilni razporedbi pouka na osnovnih šolah v Ljubljani, osobito na ITI. deški osnovni šoli na Vrtači, ter se je apeliralo na merodajne kroge, da tej pogreški posvečajo večjo pažnjo in pouk pravilno urede. Ugotoviti se mora, da se nihče ne zgane in nam ni znano, ali merodajni faktorji ne razumejo ali nočejo razumeti naše prošnje. Ta neekonomična razpredelba pouka sigurno ne odgovarja pravilnemu vzgojnemu načelu, ker se dogaja, da deca vkljub,svoji šibkosti mora presedeti
5 do 6 ur v šolskih klopeh iu to en dan dopoldne, drugi dan popoldne ali nasprotno, tako, da ponajvečkrat deca kakor starši ne vedo, kdaj se pouk sploh vrši. Tako menjajočo razporedbo pouka moramo z ozirom na našo deco grajati, kajti otežkočeno je s tem tudi gospodinjstvo, ker mora deca često uživati še neprekuharto, postano ali pogreto hrano, kar je pa predvsem odvisno od oddaljenosti doma iid šolskega poslopja. Naprošamo ponovno zgorajšnji naslov, da merodajni faktorji, kateri so za to poklicani, peskrbe, da se takoj vpelje reden pouk samo v dopoldanskih urah
za nižje razrede šoloobveznih otrok in upošteva predvideno prošnjo predvsem ob prihodu temnih zimskih popoldanskih dni. — Prizadeti starši.
O Primarij klrurgičnega oddelka dr. Fr. Dcrganc ne ordinira do 21. oktobra t. 1.
O Brezplačno pregledovanje jajc na trgu. Mestno tržno nadzorstvo razglaša: Občinstvo se opozarja, da bo mestno tržno nadzorstvo odslej dnevno do pol desetih zjutraj, izvzemši nedelje, brezplačno pregledovalo jajca, ki jih kupijo stranke na trgu. Vsakdo, ki se hoče poslužiti pregleda, naj se zglasi v pregledo-valnici jajc, ki se nahaja na Vodnikovem trgu med manufakturnimi lopami.
O Izjava. Podpisani izjavljam, da nisem v nobeni zvezi niti z dopisom pod naslovom: Razkrinkovalec dolarskih tatvin poštni uradnik Milan Detela pod milim nebom«, ki je izšel v »Napreju« dne 17. septembra 1926, niti s kakim drugim tozadevnim dopisom v »Napreju«, Prosil sem uredništvo »Napreja«, naj opusti vsako pisarenje o moji osebi. — Milan Detela, vpok. poštni uradnik.
O Vinotoč Viktor Sedej, Kolodvorska ulica 26. Točijo se pristna bela, rdeča in črna vina po nizkih cenah.
O Cenjene dame! Preden kupite moderen plašč, se prepričajte, da ga dobite najceneje le pri tvrdki Fr. Lukič, Pred škofijo 19.
Maribor
□	Starešinski sestanek. Danes zvečer ob 20. uri bo starešinski sestanek kat. akad. starešinstva v zdravniški sobi kolodvorske restavracije. Pridite vsi! Bog živi! Tajnik.
□	Spominska knjiga, ki so jo izročili Mariborčani proštu g. Einspielerju preteklo soboto, obsega na uvodnem mestu poklonilo, ki ga je zložil dr. Sušnik, katero se glasi: >0, Tvojo zlato krono smo videli zakopano ob Žili v rožni Solzni dolini, v Celovcu in Tinjah, podjunski dolini, kakor semena bi-serje razmetano. O, v Tvojo zlato krono smo solzne jagode stkali, ob Žili in v Rožu, ob Tiniah in ped Peco smo jih nabrali.« — Nato slede podpisi cdbornikov Jug. Matice v Mariboru, podpis škofa dr. Andreja Karlina, posameznih članov stolnega kapitlja in duhovščine v Mariboru, podpis velikega župana dr. Oto Pirkmajerja, raznih upravnih, sodnijskih in drugih državnih oblasti; konečno pa še podpisi udeležencev Einspielerjevega večera. Spominska knjiga je obenem povzročila zbirko več tisoč dinarjev za narodni sklad Jug. Matice.
□	V cerkvi sv. Alojzija v Mariboru se je
s 1. oktobrom začela redna služba božja, ki se bo do 30. junija vršila po sledečem redu: Ob nedeljah in praznikih ob 5 tiha sv. maša, ob pol 6 sv. maša s petjem, nato pridiga; takoj po pridigi še ena tiha sv. maša; ob 8 služba božja za državno moško učiteljišče, ob 9 pa za žensko; ob 4 popoldne večernice, ob nedeljah tudi krščanski nauk. Ob delavnikih pet minut pred 6 tiha sv. maša, ob četrt na 7 druga tiha sveta maša. Ob sobotah in dnevih pred prazniki kakor doslej v mraku večernice. Od 1. do 4. oktobra, veliki teden in koncem junija je cerkev zaradi duhovnih vaj zaprta.
□	Ekshumacija. Krasna, nova in prostorja grobnica za člane Tschelligijeve družine na Slov. Kalvariji je gotova. V pondeljek je bila prepeljana s starega mestnega pokopališča na novo grobnico velika plošča z imeni umrlih. Te dni se bo vršila ekshumacija 12 članov Tschelligijeve rodbine, ki bodo prepeljani naKalvarijo.
□	Zasačen vlomilec. V pondeljek zvečer so zasačili v podstrešju stanovanja profesorja Cimermana nekega moškega, ki je hotel po-krasti tam obešeno perilo in obleko. Poklicana je bila takoj policija, ki je vlomilca aretirala. Je to že star znanec policije, Ivan K., ter je dospel preko meje brez potnih dokumentov.
□	Povečanje »Trgovskega doma«. Lastnik »Trgovskega doma« g. Pregrad namerava zopet povečali svoje prodajne lokale. Na dvorišču zida veliko skladišče, kamor pride v spodnjih prostorih tudi prodajalna za moško in žensko konfekcijo. Tvrdka namerava konfekcijo, kakor tudi obleke po meri, sama izdelovati. Na pomlad prične g. Pregrad zidati v Cotovi ulici prizidek, ki bo popolnoma spremenil dosedanje lice hiše v lepo in im-pozantno stavbo.
n Studemci pri Mariboru. Kakor smo že poročali, se vrši v nedeljo, 17. oktobra, ob pol 4. uri popoldne v Studencih pri Mariboru, Dr. Krekova cesta 24 (vis-a-vis delavnice drž. železnice) v gostilni g. Gačnik vinska trgatev združena z veselico, ki jo priredi Kat. slov. izobraževalno društvo v Studencih v prid »Katoliškega doma« v Studencih. Spored veselice je jako zanimiv in vstopnina je zelo nizka. Vsak, ki želi dobrega in poštenega razvedrila, naj pride.
□	Začetek mariborske gledališke sezono. Ker se je morala pravočasna otvoritev radi odhoda vojne godbe odgoditi, je storilo vodstvo gledališča vse potrebne korake tako, da se bo lahko začela sezona menda še koncem tega tedna.
□	Plesna skupina Kratina iz šole Tlel-lerau-Laxenburg priredi turnejo po Jugrsla-viji in nastopi okoli 25. oktobra tudi v mariborskem gledališču.
□	Policijski drobiž. Tekom včerajšnjega dne je izvršila mariborska policija tri aretacije in sicer eno radi goljufije, rada vloma in radi beračenja. Prijavljenih je bilo 22 raznih slučajev, med temi dve tatvini, več javnih izgredov, nekaj prestopkov cestno policijskega reda in sličen drobiž. .
□	Ukradena svetilka. Neznani zlikovci so ukradli na Tržaški cesti ob vlicdu v dr. Verstovškovo ulico svetilko z lesene barikade, ki je postavljena ob izkopanem jarku za kanal. Ker so noči zelo temne, se bi lahko dogodila težka nesreča, da je za vozil kak voznik v jarek.
£y Koncert. Znameniti bolgarski vijolinskl virtuoz Saša Popov priredi v Celju v sredo, dne 2b. t. m., svoj vijolinski koncert. Na klavirju ga bo spremljal' priznani dunajski pianist g, Fred Grone. Predprodaja vstopnic bo v knjigarni Goričar & Lcskovšck.
Tržič
Kako se vso izprominja. Ob času zadnjih občinskih volitev so tukajšnji demokrati oziroma njihovi voditelji silno agitirali proti SLS, češ, da je nekako zvezana s predilnico. Agitirali so, da bo treba predilnico pritisniti, da bo zidala več stanovanjskih hiš, da nič ne stori za javni blagor itd. Prod nedavnim časom je pa neki tržiški voditelj v svojem pismu v »Jutru« delal predilnici kar najlepše poklone. Odkod ta izpremembn? Gospodje pri predilnici so ostali vendar še vedno isti. Poredni Tržičani se tej izpremembi smejejo in pravijo, da gotovo nekateri dobivajo od predilnice milo, v katerem so skriti cekini...
Tudi naše gdč. učiteljice se razburjajo, ket jim tržišKi stanovski tovariš očita v »Učiteljskem Tovarišu«, da se prevečkrat vozijo v Ljubljano in da bi bilo treba zanje posebnega voza na železnici. No bomo sodili, če so gdč. učiteljice upravičene voziti se v Ljubljano vsak teden ali ne, kot glasniki javnega mnenja pa omenjamo le to, da se dotični gospod sam največkrat vozi v Ljubljano, pogosto celo po dvakrat na teden. Pregovor je, da ponev očita saje kotlu, ko je ona črna na obeh straneh, kotel pa samo na eni.
I. splošni strokovni kongres tovarniškega delavstva se bo vršil pri nas dne 16. in 17. oktobra. Spored bo sledeči: I. V soboto ob 5 popoldne zborovanje delegatov. Referati bodo ti-le: 1. Razmerje med delodajalci in delojemalci. Referent g. dr. Aleš Ušeničnik. 2. Gospodarska kriza in položaj tovarniškega delavstva. Referent g. Franc Krem-žar. 3. Organizacija tovarniškega delavstva. Referent g. Lombardo. II. Ob 8 zvečer lcomerz s petjem, dramatičnim prizorom in godbo. Govori tudi delavski starosta g. Jože Gostinčar. III. V nedelja pri dopoldanskem vlaku sprejem gostov in pohod skozi trg v župno cerkev, kjer bo sv. maša z govorom. Po sv. maši takoj zborovanje s sledečimi referati: 1. Moč in slabost strokovnih organizacij. Govori g. dr. Gosar. 2. Pomen krščansko-sociali-stičnih strokovnih organizacij. Govori g. Franc žužek. 3. Naše delo v bodočnosti. Govori g. Ivan Qaj-šek. IV. V nedeljo popoldne po večernicah delavska družabna prireditev z godbo, petjem, šaljivo pošto itd. Vsa prireditev se bo vršila v »Našem Domu«. Pri nedeljskem programu sodeluje polno-številna godba iz Jesenic. Dovoljena je polovična vožnja za udeležence na progah vse Slovenije. Po pripravah sodeč upamo, da se bodo zborovalci in prijatelji delavskega strokovnega pokreta med nami dobro počutili.	^
Zahvala. G. Franc Zadnik, posestnik v GoričI vasi pri Rabnici, ki je bil 12. septembra pogorel, se zahvaljuje Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani za takojšnje in celotno izplačilo zavarovane vsote.
Kolo jo bilo ukradeno pretekli teden posestniku in gostilničarju g. Karlu licu v Goričivasi. Kolo je firme Panzer in v dobrem stanju, črno y>leskano.
Občni zbor prosvetnega društva v Ribnici je bil dne 10. t. m. Društvo lepo napreduje. Za predsednika je bil izvoljen g. kaplan Karel Plot. Izrekla se je zahvnla prejšnjemu predsedniku g. kaplanu Černivcu, pod katerim so so prenovili društveni prostori.
Zgradba občinske hišo v Dolenji vasi, župniji g. poslanca fekulja, lepo napreduje. Zgradba bo zelo reprezentativna. Vozi se po kuluku. Vse priznanje požtvovalncsti občanov!

Savi
Osebna vest. Prevzvišeni škof mariborski dr. Andrej Karlin se je pripeljal v petek popoldne v Brežice, odkoder se je odpeljal v Pisečki grad, kjer je v soboto dopoldne krstil prvorojenca barona Buttlerja. Pri slovesnem krstu so bili navzoči še: dvorni kaplan in škofijski tajnik g. Umek, domači župnik g. Toplak, kaplan g. Rakun in gvar-dijan brežiškega frančiškanskega samostana p. Odi-lo llajnšek. V soboto popoldne se je škof dr. Karlin odpeljal v Zagreb na škofovske konference, ld so se pričele v ponedeljek dne 11. t. m.
Umrla jc po dolgi zelo mučni bolezni v nedeljo zvečer najstarejša hčerka davčnega nadupra-vitelja Slavka Klofutar v starosti 16 let. Pogreb se jo vršil v torek popoldne. Prizadeti rodbini našo sožalje, rajni Slavki pa večni mir!
V spomin obletnice plebiscita na Koroškem je visela v nedeljo s strehe mestnega občinskega urada črna zastava. — V isti namen je uprizoril dramatični odsek Čitalnice v soboto zvečer in v nedeljo popoldne Meš ko v igrokaz »Mati«. Zanimivo je to, da sc je igra prvič uprizorila v predelani izdaji, ki jo je pisatelj priredil na prošnjo tukajšnjega g. kapiana leta 1921. Popravljen izvod, oziroma izvirni rokopis hrani omenjeni gospod, kateremu je pisatelj med drugim pisal takrat: »Morda ta listič ozir. popravljen izvod igre ohranite. Bi se morda igra vsaj po moji smrti kdaj v tem smislu prenaredila.« Igralci so rešili svoje vlogo zelo dobro, obisk je bil prav povoljen.
Sava narašča. Vsled nalivov po Gorenjskem je začela Sava v nedeljo dopoldne hitro naraščati, proti večeru pa je zopet padla. V noči od nedelje na ponedeljek pa so bili novi nalivi nekje v Savinjski dolini in je vsled tega Sava v ponedeljek ves dan rastla in dosegla 3.40 m nad normalo. Več okoliških vasi, zlasti tako zvana Vrbinjn, je deloma pod vodo. Tako je poštni avtomobil, ki je v ponedeljek dopoldne pripeljal iz Št. Petra pod Sv. Gorami v Brežice, komaj prebredel vodo skoz vas Mostec, popoldne pa se je moral vračata v št. Peter po cesti skozi Dobravo. Tukaj smo imeli le par kapljic dežja.
Učiteljstvo brežiškega okrajnega glavarstva je zborovalo v soboto dopoldne in popoldne v tu-
kajšnji osnovni šoli. Slišimo, da jo bila debata tu !>a tam prav živahna in mestoma celo zelo burna.
Vožnja na poštnem avtomobilu iz mesta na kolodvor in obratno se je podražila na 4.50 Din.
Ljutomer.
Vinska razstava. Vinarska zadruga v Ljutomeru priredi s sodelovanjem kmetijske, sadjarske in čebelarske podružnico v nedeljo dne 17. in v ponedeljek dne 18. t. m. v dvorani Kat. doma v Ljutomeru razstavo z vinom, grozdjem, sadjem, brezalkoholno pijačo, čebelarstvom in raznimi drugimi kmetijskimi pridelki. Razstava se otvori v nedeljo dne 17. t. m. ob 9 dopoldne in je združena z raznimi strokovnimi predavanji o vinoreji, sadje-reji, kletarstvu, kmetijstvu, čebelarstvu itd., ki so velevažna za vsakega, ki se peča z omenjenimi pridelki. Razstavo obišče g. veliki župan mariborske oblasti, ki bo obdaroval lipiboljšo razstavljale© s častnimi priznanji. Razstavi j:., ni predmeti, t. j. vino, grozdje, sadje in drugi kmetijski pridelki so bodo sprejemali od četrtka, t. j. 14. t. m. od 8. ure dopoldne naprej v dvorani Kat. doma. V ponedeljek, dne 18. t. m. bo ob 9 dopoldne ter ob 15 pop. predavanje s skioptičnimi slikami o alkoholizmu in je isto namenjeno v prvi vrsti za mladino, kakor tudi za odrasle in vso prijatelje treznostnega gibanja. — Pridite v obilnem številu. — Pripravljalni odbor.
družin. V ta namen bo na predvečer ob pol 5 kratka pridiga, večernice ter spovedovanje. V nedeljo pa dvojno sv. opravilo in skupno obhajilo vseh Manov Srcu Jezusovemu posvečenih družin in nove posvetitve.
. Kdor išče srečo, si naj nabavi srečko loterijo ■»Martlnišča« v Murski Soboti. Že z eno samo srečko se mu odpira možnost, da n;: prav lahek način pride do dragocenega dobitka; da namreč dobi avtomobil v vrednosti 40.000-dinarjev. Srečka stane le malenkost 5 Din,naroči se pa lahko pri ravnateljstvu »Martiniščas v Murski Koboti. Komur je za srečo, gotovo ne zamudi to ugodne prilike; s srečko lahko koristi sebi, podpira pa tudi zelo dobro stvar, ker posredno pomaga k postavitvi prepotrebnega katol. dijaškega zavoda Martinima.
Narodni svet. Pred nedavnim se je v Dolnji Lendavi ustanovila nova organizacija z imenom »Narodni svet Slovenske krajine«. V kolikor smo od zanesljive strani poučeni, je zasnovana organizacija naperjena proti navidezno hrvatskemu, v resnici pa prikritemu madjarofilskemu gibanju v Prekmurju. Gealo »Narodnega sveta< je torej boj ia narodnost in za vse, kar' je slovensko. Gibanje naj bi bilo nrdstrankarsko, ker je po mnenju ustanoviteljev v Prekmurju na Prvem mestu borba za slovenstvo in šele potem pridejo na dnevni red razna in različna strankarska vprašanja. To smo ml na tem mestu že ponovno naglasili, zato stremljenje »Narodnega sveta« tudi odobravamo. Pripomniti pa moramo in sedanje začasne voditelje tudi opozoriti, naj računi jo z dejstvi, kakršna so, in naj polagajo važnost na obstoječe razmere. Odložijo na.i se res vje strankarske .diference in tudi osebne zadeve in se naj vodstvo poveri človeku, ki ima dovolj izkušenj, ugleda in kar je glavno, ki pozna do natankosti razmere in bo zato vedel, kje in kako mora začeti, da bo cilj dosežen. Mlada inteligenca sama gotovo no doseže tega, kar si je stavil za cilj »Narodni svete, ker mladostna kri hitro vzplamti, a se tudi hitro pomiri in tudi prav hitro omahne, ko naleti na težavo. Sploh pa mladim manjka izkušenj in radi tega je skoraj neverjetno, da bi brez preizkušenega vodstva za-pravo smer.
Novo mesto. Kat. prosvetno društvo »Soča« v Novem mestu je priredilo v nedeljo dne 3. okt. ob 8 zvečer v Rokodelskem domu »Večer sv. Frančiška«. V nabito polni dvorani so se na lepo okrašenem odru, sredi katerega so je nahajal med cvetjem kip sv. Frančiška, vrstile 3 deklamacije in sicer: sv. Frančišek živi, Sv. Frančišek moli in Kv. Frančišek ljubitelj narave. Društveni pevski zbor je pod vodstvom g. Grada zapel Kimovčevo Ava Marija 'in Hvalnico ter Sattnerjevo Sv. Frančišek. Kulturno-zgodovinski pomen sv. Frančiška l pa je zbranemu občinstvu razložil dr.- Ivo Česnik. Želimo, da nas »Soča« kaj kmalu zopet razveseli s kako prireditvijo!
Bohinjska Srednja vas. V nedeljo dne 17. okt. bo imela sirarska zadruga »veliko vrtne veselico« s sledečim sporedom: 1. ob 11 dopoldne premo-vanje plemenske živine za vso bohinjsko okolico. 2. ob 15 popoldne slavnostna otvoritev nove sirarne, nato vrtna veselica s srečolovom in vinsko trgatvijo. Vabljeni vsa od blizu in daleč.
Bloke. Kakšno je bilo nekdanje bloško jezero, smo videli zadnjič, ko je bih v-.a naša ravan pod vodo. Požrehov je dosti, samo to je križ, da so vsi precej zamašeni, eden pri fari celo naravnost zabit. Za nas hi bilo dobro, da bi se voda hitro odtekla, to bi bilo pa gotovo.m Dance slabo in hudo, ki bo vsa voda na enkrat pridrla nadnje. Pustimo naravi prosto pot! Za Bogom popravljati ni vselej dobro. — Za našimi zidarji predniki bi bilo pa res nad vse dobro, ko bi se popravljalo za" njimi. Naši kaplaniji, kateri pravimo kurnik, bi so jako podala prezidava prav od temelja gori. Zaradi te nesnage v fari jo bila zadnjič enkrat konkurenčna obravnava; gospa komisija je hodila okrog nje, kakor mačka okrog vrele kaše, nazadnje je sklenila, da se bo kaplanija prodala, potem pa podrla (o modrost, nad vse modrosti!), stara šola tik cerkve pa naj se popravi in naj bo za novo kaplanijo. Ali kar je gospa komisija sklenila, ie veliki.gospod v Ljubljani vse podrl, tako da ne bo ne .novo kaplanije, ne i/, staro šole prenovljene kaplanije, ampak bo ostal za kaplanijo le še ta stari kurnilj, kateri že leta in leta gospode bloške kaplane jemlje pod svojo slamnato streho. Staro šolo bi bilo pa prav za prav škoda popraviti, saj smo zadnjič brali v Slovencu, da ima krasne sobe. Vse gola resnica! Samo to je plent, da imajo te krasne sobe namesto slikanih okraskov veliko lise ln pleše — seve, vsled starosti se lasje nočejo več držati, zato odpadajo. In kako, nad vse krasne in sladko duhove ima ta hiša! O vi vsi, ki stanujete v tej hiši, izvolite pri prvi seji gospoda krasnega za častnega poduharja!
Jurklošter. Napad s puško. V petek, 8. t. m. zvečer je neznan človek streljal skoz okno z lovsko puško nn Frana Ocvirka preužitkarja v Slavisjivasi h. št. 7., ko si je samcat kuhal večerjo. Zadel ga je s šibrami v levo hrbtno stran. Ocvirk je tekel še nekaj korakov za zločincem, ki je izginil kmalu v temi, )>olom pa je mogel iti le do bližnjega soseda Gračnerja, kjer se je onemogel tgrudil. Sosedje so ranjenca prepeljali še isti večer v Celje v bolnico. Rane niso smrtne. — Strela je udarila v nedeljo zvečer 10. t. m. v hišo Andreja Amona na Blatnem vrhu h. št. 6. Hiša je pogorela do tal. Ničesar ni bilo mogoče rešiti. Le hlev so oteli dobri vaščani. Sliši se pa, da naj-bližnji sosedje niso hoteli pomagat gasili. To ni lepo v taki nesreči. Pogorelec je le za malo zavarovan.
Sv. Trije Kralji r Slov. goricah. V naši romarski cerkvi bomo obhajali prihodnjo nedeljo 17. oktobra siovesno god sv. Marjete Marije Alakolc iii obenem praznik Srcu Jezusovemu posvečenih
Glasba
Občni zbor Pevske zveze.
V nedeljo 26. septembra se ie vr&ll v Gor. Logatcu občni zbor P. Z. s koncertom logaškega pevskega okrožja v Dol. Logatcu točno po začrtanem sporedu.
Ob 10 je bila v Gor. Logatcu sv. maša s pridigo. Cerkev jo bila natlačena domačinov in bližnjih okoličanov. Pridigal in maševal je predsednik zveze Dolinar. Peli so izredno ubrano združeni zbori iz Dol., Gor. Logatca, z Unca in nekaj drugih. Petje je vodil pevovodja Grum z Vrhnike; bilo je prav lepo ubrano, izklesano v vseh podrobnostih in je napravilo izredno globok utis na vse poslušalce, ter je uč inkovalo i po mogočni polnosti i po iskrenem pianissimu z neodoljivo slo. Logatec kaj tacega še ni doživel, pa — upajmo, — da bo doživel kmalu.
Takoj po maši se je vršil v društveni dvorani občni zbor P Z. Pevci so napolnili dvoTano in galerijo in preds. Dolinar je otvoril občni zbor. Očrtal je v glavnh potezah pomen in namen Zveze, orisal njeno zgodovino, njene uspehe,, povdaril posebno njen kulturni pomen in pozval vso v tesen objem Zveze h skupnemu delu.
Tajniško poročilo je prečttal Tone Sever, ker je bil tajnik uradno zadržan. Življenje v Zvezi je bilo letos precej živahno, ker smo obhajali in slavili "etnico, ki je dala veliko podrobnega dela in obsežnih priprav. Odbor je v 8 rednih sejah razpravljal c društvenih zadevah, veliko po je vršila tekočih stvari pisarna in posamezni odborniki. Življenskega poniena je za Zvezo, da je da'e "ro-svetna zveza prostore za pisarno kar zastonj. "!V i je mogoče, da je pisarna ljudem na razpolago \es dan. Za to izredno naklonjenost predlaga Prosvetni zvezi posebno zahvalo. Zbori pridno delajo, a poročajo nam malo. Tako je zelo težko določiti natančno Število včlanjenih zborov, zlasti še, ker zbori ne plačujejo redno članarine. Treba bo in to bo prva in najvažnejša zadeva novega tajnika, da se "bere statistika in točno urede notranje razmero organizacije.
Iz blagajnikovega poročila je razvidno, da so borimo za obstanek. Poslovanje stane veliko denarja, a dobrotnikov ni. Pod nor ne dobimo od nikoder, če tudi smo razposlali nad 200 prošenj za njo. Primanjkjaj, ki ga izkazuje blagajna, je zaenkrat še krit z dolžno naročnino za »Pevca«.
Prof. Bajuk je poročal:
a)	za artistični odsek: Imeli smo 3 seje, ki so bile posvečene petletnici in »Pevcu«. V jeseni smo razpisali za Pevca 3 nagrade. Prišlo jo prav lepo število tekmujočih skladb. Za letos še nismo sklepali ničesar, ker nismo še na jasnem o za-kjučku blagajne. Treba bo pa na to misliti in prva seja artističnega odseka, se bo pečala s tem vprašanjem.
b)	za »Pevca«. Letos je prevzel uredništvo prvotno predsednik Dolinar. Ker pa nam ga usoda ni hotela dati v Ljubljano, sem moral prevzeti odgovorno uredništvo sam. Delila sva si delo tako, da je urejal on priloge, jaz pa list. Skrbeli smo morali v prvi vrsti za to, da je list izhajal redno in brez zamud, kar mu je v prejšnjih letih Občutno škodilo. Uprava je letos popolnoma urejena in dela točno in ' zanesljivo. Zato se je krog naročnikov dokaj ustalil in šteje stahiih nekaj nad 600. To število pa nas ne more zadovoljiti, če pomislimo, da je samo zborov včlanjenih v Zvezi nad 100. Dejstvo, da veliko zborov ni naročenih na »Pevca« je žalosten, a v današnjih razmerah skoro razumljiv pojav. Treba pa bo delati toliko časa in ne prej odnehati, da bo ne le vsak zbor, temveč vsak pevec naročnik »Pevca«. Letos smo storili šo tudi nekaj' preko obveze: »Pevec« je bil tiskan vse leto na 12 mesto na 8 straneh. To je seveda delo in stroške dvignilo. Ker je pa ostala naročnina ista, smo sedaj v denarnem oziru v mali stiski, ld pa bo izginila, če poravnajo članarino vsi, kj so jo še dolžni. Uredništvo in upravništvo sta storila vse, kar sta mogla. A vseh načrtov in želj nista mogla še izpolniti. Upajmo v srečno bodočnost, pa bomo zopet napredovali.
c)	za pevovodstvo. Letos smo obhajali petletnico. Priprave so vzele precejšnji del truda. Izvršila se ni po istem načrtu, ki smo si ga bili začrtali prvotno, ker so nastopile i zunanje ovire. Vendar jo presegel njen uspeh skromni načrt in je dokaj pripomogel, da so mogli uspeti tako lepo pevski tečaji, ki smo jih priredili . letos v Kamniku, Kranju, Radovljici in Ljubljani. Ti tečaji so bili, izvzemši enega, dvodnevni, izredno dobro obiskani za dekaniio nad 20 udeležencev in so se izvršili v najlepšem redu in z vidnim uspehom. Tečaje bomo nadaljevali. Po načrtih bo prihodnji v Logatca, naslednji pa v Mokronogu. Zbori pridno pojejo in v resnici tudi napredujejo. Žal imajo po nekod preveč »naročenega« dela in ne pridejo do tega, da bi se mogli pripraviti v božjem miru za svoj koncert.Okrožja so imela letos delo s pripravami za petletnico, pri kateri jih je nastopilo 5. Ljubljanski pa je imeio svojo prireditev še posebej v maju v Št, Vidu nad Ljubljano o priliki otvoritve in blagoslovitve Društvenega doma. Nastopilo je 6 zborov, pridružil se nam je celo zbor iz Smihela pri Novem mestu, ki je prav lepo pel. V juniju pa smo ustanovili novo okrožje s sedežem v Logatcu, ki obe'a tu ob meji jirav lepega dela. Vseh okrožij jo sedaj 9.
Pogled nazaj nam kaže vsekako lep napredek pri naših zborih in po naših okrožjih, a dosegli nismo naloge, ki smo si jo lani zastavili. Več ovir je, ki nam otežujejo delo in zavirajo napredek: 1. Težave imamo po deželi. Naši organisti in pevo-vodje so pač najslabše preskrbljeni delavci. Zato vsakdo uide od orgel in od taktirke, če le more, ali menja službo, ali pa ie prisiljen iskati postranskega zaslužka, ki ga odtujuje pevske iiu poklicu, vabi h sebi. Vsaka menjava pevovodje je za zbor usodepolna. Naša okrožja so pač navezana na osebno agilnost in zmožnost posameznih pevovodij. Ako pa izgine iz kraja ta, zas'ane življenje v okrožju in po bliskovo izgine eno leto brez resnega dela.
Merodajni činitelji nas ne podpirajo tako, kot bi mi zaslužili. Naš predsednik, ki bi se rad posvetil popolnoma in korenito naši stvari, je So vedno izven Ljubljane. Ta okolnost, da nimamo predsednika v središču, zelo zavira naše delo. Pa ni in ni pomoči.
Od začetka našega dela je Sla »Ljubljana«, kot apostol vedno z nami na deželo in prirejala po različnih krajih koncerte ter sodelovala pri vseh Zveznih prireditvah. Kako poučno je to bilo za deželo! Zbori so slišali vzorno petje, discipliniran nastop, primerno pesmi itd. »Ljubljana« je zanesla svetega nnvdušenja, kamorkoli je prišla. Zlo hoče, da »Ljubljana« životari že če'rto leto in mi jo pri naših prireditvah bridko pogrešamo. In slednjič nam manjka v središču, v Ljubljani navdušenih delavcev. Dela je vedno več, preveč, delavcev i vedno mani. S Umi nam ie delo zelo otežkočeuo,
ker si ga ne moremo deliti. So pa vse to težave in ovire, ki držo še danes, jutri pa že lahko izginejo.
Težave nam delajo tudi note. Draga je nabava not, kdo naj jih kupuje? Po največ pade to na pevovodjo ali na duhovnika, ki pa sta oba reveža. Društva morajo iti v tom zborom na roko. Odbor je mislil tudi na to. Star jo že sklep centralne glasbene knjižnice,, ki tri obsegala vso, kar izide za zbore in bi nudila zborom potrebno izbiro not. Denar je, ki nas ovira. A misli ne bomo opustili dokler je ne izvedemo. Poročilo je bilo z živahnim ploskanjem vzeto na znanje.
V imenu revizorjev je poročal Vinko Zor, da so vso knjige v redu, pogled v notranjo delo odbora mu iarekuje posebno priznanje odboru, zato predlaga absolutorij s pohvalo. Sprejeto.
Sledile so volitve. Izvoljen je bil sledeči odbor: Andoljšek, Bajuk, Dolinar ,Tanc (Radovljica), dr. Klinovec, Lavrič, Mihelčič A. (Celje), Mihelčič Fr. (Ljubljana), Pivk, Poznič, Požene!, Premrl, Sattner, Supin, Zdešar, Zor; za revizorja Pinter, Anžič; v artistični odsek pa Bajuk, Dolinar, dr. Kimovec, Premrl, Sattner,. ZdeSar.
Za prihodnje leto so bile določene Jesenice za občni zbor.
Pri. slučajnostih je predlagal župnik Supin, naj otvori »Povec« kotiček samo za pevce, kjer bt naj bili praktični nasveti, namenjeni samo pevcem Nato je predsednik zaključil občni zbor.
Popoldne se je vršil v Domu v Dol. Logatcu okrožni pevski koncert, o katerem bo poročal'strokovnjak.
»Pevec« se je radi obč. zbora Pevsko zveze malo zakasnil in izide v prih. dneh. Prosimo opro-sčenja in potrpljenja.
*
r,™,?1.011150 Premrl: Sv. Frančišek. Za 700 letnico svetnikove smrti (1226—1926) zložil Ljubljana. Samozaložba. Natisk dovoljen od kn šk. ordinariata v Ljubljani z dne 28. sept. 1926 st. 3801. Cena 4 Din. Skladba je pisana za sopran in alt in klavir ali harmonij. V celoti je zelo vznesena. slovesna, pa so slovesni zanos iiekaj kratov prelije v čuvstveno ljubkost, da zazveni mehko kakor pesem ljubezni, plavajoča nad tihimi, pokojnimi logi, mogočna deklamacija se zna umeknitl topli melodiki. Sicer je pa skladatelj v želji po čim večji izrazitosti skušal inalodano vsaki besedi najti točen glasbeni izraz. Zbori, ki jih ne uplaši že kar vsmka modulacija, bodo pesem z užitkom peli. Tudi mešani zbori jo morejo morda še z mo"oč^ rnjštim uSinkom porabiti, če sri iz spremljanja prirede tenor in bas.	k.
Glasbena Matica v Ptuju.
Začetkom novembra t. 1. priredi na tukajšnji Glasbeni Matici koncertni večer naš najodličnejši, svetovni klavirski mojster prof. Anton Trost. Naša javnost pozna žo našega odličnega rojaka iz prejšnjih koncertov in na bo zato zamudila prilike, da so zopet naužije njegove čiste umetnosti. Spored, ki je letos silno variran, obsega klasično, romantično in moderno dobo klavirske kompozicije, priobčujemo kasneje.
Knjige in revije
»Luč«, glasilo H- K. N. djaštva; god. XXII., br. 1. Vsebina: U novu godinu života, St. Kija jo.
—	Samostalna djačka organizacija. P. Grgec. — U osvit Franjine godine, Lj. M. — Srednjoškolski li-stovi, Ivo Bogdan. — Lirika: U koloritu noči, Ša-pat, A. Matekalo. — U sutonu, V. Dolars. — Ve-Čornji s mi raji, S. A. Hrastovoc. — Kulturni boj u Meksiku, E. Pallua. — O čovjeku rada i molitve, S. Kljajo. — Za duhovni život. — Feuilleton. — Književnost. — Iz naših redova. — Kod nas i oko nas. — Internacionalno gibanje — Iz uredništva.
—	Iz uprave. — »Luč« izdaja J. K. Dj. Liga, Zagreb, Kaptol 27.; izhaja dvakrat na mesec in stane za nedijake 60 Din, za dijake 40 Din, za inozemstvo 80 Din. — Izvrstno urejevano glasilo hrvatskega katoliškega dijaštva najtoplejše priporočamo.
»Prosvetni Glasnik«, službeni organ ministrstva prosvete kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca; Beograd 1926. God. XLI1„ sveska 1. i 2., 3. i 4., &.
—	Zvezki obsegajo uredbe, odloke, razpise, naredbe, osebno vesti, natečaje in službene oglase, tičoče se prosvetnega področja, od 16. XI. 1925. do konca marca 1926. Zvezek 1. in 2. ter 5. sta tiskana v cirilici, zvezek 3. in 4. pa v latinici, a v srbohrvaščini. Slovenci smo zastopani samo v imenu kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca.
Glasnik Saveza Trezvene Mladeži«, Beograd, god. VII., br. 1,—2. SadržojrUrednik: Naš pozdrav u počelku nove školske godine; dr. M. Kostič: Novo doba; dr. D. M.Korkut: Treči Medjunarodni Kongres Trezvcne Mladeži; VI. T. Petkovi«: O izgradnji duha trezvenosti medju omladinom; Branislav Projovič: Alkoholizam i djački život; M. Jakov-ljevič: Pijanica; Zapisnih VI, Skupštine Saveza Trezvene Mladeži; Zaključci VI. Skupštine Saveza Trezvene Mladeži; M. P. Popovič: Proslava Dana Trezvenosti; Skupština Jugoslovenskog Saveza Trezvenosti; Razno vesti. — Glasnik izhaja vsak mesec in stane letno 15 Din; naroča se j)ri Savezu Trezvene Mladeži Beograd, poštni predal 138.
£juJilf(!in&l£€» gledišča
DRAMA.
Začetek ob 20. uri zvečer, 13. oktoljra, sreda: Zaprto.
OPERA.
Začetek ob pol 20. uri zvečer. 18. oktobra, sreda: Zaprto.
Cerlzveni vesinih:
Kongregacija za gospode pri sv. Jožefu ima danes svoj shod v kapeli ob pol 8 zvečer.
GOSPOSKI TIHOTAPCI.
Carinska obmejna komisija berlinsko-brandenbufška je prišla na sled družbi, ki je prav velikopotezno tihotapila špirit. Aretirali so: tihotapca, ladijskega inženirja Bauerja, njegove financierje brate Lindeniaiin in še deset oseb, med katerimi jih je več med veseljaki berlinske sboljše« družbe prav dobro znanih.
Bauer si je bil kupil elegantno jahto, jo predelal tako, da so bili v nji dobro skriti tanki za špirit, in korajžno tihotapil. Da bi se obrat razširil, je pritegnil Lindemanne, ki flo kupili velik tovorni parnik in ga kot skladišče namestili v Vzhodnem morju izven obrežnega pasu 12 milj. Bauerjeva jahta pod zastavo »cesarskega« jahtnega kluba pa je prevažala po oD00 litrov od parnika v bližino Berlina. Pravijo, da ima fiskus najmanj tri-četrt milijona mark (skoro 10 milijonov dinarjev) škode, najbrž pa še mnogo več.	'
Samo~oni'so pravi Penkala izdelki,
ki so označeni z imenom ali
'varstveno^znarnko.
Šport Športni dogodki.
Nogomet: Avstrija : Švica 7:1, 20.000 gledalcev, dez. Slavja : Vaeas 7:2. Amnteri • Moravska Slavia 6:0. BAC : DFO Praga 2:4. Anglija • Irska 6:1. Poljska : Norveška 4:3. Sparta : Ulster Lnited 4:4, Ulster United iz Toronto je prvak Ka-
ok	prišel v Chicago proti Sparti igrat,
25.000 gledavcev.
R u g b y. Na svoji brezprimerno zmagoslavni poti so doživeli Maori prvi poraz 9:11, v Parizu proti izbranemu pariškemu moštvu. Malo so utrujeni, malo so se Franzoci navadili, malo jo pa vzrok tudi to, ker so igrali Maori v Parizu po francoskih predpisih, ki se od njihovih nekoliko razlikujejo, c , Jenis. Lenglenova je igrala proti Brownovi o^l, o:l, v Madison Square Gardenu. Tam se je vršil zadnjič boj Dempsey-Tunney. Sedeži so biH pa samo na dve tretjini razprodani; dva vzroka-predragi so bili, in isti dan so je vršila prvenstveno tekma v base-ballu, ki je v Ameriki pravi narodni šport.
Lahka atleti etika. Ritola 2 milji za-•preke v izbornem času 10:34.2. Pri nas večina športnikov še sedaj ne loči, kaj je lesa in kaj zapreka; zmeraj beremo: tek čez zapreke, je pa le tek čez lese. — Pellzerju se rekord na 1000 m ni posrečil, tekel jo 2:32.4; dež, polžja tla.
Težka atletika. Rigoulot bo 80. okto-bra poskusil na Dunaju zboljšati svoj rekord 171 kilogramov obojeročni sunek, 1. novembra pa rekorde v potegu: 94'A levica, 105 desnica, 130 k g obojeročno.
EVROPSKI IN AMERIŠKI PAS V TENISU.
Pisali smo, da so Amerikanci potolkli Fran. coze v boju za Davisov pokal 4:1; kmalu nato so pa Francozi v boju za ameriška prvenstva Arieri-kance tako nabrisali, cla ti za zaključek niti v poštev niso prišli. In tudi v svetovnih se7,namih My-ersa so danes Francozi na prvem mestu. Borba za Davisov pokal je tako prikrojena, da mora zmagovalec v evropskem pasu takoj v Ameriko, se mora boriti tam z zmagovalcem ameriškega pasu; in tisti, ki zmaga v tem boju, pozove potem branilca pokala na končno borbo. Letos so v evropskem pasu zmagali Francozi, so šli takoj v Ameriko, niso imeli časa za aklimatizacijo, in so jih v končnem boju Amerikanci potolkli. Ko so se pa Francozi Amerike navadili, so bili popolni gospodarji položaja. Zato bodo sedaj zaprosili teniško zvezo, da se bodo odslej borili v ameriškem pasu, ne v evropskem, da bodo torej Amerike že navajeni, ko bo prišlo do odločivne borbe. Sicer bi ostal pokal za vedno v Ameriki. Malo čudno ee pač sliši, da bi se Francija borila v ameriškem pasu; a Francozi pravijo, čo se borita Indija in Južna Afrika v evropskem pasu, Japonska in Avstralija v ameriškem pasu, se tudi mi lahko v ameriškem Imajo precej prav.
Navedemo dosedanje zmagovalce v tekmah za Davisov pokal; končni boj:
1900	v Bostonu Amerika : Anglija 3:0
1901	ni bilo boja.
1902	v Bostonu Anglija : Amerika 4:1.
1903	v Bostonu Anglija : Amerika 4:1.
1904	v \Vimbledonu Anglija : Belgija 5:0.
1905	v VVimbledonu Anglija : Amerika 5:0.
1906	v AVimbledonu Anglija : Amerika 5:0.
1907	v VVimbledonu Avstralija : Anglija 3:2.
1908	v Melbourne Avstralija : Amerika 5:0-
1909	v-Sydneyu Avstralija : Amerika 5:0.
1910	sc boj ni vršil.
1911	v Christchurch (Nova Zelandija) Avstralija : Amerika 5:0.
1912	v Melbourne Anglija : Avstralija 3:2.
1913	v VVimbledonu Amerika : Anglija 3:2.
1914	v Newyorku Avstralija : Amerika 3:3
1915	do 1918 se boji niso vršili.
1919	v Sydneyu Avstralija : Anglija 4:1.
1920	v Aucklandu (Nova Zelandija) Amerika Avstralija 5:0.
1921	v Newyorku Amerika : Japonska 5:0.
1922	v Newyorku Amerika : Avstralija 4:1.
1923	v Newyorku Amerika : Avstralija 4:1.
1925	v Filadelfiji Amerika : Francija 3:0.
1926	v Filadelfiji Amerika : Francija 4:1.
Zanima nas rezultat 1922 do 1924, zmeraj ista
nasprotnika, zmeraj isti izid. Amerika ima pokal že od leta 1920 naprej. Avstralija se v zadnjih letih bojev ni udeležila; sedaj pravi, da se jih bo spet.
Naše dipašivo
Oražnov dijaški dom v Ljnbljani. Za zimski semester 1926-27 je na razpolago 14 prostih mest za ubožne slušatelje filozofske, juridične in tehniške fakultete ljubljanske univerze (prosto stanovanje, kurjava, razsvetljava). Prosilci za ta mesta naj viože svoje prošnje do 16. t. in. pri upravnem odboru O. D. D. na medicinskem dekanatu. Prošnjam je treba priložili ubožno spričevalo, potrjeno od županstva, davčne oblasti in event. od sodišča. Prosilci, vpisani v I. letnik univ. študij, naj prilože maturitetno spričevalo, oni starejših letnikov pa spričevalo o učnih uspehih na univerzi.
Nassnanila
Pevci trgovski nastavljene! se vabijo na sestanek, ki ga sklicuje Trgovsko društvo Merkur za danes v sredo oh S »večer y gostilni pri Mraku, Rimska cesta. Tudi novinci prav dobrodošli!
Pevski zbor slov. učiteljstva. Tovski tečaj za ženski zbor 17. oktobra se nc bo vršil — Odbor.
Veličastna manifestacija češkoslovaško-slovenskega bratstva.
ob priliki poseta češkoslovaške delegacije poslancev in senatorjev v Ljubljani dne 11. oktobra 1925
Navdušen sprejem čehoslovaskih parlamentarcev na ljubljanskem
kolodvoru.
Triumialeu sprevod po Miklošičevi cesti, šolska mladina prireja gostom
viharne ovacije.
„	„ , mo„-cfroinm	,	Slavnostni banket v hotelu Union, na katerem se je obnovila trdna vez
Pozdrav pred magistratom.	- < /	bratstya med Cehi, Slovaki in Slovenci.
P "Včerajšnji »Slovenec« je priobčil izčrpno poročilo to manifestacijah ob priliki bivanja češkoslovaških parlamentarcev v naši beli Ljubljani. Danes prinašamo nekaj uspelih slik s te redke slavnosti. Prva slika je posnetek s kolodvora, ko se predsednik CSR parlamenta v imenu delegacije zahvaljuje za pozdrav. Razen čeških in slovaških parlamentarcev vidimo tu tudi člane Jugosl. kluba z dr. Korošcem na čelu, velikega župana dr. B a 11 i č a , brigad, generala Ž i v k o v i č a in druge. Na drugi sliki vidimo sprevod, ki je šel od kolodvora do magistrata. Zanimivo je bilo opazovati našo mladino, ki je tvorila špalir sprevodu in ki je že ob 9. uri naprej nestrpno pričakovala prihod gostov. Kakor bi malčki razumeli globoki pomen bratstva, so priredili gostom viharne ovacije in sipali v avtomobile in na pot cvetje. Na sliki banketa v Unionu vidimo udeležence, ki stoje poslušajo zvoke himne po govoru poslanca slovaške ljudske stranke Hvozdnika. Drugi na levi ob najbližji mizi, k nam obrnjen stoji dr. Korošec, tik njega pa njegov stari sobojevnik za osvobo- | jenje Cehov, Slovakov in Slovencev, dr. František | S o u k u p.	I
Double angleško blago
za zimske in jesenske suknje, prima angleško blago, že od Din 130.— naprej pri tvrdki
DRAGO SCHWAB — LJUBLJANA.
Dr. Gessler,
nemški vozni minister, ki je zahteval odstop poveljnika armade, ker je leta dovolil sinu bivšega nemškega prestolonaslednika vstop v armada
Dela nevarnost.
Potovanje preko oceana je dandanes tako sigurno, kolikor pač človeška iznajdljivost zmore. Toda ena nevarnost pa še obstoja, kateri do danes še niso prišli popolnoma v okom, to je bela nevarnost oceana — ledene gore. .Vsako spomlad in zgodnje poletje priplujejo doli od Greenlanda in arktičnega ozemlja. Širina, kjer je mogoče na ledene gore naleteti, znaša okoli 2000 milj in to je mnogo, če pomislimo, s kakšno opreznostjo mora mornar vso to črto voziti, posebno še, ker ravno ob času ledenih gora nastopajo na morju goste megle. Nedavno tega so potniki parni ka >Au-rania« to nevarnost tudi preizkusili. Parnik je plul iz Kanade, namenjen v Liverpool ter zašel v gosto meglo. Seveda je parnik brzino zmanjšal na minimum, tako da se je komaj še pomikal naj^rej^ Pcjniki so bili x»i.ed jagitate
časa nevoljni in so splošno godrnjali. V visim Nove Fundlandije pa se naenkrat skozi meglo prikaže ogromna gora ledu, komaj 40 metrov pred seboj so jo opazili in oni na krovu so brez dvoma mislili, da je kolizija neizogibna. Gotovo bi tudi bila, ako bi bil parnik količkaj hitreje vozil. Toda preizkušeni kapitan Peel je situacijo rešil, stroji so pričeli delovati v nasprotni smeri in parnik je spretno manevriral okoli gore, dokler< je ni imel za seboj. Tako je bil najbrže preprečen pogin vseh potnikov in posadke kakor tudi ladje same.
Spretnost mornarjev je dostikrat tudi že po trčenju z ledeno goro delala čudeže. Neko noč, ko je bila na morju najbolj gosta megla, je parnik »Arizona« zadel v ledono goro. Sunek je bil tako grozen, da se je sprednji dol ladje do prvega jambora dobesedno zmečkal. V velikanske odprtine, ki so nastale, se je zftiedfil led iiijmJ^ovu sttiutaiiMMo nujuiaui
400 ton ledu. Pričel se je boj na življenje in smrt. Kolizija je nastala 150 milj od rta Race in najbližnji pristan je bil St. John. Tja je »Arizona« vzela smer, toda ves čas se je potapljala. Oseminštirideset ur pozneje, ko je bil parnik na cilju, je bil tudi pred potopom. Strašna je bila ta preizkušnja za 600 potnikov, ki so bili na »Arizoni«. Hladnokrvnost, pogum in izurjenost posadke jih je rešila gotove smrti. Parnik se je še tisto uro potopil.
Parnik »Intrepid« (neustrašen) se je vsled viharja moral zateči na ledeno polje, ki se je držalo suhe zemlje. Toda v tem hipu se je ta ogromna ledena ploskev odtrgala ter »Intrepid« potiskala naravnost proti okoli 80 metrov visoki ledeni gori. Ledenik in ledena ploskev sta ladjo dvignila visoko v zrak, po par trenutkih pa je ladja počasi zdrsela nuztu, v, vodo brez vsake poškodbe.
i—O-j
General von Scekt,
vrhovni poveljnik armade, se jo radi tega spri z Gesslerjem, in za-Bjoail za odpust iz služba
Afera v nemški armadi.
Nova ladja z aeroplanskim motorjem.
V Ameriki gradijo najnovejše ladje na način, ki nam ga kaže slika. Mesto dosedanjih parnih strojev bodo ladje gonili aeroplanski motorji. Ladje se bodo kretale z obrati propelerjev, zato je tudi krmilo neznatno. Pravijo, da bodo na opisani način zgrajene ladje hitrejše od dosedanjih. Kar vidimo na sliki je model za ladjo, ki bo izročena prometu med Abbasyjem in New Yorkom.

Nevarnost za našo agrarno produkcijo.
Posledice zanemarjanja agrarne produk-države, podvzele obširne mere za povzdigo kmetijstva. So-to predvsem one države, ki so v večji ali manjši meri navezane na uvoz žita, medtem ko tipično agrarne države večinoma zanemarjajo dejo zA jpospeševanje kmetijstva in povečanje, kakor tudi zboljšanje pridelka. Med; zadi-jo spada žalibog- tudi Jugoslavija.
Posledica Zanemarjanja agrarne produkcije, ki postajajo vedno bolj vidne, se kažejo deloma v nizkem življenjskem standardu kmetskega prebivalstva, deloma pa v teŽkočah pri izvozu- Mesto, da bi te države skušale dvigniti in modernizirati agrarno produkcijo, se trudijo umetnim potom ustvariti nacijonalno industrijo, ki pa ne more prospevati, ker ji manjka zdrave podlage, to je blagostanja širokih" mas poljedelskega prebivalstva in večinoma tudi predpogojev za naravni razvoj.
Nemčiia je že. pred vojno dvignila, nivo agrarne produkcije na občudovanja vredno višino; toda njeno delo na tem polju se po vojni ni ustavilo, nasprotno nacionalizacija poljedelstva se od leta do leta spopolnjujo. Med države, ki so v poljedelski produkciji pasivne, se nahaja tudi sosedna Avstrija. Merodajni krogi v Avstriji so zgodaj uvideli, da se mora Avstrija sama preživljati, če hoče obstati v krogu držav, ki vodijo strogo protekcijonistično carinsko politiko in vsled tega' onemogočajo uvoz avstrijskih industrijskih proizvodov. Avstrija je v zadnjih letih doprinesla velike žrtve za pospeševanje kmetijstva. Uspeh tega dela je že več ali manj viden.
Čeprav je bilo letošnje vreme mnogo manj ugodno kot lansko, vendar so letošnji pridelek v Avstriji ni zmanjšal, nasprotno v nekaterih pokrajinah se je celo povečal. Ta ugodni rezultat je posledica dela za pospeševanje agrarne produkcije, dobro premišljenega in izvedenega s strani poljedelskega ministrstva in poljedelskih organizacij. Na eni strani so se izvedle mere za povzdigo pridelka na enoto obdelane zemlje. Potom uporabljanja dobrega in klimatskim razmeram primernega semena v zvezi z uporabljanjem umetnih gnojil, zboljšanjem načina obdelovanja zemlje in z delom za uničenje škodljivega mrčesa se je v nekoliko letih posrečilo dvigniti pridelek na ha od 10 na 15 met stotov. Na drugi strani pa se izvaja ogromno delo za pridobivanje nove ro-.. dofftne zemlje potom nielijoracij. V zadnjih trdil- letih se je na ta načm- pftdobilo 25.000* . hektarjev nove zemlje.* V teku ld let se bo na ta način pridobilo 140.000 ha. S sigurnostjo se računa, da Avstriji po preteku te dobe ne bo več treba uvažati žita. Kvaliteta avstrijske pšenice se je v nekaterih pokrajinah tako zbolj-šala, da že doseže najboljše ogrske kvalitete. Toda zboljšanje pridelka se ne nanaša samo na žito, temveč v enaki meri tudi na krompir, sladkorno peso ih druge poljske pridelke. Nekateri optimisti v Avstriji računajo celo, da bo s sistematskim delom in konsekvenco mogoče dvigniti agrarno produkcijo na tako višino, da bo Avstrija žito in druge agrarne proizvode celo izvažala.
Jugoslavija in druge agrarne države srednje Evrope bodo s .svojo protekcijonistično politiko le dosegle, da industrijske države v bodoče ne bodo več toliko navezane na izvoz
* Stroški za te molijoracije sO zelo veliki, toda
državo ne obremenjuje v toliki meri, ker prispeva k stroškom lastnik 40%, dežela in država pa po 30%.	.	. '
agrarnih proizvodov. To zadene predvsem Jugoslavijo, ki izvaža v pretežni večini le agrarne proizvode. . .. '.. ...
Radi zaostalosti se nahaja naše poljedelstvo v težki krizi. Deloma vsled slabe kvalitete, deloma pa vsled visokih proizvajalnih stroškov nam postaja konkurenca v inozemstvu vedno težja. Skrajni čas je, da se tudi mi lotimo dela in ne čakamo, kajti Čim dalj bomo čakali, tem težje bo delo. V svrho zmanjšanja produkcijskih stroškov moramo spremeniti ■metode naše agrarne produkcije. Za povečanje relativnega donosa moramo uporabljati vse pripomočke moderne znanosti in to ne samo v manj rodovitnih, temveč tudi v najbolj rodovitnih krajih. Čim se dvigne nivo naše agrarno produkcije in z njim tudi blagostanje našega poljedelca, največjega konzumeuta v državi,v potem se nam ni bati za razvoj naše domače industrije.
* * *
Anketa jugoslovanske železarske industrije.
Radi sklenitve železarskega kartela je niietala za jugoslovanske,' predvsem pa, slovenske železarne potreba nove orientacije. V' to švrlio sklicuje Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani se-stanof Interefeirmuh železarn, ki se bo vršil dne 15, ofejobra ob 11 dopoldne v zborničnih prostorih. Na sestanku so bo razpravljalo o položaju naših železarn in njili odnošajih napram zapadnoev-ropskemu železarskemu kartelu.
Hrvatska eskomptna banka prevzame posle belgrajske podružnico Anglo-Internacionalne banko. Anglorlnternacionalna banka v Londonu (bivša Anglo-Austrian banka) se je ,odločila opustiti svojo podružnico v Belgradu in predati vse posle podružnico Hrvatski eskomptni banki, pri kateri je udeležesna s 25$ . delniškega kapitala. Uradniki so že prejeli 3 mesečno odpoved. Kakor Znano, je avstrijsko'podružnice že prevzela dunajska Krodit-anstnlt; na Češkoslovaškem pa so kmalu' po prevratu prešle podružnice Anglo-Austrian banke na novo ustanovljeno Angto-češkoslovaško banko.
Pogajanja med Jugoslavijo iu Ogrsko radi pocenitve transitnih tarifov. Med jugoslovansko in ogrsko vlado se vršijo pogajanja radi pocenitve kakor tudi zboljšanja medsebojnega tranzitnega prometa. Tarifne postavke naj bi se na eni kakor tudi na drugi strani pocenile za 50%.
Udeležila češkoslovaškega kapitala v naši sladkorni industriji. Praška kreditna banka je vstopila v večinski sindikat »Crvenke«, tvornice sladkorja d. d. v Crvenlu (Vojvodina), ki je do sedaj stal pod vodstvom Anglo-Austrian Bank. Praška kreditna banka si. je zasigurala opcijo na celokupno delniško majoriteto. Pogajanja je vodila belgrajska podružnica te banke.
Katastrofalni padec bombažnih cen. Kakor
•	smo žo poročali, so v septembru cene bombažu rapidno"padle. Koncem preteklega tedna pa je bilo na tržiščih za bombaž zabeležili nov rapiden padec
vOijti, 'Današnjo; cene so žo pii<M pod nivo produkcijskih stroškov, tako da preti, farmarjem izguba.
*	Letošnji' pridelek bombaža se' dfl^ielno ceni na 16
trlžetrt :niili,jona bal. V pričatftih krogih pa se ceni na 18 milijonov bal. Skupno z neporabljenim pridelkom lanskega leta bo letos stalo na razpolago 23 milijonov bal, medtem ko se ceni potreba konzuma na 15 milijonov bal. Cena za promptno blago .je že padla pod 13 dolarskih centov, medtem ko je §e pred nekoliko meseci notiral bombaž preko 20 c (lani V oktobru pa 23^24). Padec znaša torej skoro 40%. Ker ni računati, da se bodo cene zopet dvignile, se pričakuje v doglednem času zni-žanjo cen bombažnih tkanin.
Vprašanjo doktorata na dunajski visoki šoli za svetovno trgovino. Dijaštvo in profesorski zbor dunajske visoko šole zn svetovno trgovino se, že od leta 1921. trudita za promocijsko pravico te visoke šole. Da javno manifestira svojo Zahtevo, je dijaštvo te šole stopilo v štrajk. Poleg Anglije in Amerike je prod kratkim tudi Nemčija uvedla doktorat trgovskih ved, kar' je seveda dijaštvo vzpodbudilo, da odločnejše zastopa svojo zahtevo. Dunajska visoka šola za svetovno trgovino šteje 2000 slušateljev, od katerih je polovica inozemcev.
Na potu k sporazuma med angleško in nemško industrijo. V soboto so se v Londonu pričela pogajanja med' zastopniki angleške in nemške industrijo radi izravnanja interesov na svetovnem tržišču. 2e na prveln' sestanku se je. zaključilo, da mora Stopiti na mosto dosedanjega konkurenčnega
boja kooperacija med sorodnimi industrijami. Duh sporazuma med gospodarskimi krogi Nemčijo in antante zavzema vedno konkretnejše oblike; na obeh straneh se opaža dobra volja in medsebojno zaupanje.
Dviganje; liro. , »Da% News< poroča, da je zadnje dviganje lire prišlo nepričakovano. V splošnem se je. smatralo, da predstavlja kurz, po katerem je Banka d i italia prevzeja 90' milijonov dolarjev Morgarjovega posojila, btnloči stabilizacijski kurz. Pričakovalo se je torej, da se bo lira stabilizirala pri relaciji 135 lir za 1 atigl. funt. Zadnji kurzi pa odgovarjajo relaciji 120 lir za l funt. Anglež Iu finfmčhi krogi pričaktijejo skorajšnjo zaustavitev naraščanja kurza lire. ■ „ .
ttorsza
12; oktobra 1926.
DENAR.
Zagreb. Berlin 13.495—13.§25 ,(18.495—13.525), Italija 227.05-229.95 (226.95-228.95), London 274.40—27a.20 (274.40-275.20), Newyork 56.45 do 56.65 (£6.45-56.65), Pariz. 164-466 (166-1G8), Praga 167.40-168.20 (167.38-168.18), Dunaj 7.975 do 8.005 (7.965-7.995), Curih 10.9275-10.9575 (10.9B75—10.9575), Amsterdam 22.08—22.74.
Curih. -Bolgrad ■ U.1475 (9.145), Pošta 7250 (72.50), Berlin 123.30 (123.28), Italija 21.075 (21.15), London. 25.1175 (25.11375), "Nevvvork 517.50 (517.625), Dunaj 73.0125 (73.025), Pariz 14 90 (14.925), Praga 15.325 (15.325), Sofija 3.75 (3.75), Amsterdam 207.05 (207.025).
Dunaj. Devize: Belgrad 12.50- 12.54, Ko-danj 187,80—188.20, London 34.332fc-34.4325, Milan 28.53-28.63; Newyork 707,35 -709.85, Pariz 20.52—20.42, Varšava 78.25—78.8u. — Valute-dolarji 706.10—710.10, angleški 'funt' 84.27—34 43, lira 28.37-28.54, dinar 12.4875-12.5375, češkoslovaška krona 20.92—21.04.
Praga. Devize: Lira 135.09, Zagreb 59.60, Pariz 96.55, London 163.60, Newyork 33.70.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. 7% invest. posoj. 72 den., vojna odškodnina 304 den., zastavni listi 20—22, kom. zadolžnice 20—22, Celjska 194—IT?, Ljublj. kreditna 155 den., Merkantilna 94—9T: zaklj. 94, Praštediona 865—867, Kred. zavod 165—171, Strojne 106 bi.,' Vevče 102 den., Stavbna 55—65, Sešir 104 den.
Zagreb; 7% invest. posoj. 72.25—73, agrari 42.75—43.25, vojna odškodnina 304.50—305.50, kaša 304:50—305.50, nov. 308.75-30&.25, Hrv. esk. 100 do 101, Kred. 100—101, Hipobanka 55.50—56, Jugobanka 92—92.50, Praštediona 805—S70, Ljublj. kre-ditrtfc 155 deji., Srpska 130—131, Šečermia 465 do 470, Gutmann 230-235, :iavex 100—102.50, Slavonija 31—32, Trbovlje 300—305, Vevče 102 den.
Dunaj. Don.-sav.-jadr. 810.000, Zivno 705.000, Alpine 366.000, Kranjska industrijska 498.000, Trbovlje 382.500, Hrv. esk. 155.000, Leykam 121.000, Hip. banka 71.000, Mundus 1,055.000, Slavonija 37.200.
BLAGO.
Ljubljana. Les: 50 m5 lirastovih podnic, 48 mm, rezanih, fakturirajo se 42 mm, 2.65 m doli, šir. od 18—30, paralelne, ostrorobe, obrobljene, dobava od 4 do 6 tednov 1230 do 1240 don. I loge xa pivovarako sodčke: X hI, fco vag. moja 60 bi., 'A hI, fco vag. meja 95 bi., 1 hI, fco vHg. meja 180 bi. Bukotyi pragovi, 2.60 m, 14X24X14, ate-sani, dobava do-koncem aprila 1927, plačilo- proti akreditivu, fco meja za komad .38 den. Bukovi pragovi, 2.-15 m, 12^X22Xm<, dobava do kancem marca 1927, plačiio proti akreditivu, fco' meja -za komad 83 den.
Žito in poljski pridelki: Pšenica nova, fco naklad, post. 2G7'.r>0 b']., koruza stjira, fco vag. naklad, post 168 bl„ koruza umetno sušena za X., XI., XII., fco vag. naklad, post. 150 bi., koruza nova v klipu, fco vag. naklad, post. 80 bL, ra domača, fco naklad, post. 215 bl„ oves novi, fco naklad. post. 155 bi, fižol boli novi, fco vag. nakl.ad. post. 135 bi., krompir rani, fco vng. slov. postaja 90 bi., laneno stana, fco Ljubljana 380 den., laneno semo 1'odravina, fco Ljubljana 370 den. seno sladko, stisnjeno, fco vag. slov. post. 100 bi.
■HaaBaaaBaiaaanaBHBBiisaBH
f Strojnik
se išče n električno centralo!
Občini Ohrincvački, okrog Valjevski, je potrcfcca taJcoj dober, izprašan STROJNIK za njeno električno centralo z Diesel motorjem od 65 konjskih sil. — Oni, ki bi želeli prevzeti to mesto, naj takoj pošljejo svoje prošnje Sudu Opštinskom z uverenjem o svoji dosedanji službi in označbo svojih zahtev glede plače in ostalega.
8HBBBBailHBBBIlSBimHB
Iščemo za rudnik lignita »Baroševac«
v Srbiji resno in strokov, izurjeno mlajšo mož zs
ki bi začasno vršil tudi posle upravnika rudnika. — Javiti se je pisnteno DIREKCIJI BEOGRAD, Kolarčcva ulica br. 7, ali ustmeno vsak delovni dan od 9. do 11. ure dopoldne.	7038
Vremensko poročilo
MefeoroloSki zavod v LJubljani, dno 12. oktobra 1926.
Višina barometra 308'8m
1 A Opazovanja , ,		Baro-mete* • t	.Toplpl« -T ':	Bel. ' X	-Veter ln brzino T m	Oblačnost	Vrsta padavin		fš že	trn k
• ■}■■ krpi •,	to s					0-10	ob opazovanju	v mm io		
V ■■■ ^ :<.•> ,«,,; • .... .,■!>•.	7	764*3r	' 6-8	89	NE 1-5	10		..- 1-3		
	8	764-6	7-0	88	NNE 0-5	10				
Ljubljana (dvorec)	14 10	76f7	15-3	71	NNE 0-5	9				
	21	763-0	12-8	74	SW 1-5	0				
Maribor		763-7	8-0	90	W 7	7			14	4
Zagreb		764-2	9-0	91	S 0-5	—			13	7
Belgrad	8	764-1	10-0	90	S 1-5	_		0-4	13	•i
Sarafevo		766-5	7-0	96	mirno	10		4-0	12	6
Skop t je		764-6	15-0	83	mirno	3		2-0	28	11
Dubrovnik		762-6	18-0	88	mirno	5			?fi	14
Spil«	7	762-9	18-0	70	NNE 1-5	8		4*0	24	16
Praga		755-9	11-0	—!	SSW 7	7			14	8
Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske. Dunajska vremenska napoved za sredo: Večinoma megleno. Deževje še ni končana
Padanje temperature. Povprečni borometer nižji ko včeraj za 2.8 mm.
Sir 11. Rider Haggard:	17.
Hci cesarjja
Zgodovinska povest Iz angleščine prevel Jos. Poljanec
»Ko sem bil dobro leto prebil v ječi v mukah in grozi, že izgubil vse upanje in se udal v smrt, je ner pričakovano prišla pomoč. Na predvečer onega dne, ko se je imela izvršiti smrtna sodba, je prišel k meni v ječo glavni rabelj, me objel in vzpodbujal, češ da je moja mladost našla usmiljenje v očeh oblasti in da so mi dali prostost. Izprva sem se divje smejal misleč, da me hoče s tem pripraviti na novo mučenje, in sto-pr&v tedaj, ko so mi odvzeli okove, dali dostojno obleko in me o polnoči postavili pred vrata ječe, sem verjel, da mi je roka božja izkazala toliko dobroto. Ves slaboten in začuden sem stal zunaj vrat ne ve-doč, kam bi bežal, kar je smuknila k meni ženska, zavita v črn plašč in mi šepnila: »Pojdi!« Ta ženska jo bila vajina mati. Od Garcie, ki se je bahal, je bila izvedela, kakšna usoda me je čakala, in je sklenila, da me reši. Trikrat se ji je načrt ponesrečil, koncem koncev pa jo s pomočjo premetenega posrednika zlato pomagalo, kjer ni pomagala pravica in usmiljenje; zelo velika je bila vso\n, ki mi je odkupila življenje in prostost...
>:Še isto noč sva se poročila in pobegnila v Ka-diz, namreč vaj iha mati "in jaz; njena mati je ostala doma, ker je bila bolna. Zavoljo mene je vajina mati zapustila svoje ljudi in ono malo premoženja, kolikor ga je se ostalo po izplačilu odkupnine za moje življenje, ter domačo deželo; tako močna, silna je ljubezen ženske. Vse je bilo pripravljeno in v Kadizu do je nahajala angleška ladja, Mary, iz Bristola, na kateri je bilo mesto najeto za naju. Toda ladjo ie zadržal v Inki nasproten veter, ki je bil tako močan, da se kaoitan ni upal odriniti na morje, dasi je želel.
da naju reši. Dva dni in eno noč smo ostali v pristanišču; veš ta čas sva se bala vsega mogočega, ne brez vzroka, a vendar sva bila nad vse srečna v najini lju-beznL Ječarji, v katerih oblasti sem bil v ječi, so bili raznesli govorico, da sem pobegnil, seveda s pomočjo hudiča; iskali so me vsepovsod. Ko je de Garcia zagnal, da pogrešajo tudi njegovo zaročenko, je takoj uganil, da midva nisva daleč drug od drugega. V svoji premetenosti, ki jo je podžigalo sovraštvo°in ljubosumnost, je naju zasledoval korak za korakom, dokler ni naju na vse zadnje izsledil.
»Tretji dan zjutraj se je vihar polegel; dvignili so sidro in ladja je krenila po .prelivu proti morju. Ko je bila že precej daleč in so se mornarji pripravljali, da bi razvili jadra, je prihitel k ladji čoln s kakimi dvajsetimi vojaki, kateremu sta sledila še dva druga čolna; njihov vodja je pozval kapitana, naj ustavi ladjo, da bi mogli po naročilu oblasti nanjo in jo preiskati. Slučajno sem bil takrat na krovu; baš sem hotel oditi, da bi se skril v ladji, ko je nekdo, v katerem sem spoznal de Garcio, skočil pokonci in za-vpil, da sem jaz tisti pobegli zločinec, katerega so iskali. Kapitan se je bal, da ne bi vojaki vdrli na ladjo in vrgli njega samega z mornarji vred v ječo, in je bil pripravljen izročiti me. Tedaj pa sem si v silnem strahu in obupu strgal obleko s telesa ter jim razgalil grozne brazgotine.
»Angleži ste!« sem zavpil proti mornarjem, »pa me hočete izročiti tem tujim hudičem, ko sem vendar vaše krvi? Poglejte, kaj so mi že prizadejali,« sem rekel in jim kazal na pol zaceljene rane, izvirajoče od razbeljenih klešč; »ako me izročite njim, me iz-nova pošiljate v trpinčenje in smrt. Imejte usmiljenje vsaj do moje žene, če ga nimate do mene; ako pa se ne usmilite ne enega ne drugega, mi dajte vsaj meč, da se s smrtio rrsim mučenja.::
Tedaj je zavpil eden mornarjev, doma iz South-wolda, ki je poznal mojega očeta: ,Pri Bogu! Jaz
ti hočem stati na strani, Thomas Wingfield. Ako hočejo zgrabiti tebe in tvojo prijazno ženo, morajo prej mene ubiti'; in vzel je lok iz shrambe, ga napel, položil puščico na struno in pomeril proti Špancem v čolnu.
»Tedaj pa ^ zavpili ostali mornarji:«
»,Ako želite kogarkoli izmed nas, le pridite na krov in si ga vzemite, peklenski mučilci!' in podobno.«
»Ko je kapitan videl srčnost mornarjev, se je še sam ojunačil. Špancem sploh ni dal odgovora, temveč je velel, da naj polovica mornarjev z vso naglico razvije jadra, ostali 'pa naj se pripravijo, da bi branili ladio, ako bi skušali vojaki splezati nanjo.«
»V tem sta prispela še druga dva čolna in se s kavlji oprijela ladije. Eden vojak je splezal na verige in odtod na palubo. Ves divji s6m potegnil mornarju lok iz roke, ga nategnil do špice in izpustil. Puščica ni zgrešila cilja; tudi jaz sem znal dobro streljati kakor ti, Tom, in vojak se je z angleško puščico v srcu prevrnil v morje.«
»Po tem dogodku ni nobeden več skušal splezati na ladijo, dasi so streljali na nas s puščicami in ranili enega mornarja. Kapitan nas je pozval, naj odložimo loke in se podamo za ograjo v zavetje; jadra so se namreč jela napenjati. Tedaj je de Garcia vstal v čolnu in preklinjal mene in mojo ženo.«
»,Vaju že še najdem,' je kričal in vpletal med grožnje španske kletvice in grde besede. ,Tudi če moram čakati dvajset let, enkrat se bom gotovo maščeval nad vama in vsemi, ki so vama dragi. Dobro si zapomni to, Luiza de Garcia; skrij sc, kamor hočeš, našel te bom, in kadar se zopet srečava, boš šla z menoj za toliko časa, dokler se bo meni zljubilo, ali pa bo tista ura tvoja zadnja uro.'«
»Nato smo odjadrali proti Angleški pustivši čolne za seboi.«

s S
F>
^e
O	r-**
t"	"
Š	P
O	n
0	~
a
1	?
S	s
N	S <
P
e_ -g i
? S
P-
3 °
2
o »
p- a1
5 C B Š
o
< C/i 2. * 15 O
ra	O <	"3
et	ra	ra
o.	i s	«■
g.	F 3	*
=■-	g	g
*
z is t*
V
Q>
; -o.
o> s. ^ -
t? a i— •—
n a. c
ta
E '-
a
^ tra, o o 3 a o
o <
00
1	S5 a
2	b	~ "	« «
p	< - 3
00 ar
5 S3	P 5
' 2.
§	a:
a to,
o a.
X- -2. c, — e
5. * 2. 3, » "5"
-a 3. i f
i i
0	B>
P
1	1
o ra p
n
n o. n
111 = 111 =
ppslu<hljeni sin, ozir.
Naše najdražje, naš nepozabni brat, vnuk in nečak, gospod
je v cvetu svojih dvajsetih let, ob sinji Adriji v Opatiji, kamor si je šel iskal preljubega zdravja, po daljšem bolehanju Bogu vdano izročil svojo dušo Vsemogočnemu ler odhilel k ljubi svoji mamici v večnost.
Blagi pokojnik se prepelje v Kočevje, odkoder se vrši dne 14. oklobra 1926 ob pol 17. uri iz hiše žalosti šl. 235 pogreb in položitev k večnemu počitku v lastni rodbinski grobnici na mesinem pokopališču v Kočevju.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v farnih cerkvah v Kočevju, Banjaloki, Opatiji in Ljubljani.
Čast spominu blage, plemenite duše!

dne 11. oktobra 1926,


■mm——
Krojaški MOJSTER
ie išče, ki bi prevzel konfekcij, delo. Prevzame K. PUČNIK, Tavčarjeva ulica 3. Ljubljana.
Sprejmem več POMOČNIC in UČENK za vezeni«. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7006.
Pošteno in marljivo
Prvovrstno delo, Zmerne cene, To je naše geslo!
KNJIGOVEZNICA K. T. D.
Crlalnlca In tvornica
ta vsa hišna dela išče rodbina treh oseb. Plača 400 Din mesečno. — Ponudbe naj se pošljejo na RUDARSKO DRUŠTVO, RUMA — SREM.
nolrlira ki >e vešin
UCIMIbCl, hrvaščine in nemščine, se sprejme k 5 letnemu dečku in 3 letni deklici. Obširne ponudbe na: Dr. GABOR, zobozdravnik v SUBOTICI, Kralja Petra park. «305
ZASTOPNIKE
proti meseč. nagradi 1500 frankov iščemo za takoj. Najsigurnejše komisije. -Societa »LIRPINIA« - a
Montesarchio, Italia.
Trgovski VAJENEC
Z dobrim šolskim spričevalom, ki govori tudi nekaj nemško, se takoj sprejme. Hrana in stanovanje v hiši. — M. BERDAJS —■ trgovina s specerijo in semeni — Maribor.	7042
KUHARICA srednjih let, išče službe v Ljubljani, k boljši rodbini. -Naslov v upravi: št. 7051
MIZARSKI POMOČNIK
dober v pohištvu, se takoj sprejme z vso oskrbo pri JOŽE SITAR, mizar, Križe pri Tržiču, Gor.
Odda se služba
CERKOVNIKA in orga-nista pri župni cerkvi v
Žetalah 1. novembra t. 1. Prednost imajo samski prosilci. — Služba cerkovnika pri Mariji To-lažnici je oddati v istem času. — Cerkveno pred-stojništvo ŽETALE.
INSTRUIRAM
matem., fiziko, opisno; nižješolce tudi lat., gršč. in francoščino. - Dopise na upravo »Slovenca« pod: »Najceneje« 7028.
Navijalnico
(Spulmaschine kupim za nožni pogon. TAJNER, Dol. Toplice.
1 MESTO V LOŽI
oddam po znižani ceni. Ponudbe na upravo pod: »Gledališče« 7027.
2 DIJAKA sprejmem na stanovanje z oskrbo. Naslov v upravi: št. 7021
SPALNI DIVAN
nov, naprodaj za 480 Din. Reber št. 3, II. nadstr. pri Lip, Ljubljana. 7009
Krajnike r.fn;
dolge, prodam po 25 par za meter, franko vagon Kamnik. Vagonsko. FRANC BORC, Kamnik.
štampilje
S. PETAN, Maribor,
Nasproti glav. kolodvora.
Kupim
2 do 3000 kilogramov
ajdovega medu
Ponudbe na:
S. ZWITTER, Graz, Zinsendorigasse 20.
Zlato"
SREBRNE KRONE
kupuje F. ČUDEN, Ljubljana, Prešernova ulica 1.
Najnovejša iznajdba!
Brez kvarenja blaga kemično snaženje in vsako vrstno barvanje oblek
ANTON B0C, Ljubljana
Selenburgova ul. 6.1, Clince-Vli 48
Vsakovrstno
LOVSKI PES,
posavski brak, 2 leti star rumene barve, se je dne 3. oktobra na lovu Ga-tine-Žalna IZGUBIL. — Odda naj sc proti primer, nagradi Alojz. Grozniku, Gornja Slivnica, pošta Grosuplje.	7029
Primarij dr. FR. DERGAHC
ne ordinira do 21. oktobra
vrtnarstvo, Maribor, Vrtna ul. 17 in Pobrežje, ce*ta na Brezje 52 blizu pokopališča
se priporoča za dekoracijo, nasade in vzdrževanie grobov, izdelavo vencev ter vsa v to stroko spadajoča dela.
KLETAR
izurjen v vseh kletarsklh delih, s prav dobrimi spričevali in vefišol. uaobrn/.bo ISfE MESTO v Ljubljani samo za poldnevno proti nizki plači. Event. grom tudi kot pomočnik skladiščniku, mlekarju ali kaj podobnega. Cenjeno ponudbe prosim takoj na upravo [ pod ftifro: »Zanesljiv« 7030.
Originalno zasnovani
NAGROBNIKI
rezljati! iz trdega lesa
so v zalogi po izredno ugod-! nih cenah pri kiparski tvrdki
PENGOVIVAN
Ljubljana, Kolodvorska 20.
t/olno in bombaž
za strojno pletenje in vsakovrstna ročna dela dobite po najnižjih cenah v veliki izberi pri Karlu PRELOGU - Ljubljana, Stari trg štev. 12 — in Židovska ulica štev. 4.
Večja partija
DVOKOLES in otroških VOZIČKOV
raznih modelov, se zaradi zaključka sezije prav poceni proda. - »TRIBUNA« F. B. L., Ljubljana, Knr-lovska ccBta št. 4. 6981
Klavir v d°t>rem «ta-IVItmi nju, z močnim
glasom, prodam po nizki
ceni. - Istotam se proda
motorno KOLO 3% HP,
v dobrem stanju, po ugod.
ceni. — Ponudbe upravi
»Slovenca« pod it. 6957.
Nagrobne križe
(železne) in svetilke in dr. tozadevne potrebščine, jako lepe, kupite po zelo
nizki ceni pri IVAN KARAŽIJA, železnina, Maribor, Aleksandrova c. 42.
Prostovoljna dražba
hiSe v Ljubljani — Barvarska steza It. 5 — se
vrši pri okrajnem sodišču v Ljubljani, soba št. 34
dne 2. novembra t. 1. ob 11. uri dopoldne.
Izklicna cena 52.312 Din. — Drugi pogoji so na razpolago ravnotam, soba št. 33.	7020
Stalno mesto prosto
za solidnega in marljivega elektro-monterja, za enakomerni tok (Gleichstrom), kateri razume dobro tudi ključavničarska in mehanična dela —
se takoj sprejme za vodstvo male elektr. centrale. — Ponudbe s prepisi spričeval naj sc pošljejo na: »Granitno in lesno industrijo«, Oplotnica, (Slov. Konjice).	7047
zlato
Poravnajte naročnino!
Podpisana direkcija razpisuje dobavo 1920 kg
miner, strojnih olj in masti.
Interesentom pogoji na razpolago. Direkcija drž. rudnika ZABUKOVCA, p. Griže, 9. oktobra 1926.
»Gospodarska zveza«
ima na zalogi izbrana
štajer. jabolka
v zabojih po ca. 30 kg, po ceni 3.50 Din za kg.
Razpisujemo
na podlagi zakona o drž. računovodstvu dobavo
30 zvitkov
strešne lepenke in 3 želez, plošč
10 mm močnih. Več pri: Direkciji državn. rudnika ZABUKOVCA, p. Griže,1 9. oktobra 1926. 7035 1
po najvišjih cenah £erne, juveltr, Ljubljana Wolfova ulica štev. i
TROBENTE
v s n blehinštru mente, ter lovske rogova hitro in precizno popravlja in preglasuje
ALFONZ BREZNIK
Ljubljana Mestni trg Stev. 3 (poleg mngistr.l Stari inštrumenti se vzamejo v zameuo ali pa kupijo.
KLAVIRJI!
Steinwav, Hcilzl in Heitz-mann, Forster, so svetovne prve znamke in jih dobite samo v zalogi izvedenca bivš. uč. Glasb. Matice Alfonza Breznika, Ljubljana, Mestni trg 3. Prodaja na obrokel Posojevalnica!	6127
HBrgMffffmaHffiiCTffls
moderni raglani
samo
„ za dečke „ „
samo
$2Bez3&£arioua vAlca šfsis. 3.
3 33123 3!^' ES EZ3 dS £52 3 £3 G3 E3 LSE E3B ZZ3 K2 G
iz zelenega in rujavo-sivega granita, s krasnim bleskom polirani — proda po globoko znižanih cenah radi spraznitva skladišča.
GRANITNA INDUSTRIJA, OPLOTNICA (SLOV. KONJICE).
Javljamo tužno vest, da je po dolgi mučni bolezni preminul naš velezaslužni in dolgoletni poduačelnik, gospod
posestnik ln lesni trgovec
Pogreb blagega pokojnika se vrši v sredo dne 13. t. m, na domače pokopališče. Njegovo vzorno delo in neumorna vztrajnost nam ostaneta v trajnem spominu in v nadaljno vzpodbudo.
Železniki, dne 12. oktobra 1926.
Hranilnica in posojilnica v Železnikih.
Kreditni m
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš srčnoljubljeni, blagi soprog, oče, tast, svak in stric, gospod
ANTON HAFNER
posestnik in trgovec v Železnikih
v ponedeljek, dne 11. oktobra 1926 ob 11. uri ponoči po težki bolezni, previden s tolažili sv. vere, udsno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega blagopokojnika se vrši v sredo 13. oktobra 1926 ob štirih popoldne iz hiše žalosti v Železnikih h. štev. 74 na pokopališče Sv. Frančiška.
Sv. maša zadušnica za blagopokojnika se bo darovala v četrtek, dne 14. oktobra ob osmih zjutraj v cerkvi Sv. Frančiška.
V Železnikih, 12. oktobra 1926.
Globoko žalujoči ostali.
Brez posebnega obvestila.
LJUBLJANA, Prešernova ulica Ua. (v iasloem p®§!opiu)
Obrestovanja vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naroČilo, predulemi in hredifi vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter nakazila v tu- in Inozemstvo, safe-depositi itd. itd. Brzojavke: Hredit Ljubljana Tel. ¥0, ¥57. m. SOS, 806
Jugoslovansko tiskarno v Liubliani: Karol Cefi.
Izdajatelj; dr. Fr. Knlovec.
'Urednik; Josip Fr. Knailič,