GDK: 686.3+151 :(497.12):(063) Avtoceste in prostoživeče divje živali- o neizbežnosti konfliktov in možnostih za njihovo blažitev Highways and Free-living Wild Animals- lnevitable Conflicts and Possible Alleviation of their Effects Miha ADAMIČ* Izvleček Adamič, M.: Avtoceste in prostoživeče divje živali - o neizbežnosti konfliktov in možnostih za njihovo blažitev. Gozdarski vestnik, št. 10/94. V slovenščini, cit. lit. 1 O. Pospešena gradnja avtocestnega omrežja v Sloveniji ustvarja nove probleme glede nadaljnje fragmentacije kontinuiranih habitatov divjih živali, posebej vrst z redkejšo razširjenostjo v prostoru ter z velikimi individualnimi areali dejavnosti. Z vpeljanimi ovirami, kar so za večino vrst ograjene in prometno obremenjene avtoceste, bo prizadeto genetsko in socialno sodelovanje v razpršenih populacijah. Ker poskušajo živali, ki se tudi po izgradnji in ograditvi avtocest premikajo po usta- ljenih poteh in naletijo na oviro, le-to prečkati, prihaja tudi do trkov vozil z živalmi, ki so pri veliki hitrosti poleg živali lahko usodni tudi za potnike. Za uspešno razreševanje ravni nastalih konfliktov je potrebno spoznati razsežnosti vpliva avtoces- tnih blokad na populacije prostoživečih divjih živali in primernost njihovih habitatov ter izbrati primerne ukrepe za njihovo blažitev in sočasno povečevanje prometne varnosti na avtocestah. Ključne besede: avtoceste, fragmentacija go- zdov, prostoživeče divje živali, habitati 1.0 IZHODIŠČNE UTEMELJITVE PROBLEMA 1.0 CONCEPTUALARGUMENTATIONOFTHE PROBLEM Kot element biocenoz so živali sestavina krajinskih sistemov, kar pomeni, da le ti hkrati predstavljajo njihove habitate. Spo- sobnost gibanja med različnimi sistemskimi enotami omogoča živalim, da funkcionalne splete habitatov v krajini izkoriščajo, sama * Prof. dr. M. A., dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, Gozdarski oddelek, 61000 Ljubljana, Večna pot 83, SLO 426 GozdV 52, 1994 Synopsis Adamič, M. : Highways and Free-living Wild Animals - lnevitable Conflicts and Possible Alle- viation of their Effects. Gozdarski vestnik, No. 10/94. ln Slovene, lit. quo!. 31. New problems regarding further fragmentation of continuous habitats of wild animals, especially the species of rare occurrence in the space and large individual activity areas, are being created due to quick constructing of the highway network in Slovenia. Fenced in and busy highways, repre- senting real obstacles for most of the species, are going to affect genetic and social interaction in the fragmented dispersed populations. Moving along their established routes and coming across obstacles represented by fenced in highways, which they nevertheless try to cross, animals often bump against vehicles. Due to high speeds this can be talal not only for animals but also for persons. A precondition for successful solving of the conflicts is extensive knowledge on the effects of the obstacles represented by highways on the populations of free-living wild animals and the appropriateness of their habitats. Suitable measu- res for the alleviation thereof and to improve road safety on highways at the same time have to be selected as well. Keywords: highways, forest fragmentation, free-living wild animals, habitats konfiguracija krajinskih enot pa odločilno vpliva na sposobnost populacij, da se upi- rajo pritiskom iz okolja oziroma v njih vztra- jajo (Oppdam 1990). Populacije večine gib- ljivih živali naseljujejo različne habitate. Ker naravne si le in človek spreminjajo količino, primernost in uporabnost habitatov, se spreminjata tudi velikost in dinamika popu- lacij ter sama razporeditev osebkov v kraji- ni. Razpoložljivost habitatov v krajini torej prostorsko in časovno variira, glede na obseg teh sprememb pa se spreminja tudi njena splošna in vrstno specifična primer- nost za divje živali (Fagen 1988, Pulliam, Avtoceste in prostoživeče divje živall - o neizbežnosti konfliktov in možnostih za njihovo blažitev Danielson 1991, Pulliam et al 1992). Frag- mentacija razdeljenost) primarnih, veliko- površinskih tipov habitatov v manjše izoli- rane krpe (Wiertz, Vink 1986, Wiens 1990, Oppdam 1991) ter onesnaženost okolja spaqata med najpogostejše funkcionalne motnje, ki so jim izpostavljene populacije divjadi v kulturni krajini. Stopnjevanju antro- pogenih pritiskov na populacije se lahko upirajo le vrste z velikimi reprodukcijskimi in razširitvenimi sposobnostmi ter s vses- plošno iznajdljivostjo v izboru habitatov (Fowler 1981, Hannson, Angelstam 1991 ). Usode populacij divjadi v antropogenih ha- bitatih so torej odvisne od autekologije vrste, površine in medsebojne oddaljenosti krp uporabnih habitatov in prepustnosti ob- močij, ki krpe ločujejo ter od jakosti in pogostnosti motenj, ki rušijo vzpostavljene znotrajvrstne odnose. Gradnja avtocest ter drugi večji posegi v prostor, v habitate divjih živali, prežijo nove zunajsistemske, naključne pritiske na lo- kalne populacije, ki se jim le-te, posebej v okoljih z poudarjenimi sistemskimi pritiski ter pritiski zaradi genetske izolacije, dolgo- ročno težko upirajo. Ograjena in prometno obremenjena avtocesta brez dodatnih bla- žilnih objektov dejansko pomeni težko pre- hodno ali celo neprehodno oviro za večino terestričnih vrst. Med pritiski na populacije divjadi (in drugih prosto živečih živali), ki jih ustvarjajo prometno obremenjene avtoce- ste (Adamič 1993) je potrebno posebej izpostaviti: - zmanjšanje uporabne površine habita- tov, njihovo notranjo fragmentacijo, delje- nost oziroma razpad v izolirana krpe, ki so pogosto ločene s slabo prepustnimi ovira- mi. Populacije v fragmentiranih habitatih razpadejo na manjše (sub)populacijske enote z oviranim komuniciranjem ter izme- njavo osebkov (genov!!), - izvor lokalnih polucij in degradacije kakovosti habitatov, - direktno umrljivost živali. Z gradnjo in funkcioniranjem avtocest sta posebej prizadeti skupini specialistov v iz- boru habitatov ter cirkulantov, gibljivih vrst z velikimi individualnimi areali dejavnosti. Usoda vrst s specialističnimi zahtevami glede izbora habitatov je v antropogeni krajini negotova. Pogostnost ponavljanja motenj praviloma presega njihove sposob- nosti prilagajanja novo nastalim razmeram. Sposobnost vztrajanja teh vrst v ohranjenih krpah primarnih habitatov je zato odvisna od velikosti teh krp ter bližine dovolj velikih stabilnih izvornih istovrstnih populacij, ki s presežnimi osebki (Fahrig, Merriam 1985, Pulliam, Danielson 1991) polnijo izoli rane subpopulacije. Populacije večine teh vrst nimajo več značilnosti ekološko funkcional- nih populacij (Conner 1988), nekatere med njimi pa niti lastnosti minimalne vitalne, samoobnovljive populacije (Gilpin, Soule 1986, Conner 1988, Koenig 1988), zato je njihova usoda odvisna od stalnega dotoka prihajajočih iz sosednjih večjih izvornih po- pulacij. Poudariti pa je potrebno, da je za stalen dotok prihajajočih osebkov v izoli- rane subpopulacije, poleg bližine izvornih populacij, nujna tudi mreža prepustnih kori- darjev (Wilcove et al 1986, Bennet 1990, Pulliam, Danielson 1991), po katerih lahko prihajajoči vstopajo . Ohranjenih koridorjev oziroma možnosti prehajanja med izoliraM nimi otoki habitatov pa je v antropogeni krajini, posebej za vrste, ki potujejo po tleh in po vodnih koridorjih, vedno manj; zaradi rob nih pritiskov pa se povečuje tudi razdalja do primernih izvornih populacij. Z dogradi- tvijo celotnega omrežja avtocestnih pove- zav bo Slovenija razdeljena v povsem nove populacijsko-ekološke enote prostoživečih živali s spremenjenimi medvrstnimi in zno- trajvrstnimi odnosi. O dolgoročnih posledi- cah le-tega lahko le ugibamo. 2.0 PROSTOŽIVEČE OIVJE ŽIVALI IN PROMETNA VARNOST NA AVTOCESTAH 2.0 FREE-LIVING WILD ANIMALS AND TRAFFIC SAFETY IN HIGHWAYS Zagotavljanje prometne varnosti na avto- cestah je pomemben aspekt, ki ga moramo izpostaviti v sklopu odnosov avtoceste-pro- stoživeče živali. Za to pa je potrebno obliko- vati sistem učinkovitih načinov za prepreče­ vanje možnosti trkov vozil z divjadjo pri veliki hitrosti. Živali, ki jim avtocesta pre- GozdV 52, 1994 427 Avtoceste in prostoživeče divje živali - o neizbežnosti konfliktov in možnostih za njihovo blažitev seka kontinuirane habitate, ter tiste, ki med daljinskim izseljevanjem ali cirkuliranjem naletijo na avtocesto, očitno skušajo tako vrinjeno oviro prečkati oziroma realizirati konkretni (tekoči) vzorec aktivnosti (Ballon 1985, Bashore et al 1985, Puglisi et al 1974, Reilly, Green 1974) in še naprej izkoriščati dele prvotnih arealov svojih de- javnosti. Rotar in Potočnik (1993, str. 2) poročata, da je bilo na slovenskih cestah v obdobju 1983-1991 skupaj 52.069 promet- nih nezgod, od katerih je bilo le 11 O (0,21 %) nesreč z živalmi. Po ugotovitvah istih avtor- jev so pri trčenjih z živalmi 4 osebe izgubile življenje, 118 pa je bilo telesno poškodova- nih. Iz analize arhiviranih poročil cestnih nadzornikov o pojavljanju divjih živali na vozišču in o trkih z vozili na odseku AC Vrhnika-Postojna oziroma Ljubljana- Raz- drto v obdobju 1972-1993 (Jonozovič, Ada- mič, v tisku) je očitno, da standardna varo- valna ograja ob avtocesti na razgibanem kraškem terenu ne zagotavlja zanesljive zaščite pred prodiranjem živali na vozišče. Omenjena analiza kaže, da so bile na cestišču opažene in tudi povožene prak- tično vse vrste , ki živijo v habitatih vzdolž avtoceste: srnjad, rjavi medved, jelenjad, divji prašič, poljski zajec, lisica, divja mač­ ka, gams, jazbec, kuni, itd. Zato je za povečanje prometne varnosti, poleg učinko­ vite ograditve z varovalno ograjo, potrebno divjim živalim zagotoviti čim več (sci)narav- nih prehodov prek avtocestne zapore. Iz opravljenih pilotnih raziskav na odseku AC Vrhnika-Postojna (Ralph Buerglin, pisno sporočilo 1993) je očitno, da divje živali , posebej veliki rastlinojedci, za prehajanje raje uporabljajo podvoze kot avtocestne mostove, oziroma da slednje praviloma uporabljajo le predstavniki zveri. V splo- šnem pa lahko iz teh ter lastnih raziskav v letu 1994 ugotovimo, da avtocesta s stan- dardnimi podvozi in mostovi praktično blo- kira migracije in emigracije jelenjadi in di- vjega prašiča. Slednje potrjujejo tudi rezul- tati večletne spremljave gibanja divj ih praši- čev in jelenjadi z individualnim markiranjem živali v Gojitvenem lovišču Ljubljanski vrh (Krže 1994). Povsod, kjer živijo v širšem območju načrtovanih odsekov novih avto- 428 GozdV 52, 1994 cest iste vrste prostoživečih divjih živali, ki so bile najpogosteje udeležene v trkih na avtocesti Ljubljana-Razdrto in kjer je po- dobna tudi površinska razgibanost terena, lahko kljub standardni varovalni ograji pri- čakujemo podobne prometno-varnostne konflikte oziroma trke vozil z divjimi živalmi. Dejansko intenziteto tovrstnih problemov je namreč mogoče blažiti le s primerno razpo- rejenimi in dovolj velikimi prehodi. 3.0 RJAVI MEDVED IN AVTOCESTE V SLOVENIJI 3.0 BROWN BEAR AND HIGHWAYS IN SLOVENIA Poseben problem za prometno varnost na avtocestah pomeni rjavi medved (Ursus arctos L.). Iz naših dosedanjih raziskav ekologije rjavega medveda v Sloveniji je očitno, da so Logaška planota in Nanoško- Hrušiško pogorje ter širše območje Senože- ških Brd pomembno bivalno območje in da so to tranzitni koridorji za širjenje rjavega medveda iz osrednjega varovalnega ob- močja v predalpsko in alpsko območje (Adamič, v tisku). Našteta območja pa so z avtocesto Ljubljana-Razdrto že ali bodo z dograditvijo avtocestnih odsekov Raz- drto-Cebulovica in Razdrto-Podnanos v celoti odrezana od osrednjega varovalnega območja medveda na Notranjskem in Ko- čevskem. S tem bo prizadeto komuniciranje med osrednjim populacijskim območjem ter njegovimi robnimi deli, povečala pa se bo tudi možnost trkov vozil z medvedom. Na omenjenem območju se le-ti namreč pogo- sto pojavljajo oziroma se v njem zadržujejo in gibljejo. Slednje dokazujejo tudi doseda- nje ugotovitve radiotelemetrijske sprem- ljave gibanja medvedov na območju Ljub- ljanskega vrha (M.Jonozovič, pisno poroči­ lo, julij 1994). Odsek avtoceste med Vrh- niko in Postojno medvedi prečkajo na usta- ljenih mestih. Pri tem brez težav preplezajo ograjo in nadaljujejo pot prek cestišča, o čemer pričajo primeri trčenj medvedov z vozili. V letih 1992, 1993 in vključno do julija 1994 so registrirali 7 primerov trčenj medvedov in vozil (A. Černač, AC Baza 'Avtoceste in prostožlveče divje živali - o neizbežnosti konfliktov in možnostih za njihovo blažitev Preglednica 1 : Podatki o trkih vozil z rjavim medvedom na avtocesti Ljubljana-Razdrto Table 1: Data on the Colfisions of Vehicles with Brown Bear in the Ljubljana-Razdrto High way Odsek Podatki Datum avtoceste Vrsta vozila o živali Usoda živali Date Highway Type of vehicle Data on the What Happened to the Section 05.1992 Unec 07.1992 Logatec 08.1992 Logatec 10.1992 Unec 12.1992 Planina 07. 1993 Postojna 06.1994 Postojna Rjavi medved v Sloveniji Brown Bear in Slovenia • osebni avto car osebni avto car osebni avto car osebni avto car osebni avto car kamion tru ck osebni avto car •• • • Postojna, pisno sporočilo 1993, lastni po- datki). Podrobnejši podatki o trčenjih in posledicah so prikazani v preglednici 1. Trčenje osebnega avtomobila z medve- dom pri hitrosti, kakršna je običajna na avtocestah, je poleg medveda življenjsko nevaren dogodek tudi za potnike v vozilu. Ker z varovalno ograjo praviloma ni mo- • Animaf Animaf ? poškodovan- pobegnil injured- escaped M49kg ubit kil/ed (dead) ? poškodovan- pobegnil injured- escaped M 89 kg ubit kil/ed (dead) M188kg ubit kil/ed (dead) ? poškodovan- pobegnil in ju red- escaped M130kg ubit kil/ed (dead) - Terenska inventarizacijo. Bazo podatko\1 /Rjavi medved v Sl./GIS 90-93 - A11loceste 11 Sloveniji 1992 jR. Uprava za Ceste/ goče preprečiti pojavljanja medvedov na vozišču, je upoštevanje tradicionalnih me- dvedjih koridorjev pri načrtovanju in gradnji avtocest edini možni preventivni ukrep. Iz zbranih podatkov o pojavljanju medvedov zunaj osrednjega varovalnega območja (A- damič 1994) je namreč očitno, da pogos- tnost opazovanj v zunanjem območju zna- Gozd V 52, 1994 429 Avtoceste in prostoživeče divje živali - o neizbežnosti konfliktov in možnostih za njihovo blažitev čilno narašča. Če upoštevamo, da je po- membne vzroke za izseljevanje iz osred- njega območja treba iskati v vrstno specifič­ nih značilnostih (Pulliainen 1983, Rogers 1987}, je očitno, da tudi s povečanim ods- trelom medvedov v širšem območju okoli avtocest prikrite nevarnosti prehajanja ni mogoče zadovoljivo rešiti. To pa pomeni, da varnosti udeležencev v prometu na od- sekih avtoceste, ki sekajo habitate ali kori- dorje rjavega medveda, s standardno varo- valno ograjo ni mogoče zagotoviti. Avtoce- sta Ljubljana-Razdrto je po celotni dolžini ograjena z zaščitno ograjo, ki pa jo rjavi medved lahko prepleza. Citirane pilotne raziskave na odseku AC med Vrhniko in Postojno v letu 1993 (Ralph Buerglin, pisno sporočilo 1993) dokazujejo, da uporablja rjavi medved za prečkanje AC tudi podvoze in nadvoze gozdnih in lokalnih cest. V okviru ponovitev sledenja živali s peščeni mi sledilnimi blazinami na istem odseku avto- ceste v letu 1994 smo samo v juniju registri- rali 5 primerov prehajanja medvedov skozi dva podvoza v bližini Verda. To pa pomeni, da je treba na območjih s stalno in pogosto navzočnostjo rjavega medveda v širši oko- lici avtoceste, standardno varovalno ograjo ob avtocesti opremiti z dodatno električno zaščito (električni pastir!) in tako živali "pri- siliti" k uporabi varnejših prehodov! 4.0 SKLEPNE UGOTOVITVE IN USMERITVE ZA REŠEVANJE KONKRETNIH PROBLEMOV 4.0 FINAL ESTABLISHMENTS AND GUIDELINES CONCERNING THE SOLUTION OF CONCRETE PROBLEMS Gradnja avtoceste v še neprizadetih oko- ljih proži nastanek povsem novih razmerij med populacijami prostoživečih živali in njihovimi habitati . Fragmentacija enovitih, strnjenih habitatov in drobljenje enotnih po- pulacij v izolirane subpopulacije je ena izmed običajnih posledic gradnje avtoces- tnih povezav. Ograjena in prometno obre- menjena avtocesta je namreč za večino terestričnih vrst živali težko prehodna ali tudi neprehodna ovira. Razpršenost posa- meznih osebkov in njihovih skupin se v 430 Gozd V 52, t994 okviru iste populacije sicer dinamično prila- gaja stanju in motnjam v prostoru, habitatih, vendar je treba upoštevati, da z avtocesto prekinjene habitate poleg rezidentskih vrst (srnjad!) v konkretnem prirneru občasno okupirajo tudi cirkulanti, predstavniki vrst z velikimi individualnimi areali svoje dejavno- sti (divji prašič, jelenjad) ter osebki, ki se priseljujejo iz oddaljenih populacij (rjavi me- dved). Oboji pa avtocestne ovire ne po- znajo in zato smeri gibanja tej oviri ne prilagodijo. Živali, ki na svoji poti naletijo na ograjo ob avtocesti in ne najdejo primernih prehodov, poskušajo le-to preskočiti, pre- plezati ali se splaziti pod njo. V vseh prime- rih se znajdejo med vozili na cestišču. Poleg populacijsko-ekoloških razsežnosti problema, je torej tudi prometna varnost na avtocestah velelnik, ki narekuje upošteva- nje značilnosti populacij prostoživečih živa- li, ki v območju okoli avtoceste stalno živijo ali se v njem občasno pojavljajo. Možnosti za reševanje novo nastalih problemov na ravni odnosov populacija- habitat je dejan- sko malo. V Evropi in ZDA se je z razvojem gradnje prometnega omrežja daljinskih cest razvila posebna smer biotehniškega plani- ranja (Singer, Doherty 1985, Van Lierop 1988, Roth, Klatt 1991, Mueller, Mognetti 1993, itn.), ki se ukvarja z načrtovanjem posebnih podhodov in mostov za prehaja- nje prostoživečih divjih živali, ob upošteva- nju eko-etoloških značilnosti živalskih sku- pin, katerim naj bi tovrstni objekti olajšali prehajanje čez avtocestno oviro. Seznam takih enonamenskih prehodov za divje ži- vali je v Sloveniji (še) zelo skromen. Med temi je treba omeniti ekološko primerno dimenzioniran podhod za divjad pri Zajčici na odseku avtoceste Razdrto-Čebulovica, ki pa ga bo potrebno z dodatnimi biotehni- škimi ukrepi prilagoditi za polno funkcionira- nje . Tako imenovanih zelenih mostov ozi- roma posebnih mastnih prehodov čez avto- ceste, kakršne gradijo v zahodnoevropskih deželah (Roth, Klatt 1991 ), zaradi visokih gradbenih stroškov verjetno še nekaj časa ne bo v programu Družbe za avtoceste Slovenije (DARS) . Stroški gradnje in ozele- nitve dveh prehodov za divje živali (Wildvia- dukt Woeste Hoeve in Terlet) na odseku Avtoceste in prostoživeče divje živali - o neizbežnosti konfliktov in možnostih za njihovo blažitev avtoceste Rijksweg A 50 med Arnheimom in Apeldoornom na Nizozemskel]l, so zna- šali kar okoli 15 mio DEM (J. van Haaften, ustno sporočilo 1990). Zato je treba pov- sod, kjer so v bližini tradicionalnih prehodov· divjjh živali projektirani primerni av1ocestni objekti, le-te prilagoditi za večnamensko uporabo oziroma tudi za prehajanje divjih živali. Gradnja enonamenskih viaduktov, podvozov in nadvozov lokalnih ali gozdnih cest, poljskih poti ter izpustov tekočih vod je v takih primerih ekološko nevzdržna in potratna. Zaradi dolžine in višine ter lokacije via- duktov so le-ti oziroma odprt prostor pod njimi dejansko edini možni koridorji, ki bi ob primerni ureditvi omogočili vsaj mini- malno komuniciranje med novo nastalima deloma z av1ocesto razbitega kontinuira- nega habitata. Dovolj velik prostor pod viadukti je za prehajanje divjadi primernejši kot drugi objekti in jih zato le-ta tudi pogo- steje uporablja. Pomembno je opozoriti, da prostor pod viadukti uporabljajo vrste, ki se sicer človekove bližine in vrinjenih ovir pra- viloma izogibajo. Iz sledenja v snegu (Anton Marinčič, pisno sporočilo 1993) je razvidno, da je skupina 6 volkov (Canis lupus L.) 24. marca 1 993 iz Snežniška-Javorniškega po- gorja pod viaduktom Ravbarkomanda pre- šla v Hrušiško-Nanoški masiv ter se po isti poti naslednji dan, 25. marca vrnila. V primerih variantnih rešitev načrtovanih tras av1ocest je zato smiselno izbrati tisto va- rianto, ki najmanj prizadene vzpostavljene odnose med populacijami in habitati ali pač tako rešitev, ki zagotavlja maksimalno možno prepustnost av1ocestne ovire. Sled- nje pa med večnamenskimi objekti, razen daljših av1ocestnih predorov, najbolje zago- tavljajo viadukti oziroma divjim živalim prija- zno ublikovan prostor pod njimi. Po izgradnji in ograditvi posameznih av- tocestnih odsekov so tradicionalna popula- cijska območja razbita, celotna prepustna površina migracijskih in emigracijskih kori- darjev v območju le-te pa je skrčena na površine pod viadukti ter na cestne po- dvoze in mostove. Prepustnost večnamen­ skih objektov, skozi katere vodijo lokalne ter gozdne ceste ali poljske poti je še . dodatno zmanjšana, omejena pa je tudi možnost poznejših funkcionalnih prilagodi- tev v smislu uporabnosti za prehajanje divjih živali. V širšem območju načrtovanih odsekov AC je zato potrebno pred začet­ kom gradnje opraviti čim natančnejša teren- sko inventarizacijo in kartiranje živalskega stanja, obstoječih naravnih prehodov ozi- roma smeri pomembnejših krakov koridor- jev ter njihovih presečišč s traso avtoceste. Njihove lokacije je pri sami gradnji av1oce- ste potrebno tudi primerno upoštevati. Vna- prej je zato treba določiti range pomembno- sti posameznih prehodov in s primernimi objekti zagotoviti funkcioniranje pomem- bnejših prehodov tudi po izgradnji av1oce- ste. Pri izboru optimalnih kombinacij blažil- nih ukrepov je treba poleg lokalnih učinkov posameznih av1ocestnih odsekov upošte- vati tudi celovite razsežnosti vrstno-speci- fičnih vplivov razdeljenosti slovenskega prostora, ki jo prinaša izgradnja celotnega omrežja av1ocest. Za blažitev izolacijskega učinka odsekov avtocest oziroma za pove- čanje prepustnosti ter boljše prometne var- nosti predlagamo naslednje ukrepe: - za zmanjšanje možnosti trkov živali in vozil pri velikih hitrostih je potrebno avtoce- ste na celotni dolžini ograditi z varovalno ograjo, ki mora biti redno nadzorovana in vzdrževana; - v območjih tradicionalnih prehodov oziroma povezav med izvornimi populaci- jami in krpami nastajajočih populacijskih enot vrst z velikimi areali dejavnosti (rjavi medved, jelenjad), je treba načrtovati in tudi zgraditi primerne enonamenske objekte za prehajanje živali skozi avtoces- tno oviro; - na enovitih populacijskih območjih, ki bodo z gradnjo av1oceste razbiti, je treba že pri načrtovanju le-te predvideti posebne prehode za divje živali ter v ta namen tudi prilagoditi dimenzije in obliko (večnamen­ skih) podvozov gozdnih in poljskih poti (referenčne dimenzije podhoda Zajčica na odseku AC Razdrto-Čebulovica); - prostor pod viadukti je treba urediti v živalim prijetni obliki, v smislu povečane varovalne funkcije (pogozditev, sadnja va- GozdV 52, 1994 431 Avtoceste in prostoživeče divje živali - o neizbežnosti konfliktov in možnostih za njihovo blažitev rovalnih pasov do vstopa pod viadukt, pre- prečevanje drugih oblik rabe); - krmišča za divjad je treba odmakniti najmanj 500 m proč od avtoceste; - zagotoviti je treba monitoring pogos- tnosti prehajanja rjavega medveda in event. dodatno ograditi širše območje ugotovljenih prehodov z varovalno električno ograjo, ki mora biti napeljana do primernih objektov za prehajanje živali na obeh straneh narav- nega prehoda; - s primerno signalizacija je treba opo- zoriti voznike na možno nevarnost pojavlja- nje divjadi na vozišču ; - potrebno je organizirati trajni monito- ring reakcij divjadi na spremembo primer- nosti habitatov, nastale z gradnjo avtoce- ste. Posebej je treba spremljati in registrirati uporabnost viaduktov ter podvozov in mo- stov kot možnih prehodov za divjad ; - nadzorno službo je treba opremiti in usposobiti za hitro posredovanje ob pojavih divjadi na cestišču. Zagotavljanje prometne varnosti na avto- cesti in hkratno deblokado avtocestne ovire za gibanje prostoživečih živali je namreč mogoče doseči le z upoštevanjem njihovih značilnosti pri podrobnem načrtovanju objektov na avtocesti in ob njej . Za pravilno odločanje pa je potrebno najprej inventari- zirati različnost vrst, ki bodo z gradnjo avtoceste posebej prizadete, in spoznati njihovo novo razporeditev ter druge popula- cijske značilnosti. VIRI 1. Adamič, M. 1993. Problemi upravljanja s populacijami divjadi v mestnih in primestnih go- zdovih. Zbornik posvetovanja Mestni in primestni gozd- naša skupna dobrina: 97-105. Ljubljana 1993. 2. Adamič, M. 1994. Mednarodni vidiki varstva rjavega medveda (Ursus arctos L.) v Sloveniji. Okolje v Sloveniji, zbornik: 273- 279. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana 1994. 3. Adamič, M. (v tisku): Expanding brown bear population of Slovenija - a chance for bear recovery in southeastern Alps. Proc. 9th Int. Conf. Bear Res. and Manage. Grenoble 19-22. 10. 1992 (v t isku). 4. Ballon, P. 1985. Silan technique des amena- gements realises en France pour reduire les impacts des grandes infrastructures lineaires sur 432 GozdV 52, 1994 les ongules gibiers. Trans. 18th Congress of the International Union of Game Biologists: 679-689. Brussels 1985. 5. Bashore, T. L. , Tzilkowski, W. M., Bellis, E. D. 1985. Analysis of deer-vehicle collision sites in Pennsylvania. J. Wildl. Manage. 49 :769-774. 6. Bennett, A. F. 1990. Habitat corridors, the ir role in wildlife management and conservation : 1-37. Department of Conservation and Environ- ment, Arthur Rylah Institute for Environmental Research, Victoria, Australia 7. Conner, R. N. 1988. Wildlife populations: minimally viable or ecologically functional. Wildl. Soc. Bull. 16: 80-84. 8. Fagen, R. 1988. Population effects of habitat change: a quantitative assessment. J. Wildl. Ma- nage. 52: 41-46. 9. Fahrig, L., Merriam, G. 1985. Habitat patch connectivity and population survival. Ecology 66: 1762-1786. 10. Fowler, C. W. 1981. Density dependence as related to life history strategy. Ecology 62: 602-610. 11 . Gilpin, M. E. , Soule, M. E. 1986. Minimum viable populations: process of species extinction. pp. 19-34 in M. E. Soule eds.: Conservation Biology. The science of scarcity and diversity. Sinnauer Publishers, Sunderland, Mass. 1986. 12. Hansson, L. , Angelstam, P. 1991. Land- scape ecology as a theoretical basis for nature conservation. Landscape Ecology 5: 191-201. 13. Jonozovič, M., Adamič, M. v tisku. Avtoce- ste - prostoživeče živali: pomen poznavanja in upoštevanja vzpostavljenih odnosov v napovedo- vanju in blažitvi konfliktnih situacij pri izgradnji avtocestnega omrežja v Sloveniji. 2. Kongres o cestah in prometu, Portorož 26.-28.oktober 1994 (zbornik referatov). 14. Koenig, W. D. 1988. On determination of viable population size in birds and mammals. Wildlife Society Bulletin 16: 230-234. 15. Krže, B. 1994. Prispevek k poznavanju ekologije populacij divjega prašiča v Sloveniji. Lovec 77: 102/106. 16. Mueller, S., Mognetti, F. 1993. Securite Faune/Trafic : 1-1 21. Laboratoire des voies de circulation (LAVOC) de l'Ecole polytechnique fe- derale de Lausanne. Lausanne 1993. 17. Oppdam, P. 1990. Understanding the eco- logy of populations in fragmented landscapes. Trans. 191h IUGB Congress Trondheim 1989, Vol. 2: 373-380. 18. Oppdam, P. 1991. Metapopulation theory and habitat fragmentation : a review of Holarctic breeding bird studies. Landscape Ecology 5: 93- 106. 19. Puglisi, M. J., J. S. Lindzey, Bellis, E. D. 1974. Factors associated with highway mortality of white-tailed deer. J. Wildl. Manage. 38: 799- 807. 20. Pulliainen, E. 1983. Brown bear immigration into Finnland from the East. Int. Coni. Bear Res. and Manage. 6: 15-20. Avtoceste in prostoživeče divje živali - o neizbežnosti konfliktov in možnostih za njihovo blažitev 21. Pulliam, H. R. , Danielson, B. J. 1991 . Sources, sinks and habitat selection: a landscape perspective on population dynamics. --American Naturalist137 Suppl. S : 5CH>6. 22. Pulliam, H. R., Dunning, J. B. Jr., Liv, J. 1992. Population dynamics in a complex landsca- pes : a case study. Ecological Applications 2: 165-177. 23. Reilly, R. E., Green, H. E. 1974. Deer mortality on a Michigan interstate highway. J. Wildl. Manage. 38: 16-19. 24. Rogers, L. L. 1987. Effects of food supply and kinship on social behavior, movements, and population growth of black bears in Northeastern Minnesota. Wildlife Monographs No. 97: 1-72. 25. Rotar, J., Potočnik, M. 1993. Poročilo o predlaganih ukrepih na stiku življenjskega pro- stora visoke di'dadi (medved) z avtocestnim odse- kam Razdrto-Cebulovica, nasip Bandera. Cestni inženiring p.o. Ljubljana (interno gradivo 402-45/ 93), Ljubljana 1993. 26. Roth, J., Klati, M. 1991. Zum Stand der wissenschafllichen Diskussion um sogenannte Gruenbruecken. Veroeffenllichungen der Aktion- sgemeinschafl. Natur- und Umveltschutz Baden- Wuerttemberg e.V. (Landesnaturschutzverband) No. 20: 1-31 . Stuttgart 1991. 27. Singer, F. J., Doherty, J. L. 1985. Managing mountain goats at a highway crossing. Wildl. Soc. Bull. 13: 469-477. 28. Van Lierop, A. M. M. 1988. Means of preventing wild animals from drowning and being involved in road accidents (Graduate report). Naturopa Documentation Series No. 22: 1-65. Centre Naturopa, Council of Europe, Strasbourg 1988. 29. Wiens, J. A. 1990. Habitat fragmentation and wildlife populalions: the importance of aute- cology, time and landscape structure. Trans. 19th IUGB Congress, Trondheim 1989, Part 2: 381- 391. 30. Wiertz, J., Vink, J. 1986. The presen! status of the badger Meles meles {L. 1758) in the Netherlands. Lutra 29: 21-53. 31. Wilcove, D. S., McLellan, C. H., Dobson, A. P. 1986. Habitat fragmentation in the temperate zone. pp. 237-256 in M. E. Soule ed. Conserva- tion biology. The science of scarcity and diversity. Sinauer Publishers, Sunderland, Mass. 1986. Neustrezno širjenje zazidava v gozdni prostor (Medvode) GozdV 52, 1994 433