CELJE
SPORT
Vzhodna obvoznica šele leta Mešani občutki po uvodni 2027? str. 7	tekmi lige prvakov str. 18
Tudi letos z vami
ustvarjamo pozdrave
na sejmu MOS!
www.matjaz.si HALA D, razstavna prostora 20 in 13
lnf6@matjaz.si
"1/4
■ O
"Tlim
Itn ■V)
im "o
-r-!r-
novi tednik
Tednik za Savinjsko regijo / št. 38/ Leto 74 / 19. september 2019 / Cena 2,90 EUR / www.nt-rc.si/novi-tednik
Iz odpadkov bodo pridobili še več uporabnih surovin
V Regionalnem centru za ravnanje z odpadki v Celju so odprli novo sortirno linijo, ki pomeni še manj termične obdelave in odlaganja odpadkov ter s tem obremenjevanja okolja v občinah regije. Za občane to naj ne bi pomenilo podražitve storitev. str. 6
Foto: GrupA INTERVJU
NASA TEMA
Adi Smolar, kantavtor
str. 26-27
Kako okrepiti psihično
odpornost otrok str. 12-13
2
AKTUALNO
ZADETKI
»Minljivost je treba sprejeti in jo imeti v zavesti, da bomo znali presoditi, kaj je smiselno, kaj si želimo in počnemo.«
Adi Smolar, kantavtor
»Če mi kdo reče, da se česa ne da, da je nekaj nemogoče, pretežko, takrat naredim vse, da dokažem nasprotno.«
Natalija Anderluh, ljubiteljica gorskega kolesarstva
»Pogum, iznajdljivost in odprtost, ki jih Pika nosi v sebi, marsikoga spodbudijo, da si upa biti še kaj drugega, kot je v vsakdanjem življenju.«
Barbara Pokorny, direktorica Festivala Velenje
»Ljudje so bili prevzeti že samo zato, ker smo bili zanje eksotični. Ko smo dodali še vrhunsko izvedbo, prošnjam za fotografiranje ni bilo konca..«
Sabina Seme, Mažorete Laško
»Ponosna sem, da sem premostila zlom roke. Celo leto sem vadila z določenim ciljem. Ta se je v trenutku oddaljil. A zdaj sem na starih tirnicah.«
Maruša Černjul, atletinja Kladivarja
ČETRTEK 1	1 PETEK
A 19	>\l / 18 7
O)	O
SOBOTA I	1 NEDELJA
19	^^ 21
hÄ- 6	-A- 7
O
o
C/5
O
Projekt je krona različnih dejavnosti občin, ki jih izvajajo celo leto
Letošnji teden mobilnosti v znamenju hoje
»Namen Evropskega tedna mobilnosti (ETM) je spodbujanje trajnostnih oblik gibanja, kot so hoja, kolesarjenje, uporaba javnega prevoza, ter alternativnih oblik mobilnosti, kot je na primer souporaba avtomobila. Projekt je krona tovrstnih dejavnosti, ki se izvajajo po Sloveniji celo leto,« je o tradicionalnem projektu, svojo prvo izvedbo je doživel leta 2002, povedala Pika Demšar Mitrovič, nacionalna koordina-torka ETM na ministrstvu za infrastrukturo.
ROBERT GORJANC
Kot je še dodala, ni mišljeno, da bi se samo en teden ukvarjali s trajnostno mobilnostjo, potem pa celo leto nič. Občine zato celo leto izvajajo trajnostne ukrepe, kot so gradnja kolesarskih stez in pločnikov, sistemov Parkiraj in prestopi (na kolo) -P&R, uvajajo nove linije javnega prevoza ... Čas ETM je izrazito namenjen promociji trajnostnih oblik gibanja. »Kot nacionalni koordinatorji teh dejavnosti smo zelo veseli, da zanimanje
za ta projekt na lokalni ravni raste, da pri njem vsako leto sodeluje več občin, letos kar 78, da so programi vedno bolj bogati in ambiciozni. Občine se projekt prepoznale kot dejavnost, s katero izboljšujejo kakovost bivanja svojih občanov,« je še dejala naša sogovornica.
Hoja najbolj zdrava in poceni
Slogan letošnjega tedna mobilnost je Gremo peš, s čimer
Pika Demšar Mitrovič (Foto: lastni arhiv)
želijo organizatorji poudariti, da je bilo pri promociji traj-nostne mobilnosti v zadnjem času bolj v ospredju kolesarjenje, medtem ko je bila hoja nekoliko prezrta. »Hoja je najbolj naraven način premikanja in hkrati tudi najcenejši ter zelo zdrav. Z njo nismo podvrženi stresu, kot ga doživljamo v avtomobilu, je poudarila Pika Demšar Mitrovič.
Po njenem mnenju so slovenska mesta, ki so v evropskem merilu majhna ali srednje velika, zelo primerna za hojo, s katero je obvladljivih veliko dnevnih poti. »Na razdalji do dveh kilometrov bi resnično lahko hodili peš: takšna razdalja do šole ali službe je ravno tista dnevna potreba po gibanju, zaradi katere bi lahko živeli tudi dlje.«
Naša sogovornica je prepričana, da se učinki projekta ETM že kažejo, še bolj pa se bodo v prihodnosti, saj gre za posege na področju potovalnih navad. A navada je železna srajca, zato je spremembe mogoče izvajati na dolgi rok. Meni, da je trajnostna mobilnost postala pomembna in prepoznana tema v javnosti, o kateri se veliko pogovarjamo. Počasi, iz leta v leto, se vendarle spreminjajo tudi naše potovalne navade. Na ministrstvu za infrastrukturo opažajo tudi pri mladih, da avto ni več tako izrazito prva in edina izbira. »Kljub temu se v Sloveniji še naprej spopadamo z negativno platjo trajnostne mobilnosti: velik del proračuna gospodinjstva še vedno namenjamo vožnji z lastnim avtomobilom. Izziv za naslednja leta torej še ostaja,« je sklenila Pika Demšar Mitrovič.
Foto: GrupA
Številne prireditve v občinah
V	času ETM so v občinah naše regije pripravili raznotere dogodke in pri tem namenili poudarek predstavitvi dejavnosti, ki jih izvajajo, in dosežkom na področju trajno-stne mobilnosti.
V	Velenju so v torek pripravili tudi dan brez avtomobila, ko je bil zaprt del Rudarske ceste. V Žalcu bo dan brez avtomobila jutri, ko bodo namenu predali nov pločnik od ekomuzeja do podjetja Plima. V Laškem bodo mestno središče zaprli v soboto popoldne zaradi izvedbe prireditve Gu-štfest, pri čemer so v minulih dneh pripravili dejavnosti z
navadno in nordijsko hojo ter voden ogled po mestu in Muzeju Laško.
V Mestni občini Celje bodo med drugim poudarili pomembna dosežka na tem področju, ki so ju ustvarili od lanskega tedna mobilnosti, uvedbo Kolesca in Celebusa. Kljub temu da je slogan letošnjega tedna mobilnosti Gremo peš, v celjski občini, kot je povedal Klemen Terbovc, svetovalec na oddelku za okolje in prostor ter komunalo, tej temi ne bodo namenili ključnega poudarka, saj ima Celje zelo dobro urejeno infrastrukturo za pešce.
Predstavitev novih storitev mobilnosti bo celjska občina pripravila jutri, na osrednji dan tedna mobilnosti v knežjem mestu. Na dogodku bodo sodelovali še Policijska postaja Celje, srednja šola za storitvene dejavnosti in logistiko, Nacionalni inštitut za javno zdravje in Ksenna. Ob tem bo danes Razvojna agencija Savinjske regije (RASR) pripravila tudi okroglo mizo, na kateri bodo sodelujoči uporabo Kolesca in Celebusa ter drugih ukrepov trajnostne mobilnosti približali starejšim prebivalcem.
Program Evropskega tedna mobilnosti v Celju so s štiri-
S programom dogodkov, ki jih tudi v občinah na Celjskem še pripravljajo ob evropskem tednu mobilnosti, se je mogoče podrobneje seznaniti na spletni strani tedenmobilnosti.si
mi dogodki sooblikovali tudi v Celjskem mladinskem centru (MCC), sicer pa pri projektu sodelujejo še zdravstveni dom s svojimi centrom za krepitev zdravja, osnovne šole in Fi-tnes zveza Slovenije, ki bo v soboto dopoldne na glavnem trgu pripravila prireditev Aktivno za boljši jutri, na kateri se bodo predstavili celjska športna društva in klubi.
RG
AKTUALNO
3
Leto pravega preboja
CELJE - Kolesce in Celebus spreminjata potovalne navade in vrednote
Celje zagotovo spada med mesta, ki so v minulem letu na področju trajnostne mobilnosti naredila velik korak naprej. V teh dneh mineva leto od uvedbe sistema javne izposoje koles Kolesce (začetek prav v času lanskega ETM). Že približno pol leta po knežjem mestu vozijo tudi Celebusi kot oblika dolgo pričakovanega mestnega linijskega avtobusnega prevoza. Ta je pred dnevi z novimi in s spremenjenimi linijami doživel nadgradnjo.
Sistem Kolesce se je v Celju odlično uveljavil
ROBERT GORJANC
»Gre za dve novosti, ki so ju prebivalci Celja izjemno dobro sprejeli. Pri Kolescu smo opazili, da so ljudje storitev zelo uporabljali tudi pozimi. Lokalni potniški promet z okolju prijaznimi avtobusi na stisnjen zemeljski plin je tudi velika pridobitev in obe storitvi bomo še širili po območju naše občine,« je povedal Bojan Šrot, župan Mestne občine Celje.
Pri tem je še poudaril, da teh storitev ne bi bilo brez nepovratnega evropskega denarja, saj samo s proračunskimi sredstvi tega ne bi mogli omogočiti. Sicer pa celjska občina v tem času gradi prvo P&R-parkirišče v Celju, in si-cerv Ulici XIV. divizije (ki bo tudi izhodišče za kolesarsko
povezavo Celje-Laško: odsek Celje-Tremerje gradi Voc, ki je tudi izvajalec del za P&R), občina je začela tudi ureditev Lilekove in Gubčeve ulice, ki bosta v prihodnje namenjeni predvsem pešcem.
Župan se zaveda, da je spreminjanje navad zelo težavno, da je treba biti potrpežljiv, a verjame, da bodo občani Kolesce, Celebus in ostalo infrastrukturo trajnostne mobilnosti še bolj uporabljali.
Zanimalo nas je, ali je nemara napočil tudi čas, da bi za še večjo uporaba Celebusov in Kolesca občina uveljavila tudi manj priljubljene ukrepe, kot je na primer dvig cene parkirišč. »Ti ukrepi gredo z roko v roki. A dokler nimamo z obema storitvama pokritega celo-
tnega območja občine, menim, da ne bi bilo korektno do prebivalcev Ljubečne, Šmartnega v Rožni dolini, Lopate ..., ki Kolesca in Celebusa še ne morejo uporabljati, da bi uvedli takšen ukrep. Cenovna politika je eden od vzvodov, prav tako pomembna sta osveščanje ljudi o pomenu trajnostne mobilnosti in intenzivnejša gradnja kolesarskih stez, ki bodo omogočale varno vožnjo. Na tem področju tudi že izvajamo projekte,« je še pojasnil celjski župan.
Odlična statistika
za prvi rojstni dan
»Sistem Kolesce v Celju je kmalu po uvedbi presegel sto najemov na dan, avgusta je zabeležil dnevno 250, mesečno že skoraj pet tisoč, na letni ravni pa že 30 tisoč najemov. Po letu delovanja ima Kolesce registriranih 4.500 uporabnikov, kar je že približno desetina prebivalcev Celja,« je ob prvem rojstnem dnevu Kolesca povedal Miran Gaberšek, višji svetovalec na oddelku za okolje in prostor ter komunalo na MOC.
Zaradi dobrega odziva med uporabniki bo celjska občina
že letos razširila sistem Kolesce za pet do sedem novih postajališč, v prihodnjem letu predvidoma še za petnajst. »Do konca leta je predvidena namestitev postajališč Kolesca na Spodnjem gradu, pri vojašnici in atletskem štadionu Kladivar, na parkirišču gasil-
skega doma v Zagradu, pred Narodnim domom in na Starem gradu. V prihodnjem letu bomo širili sistem tudi v bolj oddaljena naselja, na primer na Ljubečno, Lopato ...« je še povedal Miran Gaberšek.
V sistemu je zaenkrat 17 postajališč in sto koles, od
tega 66 klasičnih in 34 električnih. »V prihodnje bomo kupovali v glavnem električna kolesa, saj so ta najbolj priljubljena, poleg tega bodo postajališča enotna za oba tipa koles,« je še povedal Gaberšek.
Foto: GrupA
MOC je pred dnevi objavila razpis za novo koncesijo za izvajanje sistema linijskega mestnih avtobusnih prevozov Celebus. Dosedanji koncesionar Nomago, ki izvaja tudi sistem Kolesce, je z občino podpisal pogodba za pol leta, nakar mu je občina po izteku tega (poskusnega) obdobja pogodbo podaljšala še za pol leta. Nova koncesijska pogodba, ki je predmet razpisa, predvideva trajanje za tri leta. Župana Bojana Šrota smo vprašali, ali je tudi to zagotovilo, da je uvedba Celebusov nepovratno dejanje. »Seveda. V nakupe ekoloških avtobusov in polnilnico za stisnjen zemeljski plin smo vložili dva milijona evrov, od tega nekaj evropskih in iz Eko sklada. Predvidevamo tudi nakup dodatnih avtobusov, saj nameravamo lokalni potniški promet širiti na primestna območja. Naša želja tudi je, da se frekvenca prevozov v prihodnje ne zmanjšuje, saj je tudi od tega odvisna uporaba Celebusov,« je še povedal celjski župan.
Prišel je čas trgatve ...
V nekaterih vinogradih na Štajerskem se je trgatev že začela. Tako je tudi v šmarsko--virštanjskem vinskem podokolišu ter mariborskem podokolišu, kamor spada konjiško območje. Klet Zlati grič v Slovenskih Konjicah odkupuje grozdje že od začetka prejšnjega tedna in klet Hiša vin Emino v Imenem pri Podčetrtku od zadnjega konca tedna.
Kmetijsko-gozdarski zavod Maribor, ki deluje tudi na našem območju, spremlja dozorevanje grozdja že šesti teden. »Vremenske razmere na dozorevanje ugodno vplivajo. Že prejšnji teden smo izdali priporočilo za trgatev srednje poznih sort, pred tem pa za rane sorte,« je povedala Leonida Gregorič, vodja zavodovega laboratorija.
Klet Zlati grič v Slovenskih Konjicah je odkup grozdja sort rizvanec in kerner že končala. Zadnje dni odkupuje še grozdje sauvignona in chardonnaya ter od danes, od četrtka, še traminca. Cena za odkupljeni kilogram grozdja znaša od 50 do 85 centov. Zlati grič pridela iz grozdja svojih vinogradov in iz odkupljenega pridelka vino zvrst Konjičan, buteljčna vina in penine.
Stanje se lahko od vinograda do vinograda razlikuje in je odvisno od njegove lege ter
Klet v Imenem pri Podčetrtku, to je v Hiši vin Emino, je odkup grozdja za penine končala v nedeljo. Danes, v četrtek, odkupuje grozdje sorte rumeni muškat, nato bo še ostale. Cena za kilogram grozdja je od 40 do 65 centov. Hiša vin Emino lastnih vinogradov nima. Odkupljeno grozdje namenja za vino svojih blagovnih znamk zvrst Virštanjčan, za različna sortna vina v buteljkah in za penine.
zdravstvenega stanja grozdja. »Tako je letos priporočena selektivna trgatev, kar pomeni, da razvrstimo grozdje v različne kakovostne razrede,« je še povedala Gregoričeva. Ponekod - na primer tam, kjer je klestila toča - je potrebna trgatev zaradi slabšega stanja grozdja prej, kot bi si jo vinogradniki želeli. »Ce je grozdje zdravo, je priporočljivo, da počakamo na tisto kakovost, kot jo želimo imeti za vino,« priporoča zavodova strokovnjakinja.
V tem tednu sta pričakovani trgatev srednje poznih sort grozdja ter selektivna trgatev poznih sort. Pri nekaterih se pojavlja zaradi poškodb grozdja ocetni cik, zato zavod priporoča odbiranje, ločitev od zdravega grozdja. V nasprotnem primeru se lahko pojavijo pri negi mošta oziroma vina velike težave.
BJ
In kakšen letnik vina lahko pričakujemo? »Glede na stanje grozdja lahko rečemo, da bo to zagotovo dober letnik,« meni Leonida Gregorič iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda Maribor.
DOBRODOŠLI V STRAŠLJIVEM HOTELU TRANSILVANIJA
INTERAKTIVNA IZKUŠNJA ZA VSO DRUŽINO V CITYCENTRU CELJE, OD 19. DO 28.9.2019	Q ,
Ity/center	purple
[Леафтџе	Mariborska cesta 100 I И Citycenter Celje I www.city-center.si
4
GOSPODARSTVO
Obisk boljši kot v preteklih letih
Končan je 52. Mos
V nedeljo se je na celjskem sejmiscu končala 52. izvedba poslovno-sejemske prireditve, na kateri se je letos predstavilo približno 1.500 razstavljavcev. Organizatorki, družba Celjski sejem in Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OzS), sta z obiskom sejma zadovoljni. V šestih sejemskih dneh je sejmišče obiskalo približno sto tisoč obiskovalcev.
Ulico obrti, na kateri so skušali mladim na privlačen način predstaviti dvanajst obrtnih poklicev (klepar, krovec, elektrikar, mizar, oblikovalec kovin - orodjar, strojni mehanik, tesar, zidar, avtoserviser, pek, slaščičar, kuhar in natakar), je obiskalo 2 tisoč osnovnošolcev iz 40 slovenskih šol. Osrednja točka je bila vajeniška pisarna, kjer so lahko obiskovalci prejeli vse informacije o vajeništvu.
LEA KOMERIČKI KOTNIK
Izvršni direktor Celjskega sejma Robert Otorepec,
ki se mu bo konec meseca iztekel štiriletni mandat na čelu družbe, je z letošnjim Mosom zelo zadovoljen. Obisk je bil, kot je dejal, boljši kot v preteklih letih. Poleg tega upa, da so zadovoljni tudi razstavljavci. Še posebej je pohvalil letošnjo državo partnerico Črno goro, ki se je po njegovi oceni zelo potrudila in pripravila kakovosten ter odmeven nastop. Udeležbo na 53. Mosu je kot država partnerica že potrdila Madžarska, ki načrtuje še večjo prisotnost podjetnikov in delegatov ter si obeta uresničitev potencialov, ki bi jih prineslo sodelovanje Slo-
venije in Madžarske obema državama.
Pomemben kamen v mozaiku priložnosti je tokrat ponovno dodala Kitajska, ki je na sejmu sodelovala prve štiri dni. Po letu premora so se vrnili predvsem z željo, da bi predstavili in obudili zgodovinsko svilno pot ter vzpostavili povezavo z evropskimi državami tako po morju kot po kopnem.
Pomen osebnega
stika
Že v dneh pred začetkom sejma je izvršni direktor večkrat poudaril, da je Mos danes drugačen, bolj posloven in morda nekoliko manj ljudski. Kljub temu delitev na pet
sejemskih področij in številni obsejemski dogodki ponudijo za vsakogar nekaj. Na vsebinske spremembe, ki jih je bil sejem deležen ob petdesetletnici pred dvema letoma, se vedno bolj navajajo tako obiskovalci kot razstavljavci. Otorepec je prepričan, da je tovrstna pot v tem času in prostoru tudi edina pravilna. Zaveda se tudi, da je prostora za nadgradnje in izboljšave še ogromno.
Sejemsko dogajanje je ponovno pomembno sooblikovalo ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki je v času sejma številne svoje dejavnosti preselilo na sejmišče, s čimer želi svoje delo približati obiskovalcem in predvsem gospodarstvenikom. Pri pripravi že 9. dne gospodarske diplomacije je sodelovalo tudi ministrstvo za zunanje zadeve. Obisk dogodka je bil letos rekordno zastopan. Na celjskem sejmišču so prireditelji gostili več kot 40 diplomatov z vsega sveta in tako dokazali pomen osebnega stika, tudi ko gre za čezmejne odnose.
Dobro obiskano poslovno srečanje
»Mos za obrtnike in podjetnike ni zgolj samo predstavitev njihovih izdelkov in storitev, zanje so pomembni tudi obsejemski dogodki, kot je na primer tradicionalno poslovno srečanje, ki je bilo namenjeno povezovanju naših obrtnikov s tujimi,« je dejal predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Branko Meh. Izrazil je zadovoljstvo nad številnim političnim obiskom, upa tudi, da bodo politiki vseh
barv sledili danim obljubam in zavezam. Prepričan je, da je tudi tovrsten sejem prostor, kjer se lahko obrtniki in podjetniki s predstavniki politike pogovarjajo o tem, kaj je treba še postoriti za slovensko obrt in podjetništvo.
Sicer pa je bila predstavitev zbornice v duhu praznovanja 50-letnice. Med osrednjimi dogodki so bili okrogla miza o polstoletni zgodovini stanovskega povezovanja, Ulica obrti s predstavitvijo 12 obrtnih poklicev in poslovno srečanje Uspešno v Sloveniji, ki je letos
privabilo več kot 200 podjetnikov iz osmih držav. »Izkušnje iz preteklih let kažejo, da je udeležba na poslovnem srečanju na sejmu v Celju marsikomu odprla vrata na nove trge,« je dejal Meh. Gospodarski minister Zdravko Počivalšek, ki je zaradi vladnega obiska v Moskvi zamudil odprtje sejma, je med drugim dejal, da se država zaveda, kako pomembna sta ugodno okolje za razvoj in delovanje podjetij doma ter tudi podpora ob vstopanju na tuje trge.
Foto: SHERPA
Podelili sejemska priznanja
V okviru Mosa so podelili tradicionalna sejemska priznanja Celjskega sejma, Mestne občine Celje (MOC) in Obrtno--podjetniške zbornice Slovenije (OZS).
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je zlati ceh podelila podjetju Kronoterm za novo toplotno črpalko, srebrnega podjetniku Danielu Gajštu za razstavljene lesene stopnice in bronastega podjetju Savne Cafuta Ptuj za kombinirano savno. Priznanja zbornice so prejeli še podjetja Maremico, Comtron, Plastika Bevc, podjetnica Nataša Širić, sekcija kovinarjev in plastičarjev pri OZS, odbor za znanost in tehnologijo pri OZS, Ulica obrti, območne obrtno-podjetniške zbornice Krško, Črnomelj, Metlika in Ormož ter sekcija domače in umetnostne obrti pri OZS.
Družba Celjski sejem je z zlatim priznanjem nagradila Kronoterm, podjetnika Janeza Škrleca za bionične inovacije
ter Kemijski inštitut za nanotehnološki proces priprave katalizatorjev za boljše in cenejše vodikove gorivne celice. Srebrna
* *
Prejemniki priznanj
priznanja so prejeli podjetje ECE za sončno elektrarno na ključ, Roto Slovenija za razvoj modularnega plavajočega sistema Ponton in podjetje Zagožen za protipo-plavni ventilacijski vložek AQUAstop. Z bronastim priznanjem so bili nagrajeni skupina Ekodom za izdelavo posebnega namenskega vijaka, ki se vstavi v zemljo s pomočjo posebnega ključa, podjetje Comtron za davčno blagajno, ki je prilagojena pametnim telefonom in tablicam, in podjetje Souvenir sivke za domače proizvode iz te rastline. Posebna sejemska priznanja so prejeli Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo.
Sejemsko priznanje celjske občine so prejeli podjetje Soven za naravno ležišče iz slovenskih bio materialov, podjetje Savne Cafuta Ptuj za zunanjo troizmensko savno z notranjo krmilno enoto, podjetnica Vera Mrak za izdelke iz sivke in podjetnica Nataša Širić za ročno kvačkano nakupovalno torbo.
LKK, foto: Celjski sejem

„"H
V šestih mesecih izstopajo rezultati Term Oli-mia. ( Foto: GrupA)
Se eno uspešno poletje za zdravilišča
V Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč, ki ima sedež v Celju, so zadovoljni z letošnjo poletno turistično sezono. Med drugim tudi zato, ker se ohranjajo ali celo krepijo gibanja iz minulih let, kar pomeni, da se povečuje delež tujih gostov, predvsem z bližnjih evropskih trgov. Hkrati še naprej tudi domači gostje pomembno prispevajo k dobri statistiki nočitev.
»Veseli me, da njihov obisk ostaja na enaki ravni kot v
preteklem letu. Vemo, kaj vse se dogaja v turizmu, da marsikoga lahko premamijo zelo privlačne ponudbe drugih de-stinacij, a vendar nam domači gostje ostajajo zvesti,« je povedal Iztok Altbauer.
Število prenočitev tujih gostov je še naprej naraščalo tudi v letošnji poletni turistični sezoni, kljub temu da so zabeležili upad tradicionalnih gostov iz Italije, z Nizozemske, iz Belgije in Rusije. A je zato večja rast na drugih trgih. »Pri
tem velja še posebej izpostaviti kar nekajletno rast gostov s Češke, Poljske in iz Izraela. Gre za dvomestne številke rasti, od 20 do 25 odstotkov.
Največ prenočitev so z naskokom ustvarili gostje iz Avstrije (več kot 231 tisoč), potem Italijani s 191 tisoč prenočitvami, medtem ko so ruski gostje zabeležili malo manj kot sto tisoč prenočitev. Sledijo gostje iz Nemčije, z Nizozemske, s Hrvaške in iz Srbije.
Število prenočitev v prvih osmih mesecih je ostalo na lanski ravni, kar pričakovano napoveduje umiritev obdobja
GOSPODARSTVO
5
V Nazarjah bodo izdelovali najzmogljivejši kuhinjski aparat Cookit
Stomilijonska naložba in 50 novih delovnih mest
Na letošnjem sejmu IFA v Berlinu je Bosch predstavil univerzalni kuhinjski aparat Bosch Cookit, ki je plod slovenskega in nemškega razvoja. Proizvajali ga bodo v Nazarjah, najprej za evropski, nato še za svetovni trg. Za tovarno BSH Hišni aparati iz Nazarij, kjer bodo od marca prihodnje leto najsodobnejši in najzmogljivejši kuhalni aparat izdelovali, je to največji projekt do zdaj tako po vrednosti naložbe kot tudi z vidika razvoja in zahtevnosti. Za proizvodnjo bo koncern namenil sto milijonov evrov, v Nazarjah pa si obetajo 50 novih delovnih mest.
LEA KOMERICKI KOTNIK
»Gre za izdelek, ki je po obsegu investicije v osnovna sredstva, razvoj in trženje verjetno največji projekt v panogi gospodinjskih aparatov na svetu,« je povedal Boštjan Gorjup, direktor BSH Hišni aparati Nazarje, ki je izjemno vesel in ponosen, da so lastniki svetovnega koncerna proizvodnjo zaupali prav slovenskemu podjetju. Aparat je štiri leta razvijalo skoraj 300 inženirjev, od tega 50 slovenskih. Slovenci so v celoti razvili strojno opremo in sodelovali tudi pri razvoju programske. »Izdelek je sorazmerno majhen, a je po celovitosti popolnoma primerljiv z zahtevnostjo montaže avtomobila ali s proizvodnjo robota,« je pojasnil Gorjup.
Aparat so poimenovali Bosch Cookit in je kombinacija pečice, kuhalne plošče in klasičnega kuhinjskega multipraktika z uporabo sodobnih digitalnih tehnologij. Povezan je z oblakom, v katerem so shranjeni recepti, vanj lahko tudi potrošniki shranijo svoje recepte, aparat jih potem vodi pri pripravi jedi. Poleg tega je, kot poudarjajo v podjetju, to edini aparat na trgu, ki omogoča kuhanje oziroma pečenje pri temperaturi do 200 stopinj Celzija. Pestro paleto kuharskih opravil omogočajo še priložena orodja, kot so univerzalna rezila, dve metlici, posebne plošče za rezanje in strganje ter pribor za kuhanje na pari.
V podjetju so zelo ponosni, da so korak pred konkurenco,
kar se je pokazalo na nedavnem sejmu v Nemčiji. V Nazarjah se v tem času že pospešeno pripravljajo na začetek proizvodnje, ki je načrtovana za marec 2020. Nove proizvodne hale jim ne bo treba postaviti, saj bodo prostor za proizvodnjo našli v obstoječih prostorih. Bodo pa montaži izdelka namenili približno 500 kvadratnih metrov površin. In cena? O njej konkretno v podjetju ne govorijo, so pa potrdili, da bo ta več kot 1.000 evrov. Proizvodne kapacitete ocenjujejo na približno sto tisoč izdelkov letno.
Proizvodnja se
vrača v Evropo
Nazarska naložba ima oziroma bo imela tudi širši pozitiven učinek na slovensko gospodarstvo. Pri projektu in proizvodnji bo namreč sodelovalo kar 20 slovenskih dobaviteljev s katerimi tudi sicer sodeluje nazarsko podjetje, ki je največja tovarna malih gospodinjskih aparatov v Evropi. In je hkrati največji zaposlovalec v Savinjski regij. Zaposluje od 1.200 do 1.500 oseb, odvisno od sezonskih potreb. Konec lanskega leta je bilo v BSH Slovenija 1.230 zaposlenih, letos so jih že zaposlili 180, zaradi proizvodnje novega izdelka bodo potrebovali še približno 50 novih sodelavcev. Tudi sicer so letošnji poslovni rezultati spodbudni. Kolikšna je rast, v podjetju še ne razkrivajo, jo pa pripisujejo predvsem povečanju prodaje kavnih ek-
Boschev razstavni prostor v Berlinu so si med drugim ogledali tudi (na sliki od desne proti levi) Boštjan Gorjup, predsednik GZS in direktor družbe BSH Hišni aparati Nazarje, slovenski veleposlanik v Nemčiji Franc But, izvršni podpredsednik za področje malih hišnih aparatov pri BSH Hausgeräte GmbH Rudolf Klötscher, Matija Petrin, direktor družbe BSH Hišni aparati Nazarje, odgovoren za področje tehnologije, in Toni Pogačar, direktor razvoja aparatov za pripravo hrane v BSH Hišni aparati Nazarje.
spres avtomatov, ki so njihov paradni konj.
Boštjan Gorjup, tudi predsednik Gospodarske zbornice Slovenije, je v zadnjem času večkrat izpostavil, da se trend množične selitve proizvodnje na Kitajsko, spreminja. Vedno več podjetji svoje para-
dne izdelke in izdelke z višjo dodano vrednostjo izdeluje v Evropi. »Še pred 15 leti je v Evropi veljalo prepričanje, da bodo male gospodinjske aparate proizvajali samo še na Kitajskem, zato smo se lotili visoko cenovnih izdelkov, ki so kompleksni za razvoj in
proizvodnjo,« je dejal Gorjup in spomnil, da pred leti, ko so trgu ponudili kavni avtomat za tisoč evrov, pri čemer je bilo treba za pralni stroj odšteti 300 evrov, niso povsem vedeli, v kaj se podajajo. Danes je drugače. Praksa namreč kaže, da so ljudje za
ustrezne rešitve pripravljeni plačati. V podjetju so prepričani, da nov aparat ne bo le olajšal priprave hrane, ampak bo aktiviral človeške potenciale in ljudi, ki se danes kuhe še ne lotevajo.
Foto: BSH Hišni aparati
velikih rasti. Tudi v zdraviliških podjetjih na Celjskem so v poletni sezoni in v prvih osmih mesecih beležili odlično zasedenost, praviloma več kot 80-odstotno.
Večji prihodki
zdraviliških družb
V SSNZ so še posebej veseli, da skoraj iz vseh družb poročajo o povišanju prihodkov, in sicer od 1,6 do 6 odstotkov. Izstopajo poslovni rezultati Term Olimia, ki so v prvih šestih mesecih ustvarile kar 19 odstotkov več prihodkov in celo neverjetnih 61 odstotkov več dobička kot v enakem obdobju lani. »To nedvomno nakazuje na nujnost vlaganj in posodobitev, saj je prav družba Terme
Olimia v zadnjih dveh letih namenila največ denarja za investicije za prenovo svojih kapacitet, predvsem bazenskih. O številnih investicijah poročajo tudi iz mnogih drugih družb, zato lahko optimistično pričakujemo konec leta: ocenjujemo, da bomo zaradi dobrih finančnih rezultatov turistično leto 2019 v slovenskih naravnih zdraviliščih lahko označili kot zelo uspešno,« je še dejal Iztok Altbauer.
Sicer pa je ena od značilnosti letošnje poletne turistične sezone v zdraviliščih ta, da se povečuje število rezervacij v zadnjem trenutku, neredko se gostje za določeno destinacijo odločijo tudi takrat, ko so že na poti.	RG
Gorenje: zaposlili 125 delavcev, potrebujejo jih še vsaj 80
V velenjskem Gorenju od sredine avgusta zaradi povečanih potreb v proizvodnji pospešeno iščejo nove delavce. Najprej so predvideli približno sto novih zaposlitev za določen čas, do danes so zaposlili 125 delavcev. Do začetka oktobra bodo potrebovali še 80 dodatnih sodelavcev.
Nove delavce skušajo pridobiti s pomočjo intenzivnega oglaševanja v medijih, na zaposlitvenih portalih, družbenih omrežij in interne akcije, v okviru katere zaposlenim, ki pripeljejo kadre za delo v proizvodnji, ponujajo denarno nagrado. Z akcijo so doslej
dobili že približno 50 predlogov za zaposlitev. Dobro sodelujejo tudi z državnim zavodom za zaposlovanje, ki je v podjetje na razgovor tudi že napotil več delavcev. V okviru reorganizacije je družba delo v proizvodnji ponudila tudi vsem režijskim delavcem, ki so julija prejeli odpoved delovnega razmerja iz poslovnega razloga. Od približno 60 je ponudbo sprejelo 15 delavcev.
Iskanje delavcev v proizvodnih obratih za določen čas je letos težje, kot je bilo pretekla leta. Na to so bili v velenjskem proizvajalcu bele tehnike pripravljeni. Zavedajo se namreč, da se
gospodarske družbe že dlje ukvarjajo s pomanjkanjem primernega kadra za delo v proizvodnji. Nove delavce v Gorenju potrebujejo v vseh obratih, največ v proizvodnji pralnih in sušilnih strojev.
V Gorenju, ki je od lani v lasti kitajske korporacije Hisense, so pred časom poudarili, da želijo z reorganizacijo in optimizacijo poslovanja zagotoviti razmere za dolgoročno rast in razvoj. Dodali so, da v to ne bo vključeno le matično podjetje, temveč tudi vse hčerinske družbe in poslovne enote v tujini.
LKK
6
IZ NAŠIH KRAJEV
L
■шш

Novo sortirno linijo v Rceru so s simboličnim pritiskom na gumb zagnali župani in vodilni predstavniki občin ustanoviteljic centra, predstavnika vodstva družbe Simbio in inženirka Milka Leskovšek, ki je bila med prvimi snovalci in načrtovalci današnjega sodobnega centra.
CELJE - Rcero: nova tehnologija krona razvoja najsodobnejše centra za ravnanje z odpadki
Iz odpadkov še več uporabnih surovin
Naložba v novo tehnologijo za učinkovitejšo reciklažo iz mešanih komunalnih odpadkov in odpadne embalaže v Regionalnem centru za ravnanje z odpadki - Rcero, s katerim upravlja občinsko podjetje Simbio, pomeni še manj termične obdelave in odlaganja odpadkov ter s tem obremenjevanja okolja. Hkrati pomeni tudi piko na i premišljeni politiki Mestne občine Celje, ki je skupaj z občinami partnericami projekta zgradila še vedno najsodobnejši center za ravnanje z odpadki v državi.
odpadkov (Toplarna Celje), so redno vlagali v posodobitve in nadgradnje tehnologije. To so od njih zahtevale številne spremembe količin in strukture odpadkov ter zakonodaje. Količina obdelane embalaže v Rcero Celje se je na primer več kot podvojila. Ce so leta 2010 obdelali 4100 ton embalaže, so jo lani 9100 ton. »Rcero, v katerem obdelujemo komunalne odpadke za četrtino slovenskih občin, je ekonomsko najbolj učinkovit center za odpadke v Sloveniji. Cene 111,43 evra za tono obdelanih odpadkov ne boste zasledili nikjer v Sloveniji. Polna izkoriščenost zmogljivosti pomeni ugodnejše cene za občine soinvestitorice oziroma za občane. Vse to je rezultat dobrega načrtovanja v preteklosti, ohranjanja dobre kondicije centra, ob polni izkoriščenosti naših zmogljivosti pa to pomeni, da ni pritiska na povečevanje cen in da so te ugodne za prebivalce občin partneric regijskega centra,« je povedal Marko Zidanšek, direktor družbe Simbio.
Uspešnejša
reciklaža, boljše
delovne razmere
Uresničevanje nove naložbe in učinke nove tehnologije je podrobneje pojasnila Tina Kramer, vodja sektorja za obdelavo in odlaganje odpadkov ter investicije v Simbiu. Sor-tirna analiza odpadkov, ki so jo izvedli, je pokazala, da je med mešanimi komunalnimi odpadki še vedno približno 20 odstotkov uporabnih frak-
cij embalaže. Da bi iz odpadne embalaže izločili še več reciklažnih materialov (kar od izvajalcev javne službe zahteva tudi zakonodaja), so se v Simbiu odločili za nadgradnjo tehnološkega procesa, tako v objektu za MBO kot v sortirni-ci odpadkov, ki so jo izvedli v dveh delih. »Tako je v letu 2016 začela poskusno obratovati nova mehanska linija za izločanje odpadne embalaže iz mešanih komunalnih odpadkov, ki s pomočjo optičnega sortiranja izloči približno 8 tisoč ton embalaže, kar predstavlja 20 odstotkov vhodnih surovin. Vrednost te naložbe je znašala 1,7 milijona evrov, denar pa so zagotovile občine z najemnino po pogodbi o poslovnem najemu infrastrukture Rcero,« je pojasnila Tina Kramer.
Sledil je drugi del nadgradnje, in sicer z uvedbo tehnologije za dodatno izločanje reciklabilnih frakcij. »Obstoječa sortirnica v Rcero ni imela zmogljivosti za sprejem dodatnih količin, prav tako ni omogočala dodatnega in učinkovitejšega sortiranje frakcij,« je še povedala Tina Kramer.
Nova naložba, vredna 3,7 milijona evrov, omogoča strojno sortiranje, ostaja samo še ročna kontrola, s takšnim postopkom pa je mogoče zagotoviti tudi več kot 90-odstotno čistost izločenih materialov.
Tina Kramer je bo tem še poudarila, da nova tehnologija za zaposlene omogoča tudi mnogo prijaznejše delovne razmere.
Foto: GrupA
ROBERT GORJANC
Nova tehnologija, ki omogoča do štirikrat več izločenih materialov, primernih za reci-klažo, ter več kot 90-odstotno čistost izločenih materialov, je vredna 5,5 milijona evrov.
Celjski župan Bojan Šrot je povedal, da pred leti ni bilo preprosto prepričati 23 partneric občin, da je ta projekt pravi in da bo za desetletja rešil problem ravnanja z odpadki za vse te občine. A kot je še dodal, center dobro deluje, ne samo v tehničnem in poslovnem smislu, marveč tudi v smislu dobrih odnosov med partnerji v projektu.
»Simbolično smo odprli eno veliko investicijo, a treba je omeniti, da smo lokalne
skupnosti v teh letih od začetka delovanja centra vložile še dodatnih 16 milijonov evrov. Občine partnerice najemnino za uporabo te infrastrukture v celoti namenjamo za ohranjanje in izgradnjo centra za ravnanje z odpadki,« je še poudaril župan Bojan Šrot.
Učinkovit center, nizka cena za občane
V Rceru Celje, ki obratuje že deset let in je še vedno edini center z vsemi stopnjami celovitega ravnanja z odpadki po standardih EU, torej tudi s termično obdelavo odpadkov gorljivega dela predhodno obdelanih mešanih komunalnih
Odprtja nove naložbe se je udeležil tudi predsednik državnega sveta Alojz Kovšca, ki si je sodobno sortirnico ogledal v družbi Bojana Šrota, Marka Zidanška in celjskega mestnega svetnika Janka Požežnika.
V Andražu nad Polzelo šakal pokončal jagnje
POLZELA - Konec prejšnjega tedna je gozdna zver na domačiji Slavka Pižorna v Andražu nad Polzelo pokončala jagnje v ogradi. Strokovni pregled je potrdil sum lastnika, da je moril šakal.
»Ko sem zjutraj pregledoval drobnico, sem opazil, da na pašniku eno jagnje nepremično leži. Ko sem prišel bliže, sem videl, da je žival mrtva. Bila je raztrgana. Imela je po-jeden vrat, odgriznjeno uho, požrto drobovino in del zadnje noge. Takoj sem pomislil, da gre za delo gozdne zveri. Posumil sem tudi na šakala, saj sem ga opazil že pred približno mesecem,« razlaga Slavko Pižorn. Takoj je poklical sanitarno službo in celjsko enoto zavoda za gozdove, kjer je podal tudi uradno prijavo.
Pižorn je pojasnil še, da ima drobnico v ogradi, zunaj te pa tudi žico, ki je pod električno napetostjo. »Električni pastir je namenjen predvsem temu, da drobnica ne uide, in ne toliko temu, da bi preprečeval >vstop< ostalim živalim,« razlaga lastnik drobnice.
Škodo na terenu si je ogledal Peter Terglav, ki je po znakih, ki jih je zver pustila na jagnje-tu, potrdil, da je bilo to delo šakala. Kot je povedal Terglav, je Savinjsko-kozjansko lovsko upravljavsko območje več kot idealno za življenje šakala. Ta se namreč prosto širi ob vodotokih v nižinskih delih. Pri nas so zanj primerna območja Spodnja Savinjska dolina, Šentjur-sko-šmarski okoliš in osrednje Kozjansko. »Organiziranega štetja sicer še ni bilo. Glede na
opažene sledi, zaznano oglašanje in nenazadnje tudi vse več prijav škode na domačih živalih, sklepamo, da se šakal na tem območju gotovo množi,« pravi Terglav. Z informacijami, ki jih pridobijo s terena, so vzpostavili tudi register, s pomočjo katerega skušajo oceniti tako število šakalov kot tudi poti, kjer se gibljejo.
Bo tudi za šakala
predlagan odstrel?
»Treba bo odrediti odstrel. Pri nas šakal nima prostora. To so premajhni gozdovi. Pride v urbana središča, na pašnike. Tako se ne hrani samo z mladimi srnami in mladimi zajci. Tudi to povzroča škodo pri divji populaciji,« je prepričan Slavko Pi-žorn, ki mu je šakal v nekaj
mesecih pokončal že drugo žival, prvega napada pristojnim ni prijavil.
»Glede na trenutno oceno številnosti šakalov pri nas je poseganje potrebno, in sicer tam, kjer zver prihaja na urbana območja in kjer pogosteje povzroča škodo,« meni tudi Peter Terglav in ob tem opozarja, da je šakal deloma zaščitena vrsta in je odstrel mogoč zgolj v določeni lovni dobi. Ob tem velja poudariti, da šakal človeku ni nevaren.
Terglav pravi še, da je zaščita drobnice pred šakalom sorazmerno zahtevna. Po njihovih izkušnjah lahko kmetje drobnico pred šakalom najučinkoviteje zaščitijo z električno ograjo v višini metra in pol.
LKK, foto: Pixabay
IZ NAŠIH KRAJEV
7
CELJE - Prvi korak k uresničitvi projekta
Država potrdila gradnjo vzhodne obvoznice
Državna direkcija za infrastrukturo (DRSI) je v spremenjen načrt razvojnih programov (NRP) na področju državnih cest in železniške infrastrukture pred dnevi uvrstila tudi gradnjo težko pričakovane celjske vzhodne obvoznice Kidričeva cesta-Polule, katere investicijska vrednost je ocenjena na približno 55 milijonov evrov. Bojan Šrot, župan Mestne občine Celje, to dejanje ocenjuje kot prvi korak pri uresničitvi tega velikega projekta, s katerim želi občina razbremeniti promet skozi mestno središče.
ROBERT GORJANC
Kot je še dejal, je zdaj domača naloga občine, da obvoznico umesti v prostor, država pa jo bo potem s svojimi in verjetno tudi z evropskimi sredstvi zgradila. Kot so na nam povedali na DRSI, je predviden začetek gradnje leta 2027. »To leto se morda zdi daleč, a hkrati je relativno blizu in smo s tem zadovoljni. Če bo vse šlo po načrtih in bodo projekti ter umestitev v
prostor dokaj hitro narejeni, lahko morda pride do uresničitve še kakšno leto prej,« je dejal župan. Glede uresničitve domače naloge, kot se je izrazil, da mora torej občina obvoznico umestiti v prostor, je župan dejal, da je treba sprejeti občinski podrobni prostorski načrt (OpPN) za to območje.
»Menim, da je to mogoče izpeljati v dveh letih, potem
je nekaj časa na voljo za projektiranje, za kar si je država tudi že rezervirala denar,« je še dejal župan. Država bo tako v skladu z načrtom razvojnih programov v naslednjih letih za vzhodno obvoznico namenila več kot 55 milijonov evrov. Prihodnje leto malo več kot 80 tisoč evrov, leta 2021 več kot 700 tisoč evrov in glavnino v naslednjih letih.
Votli strahovi
Novica o uvrstitvi vzhodne obvoznice v NRP, ki smo jo objavili na Facebookovi strani Novega tednika, je naletela na izjemen odmev, poleg večinskega odobravanja projekta so nekateri izrazili tudi strahove in pomisleke, kaj bo z domovi ljudi, ki živijo na tem območju, ali bodo z gradnjo tunela njihove hiše poškodovane, ali se bodo morali seliti ... »Gre za
votle strahove, saj je znano, da se v velikih evropskih mestih tuneli gradijo pod nebotičniki in podobnimi zgradbami za podzemne železnice in da je bil tudi v Slovenji že zgrajen kakšen tunel pod stanovanjskim naseljem. Pred začetkom takšne gradnje bo narejen natančen posnetek stanja na terenu, sicer pa danes sodobna tehnologija omogoča tovrstno gradnjo brez kakršnihkoli vplivov na okolje,« je pojasnil župan. Zlasti v tem primeru, kot je dodal, ker je začetek tunela predviden na območju, ki je namenjeno poslovnim dejavnostim, tunel pa se bo končal na drugem koncu, ki ni naseljen. »Res pa je, da bo treba odkupiti nekaj zemljišč in verjetno tudi tri stanovanjske hiše ob železnici. Pred gradnjo se je mogoče treba vprašati, kaj nam, našemu okolju in zdravju danes povzroča
Trasa vzhodne obvoznice je predvidena od Tehnopolisa s tunelsko povezavo do konca Skalne kleti oziroma sotočja Voglajne in Savinje, nadaljevala se bo po levem bregu Savinje, sklenil pa jo bo nov most na koncu Polul pri opuščenem kamnolomu. (Vir: DRSI)
tranzitni promet skozi mestno središče, ne samo s prašnimi delci, ampak tudi črnim ogljikom, hrupom, tresljaji v zgradbah v mestnem jedru.
Prenovili smo na primer Celjski dom in si ne želimo, da bi ga morali zaradi tresljajev, ki poškodujejo stavbe, čez deset let ponovno obnavljati.«
Celjski reševalci premagali konkurenco
ZREČE - Od četrtka do nedelje je bilo na Rogli že tradicionalno strokovnoizobraže-valno tekmovanje ekip nujne medicinske pomoči Rogla 2019. Sodelovalo je več kot 20 ekip iz vse Slovenije, v tekmovalnem delu srečanja sta dve prvi mesti osvojili reševalni ekipi Urgentnega centra Celje. Ekipe so se potegovale še za pokal najsrčnejše ekipe, ki ga ponavadi prejme ekipa, ki se izkaže z najbolj prijazno in humano obravnavo bolnika po oceni statistov.
Letos so celjsko ekipo z zdravnikom sestavljali reševalca Tomaž Horvat in Klemen Gobec ter zdravnica Tina Balog Kotnik. Ekipa je osvojila prvo mesto, in sicer pred ekipama s Ptuja in iz Kranja. Po oceni statistov so Celjani v kategoriji najsrčnejše ekipe zasedli drugo mesto. Ekipo brez zdravnika sta
sestavljala celjska reševalca Tilen Menart in Jernej Jaromel, ki sta premagala vso konkurenco in zasedla prvo mesto med ekipami brez zdravnika. Po oceni statistov sta postala šesta najsrčnejša ekipa tekmovanja.
Strokovno srečanje na Rogli je tudi izobraževalne narave, saj se prvi dan zvrstijo različne učne delavnice z aktualnimi temami iz nujne medicinske pomoči, nato se ekipe pomerijo pri reševanju različnih scenarijev. Ti so bili na različnih mestih na pobočjih Rogle, nekaj so jih izvedli tudi v zaprtih prostorih. Pri reševanju so sodelovali tudi statisti. Odvisno od narave dela so se v reševanje različnih scenarijev vključile tudi druge intervencijske službe, kot so gasilci, policija in gorski reševalci
SŠol, foto: SBC
V šolo s Pešbusom
ŠMARTNO OB PAKI - Če je bilo še pred desetletji povsem normalno, da so otroci v šolo hodili peš, jih danes v šolo vozijo šolski avtobusi ali starši. Da bi učenci znali sami varno priti v šolo, so v nekaterih šolah uvedli Pešbus. Letos so se za to akcijo odločili tudi v Osnovni šoli bratov Letonja v Šmartnem ob Paki.
Učiteljica v šmarški osnovni šoli in članica tamkajšnjega sveta za preventivno v cestnem prometu Jerneja Žagar je opazovala, kako otroci prihajajo v šolo, in spoznala, da skoraj nihče k pouku ne pride peš. »Starši jih pripeljejo povsem do šolskih vrat ali prihajajo s šolskim prevozom. Tega uporabljajo tudi otroci, ki so od šole oddaljeni 500 metov ali manj.« Na eni od svojih poti je opazila tablo Pešbusa in zeleno luč zanj dobila na Inštitutu za politike prostora v okviru programa Aktivno v šolo, ki ga sofinancira ministrstvo za zdravje.
Otroci se s Pešbusom do šole »pripeljejo« po dveh poteh. Ena vodi z Rečice, druga iz Šmar-tnega ob Paki. Postajo Pešbusa označuje tabla in učenci se ob njej zberejo vsako jutro ob dogovorjeni uri. Tam jih čaka spremljevalec, ki četico mladih nadebudnežev pospremi v šolo. Ob prihodu na cilj prejmejo šolarji žig na posebno vozovnico. »Otroci nestrpno čakajo, da
jim na vozovnico odtisnemo žig. Med potjo se pogovarjajo in družijo. Res je super,« je povedala sogovornica. Pričakovala je, da se bo prve »vožnje« udeležilo vsaj 20 ali 30 otrok, a se jih je že prvi dan odzvalo 38.
Gibanje in odgovorno vedenje
v prometu
Pešbus ima več prednosti. Zagotovo ni zanemarljivo, da se otroci gibajo na svežem zraku in družijo. Ker jih spremlja spremljevalec, so tudi starši pomirjeni, da so šolarji na poti v šolo varni, hkrati so družine razbremenjene jutranjega hitenja. Če pešačimo, manj obremenjujemo tudi okolje. Žagarjevi se bistvena prednost zdi, da tovrsten projekt otroke pomaga pripraviti na samostojnost. »Otrok tako ve, kaj je varna pot in kje vodi. Učenec dobi zaupanje vase, da zmore priti varno v šolo. Poznamo namreč primere, ko starši v šolo vozijo otroke iz osmega ali devetega razreda, ki živijo čisto blizu šolske stavbe. To sicer ni težava le v Šmartnem ob Paki, ampak povsod,« je povedala.
Pešbus do šole vsakodnevno »potuje« vse do 20. septembra, nato bo »vozil« ob ponedeljkih zjutraj.
TS
Foto: osebni arhiv
8
IZ NAŠIH KRAJEV
CELJE - Pravosodno ministrstvo odprlo pipico
Poleg nove kuhinje tudi nove zaposlitve
Celjski zapor je ta teden objavil razpis za tri kandidate za pravosodne policiste. Po številnih letih kadrovske stiske se je zdaj končno »odprlo«. Še pred tremi leti je bilo v Celju 47 pravosodnih policistov, v dveh naslednjih letih 50, danes jih je 56. V zaporu kot pravosodna policista delno delata tudi dva upokojenca. Skupno je v celjskem zaporu zaposlenih 91 ljudi.
SIMONA SOLINIC
»Lahko potrdim, da se je stanje na področju zaposlovanja izboljšalo. Še vedno ljudi zanima ta poklic in se prijavljajo na razpis. Morda nekoliko manj kot v preteklosti, ampak dovolj, da lahko izberemo prave kandidate,« pravi direktor celjskega zapora Zoran Remic.
Za celjski zapor je značilno, da je v njem zaposlenih tudi več pravosodnih policistk v primerjavi z ostalimi slovenskimi zapori, izjema je le ženski zapor na Igu. »Študije so pokazale, da nikakor ni moteče, če delo opravljajo pravosodne policistke, ne glede na to, da je
med zaprtimi osebami največ moških. Za naš zapor je sicer značilno, da imamo tudi pri-pornice, ki jih morajo v določenem delu obravnavati samo ženske, zato smo tudi povečali število pravosodnih policistk,« dodaja Remic.
Skupno je v Celju zaprtih 116 oseb, med njimi so tako priporniki kot tisti, ki že prestajajo zaporno kazen. Zmogljivost prostorov v Celju je 89 oseb, meja, ki je še dopustna po mednarodnih standardih za takšen zapor, kot je celjski, je 121 zaprtih oseb. »In letos smo že dosegli to mejo. Zaenkrat ne
kaže, da bi število zaprtih oseb upadlo,« dodaja sogovornik.
Med obsojenimi je največ takšnih, ki zaporno kazen prestajajo zaradi premoženjskih kaznivih dejanj, in sicer 72, medtem ko petnajst zapornikov služi zaporno kazen zaradi kaznivih dejanj zoper zdravje, življenje in telo.
»Prestajanje kazni naj bo dostojanstveno«
Dobra stvar poleg dodatnih zaposlitev pravosodnih policistov je tudi, da je ministrstvo namenilo kar nekaj denarja tudi za naložbe v obnovo prostorov. Čeprav je selitev zapora na drugo lokacijo še vedno le pobožna želja, se je premaknilo vsaj pri obnovi. »Leta 2016 je bilo v obnovo določenega dela stavbe vloženih 7.500 evrov, leto zatem 42 tisoč evrov, lani že 338 tisoč evrov,« pravi Re-mic.
Trenutno v celoti obnavljajo kuhinjo. Naložba je vredna 420 tisoč evrov. Finančno so »pokrili« tudi obnovo treh kopalnic in menjavo oken v upravni stavbi. In če bi morda kdo vihal nos ob naložbah v zapor, naj spomnimo, da je
stavba še iz leta 1890. »Zapor nikakor ni hotel, a če nekdo stori kaznivo dejanje in za to odgovarja z zaporno kaznijo, mu je odvzeta prostost, omejene so mu tudi pravice. V vsakem primeru mora država poskrbeti, da je prestajanje zaporne kazni dostojanstveno. Ves ta vložek se bo poplačal na dolgi rok. Manj bo obremenjenosti, manj bolniških. Vsaka izgorelost je strošek za zdravstveno blagajno. Bolje je, da preventivno poskrbimo, da bodo delavci v zaporu imeli ugodne delovne pogoje, kar se bo skozi leta nedvomno obrestovalo,« pojasnjuje Remic.
Dodaja, da je predvsem od števila zaposlenih odvisno, koliko aktivnosti lahko izvajajo v zaporu. »Imamo veliko idej, kako bi lahko sodelovali z lokalno skupnostjo in ostalimi ustanovami. Če zaprtim osebam nudimo dovolj aktivnosti, je to dodana vrednost, hkrati s tem zapornike pripravljamo na vključevanje v življenje po prestani zaporni kazni. Večina zaprtih oseb nima delovnih navad. Zato je kakršenkoli napredek dobrodošel, če želimo zmanjšati število povratnikov,« zaključuje Remic.
Direktor celjskega zapora Zoran Remic
Trenutno je v zaporu tudi 31 tujcev, med njimi največ državljanov Francije, Iraka, Hrvaške, Kosova, Madžarske, Sirije in Turčije. Nekaj tujcev je bilo v celjski zapor prestavljenih z drugih območij, kar pomeni, da kaznivih dejanj niso storili na našem območju.
Ekološka hrana s kozjanskih hribov je vredna več
KOZJE - Grad Podsreda je prejšnji konec tedna gostil že sedmi Festival ekološke hrane. Letos so ga združili tudi s prvim Unescovim dnevom, posvečenim človeku in biosferi. Ker prazen žakelj ne stoji pokonci, so organizatorji vse skupaj podkrepili še s Kuhinjo na gradu. Pozitivno piko na i je s svojimi pesmimi dodal Adi Smolar.
Slovenci se večinoma ne zavedamo, kako izjemno bogastvo imamo v pestrosti bios-fernih območij. S projektom, ki združuje šest lokalnih akcijskih skupin, želijo te vsebine približati ljudem. Financira ga tudi Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. Pod okriljem Razvojne agencije Sotla in Regionalne agencije Posav-je se je projektu pridružil tudi Kozjanski park. Prebivalci na varovanih območjih ta status pogosto vidijo kot omejitev.
Omenjeni projekt pa jim želi Unescov znak predstaviti in približati kot priložnost za traj-nostni razvoj. Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje je ta status pridobilo leta 2010, bolj ali manj pa zadeva deset občin od Bistrice ob Sotli do Radeč in od Šmarja pri Jelšah do Krškega. »Ozaveščanje, komunikacija, promocija, izobraževanje ter izmenjava dobrih praks in znanj, organizacija in izvedba dogodkov, posvečenih dnevu biosfernih območij, so samo nekatere dejavnosti v okviru projekta,« je naštela Tatjana Kotnik iz Kozjanskega parka.
Unescov program Človek in biosfera sicer traja že od leta 1971. Z njim želijo ponovno vzpostaviti ravnovesje med človekom, naravo in kulturnim izročilom. »Na biosfernih območjih zavarovana narava ni pomembnejša od uravnoteženega gospodarskega razvoja.
Prav zato so ta območja zanimiva in drugačna. Prebivalcem ponujajo številne priložnosti, nenazadnje prinaša Unescovo priznanje izjemno promocijsko prednost in prepoznavnost,« je še dejala Kotnikova. Svetovna mreža biosfernih območij vključuje kar 651 območij v 120 državah.
Pretekli petek so na gradu Podsreda odprli tudi fotografsko razstavo Magična narava 2018. Na grajskem dvorišču so svoje izdelke in pridelke ponudili pridelovalci ekološke hrane in tradicionalni obrtniki. V tem tednu so prav zanje izvedli tudi posebne delavnice. Status pridelave v biosfernem območju in tudi skupna blagovna znamka Sožitje namreč ponujajo veliko dodano vrednost, ki se je mnogi še ne zavedajo dovolj.
StO
Foto: MOJCA VALENČAK
Prostoferji bodo pritisnili na plin
ŠMARJE PRI JELŠAH -Od začetka tega tedna lahko starejši tudi v Šmarju zavrtijo brezplačno številko 080 10 10. Odgovoril jim bo klicni center, ki jim bo glede na svoje zmožnosti v nekaj dneh uredil prevoz do zdravnika, v trgovino, na urade ali na obisk.
Gre za projekt zavoda Zlata mreža, ki združuje voznike prostovoljcev. V Šmarju se jih je na poziv občine odzvalo osem. Po kratkem usposabljanju so jih vključili v lokalno mrežo prostovoljcev, ki
bodo na voljo starejšim brez avtomobila, brez vozniškega dovoljenja, tistim z nižjimi dohodki ali tistim, ki nimajo na voljo javnega prometa ali drugih možnosti prevoza.
Občina Šmarje pri Jelšah bo zagotovila sredstva za delovanje klicnega centra in mesečno najemnino za električni avtomobil. Tega je prevzela pred dnevi. Kot je dejala vodja projekta Ser-geja Javornik, je zanimanja za projekt veliko, zmožnosti pa so kljub temu omejene. »Prostoferji bodo vozili vsak
dan med 8. in 16. uro, dve uri dlje je na voljo klicni center. Prošnjo za prevoz je nujno treba posredovati vsaj nekaj dni prej, da lahko v centru uskladijo prostovoljce in dostopnost avtomobila.« Doslej je mobilnost starejših na ta način povečalo že 22 občin. V naši regiji sta se projektu poleg Šmarja pri Jelšah priključili že občini Slovenske Konjice in Zreče. Občina Rogaška Slatina je enkrat na teden za starejše uvedla brezplačen avtobus.
StO, foto: SHERPA
Od letos postajališče avtodomov
VITANJE - Na postajališču za avtodome, ki ga je občina uredila spomladi, so se prvi uporabniki že ustavili. Vitanjčani jih pričakujejo več, ko bo postalo postajališče širše znano. Postavljeno je ob stavbi vesoljskega centra, ki je osrednja vitanjska znamenitost.
Občina je uredila postajališče za avtodome s pomočjo evropskih sredstev. Stalo je 36 tisoč evrov. Vitanje se namreč od odprtja vesoljskega centra pred sedmimi leti uveljavlja tudi kot turistični kraj. Tako obišče občino precej dnevnih gostov, ki jim lahko Vitanjčani ponudijo še več zanimivosti. Poleg petih cerkva sta med zanimivostmi etnološki muzej Brodej in Skazova goslarska delavnica. Med ostalo ponudbo občine Vitanje sta gostilna in turistična kmetija, ki ponujata hrano. Prav tako je na voljo nekaj apartmajev.	BJ
IZ NAŠIH KRAJEV
9
CELJE - Druženje gimnazijskih generacij
Očistili celjske hribe in uživali v ritmih zasedbe The Šlagers
solidarnostne enote. Čistilna akcija je bila pobuda skupine ekološko ozaveščenih dijakov Gimnazije Celje - Center, ki so želeli spodbuditi svoje vrstnike k dejavni skrbi za okolje, v katerem živijo, so sporočili iz Celjskega mladinskega centra. Čistilno akcijo so pripravili na območjih mestnega parka, mestnega gozda, Skalne kleti, celjskega gradu, Petrička, Brnice in od Zagrada proti Celjski koči. Z dogodkom soorganizatorji tudi letos podpirajo akcijo Očistimo Slovenijo, ki so se ji na gimnaziji pridružili že lani.
Instrumentalno slovo od poletja
Sobotni večer je bil namenjen kakovostnemu druženju v šolskem parku. Ton koncertnemu pikniku so dajali člani inštrumentalne zasedbe The Šlagers, ki jo vodi učitelj Sašo Šonc in ki so se ji ob tej priložnosti pridružili tudi številni nekdanji dijaki, sočasno pa so tudi uradno odprli novo pridobitev - teraso za šolo, za katero si želijo, da bi postala drugačno učno okolje in prizorišče številnih prireditev ter obogatitev pestrega kulturnega utripa šole.
Foto: GCC
Že osmo leto zapored je Društvo GCC, ki povezuje nekdanje dijake, učitelje in prijatelje Gimnazije Celje - Center (GCC), pripravilo tradicionalno druženje generacij Naših 100+. Tokrat so gimnazijci stotici dodali še sedmico, družabnemu pa tudi okoljski predznak. Najprej so gimnazijci moči združili s Celjskim mladinskim centrom in celjskimi taborniki ter pripravili ekošportni dan z naslovom Očistimo celjske hribe. Dan kasneje so se družili na koncertnem pikniku z zasedbo The Šlagers in glasbenimi gosti iz vrst sedanjih in nekdanjih dijakov šole.
LEA KOMERICKI KOTNIK
Celoten projekt je letos posvečen spominu na 70-letnico vselitve celjskega učiteljišča v poslopje gimnazije, ki je nepogrešljiv del celjske mestne vedute. Od tod je v letih od 1949 do 1991 v svet odšlo veliko izjemnih pedagoških
delavcev. S samostojnostjo Slovenije je na koreninah preteklosti nastala današnja Gimnazija Celje - Center, ki s programom predšolske vzgoje še danes predstavlja središče pedagoškega izobraževanja v regiji. Z več kot
tisoč dijaki in zaposlenimi ter z dvema gimnazijskima programoma predstavlja eno največjih šol v Sloveniji. Uspehe žanje na številnih šolskih in obšolskih tekmovanjih, izjemno močna in dejavna je dijaška skupnost, kar šolo uvršča med najkakovostnejše šole v državi, so izpostavili v gimnaziji.
Čistilna akcija ali gimnazijski športni dan
V čistilni akciji Očistimo celjske hribe je sodelovalo več kot 1.100 sedanjih in nekdanjih dijakov ter učiteljev, ki so smeti pobirali ob priljubljenih celjskih pohodniških poteh. Projekt je Celjski mladinski center prijavil na aprilski prijavni rok programa Evropske
Vsaj nekaj dni bodo priljubljene sprehajalne poti v okolici Celja z manj smetmi.
Številni obiskovalci so ob živahnem dogajanju v Stanetovi ulici prišli na svoj račun.
Najbolj očarljiva ulica (spet) privabila množico
CELJE - »Projekt Najbolj očarljiva ulica je spet dosegel svoj namen, modno revijo in drugo dogajanje si je ogledala množica obiskovalcev, ponovno smo uspeli združiti ponudnike v tem delu mestnega jedra,« je ocenila Tadeja Falnoga, referentka za mestni marketing v Zavodu Celeia Celje, kjer so prireditev pripravili v sodelovanju z V. S. produkcijo.
Že tretja izvedba dogodka, ki tako postaja tradicionalen, je v Stanetovo ulico privabila približno 500 obiskovalcev. Med drugim so si lahko ogledali malo in veliko modno revijo, na kateri so mlajše in odrasle manekenke ter modni navdušenci predstavili oblačila blagovnih znamk, ki jih je mogoče kupiti v mestnih trgovinah. Obenem so obiskovalci lahko tudi uživali v glasbenih in plesnih nastopih mladih ustvarjalcev ter bili deležni popustov v trgo-
vinah sodelujočih ponudnikov, pogostitev in tudi nagrad. Dogajanje je bilo zares živahno.
Ideja za projekt je nastala pred tremi leti z odprtjem novih trgovin, sicer pa je po besedah Tadeje Falnoge cilj projekta povezovanje ponudnikov, ki delujejo na tem mestnem križu, da privabijo v mesto družine z otroki. »Pri takšnih projektih je ključno, da s ponudniki ustvarjamo skupno zgodbo in podobo mestnega jedra. Ponudniki se vsako leto odlično pripravijo na modno revijo in zagotovijo dovolj otroških in drugih kolekciji, kar prispeva k boljši prodaji.«
Ob odličnem odzivu trgovcev in drugih ponudnikov iz mestnega jedra bodo v mestnem marketingu zavoda Celeia projekt nadaljevali tudi v prihodnjih letih, je zagotovila naša sogovornica.
RG
Foto: SHERPA
Spomin na očeta Zdravilišča Radenci
VOJNIK - Pred nekaj dnevi so odkrili spominsko obeležje dr. Karlu Frideriku Hennu (1809-1877), očetu Zdravilišča Radenci. Letos je namreč minilo 150 let od odkritja znamenite radenske slatine. Henn jo je odkril kot študent, ko je s kočijo potoval mimo kipe-čega vrelca.
Po nekaj desetletjih od odkritja in raziskavah zdravilne vode je Henn odkupil zemljišče z vrelcem ter začel polniti prve steklenice radenske slatine. Že leta 1870 je prodal 37 tisoč steklenic te slatine in to v lončenih steklenicah. V zdravilišču je prav tako posta-
vil prve stavbe. Kot balneolog je raziskoval tudi zdravilno vodo Dobrne, Laškega in Rimskih Toplic.
Henn je z Vojnikom tesno povezan in je bil nekaj časa v tem kraju celo župan. Tam se je do danes ohranila Henno-va vila, na očeta Zdravilišča Radenci spominja tudi družinska grobnica na vojniškem pokopališču, kjer je pokopan. Dr. Henn je zaradi raka na ledvicah storil v Rimskih Toplicah samomor. Hennov naslednik, njegov sin Roman je bil nato na čelu Zdravilišča Radenci do leta 1896. Roman je bil rojen na Dobrni, umrl pa je v Vojniku. Pod njegovim vodstvom se je začel leta 1882 turistični razvoj Radencev,
saj je zdravilišče ponudilo gostom svoje prve postelje.
Spominsko obeležje dr. Karlu Frideriku Hennu je bilo prejšnji teden odkrito pred vojniško zdravstveno postajo. Gre za projekt Turističnega društva Vojnik. Po odkritju obeležja so si udeleženci ogledali še pet novih motivov škarjerezov vojniške umetnice Doroteje Hauser. Ti so v povečani obliki upodobljeni v galeriji na prostem. Med novimi večjimi motivi je prizor kmečke zidanice s klopotcem. Novi škarjerezi galerije na prostem so nastali v sodelovanju med turističnim društvom in krajevno skupnostjo.
BJ, foto: SHERPA

F 4

10
KULTURA
Moj glasbeni svet, koncert skladb Leona Firšta
Skladbe iz muzikala je občinstvo vzelo za svoje
Leon First, prejemnik Prešernove nagrade Univerze v Ljubljani, prve nagrade elitnega skladateljskega tekmovanja na Filipinih in kristalnega grba Mestne občine Celje, velja za najprodornejšega slovenskega skladatelja mlajše generacije. Slovenski profesionalni orkestri in odlični evropski solisti redno izvajajo njegova dela.
BARBARA GRADIČ OSET
Opus Leona Firšta obsega simfonično, komorno in solistično glasbo, z velikimi uspehi ustvarja tudi zabavno glasbo, glasbo za film in gledališče, operno in operetno glasbo, muzikale, kjer se je proslavil z izjemnim uspehom muzikala Veronika Deseniška in s televizijskim muzikalom Butalci ter z džez glasbo, ki jo zelo uspešno izvaja tudi kot pianist.
Naslov današnjega koncerta je Moj glasbeni svet. Kakšen je vaš glasbeni svet?
Z besedno zvezo moj glasbeni svet označujem vse oblike svojega glasbenega ustvarjanja. Včasih se mi zdi, kot da imam dvojno ali celo trojno življenje, saj se hkrati enako zavzeto ukvarjam tako z umetniško kot z džez in zabavno glasbo ter s klavirskim nastopanjem. Na koncertu želim predstaviti, na kakšnem način so te veje mojega glasbenega ustvarjanja različne in kako so tudi povezane. Prvič bodo na istem koncertu predstavljene moje klasične kompozicije,
džez kompozicije in vokalna glasba.
Veljate za najprodornejšega slovenskega skladatelja mlajše generacije. Ali so vse vaše skladbe tudi izvajane?
Ne vem, če si ravno zaslužim naziv najprodornejšega, saj je v Sloveniji kar precej izjemno uspešnih skladateljev, tako klasičnih kot tistih, ki se ukvarjajo s popularno glasbo. Je pa res, da že kar nekaj let prejemam ogromno število naročil in prav vsako delo je vsaj enkrat, velikokrat pa tudi večkrat izvedeno doma in v tujini. Zavedam se, da imam veliko srečo, je pa res, da zaradi tega redko najdem čas, da bi ustvaril nekaj izključno po navdihu in brez »deadlinea«.
Celjsko občinstvo verjetno najbolj pozna vaše delo mu-zikal Veronika Deseniška. Ste nanj še vedno enako ponosni kot pred štiri leti, ko ste ga napisali?
Ponosen sem predvsem na to, da je muzikal že četrto leto popolnoma napolnil grad in da se veliko ljudi odloči, da si ga bo ogledalo večkrat.
Skladbe iz muzikala so nastopajoči in občinstvo vzeli za svoje in so v teh štirih letih dozorele, se razširile in dobile plasti, ki jih med pisanjem sploh nisem opazil. Včasih se mi zdi, da te pesmi sploh niso več moje, ampak od Friderika, Veronike in ostalih.
Kako je slišati svoje delo v objemu množice ljudi?
Malenkost strašljivo, a neverjetno izpopolnjujoče.
V pripravi je prvi slovenski muzikalni film Tim, za katerega ste napisali glasbo. Kaj je njegova posebnost?
Gre predvsem za izjemno lepo zgodbo, ki se ukvarja s precej težko tematiko, ki je morda ne bi pričakovali v mu-zikalu, saj gre za avtističnega dečka, ki se dobro počuti le v svojem glasbenem svetu. Ravno zato sem se tudi odločil za sodelovanje pri tem projektu.
Napisali ste tudi glasbo za pesem na letošnji slovenski popevki. Ali je glasbeni žanr, kjer ne sodelujete oziroma bi težko napisali glasbo?
Glasbo sem napisal na pobudo in besedilo pevke Julije Lubej. Slovenska popevka je v zlatih časih poskrbela za najlepše slovenske pesmi in mi je ta žanr precej blizu, tako da nisem imel težav s pisanjem skladbe.
Kdaj ste napisali prvo skladbo?
Težko rečem, saj na nek način ustvarjam glasbo, odkar pomnim, pa naj bo to
snemanje na kasetofon ali kasneje zapisovanje idej v razne računalniške programe. Prve javne izvedbe avtorskih skladb so se zgodile v osmem razredu osnovne šole.
Na Filipinih ste na elitnem skladateljskem tekmovanju dosegli izjemen uspeh. Kaj je prinesel s sabo?
To je bila edinstvena izkušnja, ki je zagotovo ne bom nikoli pozabil. Zaradi zmage na tekmovanju sem bil deležen kar nekaj medijske pozorni, zaradi česar sem vsekakor dobil precej naročil, ki jih drugače morda ne bi. V glavnem sem nagrado vzel kot potrdilo za več let trdega dela in svoj novi zagon.
Obstaja dvorana, kjer bi si res želeli slišati svoje delo? Kateri simfonični orkester bi igral ob tem?
Na to si ne upam odgovoriti, saj naj bi se izpolnile le tiste želje, ki se ne izgovorijo na glas. Moja velika želja je bila biti del abonmaja Orkestra Slovenske filharmonije in izjemno sem ponosen na to, da bo moja skladba Refleksije za simfonični orkester izvedena v okviru Modrega abonmaja v Cankarjevem domu 10. in 11. oktobra 2019.
Ali je Slovenija dovolj velika za vaše ustvarjanje oziroma ste pomislili, da bi se preselili v tujino?
V Sloveniji se mi je v zadnjih letih odprlo ogromno možnosti in projektov in četudi je Slovenija morda majhna de-
Koncert Leona Firšta bo v četrtek, 19. septembra, ob 19.30 v Narodnem domu Celje. Na koncertu bo z godalnim orkestrom in džezovsko zasedbo svojih glasbenih sodelavcev predstavil presek svojega dosedanjega skladateljskega delovanja ter nekaj novih del. Koncert je tudi uvodni dogodek jubilejne desete sezone Hiše kulture Celje.
Leon Firšt
žela, je vsekakor ogromna po glasbenemu talentu in ustvarjalcih, s katerimi imam čast sodelovati. Trenutno ne načrtujem daljšega obiska tujine, kar pa nikakor ne pomeni, da se ne bo kaj takšnega zgodilo.
Kje se vidite v naslednjih letih?
V studiu za računalnikom in na odrih za klavirjem. Želim graditi in izpopolnjevati svoj glasbeni svet.
Foto: arhiv NT (GrupA)
Kakšen je živalski svet v klasični glasbi?
Glasbeno kraljestvo živali je projekt Glasbene mladine Slovenije in v Cankarjevem domu navdušuje osnovnošolce iz vse Slovenije. V razkošni glasbeno-scenski predstavi sodelujejo tudi mladi plesalci celjskega Društva za umetnost plesa Harlekin. Predstava je konec tedna gostovala na Festivalu Maribor.
Predstava Glasbeno kraljestvo živali je narejena za otroke, da bi jim približali svet klasične glasbe. Na simfonični matineji Festivala Maribor so mladi poslušalci slišali zbor različnih živali, ki so jih upodobili skladatelji Camille Saint-Saens, Sergej Pro-kofjev, Peter Iljič Čajkovski, Nikolaj Rimski - Korsakov in Modest Petrovič Musorgski. Na odru so poleg Simfoničnega orkestra SNG Maribor z dirigentom Simonom Kre-čičem stali mladi plesalci Društva za umetnost plesa Harlekin. Za zaokroženo zabavno in poučno urico je poskrbel neprekosljiv igralec in pesnik Andrej Rozman - Roza, ki je z izbranimi besedami in gibi poslušalce spretno vodil skozi razkošno in pisano glasbeno kraljestvo živali.
»Predstava je očitno odmevna, v Cankarjevem domu si jo v dveh dneh ogleda po šest tisoč otok - nazadnje smo jo izvedli spomladi 2018. Orkester pod taktirko Simona Krečiča je v Mariboru imenitno spremljal mlade plesalke, ki so dobile res dober odziv. Ples ob živi glasbeni spremljavi je privilegij, ki si ga vsak plesalec lahko samo želi. Nenazadnje je tudi sodelovanje z Andrejem Rozmanom - Rozo posebno doživetje,« je razložila ustanoviteljica Društva za umetnost plesa Harlekin Ana
Vovk Pezdir. Plešejo plesalke različnih starosti in plesnih usmeritev. Najmlajša plesalka je v 1. razredu osnovne šole, nekaj jih je iz 2. in 3. triletja (smer sodobni ples in balet). »Balerine labodke
so dijakinje srednje baletne šole, enako tudi naša učiteljica baleta, saj ta vloga zahteva najmanj šest let vadbe klasičnega baleta z osvojeno tehniko plesa na >špicah<. Na tovrstnih nastopih sodeluje
od 15 do 20 plesalk, v zasedbi vsakič koga zamenjam, da bi širšemu krogu plesalk omogočila to enkratno odrsko izkušnjo,« je povedala sogovornica.
BGO, foto: DEJAN BULUT
Razstava v spomin Pelikanu
V Kulturnem centru Laško je na ogled razstava z naslovom V spomin Josipu Pelikanu, znamenitemu mojstru fotografije. Na njej si je mogoče ogledati fotografije, nastale v okviru fotografskega natečaja, ki ga je pred dvema letoma ob 40-letnici smrti znamenitega fotografskega mojstra pripravila revija Digitalna kamera v sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine Celje.
Fotografi so v prvih petih mesecih leta 2017 v črno-belih tonih poustvarjali posnetke narave in portrete, kakršne je delal mojster Pelikan v svojem steklenem ateljeju. Odziv je bil izjemen: na natečaju je sodelovalo 53 fotografov z 262 fotografijami. Strokovna komisija je med posnetki izbrala tri zmagovalne fotografije: prvo mesto je pripadlo Branimiru Ritonji za fotografijo Arnuška, drugo Andreju Tarfili za Zamrznjeno Blejsko jezero in tretje mesto Petru Kuraltu za fotografijo Sizif.
Vse te fotografije si je mogoče ogledati v laškem kulturnem centru, poleg njih še 16 fotografij, ki jih je podjetje Cewe natisnilo na panoje za ulično razstavo, ki je bila premierno na ogled v Razlagovi ulici pred Pelikanovim fotoateljem poleti leta 2017.
Razstava bo na ogled do 8. novembra.
RG
KULTURA
11
Arjan Pregl v Celju s slikami, ki so nastale na podlagi bučnega spletnega odziva
»Že v vrtcu sem risal bolje kot akademski slikar Pregl«
V Likovnem salonu Celje prvi v mestu samostojno razstavlja eden vidnejših sodobnih slovenskih slikarjev Arjan Pregl. V celjski galeriji se umetnik predstavlja z novo serijo slikarskih del, za katera so navdih predstavljale risbe otrok.
Arjan Pregl razstavlja v Likovnem salonu Celje.
BARBARA GRADIČ OSET
Sprožilec za ta cikel slik je bil buren odziv na prejšnji sklop slik, ki jih je Arjan Pregl razstavljal v Moderni galeriji v Ljubljani. Ob ogledu njegovih slik so se pri obiskovalcih pojavili klasični predsodki in vprašanje, ali je lahko vsakdo umetnik. »Številni so mi na družbenih omrežjih pisali, da to zna narisati vsak otrok in ali so to slike mojih otrok. Eden od komentatorjev je rekel, da je že v vrtcu risal bolje kot jaz. To je bilo dobro izhodišče, da sem naredil prav to, kar ljudje mislijo, da počnem. Res sem vzel otroške risbe in naredil resen cikel slik. To je bil spro-žilec za slikanje, v katerem sem zelo užival, saj sem po dolgem času spet sproščeno ustvarjal. Prepuščal sem se barvnim kompozicijam brez koncepta,« je motiv ustvarjanja razložil Arjan Pregl.
Naslov razstave je posledično otroško razposajen Gugu Gaga. »Naslov nalašč izziva in spominja na otroško izjavo. Vzet je iz otroškega filma Mali šef. V filmu to izreče dojenček, ki se sicer normalno pogovarja. Ko odkrijejo, da govori kot odrasel, reče:
>Gugu Gaga<. Ta situacija se mi zdi sorodna s slikami, ki jih predstavljam v galeriji, saj so narejene po predlogah otroških risb in iz njih naredim svojo kompozicijo, ki je bolj premišljena, sledi slikarskim zakonitostim, a ima povezavo z otroškim izražanjem.«
Humor je stalnica v
vseh delih
Zanimivo pri celjski razstavi je tudi, da je kljub posebnemu prostoru zelo klasično postavljena. Dela Arjana Pregla so umeščena v več pregledov in izborov slovenske vizualne umetnosti. Umetnik deluje na področju slikarstva, grafike in risbe. Je tudi ilustrator, kolumnist in pisatelj. Humor je stalnica v vseh njegovih delih. »Humor pri meni ni nekaj, kar bi bilo programsko odločeno, ampak sem začel sproti opažati, da je to ena stalnih stvari. Moji slikarski sklopi so različni, a neka rdeča nit se vleče, to je humor. Humorja ne uporabljam samo za neko hitro sprostitev, razvedrilo, ampak želim z njegovo pomočjo pokazati na družbeno proble-
matično točko. S humorjem mi uspe na lažji način nekam priti, pristopiti oziroma z njim pridem do vprašanja, o katerem začnem razmišljati in se o njem opredeljevati.«
Jeseni 2018 so bila umetniška dela Arjana Pregla vključena v stalno zbirko Moderne galerije v Ljubljani. Gre za dela iz cikla Petminutna revolucija ter skupino manjših kipcev
Niz revolucij. Uvrstitev omejenih umetniških del v to ključno zbirko slovenske likovne umetnosti od 20. stoletja dalje je izrednega pomena in s tem je Preglovo delo dobilo še dodatno, resnično zasluženo potrditev in priznanje. »To je res potrditev dela. Vsak umetnik gre z neko mero nečimrnosti v to, da bo tisto, kar dela, všeč nekomu drugemu. Po drugi
strani je naš kulturni sistem takšen, da nam tovrstni pregledi pomagajo na umetniški poti. Potem lažje prideš do štipendije in razstav v določenih galerijah.«
Negativni odzivi so boljši kot nič
Arjan Pregl, sin mladinskega pisatelja Slavka Pregla in pesnice, pisateljice ter esejistke Tatjana Pregl Kobe, ima se-
veda umetnost v krvi. Je tiste vrste umetnik, ki rad uporablja družbena omrežja. Tudi za svojo prepoznavnost? »Moja slikarska prepoznavnost je na družbenih omrežjih bolj negativna kot pozitivna. Večina ljudi, ki piše sovražne komentarje o mojem delu, tega sploh ne pozna tako dobro, enako tudi ne splošne likovne scene, a jaz sem eden redkih, ki delujejo na družbenih omrežjih. Potem se zlijejo name, drugače bi se na koga drugega. V tej sferi so moja dela dobila odmev, a ne vem, če je to toliko dobro zame. Pred leti sem začel blo-gati in prva razstava Sploščena Slovenija je bila odziv na slogan Sproščena Slovenija. To je bila razstava, kjer sem komentiral slovenske politične dogodke. Odzivam se na stvari, ki se zgodijo v moji okolici, a slike poskušam delati neodvisno.«
Ni treba vsega
razumeti
Slikar vsem tistim, ki dvomijo glede razumljivosti sodobne umetnosti, predlaga: »Zdi se mi, da je najpomembnejše, da je človek odprt. Seveda ni nujno, da mu bo delo všeč. Ni vsaka umetnost za vse, pomembno je, da je oseba odprta za prvi korak. Potem se lahko marsikaj zgodi. Ni vedno treba razumeti.«
V Likovni salon Celje lahko odprtih glav vstopite vse do 20. oktobra.
Foto: GrupA
Bogastvo pogledov na Velenje
Velenje je ob letošnjem občinskem prazniku, ko obeležuje tudi 60-letnico odprtja novega mestnega središča, dobilo novo fo-tomonografijo z naslovom Velenje, bogastvo pogledov. Fotografije zanjo je prispeval priznan fotograf Stane Jeršič, besedilo je napisala Mojca Ževart. Delo, ki ga je izdala Velenjska knjižna fundacija, je oblikoval Marko Marinšek.
Nova fotomonografija je bila ena prvih misli, ko so v občinski upravi razmišljali, kako bi zaznamovali 60-letnico odprtja novega mestnega središča. »Od izida zadnje je minilo veliko časa, poleg tega župan Bojan Kontič vedno reče, da je knjiga ob vsakem času primerno darilo. Je nekaj, kar ostane in kar zabeleži trenutek, v katerem delamo in živimo,« je povedala direktorica Muzeja Velenje Mojca Ževart. Ta je v besedilo vtkala oseben pogled na mesto, v katerem živi. »Velenje imam rada, tukaj živim celo življenje, tu je bil doma moj oče, ki je to mesto izbral za dom svoje družine.
Tu sem se šolala, tu ves čas delam, ustvarjam, živim. Ponosna sem na to mesto, ki še vedno, tako kot takrat, ko je bilo ustvarjeno, nudi priložnosti za ljudi, za vse, ki iščejo svoje mesto pod soncem.«
Pogled na mesto iz
zraka
Fotografije so delo Staneta Jeršiča, ki je v Velenju preživel dobršen del svojega življenja, zdaj že nekaj časa živi v Ljubljani, s fotografijo pa se poklicno ukvarja od leta 1989. Prepričan je, da je Velenje arhitekturni biser. »Mesto Velenje je ob svojem nastanku predstavljalo jugoslovanski in evropski vrh v arhitekturi. Tudi sedanji pogled nanj to samo potrjuje.«
Mnogo posnetkov je naredil iz zraka. In sicer zato, ker so arhitekti včasih veliko delali z maketami, ki so predstavljale pogled z vrha. »Ta pogled z vrha se približa arhitekturni predstavi velikih mojstrov, ki so sodelovali pri snovanju Velenja. Pogledi z vrha ne pokažejo le arhitekturnega presežka posamezne stavbe,
»Zastavili smo si cilj, da bomo monografijo naredili drugače, ne zgolj dokumentarno. Morda jo bomo lahko vključili tudi v predstavitev Slovenije ob predsedovanju Evropski skupnosti. Fotomonografijo smo zastavili zelo ambiciozno in tega sem vesel,« je dejal Stane Jeršič.
ampak arhitekturo krajine, zasnovo mesta.« Pogled s ptičje perspektive na primer pokaže, kako domiselno je nova promenada vključena v delo prejšnjih arhitektov. Tudi to je po besedah Jerši-ča eden od razlogov, zakaj je na mesto vredno pogledati iz zraka, saj se tako pred nami odpre prizor, ki ga sicer bolj redko vidimo.
Prosta pot za
osebno izpoved
To, da je domačin, da pozna večino kotičkov mesta, mu je nedvomno prišlo prav, je povedal. In dodal, da je med ustvarjanjem podo-življal svojo mladost. Prav tako je užival, saj je pri tem
projektu sodeloval s svojimi prijatelji in znanci. »V okviru uredniškega odbora smo se veliko pogovarjali, marsikdo je dal kakšen predlog. Vesel sem, da monografija ni zastavljena dokumentarno, da bi moral na primer v objektiv ujeti nek pevski zbor ali nekega športnika. Namesto tega sem lahko izrazil svojo izpovedno noto.« Svoje videnje mesta, kulturni utrip in življenje v mestu je na fotografije zajel na osebni način. Vse skupaj dopolnjuje notica o Velenju, prevedena v 60 jezikov. Dvesto izvodov knjige ima notico tudi v brajici za slepe in slabovidne.
TS, foto: GrupA
Besedilo za fotomonografijo Velenje, mesto pogledov, je prispevala direktorica Muzeja Velenje Mojca Ževart.
12
NAŠA TEMA
V šoli se učimo vsega, le tega
ne, kako živeti sami s seboj in z drugimi
Kako okrepiti psihično odpornost otrok in mladostnikov
»Ne vem, kaj naj naredim,« neka mama potoži prijateljici. »Hči je bila od nekdaj bolj tiha in vase zaprta. V družbi se ne znajde. Vso osnovno šolo sem se trudila, da bi ji pomagala najti kakšno zaupno prijateljico. Ampak ne gre. Zdi se, da se vsi spravljajo nanjo. V srednji šoli so se začele grmaditi še slabe ocene,« obupuje. Njena hči še bolj. Znašla se je v začaranem krogu. Ko si zaviha rokav in si v kožo zareže drobno rano, stiska za trenutek popusti. Telesna bolečina je nekaj, kar lahko obvlada in prenese. A tega zares ne more zaupati nikomur ...
Foto: splet

Psihologinja Alenka Tacol
Šola lahko popravi, kar družina zgreši
SAŠKA T. OCVIRK
Takšnih in podobnih zgodb je med mladimi veliko več, kot smo si pripravljeni priznati. Zdi se, da smo starši, učitelji in družba nasploh danes bolj ozaveščeni. Več imamo znanja, materialnih sredstev in sistemske podpore. A vzgoja odgovornih, samostojnih in zadovoljnih odraslih ljudi je težja kot kadarkoli doslej. Razmere se spreminjajo hitreje, kot smo jim sposobni slediti.
Spletni program tosemjaz. net Nacionalnega inštituta za javno zdravje je bil prva anonimna strokovna pomoč mladim, ki so lahko na spletu zastavili kakršnokoli vprašanje v zvezi z odraščanjem
18 let deluje spletna svetovalnica tosemjaz.net.
55 strokovnjakov prostovoljcev odgovarja na vprašanja.
in iskanjem svojega mesta pod soncem. Letos obeležuje 18 let delovanja. V njem trenutno sodeluje 55 prostovoljcev, strokovnjakov z različnih področij. V programu so skupno odgovorili že na 43 tisoč vprašanj. Tri četrtine jih zadeva telesni razvoj in zdravje, odnose in duševno zdravje ter spolnost in spolno zdravje. Deset odstotkov vprašanj vzbuja resno skrb. Gre namreč za motnje hranjenja, samopoškodbeno vedenje, samomorilna nagnjenja, depresijo, medvr-stniško nasilje, ustrahovanje in podobno. Resnih sistemskih pristopov, ki bi otroke opolnomočili na področju čustvenih in socialnih sposobnosti, doslej nismo imeli.
Program To sem jaz je kot eden od uveljavljenih pristopov dobre prakse uvrščen v akcijski načrt Nacionalnega programa za duševno zdravje 20182028. Na podlagi programov spletne svetovalnice iz leta 2005 je leta 2011 nastal priročnik za načrtno preventivno delo z mladostniki. Prenovljena različica Zorenje skozi To sem jaz bo od letos brezplačno na voljo vsem osnovnim in srednjim šolam.
Gre za model desetih preventivnih delavnic, ki so namenjene krepitvi duševnega zdravja. Center za psi-hodiagnostična sredstva je empirično dokazal njegovo učinkovitost. Razvoj programa je podprlo ministrstvo za zdravje. Preventivne delavnice za razvijanje socialnih in čustvenih veščin ter pozitivne samopodobe temeljijo na konceptu desetih korakov do boljše samopodobe psihologinje Alenke Tacol. »Delavnice so preizkušene. Usmerjene so v spodbujanje dejavne vloge mladostnikov
pri postavljanju ciljev, prevzemanju odgovornosti, reševanju problemov, sodelovanju z drugimi, soočanju s stresom in krepitvi drugih življenjskih veščin,« pravi Tacolova. Namenjene so delu z mladostniki od 13. do 17. leta. »Razvijanje socialnih in čustvenih veščin mladostnikom omogoča zdravo odraščanje, uspešno prilagajanje na življenjske zahteve in deluje kot zaščita v kriznih situacijah. To je podlaga za spoprijemanje z izzivi odraščanja, boljše odnose z vrstniki in odraslimi, zlasti pa večjo osebnostno čvrstost. Socialne in čustvene kompetence so gradniki zdrave in stabilne samopo-dobe.«
Vse za otroka je
pogosto preveč
V idealnem svetu bi vse omenjene kompetence mladi dobili v okviru primarne družine. A težava sodobnih staršev je tudi, da imajo malo časa. Hkrati si za svoje otroke želijo najboljše. »To najboljše se zaradi tega vča-

L ■ ■ j-:
ih izkrivi. Če starši delajo tvari namesto otroka, nase revzemajo odgovornost, i bi jo sicer moral nositi trok. Danes je že jasno, da zgoja, ki v središče postavlja otroka, ni najboljša. Ni dobro, če otrok dobi vtis, da svet obstaja zaradi njega. To ne podpira osebnostne čvrstosti in zdravega razvoja.« Kot pravi Tacolova, je večina staršev svoje ravnanje pripravljena popraviti, ko dobi drugačne informacije. Težava so družine, kjer roditelji svoji starševski vlogi niso
43 tisoč odgovorov so pripravili doslej.
kos. »V takšnih primerih je šola prostor pomembnih drugih, ki lahko za socialno vključenost in boljše medosebne odnose naredi veliko.« Prav razredne ure so dobra pot, da se vsebina delavnic prenese ne samo v redno šolsko delo, ampak v življenje. »Pri tem ne gre zgolj za preventivo. Če mlad človek obvladuje izzive življenja ter ima boljše odnose z odraslimi in vrstniki, je to lahko realen temelj za resnično pozitivno samopo-dobo v življenju,« zaključi Tacolova.
Program nacionalnega pomena
»Programe, kot je To sem jaz, v Sloveniji potrebujemo,« je poudarila prim. Nuša Konec Juričič, vodja službe za nenalezlji-ve bolezni v celjski enoti Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Objektivnih razlogov za to je vedno več. Analiza dostopnih zdravstvenostatističnih podatkov in raziskav, ki so jo opravili v Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, kaže na intenziven porast različnih težav duševnega zdravja pri populaciji otrok in mladostnikov. »Med razlogi za porast ne smemo zanemariti izredne dinamike modernega življenja s številnimi možnostmi in negotovostmi, povečevanja pričakovanj do mladih in nji-
hove vedno intenzivnejše prežetosti z novimi tehnologijami. Vse to med drugim spreminja utečene prakse in poti učenja, doživljanja, čustvovanja, komunikacije in odnosov med mladimi ter med njimi in odraslimi in zahteva nove odgovore in pristope.« Kot odziv na naraščanje težav duševnega zdravje ter nezadostno ponudbo programov za njihovo obvladovanje je državni zbor lani sprejel Resolucijo o nacionalnem programu za duševno zdravje 2018-2028. Vanjo je vključen tudi program To sem jaz, ki je v akcijskem načrtu predviden za nadaljnje izvajanje v šolskem prostoru ter postopno sistemsko uvajanje v šolski kurikulum.
NAŠA TEMA
13
Gašper Grobelšek, specialist otroške in mladostniške psihiatrije ter stažist relacijske psihoterapije
Notranje močan otrok zraste v zadovoljnega odraslega
Raziskave kažejo, da ima od deset do dvajset odstotkov otrok in mladostnikov na svetu takšno ali drugačno duševno motnjo. To pomeni, da ima bolj ali manj resne psihične težave eden od petih otrok. 15 odstotkov evropskih osem- in de-vetletnikov ima duševne motnje. Iz izkušenj v klinični praksi je jasno, da se vsi ti otroci z vsakdanjimi obremenitvami in življenjskimi izzivi spopadajo bistveno težje kot njihovi zdravi vrstniki.
»Vzemimo primer otroka z motnjo pozornosti in hiperaktivnosti, tako imenovani hi-perkinetični sindrom. Ta otrok bistveno težje mirno sedi v šoli, se osredotoča na učitelja in spremlja učno snov. To je zelo težko tudi za otroka z disleksijo. Za otroka, ki trpi zaradi socialne fobije, je predstavitev referata pred razredom dosti hujša obremenitev kot za njegove vrstnike. Zato je zelo pomembno, da se različne službe povezujemo. Da sodelujemo na primer pedopsihiatrični timi s šolskimi službami in z drugimi strokovnjaki. Tako lahko otroku sistem prilagodimo do te mere, da razvije svoje zmožnosti in doseže največ glede na svoje sposobnosti,« pravi Gašper Grobelšek. »Na drugi strani se med otroki in mladostniki pogosto srečujemo s perfekcionizmom. Nekateri tako zelo težijo k popolnosti, da zaradi učenja pred testom celo izostajajo od pouka. Če jim ne uspe, so stiske ob tem zelo velike. V podoben položaj jih pogosto pehajo tudi prevelika pričakovanja staršev, učiteljev in okolice na splošno. Sodobna družba otroke in mlade obremenjuje tudi s preveliko izbiro. Znano je, da odločanje med preveč možnostmi pri človeku povzroča anksiozno, stresno stanje.«
Ko gre za invalidnega otroka, nam je jasno, da mu moramo okolje prilagoditi. A ko govorimo o hiperaktivnih otrocih, še vedno kdo zamahne, češ da gre za problem vzgoje.
Zelo jasno moram povedati, da z vidika medicinske stroke o obstoju hiperkine-tične motnje ni nobenega dvoma. Gre za kronično nevrobiološko motnjo, spremembo v možganih, zaradi katere ti otroci delujejo drugače kot njihovi vrstniki. Če ta motnja ni prepoznana, se nanjo lahko hitro nacepijo še druge težave. Otrok, ki nima koncentracije in ne more biti pri miru, na primer težje sledi pouku in ga moti. Hitro ga označijo za nevzgojenega in nesramnega. Ker za-
radi impulzivnosti in hiperaktivnosti težje vztraja v prijateljskih odnosih, ga označijo za konfliktnega in ga velikokrat izločijo. Vse to bistveno zmanjšuje otrokovo samozavest. V sebi namreč počasi ponotranji sporočilo, da je nesposoben, da mu tako ali tako nič ne bo uspelo. Dolgoročno ima bistveno slabše možnosti kot tisti, pri katerem je bila motnja prepoznana in obravnavana. S primernimi prilagoditvami lahko tudi takšen otrok uspešno obvladuje šolske obveznosti, dobi pozitivno potrditev in zgradi dobro samo-podobo. Raziskave kažejo, da so otroci, ki v takšnih primerih ne dobijo primerne pomoči, kot najstniki bistveno bolj podvrženi različnim odvisnostim in stranpotem, ki si jih za otroke nikakor ne želimo.
Ko gre za duševne motnje, včasih že odrasli težko najdejo pomoč. Staršem se še toliko pogosteje zdi, da so pri težavah z otroki povsem prepuščeni sami sebi.
Mislim, da ni potrebe, da je tako. Kar zadeva pedopsihiatrično oskrbo in centre za duševno zdravje na splošno, je Slovenija na pravi poti. Ne pravim, da je že vse idealno, vendar je dostopnost pomoči v sistemu vedno boljša. Zal so še vedno predolge čakalne vrste, ko gre za obravnavo pri pedopsihiatrih, kliničnih psihologih ali na primer specialnih pedagogih. Vendar so ljudje, kar zadeva duševno zdravje, vedno bolj osveščeni. Ogromno je podpornih služb, spletnih portalov, terapevtskih centrov, skupin za starše, različnih telefonov za pomoč otrokom, mladostnikom in odraslim. Eden takšnih projektov za pomoč pri vzgoji otrok je na primer program Neverjetna leta. Možnosti je veliko in na srečo jih ljudje tudi vedno bolj uporabljajo.
Eden osrednjih očitkov šoli je ravno to, da otroke nauči skoraj vsega, samo tega ne, kako živeti v odnosu do drugih in do samega sebe. S programom Zorenje skozi To sem jaz je storjen prvi korak v drugo smer. Kaj menite o tem?
Vesel sem in projekt toplo pozdravljam. Preventiva je bistvenega pomena. A ne zgolj tiste vrste, ki bi preprečevala nastanek duševnih motenj. Pomembno je, da krepimo zdrave otroke, da spodbujamo k pozitivnemu duševnemu zdravju. Optimističen in samozavesten otrok z dobro samopodobo in posluhom za sočloveka bo imel namreč kar najboljšo popotnico za kakovostno in izpolnjujoče življenje tudi v odrasli dobi.
Gašper Grobelšek (Foto: osebni arhiv)
Gašper Grobelšek: »V ambulanti srečujem preobremenjene otroke, za katere se izkaže, da nimajo v tednu niti enega prostega popoldneva. V poplavi različnih dejavnosti nimajo časa za prosto igro in druženje z družino ter s prijatelji.«
OB ROBU
Ne popolni, le dovolj dobri
»Rodila sem se popolna,« je nekoč dejala ameriška avtorica Caron B. Goode. »Vse ostalo so samo prepričanja, ki sem jih pobrala med odraščanjem in jim ne verjamem več. Zavestno sem se odločila verjeti v to, da sem dobra takšna, kakršna sem.«
Sliši se že lepo, to pa je tudi vse. Otroci se nam na primer sploh redko zdijo dovolj dobri takšni, kot so. Le zakaj bi jim bog dal starše, če ne bi potrebovali usmerjanja, oblikovanja, prepričevanja, moraliziranja oziroma vzgajanja na sto in en način? Otroci so vendar ogledalo svojih staršev in ne gre, da bi nam delali sramoto.
A naj se še tako trudimo, nam je redko všeč, kar vidimo v zrcalu. Naj poslušamo preklinjanje najstnikov ali kričanje triletnika, da ne bo pospravil igrač, občutek nemoči je skoraj enak. Med deseturno službo, gnečo na cesti, glavobolom, zažganim kosilom in sto eno popoldansko dejavnostjo se je v vojni živcev običajno nemogoče domisliti pravega odgovora ali ravnanja. Blagor tistim, ki v takšnih trenutkih zmorejo ohraniti mirno kri ali celo smisel za humor. Namesto tega praviloma na dan privrejo občutki, ki so se na našo »popolnost« nalepili v otroštvu. Da ne znamo, da ne zmoremo, da nismo vredni, spoštovani in ljubljeni. Ravno to se kot generacijsko prekletstvo ali programski virus tako rado prenaša iz roda v rod.
Jutri bomo v boljšem svetu živeli le, če bomo vzgojili boljše ljudi, kot smo sami. To je smisel našega bivanja. »Da vzgojimo otroka, je potrebna cela vas,« pravi afriški pregovor. »Vas« danes sestavljajo vsak učitelj, vzgojitelj, trener, avtobusni voznik, kuharica v šolski menzi, trgovka v bližnji trgovini. Ker v tem svetu nihče ne more biti otok. Žal se je šola predolgo obnašala, kot da je ravno to. Otok v svetu, kamor otroci brez vsake prtljage prihajajo po znanje, veščine in informacije. V resnici na vsakem koraku po šolskih hodnikih le utrjujejo prepričanja, ki so se dotlej že nalepila na njihovo »popolnost«. Dovolj dober nihče ne postane sam po sebi.
V vsakem primeru bomo težko skrbeli za mirno morje otrok, če bodo naše ladje zadevale ob čeri preutrujenosti, preobremenjenosti, izgorelosti in neproduktivnih medčloveških odnosov. Otrokom ne moremo dajati občutka varnosti, spoštovanja, trdnosti in sprejetosti, če tega nimamo v sebi. Spoznanje, da nam ni treba biti popolni starši, je prvi korak k vsemu temu. Saj veste, da popolnih staršev ni?
No, ja So. Samo otrok še nimajo.
SAŠKA T. OCVIRK
Dr. Zora Rutar Ilc, višja svetovalka Zavoda RS za šolstvo
Tudi učitelji se ne znajdejo vedno
Priročnik Zorenje skozi To sem jaz bodo v tem šolskem letu prejele vse osnovne in srednje šole, v prihodnjih mesecih naj bi ga spoznali ravnatelji in šolski svetovalni delavci. Javno dostopen je tudi na spletu. Idealno bi bilo, da bi razredniki v dveh letih izvedli vseh deset preventivnih delavnic.
Namen teh delavnic je, da in nadzorovati svoje impulze. bi se mladi naučili prepozna- Da bi bili sposobni na svet po-vati svoja čustva, jih uravnati gledati s perspektive drugega,
razviti sočutje in empatijo. Da bi se znali vesti asertivno - to pomeni, da bi znali trdno izraziti svoje stališče, ne da bi škodili drugim. Socialne in čustvene kompetence so za razvoj celostne odrasle osebe nepogrešljive. Če bomo uspeli
omenjene delavnice sistemsko vpeljati v šolsko delo, bodo na ta način zajele najširši krog populacije. In prav zato priročnik v uporabo učiteljem in šolam priporoča tudi strokovna komisija republiškega zavoda za šolstvo. »Navodila za izvedbo
V letih 2017 in 2018 je v programu sodelovalo 425 osmo-šolcev iz 10 šol iz vseh slovenskih regij. V raziskavo je bilo vključenih 68 učiteljev. Vsi so pred programom, med njim in po njem ocenjevali razredno vzdušje ter vprašalnike o medosebnih težavah in spoprijemanju z njimi ter dojemanje svoje samopodobe. Rezultati raziskave brez dvoma kažejo, da so delavnice koristne: mladostniki z novimi socialnimi veščinami krepijo odnos do sebe in tudi do učiteljev ter se opolnomočijo za življenje.
Program Zorenje skozi To sem jaz so predstavile Alenka Tacol, Dušica Boben, Nuša Konec Juričič, Zora Rutar Ilc in Ksenija Lekić. (Foto: GrupA)
delavnic so napisana tako, da učitelje opogumijo za izvedbo, četudi nimajo veliko izkušenj z izvajanjem tovrstnih dejavnosti. Priročnik prinaša pregledna temeljna teoretična izhodišča, predvsem pa vsebuje praktične smernice in jasna navodila za izvajanje delavnic,« je prednosti tega pristopa povzela Zora Rutar Ilc.
Dobri temelji
namesto gasilnih
akcij
Da so šolski predmetniki pre-natrpani z vsebino, opozarjajo mnogi. V teh vsebinah pa žal ni predmetov niti sistematičnih dejavnosti, ki bi se posvečali čustvenemu in socialnemu opismenjevanju, odnosnim spretnostim, komunikacijskim veščinam in osebnemu dozorevanju. »A če bi vse našteto stlačili v šolski predmet, bi program oropali njegovega potenciala,« je dejala Rutar Il-čeva. Posamezni poskusi priročnikov in socialnih iger so že
doslej krožili po šolah. Pri omenjenem priročniku gre za sistem, kar je izjemna prednost. »Zelim si, da bi bilo v šoli tem kompetencam namenjenega še več časa in prostora. A če bomo ta sistem uspeli načrtno vpeljati v šole, bomo za čustveno in socialno opismenjevanje celotnih generacij naredili pomemben korak.« V času, ko medvrstni-ško nasilje postaja vedno bolj očiten problem, je prav takšen program lahko dolgoročna zaščita pred neželenim vedenjem. Dolgoročno deluje samo to, da se ljudje naučimo primernega vstopanja v odnose in uravnavanja svojih odzivov. Tega znanja žal tudi učitelji sistematično ne dobijo nikjer. Kako ravnati z učenci v primeru neželenega vedenja ter psihosocialnih stisk, učiteljem v procesu izobraževanja ne pove nihče. »Ni treba, da je psiholog. Vsak učitelj lahko brez posebnih priprav v razredu izvede te delavnice. In to je največja prednost tega programa.«
14
KRONIKA
Tipična žrtev na posnetkih spolnih zlorab v Sloveniji je deklica, stara od 11 do 14 let.
Posnetki spolnih zlorab na spletu
Tarče pedofilov predvsem najstnice
Na Celjskem je lani upadlo število kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, saj so kriminalisti obravnavali 55 tovrstnih primerov, leto pred tem skoraj enkrat več. Malo manj kot leta prej je bilo lani tudi kaznivih dejanj prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva, manj je bilo tudi spolnih napadov na osebe, mlajše od petnajst let. Lani je bilo takšnih odkritih primerov 8, predlani kar 22. S področja otroške pornografije je bila končana večja mednarodna preiskava v sodelovanju s predstavniki drugih držav oziroma njihovih policij in Europola.
SIMONA ŠOLINIČ
Pri Spletnem očesu so lani iz Slovenije prejeli 350 prijav spolnih posnetkov otrok, od tega so po preučitvi prepoznali 159 primerov, ki zahtevajo policijsko preiskavo. Med temi prijavami je bilo 38 odstotkov žrtev, starih od 11 do 15 let, sledijo otroci, stari od 7 do 10 let, nato otroci do
6. leta in mladostniki od 16. do 18. leta. »Lani je nekoliko padel delež posnetkov spolnih zlorab, v katerih so žrtve najmlajši otroci, stari do 10 let, vendar je odstotek teh posnetkov še vedno visok. Opazen je bil porast deleža posnetkov, na katerih so bile žrtve stare od 11 do 15 let, medtem ko je pri
deležu posnetkov, na katerih so žrtve stare od 16 do 18 let, mogoče opaziti upad,« pravijo pri Spletnem očesu.
Posnetki s hudimi
oblikami zlorab
Deklice so predstavljale 86 odstotkov žrtev. Največ je bilo posnetkov, ki so prikazovali hude oblike spolne zlorabe, nato so sledili posnetki, ki prikazujejo otroke v erotičnih položajih, in posnetki, ki prikazujejo otroke v neprimernih položajih. Največ takšnih primerov so pri Spletnem očesu zaznali leta 2012, nato je do predlani to število upadalo, nakar se je lani spet povečalo.
»Največ povezav s posnetki spolnih zlorab otrok, ki so bile prijavljene Spletnemu očesu, je gostovalo na strežnikih v Združenih državah Amerike (58 primerov). Od
evropskih držav je bila na prvem mestu Nizozemska z 28 primeri, takoj za njo Rusija s 16 primeri. Na slovenskih strežnikih ni bilo zaznanih posnetkov. Skupno je bilo vseh prijavljenih povezav 159, od teh jih je 43 gostovalo na strežnikih na neznanih lokacijah,« še pojasnjujejo pri Spletnem očesu.
Spletno oko uporabnikom interneta omogoča anonimno prijavo sovražnega govora in posnetkov spolnih zlorab otrok na internetu. Prizadeva si za omejevanje gradiv s spolnimi zlorabami otrok in sovražnega govora na internetu ter s tem za varnejšo uporabo spleta. Zato sodeluje s slovensko policijo, z mednarodno organizacijo Inhope, s ponudniki spletnih storitev, spletnimi portali in z drugimi organizacijami.
Foto: Splet
Kako prijaviti zlorabo? SPLETN KO
Uporabnik spleta odda anonimno prijavo domnevnega sovražnega govora ali posnetkov spolnih zlorab otrok na spletni strani www.spletno-oko.si ali z gumbom na katerem od partnerskih spletnih portalov.
Usposobljen sodelavec Spletnega očesa pregleda vsebino in oceni, ali pomeni kršitev Kazenskega zakonika in s tem kaznivo dejanje. V tem primeru prijavo posreduje policiji.
Če gre za kršitve na slovenskih strežnikih, jih obravnava slovenska policija. Posnetke spolnih zlorab otrok na tujih strežnikih Spletno oko prijavi v tako imenovano bazo ICCAM-združenja prijavnih točk Inhope in slovenski policiji, ta pa obvešča Interpol.
Slovenska policija in Spletno oko ali organi pregona ter prijavne točke v drugih državah sprožijo ukrepe za čim hitrejšo odstranitev sporne vsebine pri ponudniku gostovanja.
Za čim hitrejšo odstranitev posnetka spolne zlorabe otroka je ključno globalno sodelovanje prijavnih točk, organov pregona in ponudnikov gostovanja. V primerih sovražnega govora je pomembno sodelovanje med prijavno točko in upravitelji spletnih mest, na primer družbenih omrežij in spletnih medijev.
Je bil nedolžen ali glavni informator?
V	ponedeljek se je zaradi menjave sodnic že tretjič začel sodni proces zoper Anžeta Jelena iz Velenja. 29-letniku očitajo vpletenost v brutalne rope družin na Celjskem pred časom, ko je bila skupina roparjev do oškodovancev tudi nasilna.
Gre za sedemčlansko skupino roparjev, večina je bila že obsojena na visoke zaporne kazni. Jelen je v zagovoru zanikal, da je bil vpleten v rope, povedal je tudi, da vseh roparjev v skupini sploh ne pozna. Prav tako je omenil, da kriminalisti njegovih sledov na krajih ropov niso našli. Na sodišču so med drugim zaslišali tudi dva že obsojena roparja, vendar sta pričala različno. Medtem ko je prvi dejal, da Jelen ni bil vpleten v rope, je drugi pričal, da naj bi bil obtoženi glavni informator. Zaradi različnih izjav je Jelenova obramba predlagala soočenje obeh prič, pred sodnico bodo morali kot priče stopiti še ostali vpleteni v kazniva dejanja.
Skupna škoda že več kot tristo tisočakov
Policija ponovno opozarja na porast spletnih goljufij, v katerih so tarče predvsem podjetja. Gre za tako imenovane direktorske prevare, pri katerih goljufi v imenu direktorja običajno računovodstvu družb pošiljajo elektronska sporočila z navodili o nakazilu več deset tisoč evrov na transak-cijski račun v tujini. Gre za lažna sporočila, zato policija svetuje, naj v primeru prejetja tovrstnega elektronskega sporočila prejemniki vedno preverijo, ali je pošiljatelj to tudi dejansko poslal. Do zdaj so v takšnih primerih nekatera podjetja v tujino nakazala že več kot 300 tisoč evrov. Gre za težko dokazljive goljufije, kar pomeni, da so preiskave zahtevne in dolgotrajne. Velika možnost je, da policija goljufov sploh ne izsledi.
Kradel na avtobusni postaji
V	Celju so pretekli teden prijeli 43-letnega moškega, ki je iz več avtobusov na avtobusni postaji kradel okrasne pokrove platišč. Storilca so prijeli občani, ki so ga pridržali do prihoda policistov.
Spet številni zasegi vozil
V	četrtek dopoldne se je hujša prometna nesreča zgodila v Mestinju. V trčenju so bila udeleženega tri osebna vozila. Trem osebam so reševalci nujne medicinske pomoči pomagali na kraju nesreče, enega poškodovanega so odpeljali v celjsko bolnišnico.
Isti dan so policisti na našem območju spet zasegali vozila. Samo v Velenju dvema kršiteljema. Najprej so ustavili 46-letnega voznika osebnega avtomobila. Med postopkom so ugotovili, da je vozil brez veljavnega vozniškega dovoljenja, prav tako je vozil pod vplivom alkohola. Policisti so mu zasegli vozilo, napisali bodo tudi obdolžilni predlog. Tudi drugi zaseg vozila so odredili velenjski policisti. 61-letni voznik ni imel veljavnega vozniškega dovoljenja. Vozilo mu je bilo zaseženo, policisti bodo tudi zanj napisali obdolžilni predlog na sodišče.
Vozila so kršiteljem v preteklih dneh zasegali tudi na območju Šentjurja, Celja in Šmarja pri Jelšah. Na območju Zreč so zasegli kros motor vozniku, ki je vozil brez vozniškega dovoljenja in po napačni strani ceste, kjer je čelno trčil v voznika osebnega vozila.
Kradli iz avtomobilov
Na Celjskem se je v zadnjem tednu spet nekoliko povečalo število vlomov v vozila. V Ljubljanski ulici je storilec iz prtljažnega dela parkiranega vozila ukradel novo rezervno kolo in torbico s prvo pomočjo. Policisti iščejo tudi vlomilca, ki je na območju Laškega vlomil v avtomobil in odnesel denar. Vlomilec je bil dejaven tudi na parkirišču pri avtocestnem izvozu Žalec, kjer lastnik vozila pogreša zadnje kolo in nekaj opreme. V Podjavorškovi ulici v Celju so bile z osebnega avtomobila ukradene registrske tablice.
novi tednik
VMl/lÜ 2 ЦЛЖОј I
PODLISTEK
15
ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE
Srečko Puncer
(1895-1919)
(4)
Na celjski gimnaziji se je začenjalo novo šolsko leto. Na njegov prvi dan se je prvo-šolec Srečko s tremi dijaki, ki jim je stara gospodinja nudila ozke postelje v isti izbi, odpravil k šoli mimo lepe stavbe Narodnega doma - ponosne trdnjave slovenstva. Izza zidu bližnje kasarne se je oglasilo zadirčno nemško povelje, toda vojaka pred stražarnico ob vhodu sta se pogovarjala v domačem jeziku.
Dospeli so. Na koncu manjšega trga je za košatim kostanjem stala dvonadstropna hiša z gostimi okni. S črne table nad vrati je govoril dvojezični napis: Samostojni gimnazijski razredi z nemško-slovenskim učnim jezikom. Od te zgradbe je kratka steza mimo grofije
vodila k Savinji in brvi čeznjo. Bistra je bila reka in po njej so, kadar je po deževju narasla, pluli splavi z lesom za Srbijo in Romunijo. Vozili so jih možje in fantje iz Zgornje Savinjske doline. Njihovi rojaki - zdaj celjski dijaki - so se velikokrat z domotožjem ozirali z brega k njim. Na nasprotnem bregu se je vlekla dolga kostanjeva aleja, za njo se je pod Miklavškim hribom s cerkvico senčil mestni park z vodometom, glasbenim paviljonom, s cvetnimi gredami in z belimi potkami.
Za celjsko slovensko nižjo gimnazijo so bila potrebna dolgotrajna prizadevanja, ki so jim ugodili leta 1895 v dunajskem parlamentu. Njen ravnatelj je imel uradni
naziv le pedagoško-didaktič-nega vodje in je bil podrejen ravnatelju nemške popolne gimnazije. V juliju 1909, ko je Srečko delal sprejemni izpit, je nižjo gimnazijo upravljal profesor Ivan Liesskounig, po rodu Korošec. Septembra je odšel v pokoj in ga je začasno nasledil profesor Josip Kožuh, dobrodušen Istran s široko brado, predsednik dijaške kuhinje.
Pri pouku ni imel
težav
Stari in novi dijaki so spet napolnili šolsko poslopje. Največ se jih je nagnetlo v večjo od obeh učilnic prvega razreda. Vanj se je vpisalo oseminšestdeset fantov. Le redkokdo je koga že poznal,
prišli so pač z različnih strani. Bili so Savinjčani, Kozjanci, Posavci, Vojničani, Šoštanjča-ni in njim bližnji. Prevladovali so kmečki sinovi, redki so bili mestni dečki.
Mnogi od teh novincev so bili videti še skoraj otroški, večinoma tri ali dve leti mlajši od Srečka Puncerja, le trije so bili starejši od njega.
Izvedel je, kar mu je bilo v precejšnje olajšanje: dijaška kuhinja mu je odobrila štiri brezplačne obede na teden. Podporno društvo mu je posodilo več učnih knjig in mu pozneje priskrbelo zimsko suknjo. V tem je bil odmev priporočila braslovških veljakov, ki so mu v začetku dajali tudi po dve ali celo pet kron mesečne podpore.
Razstava v spomin na Srečka Puncerja
V avli Doma kulture Braslovče so minuli četrtek slovesno odprli razstavo o Srečku Puncerju, velikem borcu za severno mejo. Umrl je 29. aprila 1919 v Vovbrah na Koroškem. 12. septembra istega leta so njegove posmrtne ostanke prepeljali v Braslovče, kjer so ga pokopali z vojaškimi častmi.
Ob stoletnici Puncerjeve smrti so Braslovčani konec aprila slovesnost pripravili na tamkajšnjem pokopališču. Ob obletnici njegovega pokopa v domačem kraju pa so v Občinski knjižnici Braslovče pripravili še razstavo, ki jo je zasnoval Franc Kralj in bo na ogled do 12. oktobra.
Med tistimi, ki so se udeležili slavnostnega odprtja, sta bila tudi Srečkova soro-
dnika, nečak Vinko Puncer in pranečak Stojan Rozman. Z avstrijske Koroške pa sta
prišla tudi Katja in Marjan Sturm, potomca z Grilo-ve domačije, kjer se je leta
1919 končalo življenje Srečka Puncerja.
LKK, foto: TT
ALBUM S CELJSKEGA
Častni člani narodne laške čitalnice, 1869-1871
Laški muzej hrani ustanovne dokumente čitalnice v Laškem trgu, ki je delovala med letoma 1869 in 1871. Vtem zapisu se bomo posvetili listini Častni udje narodne laške čitavnice.
Čitalnice so se na Slovenskem razširile v 60. letih 19. stoletja. Poleg rednih članov, ki so prihajali tako iz domačega kraja in bližje okolice kot iz bolj oddaljenih krajev, so imele tudi častne člane, ki so bili večinoma pomembni slovenski izobraženci, zaslužni za narodni preporod. Častno članstvo je potrdil odbor vsake čitalnice, ki so ji bile te osebnosti v ponos in navdih pri delu.
Juro Kislinger je v zvezi s častnimi člani laške čitalni-
ce v tipkopisu z naslovom Kratek obris zgodovine trga Laško iz vidikov sedanjosti in preteklosti zapisal: »Okol-nost odlikovanja s častnim članstvom nudi živo pričo, kako je takrat Slovenec čislal in častil svoje zaslužne rodoljube, narodno kulturne delavce in politične voditelje. Brez dvojbe so najti ti častni člani tudi v imenikih drugih takrat nastalih podeželskih društev, zlasti čitalnic.«
Kot je razvidno iz dokumenta, so bili častni člani laške čitalnice sledeči: Josip Juraj Strossmayer (škof iz Djakova, prosvetitelj, ki se je zavzemal za slovanske narode v Avstro-Ogrski), dr. Janez Bleiweis (urednik prvega slovenskega časopisa Kmetijske
in rokodelske novice iz Ljubljane, prosvetitelj, ki ga je ljudstvo imenovalo tudi oče naroda), dr. Josip Vošnjak (zdravnik iz Slovenske Bistrice, politik in narodni delavec, poslanec v dunajskem državnem zboru), dr. Mihael Herman (pravnik in politik v deželnem zboru), dr. Karel Lavrič (pravnik in politik iz Gorice, ustanovitelj več čitalnic na Primorskem in organizator taborov), Oroslav Caf (duhovnik in jezikoslovec s Ptuja, poleg Kopitarja in Miklošiča najpomembnejši slovenski jezikoslovec 19. stoletja), Anton Tomšič (urednik Slovenskega naroda iz Maribora, prvi slovenski poklicni časnikar), dr. Jakob Razlag (pravnik in politik iz
Oktobra je prevzel ravnateljstvo slovenske nižje gimnazije novo imenovani vodja profesor Emilijan Lilek, štajerski rojak, ki je dotlej poučeval v srednjih šolah v Sarajevu in Zadru. Bil je plemenit pedagog, zgodovinar, znanstvenik, slovenski domoljub in pristaš jugoslovanske politične ideje.
Srečko je bil v jezikih in zgodovini med najboljšimi v razredu, nedvomno pa
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje.
umsko najzrelejši. Nekateri drugi predmeti so ga veliko manj zanimali, a tudi s temi ni imel težav. Užival je ugled pri profesorjih, radi so ga imeli sošolci.
Se nadaljuje...
Vsebina prispevka povzeta po: Fran Roš, Srečko Puncer (1895-1919): Njegovo življenje, delo in boj, Celjski zbornik 1971-1972, str. 209-271.
Pripravil Srečko Maček
Knjižnica Laško vabi na obeležitev obletnice laške čitalnice, ki bo v četrtek, 26. septembra, ob 19. uri. Osrednji gost bo ddr. Igor Grdina.
Brežic, prvi slovenski deželni glavar Kranjske), dr. Valentin Zarnik (pravnik in pisatelj iz Ljubljane, politik v deželnem zboru), Božidar Raič (duhovnik in jezikoslovec iz Haloz, politik v državnem zboru) in Jovan Vesel Koseski (pesnik iz Trsta).
Res imeniten seznam najpomembnejših slovenskih osebnosti tistega časa nam je lahko še danes v ponos.
Prispeval: Matej Jazbinšek
V Albumu Slovenije na portalu www.kamra.si objavila Knjižnica Laško.
Rubriko pripravlja Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje, info: 03 42617-00 (Srečko Maček), medijski pokrovitelj: Novi tednik
V imenu kolegija direktorjev javnih kulturnih zavodov v Mestni občini Celje, Zveze kulturnih društev in Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, 01 Celje na podlagi Pravilnika o podeljevanju priznanj »Priznanje celjskezvezdeza dosežke na področju kulture« in Poslovnika o delu komisije za podelitev priznanj »Priznanje celjske zvezde za dosežke na področju kulture« objavlja
JAVNI RAZPIS ZA PODELITEV PRIZNANJ »PRIZNANJE CELJSKE ZVEZDE ZA DOSEŽKE NA PODROČJU KULTURE«
Priznanja »PRIZNANJE CELJSKE ZVEZDE ZA DOSEŽKE NA PODROČJU KULTURE« se podeljujejo ustvarjalcem in skupinam ustvarjalcev za uspešno delo in pomembne dosežke s področja kulture, ki so pomembno prispevali k prepoznavnosti mesta Celje v širšem prostoru ali so s svojim delom pripomogli, da se mesto Celje razvija kot mesto, kije odprto za različne umetniške forme in kulturne prakse ali pa trajno obogatili slovenski kulturni prostor.
Vsako leto se lahko podelijo tri priznanja v okviru »Priznanje celjske zvezde za dosežke na področju kulture«, in sicer: priznanje za življenjsko delo ter
največ dve priznanji za najvidnejše dosežke v preteklih dveh letih.
Priznanje za življenjsko delo podeli komisija ustvarjalcu ali skupini ustvarjalcev, ki deluje bodisi amatersko bodisi profesionalno, in je rojen/a ali ima stalno prebivališče ali ustvarja na območju Mestne občine Celje, za izredno življenjsko delo za dolgoletne vrhunske dosežke ali za projekte, ki pomembno prispevajo h kulturni podobi mesta Celje in so pomembni za razvoj in promocijo celjske kulture v širšem prostoru.
Priznanje za najvidnejše dosežke v preteklih dveh letih podeli komisija ustvarjalcu ali skupini ustvarjalcev, ki deluje bodisi amatersko bodisi profesionalno, in je rojen/a ali ima stalno prebivališče ali ustvarja na območju Mestne občine Celje,za odmevne in inovativne projekte, ki so bili na področju kulture realizirani oziroma zaključeni v preteklih dveh letih in dajejo pomemben prispevek h kulturni podobi mesta Celje.
Pobude oziroma predloge za podelitev priznanj lahko podajo posamezniki in pravne osebe.
Pobuda za priznanje mora biti predložena v pisni obliki in mora vsebovati:
splošne podatke o pobudniku (ime in priimek oziroma naziv pravne osebe, naslov, telefon, ter v primeru, da je pobudnik pravna oseba še kontaktno osebo, če je to mogoče)
predstavitvene podatke o kandidatu (ime in priimek oziroma naziv pravne osebe, rojstni datum v primeru fizične osebe, naslov, telefon, ter v primeru pravne osebe še kontaktno osebo, če je to mogoče) navedba vrste priznanja:
a)	Priznanje za življenjsko delo
b)	Priznanje za najvidnejše dosežke v preteklih dveh letih utemeljitev pobude ter morebitna dodatna mnenja tistih, ki pobudo podpirajo,
dokumente in druga dokazila (npr. katalog, video,fotografije, diapozitivi in drugo), ki potrjujejo dejstva v utemeljitvi.
Komisija za podelitev priznanja »PRIZNANJE CELJSKE ZVEZDE ZA DOSEŽKE NA PODROČJU KULTURE« bo pozvala kandidata, da poda soglasje h kandidaturi, ter v primeru, da je kandidat fizična oseba, tudi soglasje za uporabo osebnih podatkov. Če kandidat ne bo podal soglasja, bo pobuda izločena iz nadaljnje obravnave.
Javni razpis za podelitev priznanja »PRIZNANJE CELJSKE ZVEZDE ZA DOSEŽKE NA PODROČJU KULTURE« je objavljen na spletni strani Mestne občine Celje (moc. celje.si), kjer je objavljen tudi razpisni obrazec, in v Novem tedniku. Prav tako bo možno zaslediti javni razpis in obrazec na spletnih straneh celjskih kulturnih institucij (Moda Celeia Celje, Muzeja novejše zgodovine Celje, Celjskega mladinskega centra, Pokrajinskega muzeja Celje, Osrednje knjižnice Celje, Zgodovinskega arhiva Celje, Slovenskega ljudskega gledališča Celje, Zveze kulturnih društev Celje in Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, 01 Celje).
Dodatne informacije lahko dobite na Zavodu Celeia Celje, Krekov trg 3 na tel. št.: 03 42 87 943 ter po e-pošti: simona.cater@celje.si.
Pobude za podelitev priznanja »PRIZNANJE CELJSKE ZVEZDE ZA DOSEŽKE NA PODROČJU KULTURE« 2019 pošljite na razpisnem obrazcu na naslov: Zavod Celeia Celje, Komisija za podelitev priznanja »PRIZNANJE CELJSKE ZVEZDE ZA DOSEŽKE NA PODROČJU KULTURE« za leto 2019, Krekov trg 3,3000 Celje do vključno 19.10.2019 (datum poštnega žiga) kot priporočeno pošiljko v zaprti ovojnici s pripisom na sprednji strani: Za razpis: »PRIZNANJE CELJSKE ZVEZDE ZA DOSEŽKE NA PODROČJU KULTURE« 2019 - ne odpiraj!
16
AKTUALNA PONUDBA
Iščete dober naku
Lodlično storitev?
Gremo skupaj na martinovanje!
Novi tednik in Radio Celje vas s turistično agencijo M&M Tours iz Laškega vabita na martinovanje. Gremo 15. novembra na Ptuj in v Jeruzalemske gorice.
Prvi postanek bomo imeli na Ptuju, kjer si bomo ogledali mestne znamenitosti. Ptuj je najstarejše slovensko mesto, ki leži med vinorodnimi Slovenskimi goricami in Halozami. Mesto je največji razcvet doživelo v rimskih časih. Danes Ptuj slovi kot najbolj znano slovensko karnevalsko mesto. Večina osrednjega dela mesta je pod spomeniškim varstvom. Sprehodili se bomo do gradu, od koder je lep razgled na celotno mesto, ogledali si bomo tudi staro mesto jedro. Pot bomo nadaljevali do Jeruzalemskih goric. Prlekija je znana predvsem po gostoljub-
nosti domačinov, pristni prleški kulinariki in vrhunskih vinih. Vinorodni okoliš Ljutomer-Ormož v podravski deželi nudi idealne pogoje za pridelavo belih vin, ki slovijo po svoji odličnosti. Zdaj lahko razumete, zakaj so vina iz te regije prejela že toliko mednarodnih priznanj. Ustavili se bomo v Zidanici Malek, kjer bomo pod vodstvom etnologa degustirali izbrana vina. Popoldne se bomo zapeljali čez hrvaško mejo v Gornjo Dubravo, kjer bomo imeli Martinovo kosilo, nato bomo druženje nadaljevali ob glasbi. Domov se bomo vrnili v večernih urah.
Posebna ponudba za bralce
Dragi bralci in drage bralke, za vas smo pripravili posebno
Nam se že cedijo sline. In vam? a
№
ponudbo. Naši zvesti naročniki lahko greste na izlet po akcijski ceni 42 evrov, prav
tako tudi vaš partner oziroma partnerka. Med vsemi naročniki bomo izžrebali 10 nagra-
PRENESI APLIKACIJO TAXI MAXI CELJE IN NAROČI TAXI
jencev, ki boste na izlet odšli brezplačno.
Novi naročniki boste potovali BREZPLAČNO, vaš partner ali partnerka pa po ceni 42 evrov.
Gremo skupaj na martinovanje! Izlet vključuje poleg prevoza z avtobusom še jutranjo dobrodošlico, ogled glavnih znamenitosti Ptuja, ogled Zidanice Malek in degustacijo izbranih vin ter prigrizek, Martinovo kosilo z vključeno pijačo, krst
mošta in animacijski program, živo glasbo, spremstvo harmonikarja Jožija Križnika, z vami bo ekipa Novega tednika in Radia Celje, vsak potnik pa bo prejel tudi darilce naše medijske hiše.
Več informacij in rezervacije na tel. 08 205 36 05 ali 051 668 700 ali mmtours@siol.net ali v agenciji M&M Tours, Mestna ulica 2, 3270 Laško. Na voljo vam je vsak delavnik med 8. in 16. uro.
Novi tednik lahko naročite na telefonski številki 03 42 25 171 ali na spletni strani www.novitednik.com. Se vidimo tudi v soboto na rojstnem dnevu Radia Celje v mestnem središču.
^ rGoveji burger / s chedar sirom začimbami in & navodilom za pripravo.
2r S$
03/492-"
i Ostrožno 22,
AC KRALJ, Cast d.o.o.,
Malteška cesta 57, 3313 Polzela Polzela 03/70 50 400
L.	Л
DIGITALIZIRAJTE
^SLOVANJE
m ™
www.birobit.si
ZAPOSLOVANJE
17
TRGOTUR
Sestavljalec in vzdrževalec
m/ž (Petrovče)
Pričakujemo: IV. stopnjo izobrazbe tehnične smeri, 1 leto delovnih izkušenj, izpit B-kategorije, samostojnost, inovativnost, inventivnost, natančnost, doslednost, tolerantnost. Nudimo: delovno razmerje za določen čas z možnostjo podaljšanja v nedoločen čas, stimulativno plačilo. Prijave zbiramo do 5. 10. 2019. Hidropnevmatik, d. o. o., Petrovče 242, 3301 Petrovče. Več informacij na www.trgotur.si.
Organizator trženja »rdeče
eko meso« m/ž (Šoštanj)
Opis delovnih nalog: organizacija in skrb za trženje rdečega eko mesa, skrb za pospešeno prodajo, za koordinacijo prevoza, vzorčenje ter dostavo, sodelovanje pri obračunu, skrb za pravilno informiranje skupine proizvajalcev »rdeče eko meso«. Pričakujemo: V. ali VI. stopnja izobrazbe kmetijske, ekonomske ali veterinarske smeri, izpit B-kategorije je obvezen, delo z računalnikom, poznavanje MS Office programov in dobro znanje uporabe interneta. Prijave zbiramo do 30. 9. 2019. Kmetijska zadruga Šaleška dolina, z. o. o., Metleče 7, 3325 Šoštanj. Več informacij na www.trgotur.si.
Traktorist m/ž (Ravne)
Pričakujemo IV. stopnjo izobrazbe kmetijske, strojne ali druge ustrezne smeri, 1 leto delovnih izkušenj, izpit B kategorije, izpit za voznika traktorja, izpit za vili-čarista, zaželen izpit za nanašanje FFS, zaželen izpit za delo v gozdu, samostojnost in samoiniciativnost. Prijave zbiramo do 12. 10. 2019. Kmetijska Zadruga Šaleška dolina
z.o.o., Metleče 7, 3325 Šoštanj Več informacij na www.trgotur.si.
Prodajni inženir m/ž
(Velenje, teren)
Pričakujemo vsaj VI. stopnjo izobrazbe elektro-tehnične smeri, 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, dobro znanje tujega jezika - angleščina, zelo dobro znanje MS Office paketa, primerno strokovno poznavanje področja elektrotehnike, vozniški izpit B-kategorije, veselje do dinamičnega dela na terenu in dela z ljudmi ... Prijave zbiramo do 30. 9. 2019. FBS elektronik, d. o. o., Prešernova ulica 8, 3320 Velenje. Več informacij na www. trgotur.si.
Komercialist prodaje m/ž
(Petrovče)
Če imate vsaj V. stopnjo izobrazbe ekonomske ali tehnične smeri in vsaj 3 leta delovnih izkušenj, obvladate programe MS Office in vam tehnična znanja niso tuja, obvladate vsaj en tuj jezik (zaželeno nemščina ali angleščina), ste razvili pogajalske, organizacijske in prodajne sposobnosti in radi delate v zagnanem in prijetnem timu, se nam oglasite. Vaše delo bo skrb za ključne kupce in pridobivanje novih, izvajanje ogledov in izmer na objektih ter prodaja naših proizvodov in storitev. Prijave zbiramo do 22. 9. 2019. Matjaž, d. o. o., Petrovče 115b, 3301 Petrovče. Več informacij na www.trgotur.si.
Pek / delavec v pekarni m/ž
(Celje)
Kandidat bo v času uvajanja pomagal izkušenejšemu osebju
v pekarni pri pripravi pekovskih izdelkov, kasneje bo samostojno pripravljal pekovske izdelke in polizdelke. Želimo zaposliti osebo, ki jo veseli peka, četudi morda nima primerne izobrazbe. Naše delo poteka ponoči, zato pričakujemo kandidate, ki so pripravljeni na nočno delo. Prijave zbiramo do 10. 10. 2019. Pekarna Geršak, pekarna, slaščičarna, d.o.o., Cesta na Ljubečno 26, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si.
Komercialist prodaje m/ž
(Ljubljana)
Če imate vsaj V. stopnjo izobrazbe ekonomske ali tehnične smeri in vsaj 3 leta delovnih izkušenj, obvladate programe MS Office in vam tehnična znanja niso tuja, obvladate vsaj en tuj jezik (zaželeno nemščina ali angleščina), ste razvili pogajalske, organizacijske in prodajne sposobnosti in radi delate v zagnanem in prijetnem timu, se nam oglasite. Vaše delo bo skrb za ključne kupce in pridobivanje novih, izvajanje ogledov in izmer ter prodaja naših proizvodov in storitev. Prijave zbiramo do 22. 9. 2019. Matjaž, d. o. o., Petrovče 115b, 3301 Petrovče. Več informacij na www.trgotur.si.
Oblikovalec kovin /
posluževalec CNC - več
delovnih mest (Polzela)
Pričakujemo: kandidate z izkušnjami ali brez, tehnično naravnanost, osnovno računalniško pismenost, urejenost, natančnost, željo po novem tehničnem znanju. Nudimo: delo za nedoločen čas, poskusno obdobje bo trajalo 6 mesecev, urejeno delovno okolje, redno in stimulativno plačilo za opravljeno delo ... Prijave zbiramo do 26. 9. 2019. Bastl Reduktor, d. o. o., Ločiška cesta 98a, 3313 Polzela. Več informacij na www.trgotur.si.
Prodajalec rezervnih delov
m/ž (Šoštanj)
Pričakujemo IV. stopnjo izobrazbe trgovske ali kmetijske smeri, 1 leto delovnih izkušenj, sposobnost dela v timu, samostojnost, opravljen izpit za delo z viličarjem. S kandidatom bomo sklenili pogodbo za določen čas 3 mesecev z možnostjo podaljšanja. Poskusno obdobje bo trajalo 1 mesec. Prijave zbiramo do 30. 9. 2019. Kmetijska zadruga Šaleška dolina, z. o. o., Metleče 7, 3325 Šoštanj. Več informacij na www.trgotur.si.
Voznik - dostavljalec m/ž
(Celje, teren)
Pričakujemo IV. stopnjo izobrazbo, 2 leti delovnih izkušenj, izpit B-kategorije, pripravljenost na nočno delo, sobotno in po potrebi nedeljsko delo, zaželen izpit za upravljalca viličarja, računalniška pismenost, poznavanje osnovne higiene živil in osebne higiene, usposabljanje po programu HACCP. Prijave zbiramo do 10. 10. 2019. Pekarna Geršak, pekarna, slaščičarna, d. o. o., Cesta na Ljubečno 26, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si.
Skladiščnik m/ž (Šmartno ob
Paki)
Pričakujemo: izkušnje na področju skladiščnega poslovanja so zaželene, niso pa nujen pogoj, izpit za viličarja, ni pa nujen pogoj, izpit B-kategorije, računalniška pismenost, delovna vztrajnost, organizacijske in koordinacijske sposobnosti, iznajdljivost, samoiniciativnost. Kandidatu nudimo zaposlitev za nedoločen čas s poskusnim obdobjem 6 mesecev. Prijave zbiramo do 30. 9. 2019. MPT, proizvodnja in trgovina, d.o.o., Šmartno ob Paki 136a, 3327 Šmartno ob Paki. Več informacij na www.trgotur.si.
Skladiščnik in skladiščnik
- prodajalec m/ž (Nazarje,
Luče)
Pričakujemo: vsaj IV. stopnjo strokovne izobrazbe, najmanj 1 leto delovnih izkušenj na istem ali podobnem delovnem mestu, veljaven izpit za upravljanje z viličarjem, vozniški izpit B-kategorije, tehnično razgledanost ... Zaželene so delovne izkušnje z delom v kmetijski trgovini, železnini ipd. Prijave zbiramo do 30. 9. 2019. Kmetijska zadruga Šaleška dolina, z. o. o., Metleče 7, 3325 Šoštanj. Več informacij na www.trgotur.si.
Natakar, natakar barist m/ž
Pričakujemo: najmanj 1 leto delovnih izkušenj na primerljivem delovnem mestu, urejeno, prijazno in komunikativno osebo, ki bo goste prijazno pozdravila, sprejela in pogostila, hitrost, odzivnost in prilagodljivost glede na potrebe strežbe, osebo, ki bo znala stranki svetovati ... Nujno: dobro znanje slovenskega jezika, osnovno angleško, izkušnje z blagajno, skrb za red in čistočo. Prijave zbiramo do 10. 10. 2019. CR Center, d. o. o., Rimska cesta 35, 3311 Šempeter v Savinjski dolini. Več informacij na www.trgotur.si.
Maser m/ž (Nazarje)
Opis delovnega mesta: priprava ambienta za izvedbo masaže, izvedba masaž, skrb za čistočo in urejenost na delovnem mestu. Pričakujemo: maserko ali kozmetičarko s kvalificiranim znanjem, delovne izkušnje. Nudimo: dvoizmensko delo v urejenem delovnem okolju, delovno razmerje za nedoločen čas s poskusnim obdobjem 3 mesecev. Prijave zbiramo do 30. 9. 2019. Skok - m, dejavnost hotelov in podobnih nastanitvenih obratov, d. o. o., Pri-hova 42, 3331 Nazarje. Več informacij na www.trgotur.si.
3 MojeDelo.com
Kontrolor kakovosti v oddelku elektronike m/ž (Prebold)
Potrebna znanja: izobrazba najmanj V. stopnje tehnične smeri -prednost je izobrazba s področja elektronike, najmanj 2 leti delovnih izkušenj na enakem ali primerljivem delovnem mestu. Odelo Slovenija, d. o. o., Tovarniška cesta 12, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 30. 9. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Kuharski pomočnik m/ž (4 ure) (Sevnica)
Vaše naloge bodo: sodelovanje pri pripravi obrokov, čiščenje delovne površine in delovnih sredstev, delitev hrane, oskrbovanje delilne linije. Sodexo, d. o. o., Tehnološki park 22a, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 16. 10. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Namestnik vodij v tehničnoprodajnih centrih m/ž (Celje, Prevalje, Sevnica, Krško)
Delovne naloge bodo: samostojno vodenje poslovalnice v primeru odsotnosti vodje centra, vodenje, planiranje, organiziranje in koordiniranje dela v enoti skladno s standardi podjetja, zagotavljanje pogojev za nemoteno poslovanje enote, sodelovanje pri oblikovanju poslovne politike v maloprodaji ... Inpos, d. o. o., Ope-karniška cesta 2, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 28. 9. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Organizator in tržnik za področje letnega oddiha in smučanje m/ž (Celje)
Pričakujemo: najmanj VII. stopnjo strokovne izobrazbe (ekonomske, turistične smeri ali smeri geografija), najmanj 3 leta delovnih izkušenj za iskano področje dela in dela v turistični agenciji . M. B. Dolinar, d. o. o., Trg celjskih knezov 9, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 15. 10. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Slaščičar m/ž (Teharje)
Iščemo slaščičarja (m/ž), katerega delo bo obsegalo predvsem pomoč pri pripravi in izdelavi slaščic. V podjetju zagovarjamo pripravo izključno naravnih domačih slaščic in sladoleda. Picikato, gostinstvo, trgovina, storitve, d. o. o., Teharje 21, 3221 Teharje. Prijave zbiramo do 13. 10. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Akustik za slušne aparate m/ž (Celje)
Pričakovane delovne obveznosti: svetovanje strankam s področja slušnih aparatov in tehničnih pripomočkov, izbiranje, testiranje in prilagajanje slušnih aparatov glede osebne potrebe strank, prodaja slušnih aparatov ter drugih pripomočkov in potrošnih materialov, izdelava individualnih ušesnih odtisov. Audio BM, d. o. o., Letališka cesta 5, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 2. 10. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Višji inženir - tehnolog m/ž (Nazarje)
Pričakujemo: VII/1 stopnjo izobrazbe - mehatronika ali druga ustrezna tehnična smer in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj, alternativno: VI/2 stopnja izobrazbe ustrezne tehnične smeri in 8 let ustreznih delovnih izkušenj ... BSH Hišni aparati, d. o. o., Nazarje, Savinjska cesta 30, 3331 Nazarje. Prijave zbiramo do 10. 10. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
HW inženir (razvojnik strojne opreme) m/ž (Gornja Radgona ali Celje)
Vas navdihuje soustvarjanje in razvijanje proizvodov za svetovno znane proizvajalce, kot so Bosch, Hilti, Husqvarna, Stihl ipd.? Pridružite se razvojni ekipi največjega proizvajalca elektronik v slovenskem prostoru. Elrad International, d. o. o., Ljutomerska ulica 47, 9250 Gornja Radgona. Prijave zbiramo do 20. 9. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Tehnolog m/ž za področje komercialnih tiskovin (Celje)
Opis delovnega mesta: spremljanje svetovnih trendov in novosti na področju grafične industrije ter implementacija novosti, sledenje standardom (prehrambna industrija ...), tehnično tehnološka podpora prodaji, komuniciranje s kupci in svetovanje pri izbiri tehnoloških postopkov, skrb za standardizacijo tehnoloških postopkov . Cetis grafične in dokumentacijske storitve, d. d., Čopova ulica 24, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 11. 10. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Viličarist m/ž (Slovenske
Konjice)
Opis delovnega mesta in nalog: manipulacija blaga oz. izdelkov (nakladanje, razkladanje, premeščanje, paletizacija, pakiranje, raz-pakiranje), embaliranje in odprema pošiljk ... Isokon, d. o. o., Slovenske Konjice, Industrijska cesta 16, 3210 Slovenske Konjice. Prijave zbiramo do 20. 9. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Vodja strežbe m/ž (Rimske
Toplice)
Pričakujemo: organizacijske, vodstvene in komunikacijske veščine, izkušnje z delom v gostinstvu, odlično poznavanje strežbe hrane in pijače v a la cart restavracijah . Rimske terme Terme Resort, d. o. o., Toplice 10, 3272 Rimske Toplice. Prijave zbiramo do 25. 9. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Sodelavec v proizvodnji m/ž
(Ljubno ob Savinji)
Smo hitro rastoče podjetje z najsodobnejšo tehnologijo, pripravljeni na inovacije in usmerjeni h kakovosti. V podjetju iščemo nove sodelavce za delo v proizvodnji m/ž, zato vas vabimo, da postanete del našega kolektiva in skupaj gradimo znanje za prihodnost. Nudimo delo v proizvodnji na področju CNC-struženja, rezkanja in brušenja z možnostjo napredovanja. Podkrižnik, d. o. o., Loke 33, 3333 Ljubno ob Savinji. Prijave zbiramo do 9. 10. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Sodelavec v administraciji
m/ž (Celje)
Opis in delovne naloge: vnos naročil, fakturiranje, naročanje blaga
v programskem sistemu podjetja, usklajevanje naročil in komunikacija s strankami na območju Slovenije in bivše Jugoslavije, vsebinsko in računsko kontroliranje vhodnih in izhodnih podatkov, komunikacija z matičnim podjetjem v Avstriji (nemško ali angleško), komunikacija in priprava podatkov za računovodstvo ... Jolly - Aero pisalne potrebščine, d. o. o., Ipavčeva ulica 32, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 23. 9. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Prodajalci v ribarnici m/ž
(Maribor in Celje)
Vaše delo bo zajemalo: prodajo blaga v oddelku ribarnice od tehtanja, filiranja, čiščenje blaga ter pripravo ribjih izdelkov, svetovanje kupcem o prodajnih izdelkih ... Mercator, d. d., Dunajska cesta 107, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 30. 9. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Administrator v
računovodstvu m/ž (Celje)
Nudimo vam: zaposlitev za čas nadomeščanja porodniškega dopusta z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas, enoizmenski urnik, razgibano in prijetno delovno okolje ... Turistična agencija Palma, d. o. o., Lilekova ulica 2, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 20. 9. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
novi tednik
radio celie
IQ	QDODT	novi tednik
IO	Šruni	Št. 38, 19. september 2019
Na ekipnem državnem prvenstvu zmagali atleti Kladivarja, celjske atletinje podprvakinje
v
Sutejeva v vrhunski formi, Černjulova v obetavni
Na ekipnem državnem prvenstvu v Velenju so atleti celjskega Kladivarja postali državni prvaki, njihove klubske sotekmovalke pa so osvojile drugo mesto. Domačinke so se povzpele na tretjo stopničko, atleti Velenja so bili peti. Če bi sešteli točke v obeh konku-rencah, bi celjski klub slavil s precejšnjo prednostjo pred ljubljanskim Massom.
DEAN SUSTER
Najbolj se je izkazala Tina Šutej z državnim rekordom v skoku s palico, v ospredju pozornosti je bila tudi njena klubska kolegica pri Kladivar-ju Maruša Černjul v skoku v višino. V Doho bo odpotovala še Martina Ratej. Usoda četrtega potnika iz Kladivarja na svetovno prvenstvo je bila dolgo časa negotova. Nato je Mednarodna atletska zveza (Iaaf) na slovensko zvezo poslala obvestilo oziroma seznam sodelujočih, na katerem ni Luke Janežiča. Po letošnjih dosežkih v teku na 400 m je bil v krogu tistih, ki bi lahko nastopili na SP. A je Iaaf na seznam uvrstila po pravilih približno deset tekmovalcev iz majhnih držav, ki nimajo norm in le enega prijavljenega tekmovalca. Prav tako je dodala, da dodatnih mest ne bo popolnjeva-la niti v primeru, če bi kdo od tekmovalcev s seznama nastop odpovedal. Janežič v tej sezoni ni bil v vrhunski formi, toda to, kar se mu je zgodilo, je krivično.
»Nova super
tekma«
Ljubljančanka Tina Šutej bo v Doho odpotovala v ponedeljek. V nedeljo je v skoku s palico postavila državni rekord, 4,73 m. Prejšnjega je v dvorani (4,71 m) dosegla 2. februarja 2014 v Moskvi. Šutej eva je tokrat tekmovanje
končala na višini 4,77 m, na kateri je letvico trikrat podrla, a ponovno potrdila izvrstno formo. Tridesetletna članica Kladivarja je 8. septembra v nemškem Beckumu izenačila svoj prejšnji slovenski rekord na prostem (4,70 m), ki ga je dosegla 10. avgusta na 8. ekipnem evropskem prvenstvu v Varaždinu. Tedaj je izpolnila tudi mednarodno normo za olimpijske igre prihodnje leto v Tokiu, že prej, iz zimske sezone, pa je imela normo za letošnje svetovno prvenstvo, ki bo med 27. septembrom in 6. oktobrom v Dohi. Ni skrivala, da je zelo zadovoljna: »Nisem bila suverena pri zaletu, a sem hitro preskakovala višine in rekord je padel. Nisem se tako dobro počutila kot na prejšnjih tekmah. Bila sem bolj mehka, ampak sem kljub temu zelo dobro izpeljala nastop. To me zelo veseli. Ni kaj, za menoj je nova super tekma.«
V Dohi želja finale
Njen trener, Celjan Milan Kranjc, je spremljal dosežke Kladivarjevih atletov. V soboto sta dva skakala s palico, mlajši, Niko Car, rojen v tem tisočletju, je bil šesti, veteran (l. 1964) Iztok Di-mitrijevič pa je nastopil kot »varovalka«. Vsaka točka je bila pomembna in če bi se mlajšemu tekmovalcu zalomilo v specifični disciplini ... Dimitrijevič je preskočil 3,80
Ш 1
Tako je Rok Renner »zmagal« v teku na 110 m ovire. Kot velevajo pravila, so morali ob njegovi progi postaviti ovire tudi ob sosednjih progah.
m, s tem izidom bi bil v svoji starostni kategoriji deset dni nazaj evropski prvak v Benetkah. V nedeljo dopoldne je bil v Celju omenjen njegov osebni rekord (4,70), na kar je Milan Kranjc odvrnil: »Danes gremo preseč Iztoka!« In Tini je to res uspelo. Kasneje je Kranjc v Velenju dodal: »Zdaj smo med deseterico na svetu. Tina je v izjemni formi, tudi v mednarodnem merilu dosega vrhunske dosežke.«
Kmalu nov rekord?
Šutejeva zagotovo ne obžaluje dneva, ko se je odločila za prihod h Kladivarju: »Dober občutek je, po petih letih sem dosegla nov osebni rekord. Zelo sem zadovoljna, imam pa še rezerve. Na 4,77 m skoki niso bili dobri, malo sem se iztrošila na prejšnji
Maruša Černjul z dvignjenim palcem desne roke, na kateri mora nositi obvezo.
Tina Šutej je do nedelje imela svoj najboljši dosežek v dvorani ...
višini, a tudi pogoji niso bili ves čas stabilni in na to še čakam.« Nove palice si je kupila sama, stale so približno 7 tisoč evrov. Atletska zveza Slovenije naj bi pokrila del stroškov. »Vso sezono sem v zelo dobri formi, zadnje tekme skačem preko 4,70 m, kar je res zelo dobro. Sem samozavestna, mirno grem na svetovno prvenstvo v Doho. Pričakujem, da bom tam zelo dobro nastopila,« je zaključila Tina. Optimistično je razpoložen tudi njen trener.
Za Robertom zdaj
Rok
Pred časom sta se razšla Milan Kranjc in Robert Renner, ki je do članske kategorije osvajal medalje kot po tekočem traku. Nato je dodal še bronasto odli-čje na članskem evropskem prvenstvu v Amsterdamu leta 2016. Tri leta pozneje se zdi, da Roberta ne bomo več videli na tekmovališču. Najbrž je še vedno najboljši v Sloveniji v skoku s palico, toda zanimajo ga zgolj vrhunski dosežki. Teh trenutno ni sposoben doseči. Star je le 25 let ... V Kladivar-jevi majici pa se je v Velenju srčno boril njegov mlajši brat Rok. Zmagal je v skoku v daljino in v teku na 110 m ovire, tretji je bil v skoku v višino. Tek preko visokih ovir ni bil predviden, kajti prijavljen je bil le en tekmovalec. Na posamičnih prvenstvih v tem primeru izločijo disciplino, v Velenju pa jo je po posredovanju celjskega vodstva delegat tekmovanja vrnil v program. Ob 17.30 so Roku postavili ovire in progo je pretekel sam. Za dragocene točke je bila zaslužna Kladivar-jeva logistika.
Roka v redu, tudi
forma
Prvi dan ekipnega državnega prvenstva je navdušila Celjanka Maruša Černjul, zmagala je v skoku v višino
z 1,87 in je po svojem prvem nastopu po tritedenskem premoru zaradi zloma roke čutila veliko olajšanje. Višini 1,83 m in 1,85 je preletela v drugih poskusih, 1,87 pa v tretjem. Tedaj se je čustveno, s krikom, odzval tudi trener Hrvoje Fižuleto, ki je napet spremljal skoke: »Moram priznati, da sem izredno zadovoljen. Maruša je skakala dobro, sploh če pomislimo, kakšne težave ima. Njena forma je primerna. Manj kot dva tedna sta do kvalifikacij v Dohi. Nekaj energije ji manjka pri skoku. Operacija in rehabilitacija sta naredili svoje. Maruša je prava borka.« Za obema je pravi šok, ki se je pripetil v drugi polovici avgusta. »Zelo slabe volje sem bil. Namreč lani je imela normo za evropsko prvenstvo, a sva ga odpovedala, ker je imela tehnične težave pri izvedbi skoka. Letos je bila v izjemni formi, na treh, štirih tekmah je napadala osebni rekord. V Varaždinu je odlično tekmovala. Potem smola, padec na roko pri doskoku in zlom. Za hitro pomoč se zahvaljujem zdravniški službi, še posebej Sašu Đuriću in Dragu Brileju. Roka je zdaj v dobrem stanju, formo, ki je občutljiva stvar, pa bova skušala še izboljšati,« je zaključil nekdanji olimpijec.
Ponosna nase
V sončnem vremenu v Velenju je sijala tudi vitka in prikupna Celjanka Maruša Černjul: »Za mano je pomemben test pripravljenosti. Prijetno sem presenečena. Namreč bolje sem pripravljena, kot sem pričakovala. Tako da v Dohi ne bom tako slaba ...« Spomnila se je zelo burnega poletja. »Najprej sem imela
Za Hrvojem Fižuletom »Fišem« in njegovo varovanko Marušo Černjul je zelo burno poletje.
težave z zaletom. Potem sem preskakovala spodobne višine in ko sem bila pripravljena izboljšati osebni rekord, sem si na treningu zlomila desno roko. Zadnji mesec je bil zame zahteven, tako mentalno kot fizično. Priprave so potekale počasi in previdno.« Med operacijo ni bilo zapletov. »Moram se zahvaliti zaposlenim v Splošni bolnišnici Celje in kirurgu Iztoku Pili-hu. Odlično so me >zrihtal<. Rana se je lepo zacelila. Kako se celi kost, bomo videli v naslednjem tednu. Skratka, trenutno nimam nobenih težav z roko.« Maruša je bila videti zelo srečna. »Ponosna sem, da sem premostila zlom roke. Celo leto sem vadila z določenim ciljem. Ta se je v trenutku oddaljil. A zdaj sem na starih tirnicah. Finale v Dohi? Nimam vpogleda v sposobnosti tekmic. Sezona je dolga in sedemdeset odstotkov deklet v zadnjem mesecu sploh ni tekmovalo. Skušala bom doseči najboljši izid sezone, kar bi me lahko pripeljalo v finale.« Čez leto ji bodo iz roke odstranili ploščico in vijake. Trenutno koleba med vrnitvijo na univerzo v ZDA in službo v Slovenski vojski. V Doho bo na SP iz tabora Kladivarja poleg Černjulove in Šutejeve potovala še Martina Ratej, ki ji kopje v Velenju ni poletelo po željah. Tam bo ciljala zlasti na finale. Med sedmimi slovenskimi atletinjami ima edina potencial za medaljo.
Foto: DŠ, SHERPA
Luka Janežič in njegov trener Rok Predanič sta dolgo trepetala, nato sta ostala brez SP.
ŠPORT
19
Sila mešani občutki po uvodni tekmi v rokometni ligi prvakov
Da bi bilo toliko ljudi tudi proti Elverumu in Aalborgu
Poraz Celja Pivovarne Laško s Flensburgom (24:25) vsekakor ni boleč, še manj tragičen. Mnogi so iskali »luknje v sistemu«, češ da bi morali le izkušeni igrati v končnici (a kateri so to?), da je zmanjkalo moči zaradi pomanjkljive telesne pripravljenosti ... Toda v listo strelcev se je vpisalo kar dvanajst varovancev trenerja Tomaža Ocvirka. Prejeli so - proti nemškemu prvaku - zgolj 25 golov. Kiel jih je, za primerjavo, v superpokalu dobil 28, v prvenstvu pa 24.
DEAN ŠUSTER
In še bi lahko iskali pozitivne točke v skoraj povsem prenovljeni celjski ekipi. Grize na vso moč, moštveni duh je očiten, le vztrajanje pri začrtani poti bo obrodilo sadove.
Celo preveč agresivni
Celjsko vodstvo z 18:15 je obetalo senzacijo. V ključnih trenutkih se je prikradlo ne-
Hrvat Josip Šarac (z žogo) z leve in Diogo da Silva z desne strani (na fotografiji levo) sta udarni dvojec zunanjih napadalcev Celja.
kaj napak, Nemci so do konca pohodili plin in jo dokaj srečno odnesli iz Zlatoroga. Ko je nepredvidljivi in sila obetavni organizator igre Domen Ma-kuc na novinarski konferenci omenil »par spornih situacij«, je njegov trener zmajal z glavo in namignil, naj ta del njegove izjave ostane nepreveden. Toda Makuc je bil dvakrat izključen v razmaku nekaj minut, ko se je tekma lomila. In meni, da vsaj enkrat popolnoma neupravičeno. Portugalca Cacador in Nicolau ter tudi grški delegat Sotiris Migas so se uklonili bogatejši ekipi in jezili štiri tisoč gledalcev. Ob koncu so se veselili gostujoči navijači, zbrani na Vip tribuni. »Prikazali smo agresivno, morda celo preveč agresivno igro. Posledice so bile izključitve, ki so poleg tehničnih napak prevesile tehtnico. Hvala navijačem, upam, da bo takšno vzdušje tudi na naslednjih tekmah,« je menil Makuc.
Držali Flensburg za
vrat
Tomaž Ocvirk ni vedel, kaj lahko pričakuje od svojih igralcev proti nemškemu prvaku: »V uvodu je bila naša obramba premehka. Kasneje je bila boljša. V končnici so naš ritem porušile izključitve. V določenih
Lestvica 1		■	SNL	
OLIMPIJA	9 5 3	1	18: 9	18
ALUMINIJ	9 5 3	1	11: 5	18
CEDE	9 4 4	1	22:11	16
MURA	9 4 4	1	14:10	16
MARIBOR	9 4 3	2	15: 9	15
BRAV0	9 3 2	4	11:14	11
TABOR	9 3 1	5	10:13	10
DOMŽALE	9 1 4	4	12:17	7
TRIGLAV	9 2 0	7	11:24	6
RUDAR	9 0 4	5	9:21	4
				
Rozman blestel za odmeven remi
Nogometaši Celja so imeli priložnost, da se povzpnejo celo na vrh lestvice 1. SNL, glede na dogodke v Stožicah pa so lahko zelo zadovoljni, da so zadržali tretji položaj. Z 22 doseženimi goli imajo daleč najbolj učinkovito moštvo po prvi četrtini prvenstva. Velenjski Rudar je zdaj sam na repu razpredelnice, v petek (trinajstega) je izgubil doma z Bravom s 4:1.
Celjsko moštvo, ki je zaostajalo z 2:0, je reševal izjemno razpoloženi vratar Matjaž Rozman. Najprej je pred njega neodločni Dušan Stoji-nović izpustil Menala, nato je Zan Benedičić naivno storil prekršek za enajstmetrovko. Ivan Božić je izenačil po podaji s kota, Dario Vizinger pa je izkoristil nespametnost vratarja Vidmarja. Takoj zatem je zelo močno sprožil z velike razdalje in zagrozil s popolnim preobratom. Domači trener Safet Hadžić si je pulil lase, gostje pa so se veselili velike točke.
Kako ste izpred svojih vrat videli zaplet in končni razplet?
Začeli smo slabo, toda naša ekipa ima pravi značaj. Po občutnem zaostanku se je vrnila v igro, izenačila in zasluženo osvojila točko, veliko točko.
Največje zasluge pripadajo vam. Kakšni so bili napotki soigralcem?
Matjaž Rozman se je v končnici tekme, ko je imelo njegovo moštvo po izključitvi Tadeja Vidmajerja igralca manj, izkazal z izjemno obrambo po strelu Stefana Savića.
Vedeli smo, da je bil prvi polčas z naše strani slab. Med odmorom smo dvignili glave, toda >presekala< nas je enajstmetrovka. Potem je prevladalo naše veliko srce, Zato verjamem, da je pred nami še več pozitivnih zgodb.
So vaše soigralce v uvodu tekme ovirali tudi pomisleki, da lahko ob morebitni zmagi osvojite vrh razpredelnice?
Mislim, da ne. Z lestvico se ne obremenjujemo. Pogledali jo bomo, ko bo konec sezone.
Vaš niz je impresiven, po štirih zmagah zapovrstjo ste v Ljubljani osvojili še točko. Lahko ste zelo zadovoljni, kajne?
Naš niz je resnično odličen. Upam, da se bo še nadaljeval.
V vrhunski formi ste. Ko se bo Metod Jurhar pozdravil, vas bo težko zrinil iz začetne enajsterice.
To je vprašanje za trenerja. Sam se bom zgolj trudil, da dam na vsakem treningu in tekmi vse od sebe. Potem pa bo imel besedo Dušan Kosič.
Patrik Leban je štirikrat uspel prelisičiti gostujočo obrambo.
obdobjih igralci niso bili dovolj odgovorni. Verjamem, da bodo naše predstave vse boljše in da se bo sreča enkrat obrnila tudi na našo stran.« Tudi Tilen Kodrin je poiskal dobre stvari: »Lahko rečemo, da smo držali za vrat Flensburg. Poraz je grenak, točke bomo iskali na drugih tekmah. Klemen Fer-lin je bil odličen, zaustavljal je strele iz vseh smeri. To nam je dalo vetra v hrbet. Na nasprotno obrambo 5-1 smo zapravili tri napade. Ekipi Flensburga je dovolj deset minut, da preobrne rezultat.« Bodo znali za razliko od prejšnje sezone dopovedati svojim privržencem, da so bistvene domače tekme, ki sledijo, z Aalborgom, Elverumom in Zagrebom? »Upam, da je večini to jasno. S Flensburgom bi lahko osvojili bonus točko, kot ji pravimo, proti omenjenim ekipam pa so zmage nujne.« O Barceloni ni želel veliko govoriti, saj je bil
osredotočen na sinočnje gostovanje v Škofji Loki.
Prelahko zapravili
prednost
»Imeli smo vse v svojih rokah,« je bil podobnih misli kot Kodrin odlični Josip Šarac, s petimi goli najboljši strelec svojega moštva. »Morali bi zadržati to prednost.« Kapetan David Razgor je potegnil črto: »Ce hočeš premagati tako kakovostno ekipo, moraš tekmo odigrati brez večjih nihanj v igri. Lepo prednost smo prehitro zapravili. Toda pomembno je, da ima naša igra rep in glavo. Zato se lahko nadejamo, da bomo še kateremu od velikanov zagrenili življenje in tudi morebiti odščipnili točko.« Štiri gole je dal Patrik Leban, tri pa drugi organizator igre Domen Makuc. Sobotna tekma v Barceloni - španski prvak je izgubil v Szegedu - bo ob 19.00.
Foto: GrupA
Celje (4-2-3-1): Rozman - Vidmajer, Stojinović, Zaletel, D. Štraus - Novak, Benedičič - Kerin, Lotrič, Božić - Vizinger. Igrali so še Plantak, Čalušić, Štravs.
Podobno kot v nedeljo v Stožicah je bilo v uvodni tekmi sezone doma proti Muri. Tudi tedaj ste zaostajali z 2:0 in potem izenačili. Kaj napovedujete pred nedeljskim derbijem v Faza-neriji?
Tam bo zagotovo znova dobro vzdušje. Vsekakor smo lahko neobremenjeni. Kaj pa se bo zgodilo na tekmi, je zahtevno predvideti.
DŠ
Foto: NK CELJE
Dario Vizinger je sam na vrhu lestvice strelcev 1. SNL, dosegel je sedem golov.
NA KRATKO
Skoraj rekordni poraz
Podčetrtek: Polzelski košarkarji so tekmo superpokala proti Kopru Primorski izgubili s 106:74. Trener Hopsov Boštjan Kuhar je dejal: »Tekma je bila za nas nagrada za lansko sezono. Glede na to da smo šele dan pred tekmo dobili telovadnico za treninge, smo prišli povsem neuigrani in nepripravljeni. V tej sezoni bomo dali priložnost mladim, domačim igralcem in skušali presenetiti.« V prijateljski tekmi je drugoligaš Celje z 79:77 premagal domačega novopečenega prvoligaša.
Polovica iz Dobovca
Podčetrtek: Med 22. in 27. oktobrom bo slovenska futsal reprezentanca igrala prvi krog kvalifikacij za svetovno prvenstvo, ki bo leta 2020 v Litvi. Turnir kvalifikacijske skupine 2 bo gostila Severna Makedonija, nastopili bosta še vrsti Ukrajine in Kosova. Naša selekcija bo ta konec tedna opravila krajše priprave. Selektor, Celjan Andrej Dobovičnik je v Podčetrtek povabil šestnajst nogometašev, kar polovica jih je članov državnega prvaka Dobovca. To so Damir Puškar, Teo Turk, Ziga Ceh, Klemen Duščak, Kristjan Cujec, Denis Totoškovič, Alen Fetić in Rok Mordej.
Visoka zmaga Zelenih dolin
Žalec: Začelo se je tekmovanje v 1. slovenski ligi za roko-metašice. Zalčanke so v svoji dvorani kar s 25 goli razlike odpihnile Ptujčanke, Anika Strnad je dala enajst golov, Kaja Kolar sedem. Celjanke so v Novem mestu izgubile s Krko z 20:16, Velenjčanke pa so v Ajdovščini klonile proti Mlinotestu s 33:24.
Zgodnje slovo Jelenka
Zreče: Nordijski kombinatorec Marjan Jelenko je sklenil športno pot. Slovenski reprezentant je odločitev sprejel pri vsega 28 letih. Leta 2013 je bil sedmi na svetovnem prvenstvu, ima pa tudi šest uvrstitev med deseterico v svetovnem pokalu. (DŠ)
20
MALI OGLASI / INFORMACIJE
fTl 1Т7Г
muzejnovejšezgodovinelcelje
Vabljeni na
VODENE SPREHODE PO FOTOHIŠI PELIKAN
skozi bivalne in delovne prostore celjskega fotografskega mojstra.
Septembrski termini ogleda so: ob sredah (18. 9. in 25. 9.) ter sobotah (21. 9. in 28. 9.) ob 10. uri.
Obvezna predhodna telefonska najava!
Informacije in najave v muzejski informacijski pisarni ali na telefonski številki (0)3 428 64 28 ter na spletni strani www.muzej-nz-ce.si
STROJI
VOZILA
PRODAM
PRODAM
MAZDA 2, letnik 2005, 83.000 km, redno servisiran, 4 zimske gume, prodam. Telefon 041 666-136.
1384
AVTO STEKLO CENTER
Ipavčeva 21,3000 Celje www.novomat.si Tel.: 03 428 62 91
KUPIM
AVTO, poškodovan ali v okvari, od letnika 2005 naprej, kupim. Telefon 041 567747.	1194
IZKOPALNIK za krompir, na tresala, in mulčer za kosilnico Gorenje Muta kupim. Telefon 041 455-176.
1362
POSEST
PRODAM
V	KASAZAH prodam parcelo za vikend; sončna
lega, v bližini ceste in gozda. Telefon 040 909-327.	1355
V	CENTRU Zreč prodam hišo na parceli, veliki
1.100 m2. Cena po dogovoru. Telefon 040 889-501.	p
OPREMLJEN bivalni vikend z demit fasado in pokrit z bobrovcem, v Dramljah, 5 km od AC, asfalt do objekta, prodam za 39.000 EUR (tudi po dogovoru). Telefon 051 647199.	1392
KRAVO simentalko, pašno, staro 4 leta, težko 550 kg, dobro molznico, prodam. Telefon 031 840-282.	1220
PRAŠIČE po izbiri, težke od 170 do 180 kg, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 070 897-009, kličite po 15. uri. 1372 15 mesecev staro čistokrvno sansko kozo z rogovi, za nadaljnjo rejo, prodam. Telefon (03) 427-0224.	1385
TELICO simentalko, brejo 4 mesece, A-kon-trola, papirji, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 640-437.	1387
KUPIM
DEBELE, suhe telice, krave in bikce za pitanje kupim. Plačilo takoj + DDV. Telefon 041 653-286.	Š 132
PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajerski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223.	p
ELEMENTE za kopalnico in sušilni stroj za perilo ugodno prodam. Telefon 031 287-258.
PRODAM
1366
ROČNO stiskalnico za grozdje, 50 l, ročni mlin za grozdje in betonski mešalec, 250 l, prodam. Telefon (03) 542-1170 ali 040 367-211.	1347
»MIKSER« Inox za »miksanje« krmne hrane, gozdarski vitel, 5 t, čelni nakladalec in čelno hidravliko za traktor UTB ali Zetor in razširjena platišča z gumami, 300/70 R20, za UTB 640 ali 550, prodam. Telefon 041 999-910.	n
MLIN pecljalnik za grozdje prodam. Telefon 031 479-727.	1369
KUPIM
TRAKTOR, lahko je brez dokumentov, poškodovan ali v okvari, kupim. Telefon 040 507-060.	1194
PRODAM
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesno-stjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401.	n
KOKOŠI nesnice, jarkice, rjave barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481.	p
PRAŠIČE, težke od 30 do 200 kg, domača hrana, prodamo. Možna dostava. Zbiramo tudi naročila za breje svinje - mladice. Telefon 051 720-294.	p
TELIČKO simentalko, ls limuzin, staro 4 mesece, pašno, prodam. Telefon 041 547-769.
Š 41
TELIČKO simentalko, staro 14 dni, prodam. Telefon 041 556-020.	1383
BELO in rdeče mešano grozdje prodamo.
Telefon 031 237-193.	1349
GROZDJE, ni škropljeno, na trti, prodam.
Telefon 051 630-807.	1343
VINO rumena šmarnica, dobro, ugodno prodam. Pozneje prodam tudi grozdje šmarnica. Telefon 040 354-633. 1345 RUMENO šmarnico, nabrano ali iz vinograda, ugodno prodam. Telefon 031 621-283.
1352
GROZDJE: jurka, šmarnica, izabela, nikoli škropljeno, poceni prodam. Telefon (03) 5771-290.	1351
BELO in rdeče grozdje in šmarnico zelo ugodno prodam. Telefon 041 848-363.1354 GROZDJE sort chardonnay, traminec in šipon prodam. Telefon 041 420-730. p
Filmski večer
torek in »bata 22.5Б
MEŠANO belo grozdje prodamo. Cena po dogovoru. Možna dostava. Telefon 031 508-297.	1358
GROZDJE, mešano, belo, možna dostava, okolica Virštanja, in približno 500 kg pšenice prodam. Telefon 051 215-863.
1359
GROZDJE rumena šmarnica ugodno prodam.
Telefon 041 227-593.	1360
MEŠANO belo ali sortno vino prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 902-023.1361 GROZDJE jurko, na brajdi, neškropljeno, ugodno prodam. Telefon 051 621-738.
1364
JURKA v brajdah, 500 kg, Rakitovec, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5793453, zvečer.	1377
GROZDJE: rumeni muškat, modra frankinja, žametna črnina, rizling in plavec, prodam. Večje količine, možna dostava. Telefon 041 382-735.	p
ODLIČNO grozdje ali mošt sort laški rizling, renski rizling, beli burgundec ali sauvi-gnon in šipon prodam že za 0,40 EUR. Prodajam tudi vino teh sort, možna dostava. Telefon 041 609-320. p GROZDJE, belo, žlahtnih sort, ali mošt prodam. Telefon 041 525-237. 1286 MEŠANO belo in rdeče grozdje, virštanjski okoliš, prodam. Možna dostava na dom. Telefon 031 836-175, (03) 5808-112.
Š 40
GROZDJE: šipon, laški rizling, sauvignon, modra frankinja in žametna črnina, prodam ali menjam za smrekov les. Telefon 031 637-267.	1306
MEŠANO belo grozdje prodamo. Cena po dogovoru. Informacije po telefonu 070 897-014.	1323
ARSNA
TV ARENA PRI VAŠEM OPERATERJU T-2 ■ 189 TELEKOM - 6Б8 Al -311 TELEMACH -129
Drage bralke in dragi bralci!
Preživimo skupaj martinovo in si oglejmo najstarejše slovensko mesto Ptuj, okusimo gostoljubnost domačinov Jeruzalemskih goric, poskusimo vina v Zidanici Malek in v Gornji Dubravi, kjer bomo imeli Martinovo kosilo in se poveselili ob živi glasbi.
Izlet stane 52 evrov Za vas, naročnike Novega tednika, in vašega Med vsemi naročniki bomo izžrebali 10 Na posebno doživetje, na martinovanje na Ptuj in v jeruzalemske spremljevalca ali spremljevalko velja nižja cena 42 evrov	srečnežev, ki bodo potovali brezplačno, gorice, vas vabimo s turistično agencijo МШ Tours-
MArM TOUBS
TURISTIČNA AGENCUA
Mitja Mo&olevc i.p. Mestna uica 23270 Laško Tei :Q6 205 34 05 . Fo* : Ов205 3407.. M:051 WÖ 700, www.mmlours.sl , E-S: fnmlours^siol.riet

•r
Za nove
Informacije in rezervacije v agenciji M&M Tours, Mestna ulica 2,3270 Laško vsak delavnik med 8. in 16. uro. Tet. 08 205 36 05, 051 668 700 ali mmtours@siol. net.
> шт M«
NOVI NAROČNIKI!

J ia
■ %
1 ' -; . ч •	! ^
Posebno ponudbo smo pripravili za tiste, ki boste med 5. septembrom in 5. novembrom sklenili naročniško razmerje na Novi tednik za najmanj leto. BREZPLAČNO boste lahko uživali na martinovanju. Če želite s sabo peljati tudi svojega spremljevalca ali spremljevalko, velja nižja cena 42 evrov.
Naročite se na Novt tednih na telefonski Številki 03-42-25-171 ali na spletni strani www.novKednik.com. Pogoji in natančen program prireditve so objavljeni na www.nt-rc.si/novi-tednik/postanite-narocnik-novega-tednika. Plačevanje je mesečno s položnico.
UŽIVAJTE NA MARTINOVO Z NAMI!
novi tednik
VediA г \мт зј!
radio celie
MALI OGLASI / INFORMEACIJE
21
V SPOMIN
ZVJEZDANI BEVANDIĆ -SUNAJK O
(21. 9. 2009 - 21. 9. 2019)
Na Tebe mislim svakog dana svogživota, sječam se naših sretnih dano, sječam se sunoa u Tvojoj aosi,
očiju Tvojih nasmijanih i poljubaca so Tvojih usana.
Na Tebe mislim vsak dan svojega življenja, spominjam se najinih srečnih dni, spominjam se sonca o Tvojih laseh, oči Tvojih nasmejanih in poljubov s Tvojih ustoic.
Jovica
GROZDJE, šmarnico in jurko, prodam. Telefon 031 434-714.	1375
GROZDJE, belo in rdeče, žlahtno, in vino, kraj Dekmanca (okolica Podčetrtka), prodam. Telefon 041 471-910.	1379
GROZDJE ali mošt, rizling, šipon, chardonnay, beli in modri pinot, prodam od 0,40 EUR naprej. Šmarje, telefon j31 337r3i1. p GRiZDJE jurka, večja količina, prodam. Cena po t og ovoru. Telefun 051 35i-0i2. 1376 g0 a koruze za silažo ali zrnje in približno 300 do 400 leg grozdja pinot, laški rizljng, prodam. Telefon 070 724-162. .381 jDRAVO be,o grozdje žlahtnim sort, trgatev bo od 20. do aj. 9r, og adno prodam o. Telefon (03) 5708718, 051 265-826.
1386
RAZSLjZER mošt sorhe sauvignon (500 litrov) poodam. Cena mošta 1 EUI°/litor. jmar-oko-virštanjski vinorodoi okoliš. Telefon 041 548-873.	p
GROZDJ0 lejo, belo mešano, ojolica Šmarja pri Jelšah, ugodno predam. Telefon 041 264-336.	13П8
GROZDJE, bilo un rdeče, prodam. Cena 0,40 EURgliter. Telefon 031 464-953. p NA Tinskum prodamo sootvo beg groodje (sauvignoo, eizlrng) ter modro frangnjo in žametno frtino. Telefon 031 805e808 ali 031 399-405.	i 391
4ETO i e tdeče grondje t.r belo vino ze Io ugodno prodam. Telefon 041 563-628. p
OSTALO
ZAHVALA
V 81. letu nas je zapustila
K ATARINA ŠKORJANC
rojena Jošovc s Hudinje pri Celju
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi vsem, ki ste jo obiskovali in bodrili v času njene bolezni. Iskrena hvala za izražena pisna in ustna
sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala duhovniku gospodu Slavku Pajku za opravljeno pogrebno slovesnost in sveto mašo.
Žalujoči: vsi njeni
PRODAM
BRZOPARILNIKE (alfe) prodam. Telefon 030 929-205.	p
DRVA, bukev, na paletah, dolžine 25, 33 in 50 cm, prodam. Cena 130 EUR. Po dogovoru tudi dostava. Telefon 051 743-902.p OTROŠKO kolo, dobro ohranjeno, poceni prodam.Telefon 5774707. 1348 SEKULAR, enofazni in robnike Kikinda, 25 kosov, nove, prodam. Telefon 571-8674.
-350
PLANIRNO desko za Tomo Vinkevič in gumi voz prodam. Telefon 031 739-5 90.1 363 DEKLIŠKO kolo, znamke Milec, s 6 prestavami, prodan Telefon (03) 5724-126. p SUHA bokova in hrastova droa, metrsbi ali Oratko žagana, Šentjur, pro dam. Telefon 011 200,444.	i36p
SUHA Irukova drva °rodam. Telofon 031 823820.	š 42 BOKS za psa prodam. Telefon (03) 5813-444.
1368
KRMO, okrogle bale, koze in govejo živino prodam. Telefon 031 433-327. 1370 SAMONAKLADALKO Sip, 19 m3, silokombajn Sip SK 80, kiper prikolico oa teaktor, domače izdelave, gradbeoo parcelo, 3.240 m2, okolica Velenja in dvotdrazdni plug imt, 12 col, prodam. Telefon 031 79П-476.
1374
Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši. Dobrota tvojih rok ne mine, čas ohranja nam spomine. Zdaj sredi tišine spiš, a v naših srcih ti živiš.
ZAHVALA
V 90. letu se je poslovil od nas
ZVONKO KRAJNC
iz Ulice Cirila Debeljaka 14 v Celju
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali sveče on za svete maše ter
nam izrekli sožalje. Posebna hvala duhovniku za opravljen obred, pevcem in posebni službi. Voem in vsakemu 8e enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
Z ljubeznijo si nas obdasp-a.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljube žene, mame, babice in prababice
JOŽICE CATER
rojene Salober iz Babnega 16a, Celje (19. 3. П942 - 09. 8. 20R9)
se iskreno zahvaljuj nmo vsem sorednikom, poijatelj em in sosedom ter znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadvji poti.
Hvnla vsem zadarovauo uvetje, sve^ darove ter ivražena
pisna in ustna sožalja. Posebna zahvala pevkam ze glasb.no sprvmljavo pri soeti maši, gospodu kaplanu in bralcu berila ter godbeniku na trobenti za odigrano lepo melodijo Vsi so venci beli, samo moj zslena. Vsem in vsakemu pooegej še enkrat hvala.
Žalujočp mož Ivoijj hferkv Irenai sin Iztok, vnuk Jaka- vnukinja Urška e družinami ter vnuk Patrik
Vsalco jutro sonce vuide,
na večor se postovp, vsaT dan v našra srcih Nrag -u lep spomin živi.
V SPOMIN
22. septembra bo minilo leto dni, kar nas je zapustil
JOŽE PL IBERŠEK
iz Lo krovca
Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu. Žalujoči: vsi njegovi
INOX cisterno za vino, 380 l, s plavajočim poOoovom in z dvema lipami, prodam za 140 EUR. Telefon 5771 -276 ali 030 642-960°	1380
PEČ za kurilno olje Buderus, 29 do 34 Kw, z gui.lnibm Man in 200 I kurilnega olja, zeR up|odno iproda m. jelefon 041 798065	13082 HRASS i rr buknv, suha drva - »klaftre« in dva bikca simentalca, stara do mesec d ni, prodamo. Telefon (03) 5798-718, 05S 265-826. 1 380
Poroke
Žalec
Pooočili sto ae: Maša IKO-VIC in Luka HUS, oba iz Celja, Sabina KAPUS iz Ločice pari Vranskem in Uroš ŠKRIPEC iz Sodincev, Katarina KOVAČIČ in Filip KRIŽNARIČ, oba iz Avstrije.
Šentj ua
Poročili so se: Veronika BA-LAJC iz Moravekih Top lic in Miha SENlČ iz Maribora, Ines ŠKRUBEJ iz Šentjurja in Peter DOLENC iz Zgornjih Bitenj.
Laško
Poročili so se: Mirjana LO-VREK iz Žalca in Peter DRO-FELNIK iz Šmartnega ob Paki, Erika HRIBAR iz Ljubljane in Aleš MIHEVC iz Radeč, Anja MASTNAK iz RadečinMartin POVŠE iz Litije, Tina KUNA-VER inDavid FUNKEL,obaiz Laškega.
Velenje
Poročiia sia se: Anja POLH iz Velenja in Dojan KRALJ iz ivenčne Goricep Lucija SOVIČ iz Šoštanja in Miha GLOBAV-NIK iz Topolšice, Slaviva OBU in AleR MEgANŠEK, oba iz °odkraia pri Vele nju, Mvja NO-VOdAD in Peter GROBELNIK, oba iz Velenja.
GROZDJE jurka, izabela, modra frankinja in šmarnica in dva hrastova soda, 325 in 250 l, prodamo. Telefon 041 254-410.
1394
PET oken z notranjimi roletami, rabljena, velikost 120 x 110 cm, in domani med, predam.Telefon 041 920-416. 1395
PODARIM
ZAPOSLITEV
IŠČEM delo: čiščenje, pospravljanje, likanje in urejanje okolice. Telefon 070 375-774.
1390
novi tednik
-ZztšUikt rr -vteiacRR/
BREJO telico, 4100 kg, pašno, z ekološke kmetije, prodam. Podarrm 15 i-V hlevskeoa gnoja, lelrfon031 345-940, t350
»MIKSER« oa prašiče in stiskilnico za sadje, 10t3 l, prailan Kupim teličko, težko 250 kg. Te lefon 0 3-1 888-8 62. 137 8
ŽENSKA oblačila, konfekcijska številka 38-42, podarim. Telefon 040 354-633. 1345
49-letni moški, Slovenec, iz Ljubljane, z lepim nasmehom, podjetnik, 175 cm, rekreativni športnik, nekadilec, vegetarijanec, ljubitelj narave, morja, išče žensko. Telefon 031 207-203.	p
Smrti
Žalec
Umrl je: Anton GABERŠEK iz Griž, 88 let.
Šentjur
Umrli so: Jože ŽURAJ iz Planinske vasi, 51 let, Brigita PIŠEK iz Rifnika, 86 let, Ana MAGDALENC iz Žegarja, 59 let, Daniela MILENKOVIĆ iz Loke pri Žusmu, 79 let.
Laško
Umrla je: Marijana RAZ-BORŠEK iz Spodnje Rečice pri Laškem, 75 let.
Velenje
Umrli so: Gvidon URLEB iz Šoštanja, 88 iut, Frančiška RI-FELJ iz Velenje, 94 let, Samo MASTNAK iz Velenja, 61 let, Jožefa TERAN iz Florjana pri PošOanju, 0V let, Nuae STIPLO-VŠEK i14 Ve-eTja, 39 let, Zofija ZEG A0 iz Topolš icn, 8 5 let,Tere-zišm BENKO iz Šo štauj a, 88 let, Ingrid VEDE iz Velenja, 8 2 let, Amalija ŠILIH iz Velenja, 89 let.
i
Venete četrtek ob 20o00
kava pnkooeanrou VTV-Vaše televteije
VTV - Vaia televizija, Za rova c. 10, Velenje t.: 03 898 60 00, vtv.studio@siol.net www.vtvstudio.com, www. facebook. com/najvi za
n
radio celje
22
NAPOVEDNIK
radio celie
90.6 I
95.1
95.9
100.3 MHz
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
Četrtek, 19. september
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Novice; 6:30 Savinjska danes; 7:00 Svet24 novice; 7:30 Savinjska danes; 8:00 Svet24 novice; 8:30 Savinjska danes; 9:00 Novice; 10:00 Novice; 10:05 Osmrtnice; 10:40 Predstavitev Novega tednika; 11:00 Poročila 12:00 Novice; 12:30 Šport danes; 13:00 Kulturni mozaik; 13:15 Odmev; 14:00 Regijske novice; 15:00 Novice; 15:30 Savinjska danes; 16:00 Svet24 novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18:15 Odmev (ponovitev); 19:15 Kalejdoskop
Petek,
20. september
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Novice; 6:30 Savinjska danes; 7:00 Svet24 novice; 7:30 Savinjska danes; 8:00 Svet24 novice; 8:30 Savinjska danes; 9:00
Novice; 10:00 Novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Poročila 12:00 Novice; 12:30 Šport danes; 13:00 Kulturni mozaik; 14:00 Regijske novice; 14:15 Rušimo tabuje (vsak zadnji petek) 15:00 Novice; 15:30 Savinjska danes; 16:00 Svet24 novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice
Sobota, 21. september
7:00 Začetek programa; 7:15 Milenium (oddaja za mlade) 8:00 Poročila; 9:00 Svet24 novice; 10:00 Svet24 novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Svet24 novice; 12:00 Svet24 novice; 13:00 Kulturni mozaik; 13:15 Šport danes; 14:00 Regijske novice; 15:00 Svet24 novice; 15:30 Savinjska danes; 16:00 Svet24 novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice
Nedelja, 22. september
7:00 Začetek programa; 8:00 Poročila; 9:00 Svet24
novice; 10:00 Svet24 novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Svet24 novice; 12:00 Svet24 novice; 13:00 Čestitke; 15:00 Svet24 novice; 15:30 Savinjska danes; 16:00 Svet24 novice; 17:30 Osmrtnice; 19:15 Sončni žarek (vsako drugo nedeljo v mesecu)
Ponedeljek, 23. september
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Novice; 6:30 Savinjska danes; 7:00 Svet24 novice; 7:30Savinjska danes; 8:00 Svet24 novice; 8:30 Savinjska danes; 9:00 Novice; 10:00 Novice; 10:05 Osmrtnice; 10:20 Športnih 30; 11:00 Poročila 12:00 Novice; 12:30 Vaš zakaj, naš zato; 13:00 Kulturni moza-
90,6 95,1 95,9 100,3
radio cehe
Vcdnc? г илтој/
ik; 13:15 Šport danes; 14:00 Regijske novice; 15:00 Novice; 15:30 Savinjska danes; 16:00 Svet24 novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 19:15 Katrca
Torek,
24. september
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Novice; 6:30 Savinjska danes; 7:00 Svet24 novice; 7:30 Savinjska danes; 8:00 Svet24 novice; 8:30 Savinjska danes; 9:00 Novice; 10:00 Novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Poročila 12:00 Novice; 12:30 Zverinice iz regije; 13:00 Kulturni mozaik; 13:15 Šport danes; 14:00 Regijske novice; 14:15 Gospodarski utrip regije; 15:00 Novice; 15:30 Savinjska danes; 16:00 Svet24 novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 19:15 Zverinice iz regije (ponovitev)
Sreda,
25. september
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Novice; 6:30 Savinjska danes; 7:00 Svet24 novice; 7:30 Savinjska danes; 8:00 Svet24 novice; 8:30 Savinjska danes; 9:00 Novice; 10:00 Novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Poročila 12:00 Novice; 12:30 Mali O; 13:00 Kulturni mozaik; 13:15 Šport danes; 14:00 Regijske novice; 14:15 Poudarjeno; 15:00 Novice; 15:30 Savinjska danes; 16:00 Svet24 novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice
Kino
Spored od 19. 9. do 25. 9. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Tisto: Drugo poglavje - grozljivka, triler
četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 16.50, 18.50, 20.40 petek, sobota: 16.50, 18.50, 20.40, 22.00
Ad Astra: Pot do zvezd - pustolovski, drama, fantazijski četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 16.00, 18.00, 20.00 petek, sobota: 16.00, 18.00, 20.00, 22.25
Angel je padel - akcijski, triler od četrtka do srede: 21.10 Angry Birds 2 - animirani, pustolovski, komedija četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.15
sobota, nedelja: 13.30, 14.15, 16.15
Bilo je nekoč ... v Hollywoodu
- drama, triler od četrtka do srede: 19.00 Downton Abbey - drama od četrtka do srede: 15.30, 17.50, 20.15
Hitri in drzni: Hobbs in Shaw -akcijski, pustolovski od četrtka do srede: 18.15, 20.50 Levji kralj - animirani, pustolovski, družinski
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.40, 17.00 sobota, nedelja: 14.30, 15.40, 17.00
Moj dedi je padel z Marsa - pustolovski, družinski četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.40
sobota, nedelja: 13.40, 15.20 Prevarantke z Wall Streeta - komedija, drama, kriminalni četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 16.50, 18.30, 20.30 petek, sobota: 16.50, 18.30, 20.30, 22.10
Pridni fantje - komedija od četrtka do srede: 19.20
Tačke na patrulji - animirani, družinski
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.30, 17.20 sobota, nedelja: 13.30, 14.20, 15.50, 17.20
Veliko popotovanje - animirani, družinski, komedija sobota, nedelja: 13.50, 15.00 Zmajček Tabaluga - animirani, družinski
sobota, nedelja: 14.00
ČETRTEK
19.00 Downton Abbey - drama PETEK
17.45 Downton Abbey - drama 20.00 Zločin brez krivde: Primer Collini - drama SOBOTA
17.00 Moj dedi je padel z Marsa
-	družinska domišljijska pustolovščina
18.30 Downton Abbey - drama NEDELJA
17.00 Moj dedi je padel z Marsa
-	družinska domišljijska pustolovščina
18.30 Zločin brez krivde: Primer Collini - drama SREDA
19.00 Leto opice - komična drama
PETEK
18.00 Tačke na patrulji - animirani, družinski, sinh. 18.15 Jaz sem William - mladinska komična drama 19.30 Koža - biografska drama 21.45 Ad Astra: Pot do zvezd -pustolovski, drama, fantazijski SOBOTA
18.15 Tačke na patrulji - animirani, družinski, sinh. 18.30 Jaz sem William - mladinska komična drama 19.25 Ad Astra: Pot do zvezd -pustolovski, drama, fantazijski
21.45 Koža - biografska drama NEDELJA
16.00 Tačke na patrulji - animirani, družinski, sinh. (Pikin kino)
17.30 Ad Astra: Pot do zvezd -
pustolovski, drama, fantazijski 19.00 Jaz sem William - mladinska komična drama 20.00 Zločin brez krivde: Primer Collini - kriminalka, triler, drama
PONEDELJEK
20.00 Downton Abbey - kostumska drama
Kulturne prireditve
ČETRTEK, 19. 9.
19.30 Narodni dom Celje
Glasbeni svet Leona Firšta
koncert bosta izvedla godalni orkester in džez ansambel, ki se mu bo kot pianist pridružil tudi skladatelj; ob 19.00 pogovor s skladateljem
19.30 Gledališče Celje_
Nava Semel: Večni otrok
monodrama, abonma po posebnem razporedu in izven; tudi v petek, soboto torek in sredo ob istem času
PETEK, 20. 9.
17.00 Ploščad pred Domom kulture Velenje 100 let Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje
koncert ob prazniku Mestne občine Velenje
18.00 Dom kulture Svoboda Griže
Andrej Lauko
odprtje likovne razstave
19.00 Galerija Račka Celje
Politika odpora - Festival Račka 2019. Performansi in razstava
odprtje festivala
19.00 Dvorec Novo Celje Predstavitev revije Vpogled s podelitvijo pesniške nagrade Fany Hausmann revijo bo predstavila urednica Marija Končina
19.00 Galerija Zgornji trg Šentjur
Možiček in princesa Vrtoglavka
odprtje razstave likovnih podob glasbenih likov
19.00 Galerija F-bunker Velenje Robert Klančnik in Črt Valenčak
odprtje fotografske razstave
19.19 Mestna knjižnica Velenje, ob domoznanskem oddelku
Spomenik Nestlu Žganku
predstavitev zgibanke avtorice Senke Karlovčec, gost večera bo avtor spomenika Boštjan Drinovec
20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Kriza srednjih let
komedija Ranka Babića
SOBOTA, 21. 9.
10.30 Krekov trg Celje_
Smeti
predstava za otroke, gluhi igralec Damjan Šebjan bo v slovenskem znakovnem jeziku uprizoril predstavo
16.30 Celjska kulturnica in Knjigarna in antikvariat Antika Celje
3. Fanfest, slovenski festival fantazijske književnosti
osrednja prireditev bo v Celjski kulturnici ob 19.30
17.00 Celjska kulturnica
Čarobni svet lutk: Čisto majhna račka
lutkovna predstava v izvedbi Škratkovega lutkovnega gledališča Celje 17.00 Velenjski grad
Stari klavir se predstavi
sobotno glasbeno popoldne na Velenjskem gradu 19.00 Galerija Račka Celje
Politika odpora -Festival Račka 2019. Performansi in razstava 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Predstava za vsako priložnost
komedija Lada Bizovičarja
NEDELJA, 22. 9.
11.00 Pokrajinski muzej Celje
Grofje Celjski
javno vodstvo po razstavi
15.00 POŠ Plešivec_
Zapuščina Ane Lušin, Cankarjeve ljubezni
odprtje razstave
PONEDELJEK, 23. 9.
17.00 Osrednja knjižnica Celje
Leto z Malim princem
odprtje razstave ob 75-letnici smrti avtorja Antoina de Saint-Exuperyja
19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur
Franjo Malgaj: Mladenič, ki ga je izbrala zgodovina
literarno-glasbeni večer z ddr. Igorjem Grdino, Gašperjem Krajncem in Marijanom Pušavcem
TOREK, 24. 9.
18.00 Pokrajinski muzej Celje, dvorana Barbare Celjske Daniela Dvorakova: Barbara Celjska: črna kraljica
Predstavitev knjige in pogovor z avtorico
SREDA, 25. 9.
17.00 Galerija Velenje Jelka Reichman: Ilustracije za vse generacije
javno vodstvo po razstavi za otroke
Ostale prireditve
ČETRTEK, 19. 9.
17.00 Drevesna hiša, Mestni gozd Celje
Joga na Drevesni hiši
vodi: Mateja Kožuh; joga bo v vsakem vremenu
17.30 Ipavčev kulturni center Šentjur
Pilates z Mašo Jazbec
vstop prost
17.30 Osrednja knjižnica Celje Bralno-pogovorna urica
Vodi: Silvo Pur 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur
Filipini
potopisno predavanje Francija Horvata; vstop prost
19.19 Mestna knjižnica Velenje S kombijem do Dakarja in Burkine Faso
potopisno predavanje Zorana Furmana
PETEK, 20. 9.
21.00 eMCe plac Velenje_
Auf Wiedersehen (Srb), Haram (Ita)
koncert ob rojstnem dnevu kluba
SOBOTA, 21. 9.
8.00 Zbiranje v Lesičnem pri trgovini
Ob 20. prazniku Kozjanskega jabolka
tradicionalni pohod po Emini romarski poti
NAPOVEDNIK
23
Dobre zgodbe, dobri ljudje, dobri predavatelji,dobrovse...
LJUDSKA
Na Ljudski univerzi Celje izvajajo številna formalna in neformalna izobraževanja, predavanja in izobraževalno-promocijske dogodke. Je hram dobrega počutja za vse člane družine, saj njihove aktivnosti nagovarjajo različne ciljne skupine od otrok, staršev, mladostnikov do upokojencev. Izvajajo tudi brezplačni program osnovne šole za odrasle, ki je namenjena vsem, ki so dopolnili 15 let in niso dokončali rednega programa. Posebno pozornost pa namenjajo ranljivim ciljnim skupinam.
Če si želite potovati ali pa iščete zaposlitev v tujini, pa vas pri tem ovira (ne)znanje tujega jezika, vam na Ljudski univerzi Celje ponujajo številne jezikovne tečaje, ki jih izvajajo kvalitetni predavatelji z dolgoletnimi izkušnjami. Dodatna znanja si lahko pridobite tudi na področju šivanja, slikanja, računovodstva, javnega nastopanja ... Z nacionalnimi poklicnimi kvalifikacijami si lahko povečate konkurenčnost na trgu dela. Posebno mesto na Ljudski univerzi Celje ima Družinski center Ljudske univerze Celje, ki ga sofinancira Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti RS ter je za uporabnike brezplačen. V okviru projekta potekajo različna brezplačna izobraževanja za starše, podporna skupina za starše mladostnikov in upokojence, organizirajo pa tudi brezplačno počitniško varstvo za otroke.
Vseživljenjsko učenje
Učimo se vse življenje ... Znanje, ki ga usvojimo v šolskih klopeh, dostikrat ne zadostuje znanju in spretnostim, ki jih od nas zahteva delovno mesto, zato je vseživljenjsko učenje tako pomembno. Za starejše od 45 let
na Ljudski univerzi Celje ponujajo različne brezplačne tečaje za dvig kompetenc in boljšo zaposljivost. Že to jesen se lahko brezplačno udeležite tečaja Excel ali pa nadgradite svoje komunikacijske veščine na tečaju javnega nastopanja. V oktobru bo zaživel tudi nov portal Aktivirajleta.si, ki bo nudil uporabne informacije o iskanju zaposlitve, aktualnih izobraževanjih in novostih na trgu dela za starejše od 50 let.
Na Ljudski univerzi Celje poudarjajo, da je univerza prostor za vse, ki si želijo pridobiti nova znanja, nadgraditi obstoječa ali si želijo enostavno pridobiti informacije za iskanje najboljših možnih rešitev na področju osebne ali poklicne rasti.
Dodatne informacije: www.lu-celje.si ali info@lu-celje.si
ali 03/428 67 52
AKTUALNO 2019
OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE / brezplačno . SREDNJEŠOLSKI PROGRAMI
30.09.	Usposabljanje posrednik za ob 16.00	nepremičnine I 60 ur
01.10.	Začetni tečaj nemščine I 60 ur
ob 17.00
03.10.	Šola risanja in slikanja
ob 16.30	s Severino Trošt Šprogar
07.10.	Nadaljevalni tečaj
ob 17.00	nemščine I 60 ur
07.10.	Začetni tečaj ruščine I 60 ur
ob 16.30
09.10.	ZUP - zakon o upravnem
ob 16.00	postopku I 60 ur
07.10.	Začetni tečaj španščine I 60 ur
ob 16.30
promocijsko besedilo I www.lu-celje.si
9.00 Titov trg Velenje
Velenje se predstavi in tek očkov
10.00 Krekov trg Celje_
Mednarodni dan gluhih 2019
predstavitev Društva gluhih in naglušnih Celje od 10.00 Središče Celja na zvezdi
Pozdrav ptic miru OŠ Lava in praznovanje 65-letnice Radia Celje
glasbeni gostje: Nika Zorjan, Isaac Palma in Vili Resnik, druženje z znanimi športniki s Celjskega, 200 celjskih rolc slaščičarne Zvezda za obiskovalce 10.00 do 17.00 Pri Fontani piva Zeleno zlato Žalec Knjižna izmenjevalnica in book joga
10.00 do 12.00 Glavni trg Celje Aktivno za boljši jutri promocija strokovnega dela v športu s prikazom posameznih vadb 15.00 do 18.00 Pri jami Pekel Pozdrav jeseni pri jami Pekel z odprtjem nove Gozdne in geološke učne poti Pekel
16.00 Drevesna hiša, Mestni gozd Celje
Obletnica Drevesne hiše
vstop prost, v primeru slabega vremena odpade
16.00 do 18.00 Kulturni dom Ponikva
Muzej na prostem
predavanje ddr. Verene Vidrih Perko, arheologinje, muzealke, pesnice in publicistke
18.00 do 19.00 Slomškov trg Ponikva
Ogled arheološkega najdišča sv. Martina in degustacija domače kulinarike
19.00 do 20.30 Cerkev sv. Martina Ponikva Kulturni večer ob 20. obletnici Slomškove beatifikacije
20.00 Titov trg Velenje_
Željko Joksimović in Ines Erbus
koncert ob prazniku Mestne občine Velenje
21.00 Celjski mladinski center
Skupina S. A. R. S.
koncert
NEDELJA, 22. 9.
8.00 do 18.00 Prireditveni prostor v Solčavi 9. festival ovčje volne Bicka
tržnica volnenih izdelkov, delavnica, ogled razstavljenih živali, modna revija, prikaz striženja, prodaja plemenskih jagnjic...
8.30 Pri Stari trti na stopnišču v centru Dobrne Trgatev potomke stare trte
10.00 Celjska kulturnica 3. Fanfest, slovenski festival fantazijske književnosti
delavnica s prof. dr. Zoranom Živkovićem
10.00 Športni center Žalec Družina kolesari
12.00 Slomškov trg Ponikva Ogled arheološkega najdišča sv. Martina na Ponikvi
PONEDELJEK, 23. 9.
17.00 Dom sv. Jožefa Celje Pogovori o življenju in smrti
voditeljici pogovorov: Metka Klevišar in Julka Žagar
17.30 Osrednja knjižnica Celje Prehojene poti 2016-2018
potopisni večer ob 15-letnici pohodništva na U3O, predavala bosta Alenka in Andrej Grilanc
18.00 Dom glasbe in joge Nilaya, Olimje
Ženske so z Lune, moški so z Marsa
predava: Andrej Pešec
TOREK, 24. 9.
16.30 Društvo Novus Velenje Moč naših misli
pogovorna delavnica
17.00 Slovensko društvo Hospic
Celje_
Levjesrčno druženje
17.00 Krajevna knjižnica Ponikva Po pravljici diši
pravljična ura
18.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Po pravljici diši
pravljična ura
18.00 Občinska knjižnica Tabor Pravljična urica s poustvarjanjem
18.00 Pred Domom kulture Velenje
Tamburaška skupina Klinčeci
koncert v duhu praznovanja 60-letnice mesta Velenja
SREDA, 25. 9.
17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku
Pravljične dogodivščine z Mojco
primerno za otroke od 3. leta dalje
17.00 Mestna knjižnica Velenje Na potep po stezicah našega mesta
pravljična ustvarjalnica ob 60-letnici Velenja; z vami bo Vesna Gaber Podhovnik
17.00 Mestna knjižnica Velenje Zeliščarna
vodi: Kata Laštro
18.00 Krajevna knjižnica Griže Po pravljici diši
pravljična ura
18.00 Vila Bianca Velenje_
O Velenju pred 20. 9. 1959
predaval bo dr. Jože Hudales
Dobrodelne prireditve
PETEK, 20. 9.
18.00 Galerija Mozirje
Umetniki za Karitas
odprtje razstave likovnih del; prostovoljni prispevki in darovi od likovnih del bodo namenjeni pomoči mladim
20.00 Plesni forum Celje_
Vasko Polič: Ljubezenski oglas
v monokomediji bo nastopila igralka Vesna
Anđelković; z zbranimi sredstvi bo LK Celje Mozaik pomagal otrokom iz družin v stiski
Razstave
Stari grad Celje, stolp nad Pelikanovo potjo: Svetlikanje pre-kletih/ Flickering of the damned, zvočna instalacija Gašperja Piana; do nadaljnjega; Prostorska postavitev Marka Požlepa Svetli-kanje prekletih 2. del - fragmen-tacije zgodovine; do preklica Stari grad Celje - medzidje: razstava Danes grofje Celjski in nikdar več; do nadaljnjega Paviljon za prezentacijo arheologije, Glavni trg Celje: razstava Rimska Celeja; do nadaljnjega Galerija Kvartirna hiša Celje: razstava Arthouse 30, študentska dela ob 30-letnici Šole za risanje in slikanje; do 30. 9. Otroški muzej Hermanov brlog: razstava Zemlja pleše; do konca leta 2019
Galerija sodobne umetnosti Celje: razstava Čas in repeticija; do 22. 9.
Park Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje: razstava 3. likovnega ekstempora: Poletje I. celoletne likovne kolonije; do 30. 9.
Galerija Štekl Gornji Grad: razstava kostumov Križajo se nitke akademske slikarke Terezije Ba-stelj; do 30. 9.
Podjetje NT&RC, d.o.o.
opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Anica Šrot Aužner Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5 % davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Tanja Seme
E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Barbara Gradič Oset, Robert Gorjanc, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster, Luka Žerjav
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti:
agencija@nt-rc.si
Vodja marketinga: Bojan Kunc
NAROČNINE
Telefon: (03) 4225 171
E-pošta: narocnine@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 11,95 EUR. Za tujino je letna naročnina 286,80 eUr. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE
Telefon: (03) 4225 144 E-pošta: oglasi@nt-rc.si
24
ROJSTNI DAN RADIA CELJE
Ted ni ko ve
Št. 38/ Leto 74 / Celje, 19. september 2019
Prisrčno kot pege in pisano kot nogavičkes, ^
Imate kakšno	Laška »eksotika« na Premika meje
Pelikanovo fotografijo? Kitajskem str. 37	vzdržljivosti str. 39
26
INTERVJU
Šestdesetletni Adi Smolar o temah, ki so z leti še modrejše
»Če želiš imeti
srečen zakon,
ne moreš imeti uspešne kariere«
Adi Smolar je v svoji glasbeni karieri prejel številne nagrade, tiste, ki mu jih je podelila strokovna komisija, in tudi tiste, ki so mu jih nadeli poslušalci. Svoje poslušalce je razveselil s kar 14 samostojnimi albumi. Je tudi avtor pesniške zbirke in šestih knjig za otroke. Njegove pesmi so mešanica kritike družbe, humorja, šaljivosti in ljubezni, predvsem pa rad deli večne resnične vrednote, ki slavijo lepoto življenja. Na pogovor smo ga povabili pred koncertom v Šentjurju, kamor se je pripeljal s Pikinega festivala. Ko sva sedela pred koncertno dvorano in sem poslušala njegova modra sporočila, so se ob naju ustavljali ljudje in poslušali. Nekateri so ga kasneje poslušali tudi v dvorani, številni so bili naključni mimoidoči, ki so začutili modrost zadovoljnega človeka. Adi veliko razmišlja o minljivosti. Pravi, da je pomirjen, ni ga strah prihodnosti. »Postajam umirjen in prijazen starček ter z otroškim navdušenjem spremljam ljudi, ki me še vedno radi poslušajo. Čutim, da me imajo res radi.«
Letos praznujete šestdeset let, skoraj štirideset let ste na slovenski glasbeni sceni. V tem času je bilo precej družbenih sprememb in sprememb v vašem življenju, a hudomušno iskriva besedila in
Eden najuspešnejših slovenskih kantavtorjev Adi Smolar letos praznuje šestdeset let. Kmalu bo slavil štirideset let, odkar je na slovenski glasbeni sceni. Velja za enega najizvirnej-ših kantavtorjev pri nas. Z nostalgijo gleda na prehojeno pot. A kot pravi, brez kančka obžalovanj in grenkobe. Vse je moralo biti tako, kot se je zgodilo. »Zdaj je pravi čas, da lahko nekaj naredimo.«
BARBARA GRADIČ OSET

»Če mi / kdo reče, naj / ostanem takšen, kot / sem, sprejmem to z bolj prizanesljivim nasmeškom, ker ne nameravam ostati takšen, kot sem. Vedno je treba kaj popraviti. Tudi v svojih pesmih pozivam ljudi, naj postanejo še boljši.«
v#
r
•čm



i' * i**
pričeska ostajajo.
Videz se spreminja, zdaj si puščam brado in rahlo sem osivel. Mogoče so določene tematike bolj v ospredju, kot so bile pred desetletji. Vedno znova spoznavam, da ljudi pritegneta navidezna preprostost mojih besedil in njihova sporočilnost. Ta se nikoli ni spremenila, besedila so vedno imela rep in glavo. So odraz mojega načina razmišljanja in življenja. Če se že spreminjam, se samo na bolje. Sem pristaš tega, da ljudje ne nazadujemo. Če mi kdo reče, naj ostanem takšen, kot sem, sprejmem to z bolj prizanesljivim nasmeškom, ker ne nameravam ostati takšen, kot sem. Vedno je treba kaj popraviti. Tudi v svojih pesmih pozivam ljudi, naj postanejo še boljši. Zadnjih 38 let, odkar nastopam po slovenskih odrih, spoznavam, da ustvarjam lepe spomine. Marsikdo po koncertu pristopi k meni in mi pove, da ga moja glasba spremlja že celo življenje, da ga je kakšna pesem potolažila in mu pomagala pri odločitvi. Marsikdo prinese s sabo fotografijo, na kateri je še kot otročiček fotografiran z mano, zdaj pa pride na moj koncert z družino. To me navdaja s prijetnem občutkom, da jim že celo življenje s svojimi besedili, nasveti stojim ob strani. Ena takšna pomirjenost pride z leti. V vseh teh letih sem dal veliko od sebe, sem zelo pomirjen in me minljivost na straši. Če živiš vsak dan posebej, če ustvarjaš, potem veš, da si nekaj naredil, kar bo ostalo zapisano v srcih ljudi. To me navdaja z mirom.
»Žalostno je, da so povprečni ljudje zelo sovražno nastrojeni do vseh tistih, ki
■	v •	I * * I	v • • v
so drugačni od njih. Če živiš povprečno, še ne pomeni, da imaš pravico obsojati tiste, ki >štrlijo< izven okvirov.«
A miru ni letos, ko praznujete šestdeset let udej-stvovanja. Zakaj ste si zastavili, da bo to leto koncertov?
Rojstni dan sem praznoval doma, ob meni sta bila sinova. To je bilo uradno praznovanje, ki se je nadaljevalo na koroškem radiu, kjer so pripravili oddajo o meni. Razmišljal sem, da velik del življenja preživljam na odru pred ljudmi. Zato bi bilo lepo, da bi pomembno obletnico praznoval v družbi tistih, ki me imajo radi. To so moji zvesti poslušalci in zato sem se odločil za serijo koncertov. Moje praznovanje je narejeno tako, da hodim iz kraja v kraj, koncertiram in sem počaščen, ker se z mano veselijo moji oboževalci. Vedno znova mi je ljubo, ko vidim, koliko ljudi zna moja besedila na pamet. Globoko se zavedam minljivosti, zato z zadovoljstvom hodim z odra na oder, ker vem, da to ne bo večno. Slejkoprej se bo končalo.
Nekatera vaša besedila so stara trideset let in so enako aktualna kot pred časom.
Besedila govorijo o človeških vrednotah, izogibam se ozkim tematikam. Moja besedila so večgeneracij-ska, vsakdo lahko kaj uporabnega prepozna. Bogne-daj da bi crknu televizor je namenjena vsem nam, ki smo malo zasvojeni z virtualnostjo in računalniki. Besedilo sem napisal leta 1995 in je trideset let kasneje še vedno aktualno. Večina besedil je večnih, razen če bi se zgodilo, da bi se ljudje spametovali in bi moja besedila postala neaktualna. Recimo krasno bi bilo,
INTERVJU
27
če bi pesem o prepirljivosti šla v pozabo. Določene pesmi so narejene z željo, da bi se kaj spremenilo. Ne vem, kaj se v človekovi podzavesti zgodi, ko sliši mojo pesem, upam, da se ga dotakne.
To je namen ustvarjanja, ne? Da s svojim delom ljudi pripravite, da ob besedilih nekaj začutijo.
Dobro želim vsem ljudem. Pri tem jim ne svetujem, kako ravnati, samo opozarjam, kaj je dobro. Vse z željo, da bi bili malo bolj prijazni do drugih, da ne bi preveč hlepeli po tem, česar nimamo, temveč da bi bolj cenili to, kar imamo. Ljudje dajejo prednost stvarem, ki so nepomembne. Ko se zavedo, kaj je pomembno, je prepogosto prepozno ...
... da bi lahko na svoje življenje pogledali brez obžalovanj.
Seveda, življenje mora biti brez obžalovanj. »Vse je v redu, vse je lepo in prav, tudi če bi vnaprej vse vedel, enako bi ravnal.« Tako pojem v pesmi in pomeni to, da četudi sem kaj narobe naredil, da je to bilo potrebno, da sem se nečesa naučil. To je bila preizkušnja, ki me je izoblikovala v človeka, kakršen sem. Preteklosti ne moreš spreminjati, zato ni smiselno žalovati za izgubljenimi priložnostmi. Vse to nas je pripeljalo do tega, kar smo zdaj, ko imamo možnost, da kaj spremenimo. Ne smemo izgubljati časa za preteklost, ampak moramo izkoristiti dneve, ki so še ostali. A dobro je, da se vsak dan sproti
»Nekateri resnicoljubnost izkoriščajo, da so grdi do ljudi. Treba je znati presoditi, kaj bomo s svojimi besedami dosegli. Besede so močno orožje. Z eno besedo lahko nekoga zelo prizadeneš, z drugo besedo ga lahko osrečiš.«
zavedamo pomembnosti trenutka, ki nam je dan. Žal smo nagnjeni k temu, da odlašamo s stvarmi, ki bi jih radi naredili, ker mislimo, da bomo doživeli idealne razmere. Če imaš koga rad, nikar ne čakaj, da mu to poveš. Če želiš videti prijatelja, pojdi in ga obišči. Velikokrat nam banalnosti meglijo razum in se ukvarjamo s stvarmi, ki sploh niso pomembne. Prvo kaseto sem naslovil Naš svet pa se vrti in že takrat sem opozoril na minljivost. Vedno znova se dotaknem te teme in to ne zato, da bi ljudi naredil zagrenjene. Minljivost je treba sprejeti in jo imeti v zavesti, da bomo znali presoditi, kaj je smiselno, kaj si želimo in počnemo. Bistvene stvari so zelo majhne in zelo preproste. Treba je nenehno občudovati to, kar nas obdaja. Če vse pojmujemo kot samoumevno, je to velika napaka, ki jo preradi ponovimo.
V	pesmi Brez dlake na jeziku pojete, da brez dlake na jeziku se nam slabo godi, ker jezik brez kocine marsikoga ujezi. Ni vedno enostavno sprejeti resnice in verjetno bi bilo precej lažje lagati. Ste še vedno brez dlake na jeziku?
Se trudim. Saj veste, v pesmi vedno uporabljam skrajnosti, da pride sporočilo bolj do izraza. Vedeti moramo, da resnica tudi ni vedno dobra. Resnica mora biti izgovorjena, da se tisti, ki mu je namenjena, bolje počuti. Ne sme imeti namena, da koga prizadene. Nekateri resnicoljubnost izkoriščajo, da so grdi do ljudi. Treba je znati presoditi, kaj bomo s svojimi besedami dosegli. Besede so močno orožje. Ko igram v šolah, otroke posebej opozarjam, kaj lahko besede prinesejo človeku. Z eno besedo lahko nekoga zelo prizadeneš, z drugo besedo ga lahko osrečiš. Zelo sem proti vulgarnim besedam, še posebej če jih uporabljajo osebe, ki so na vodilnih položajih. Človek mora vedno ohranjati dostojnost, sploh če je bolj izpostavljen javnosti.
V	vaših besedilih ni tabu tem. Brez težav lahko govorite o smrti in tudi o ločitvi.
Govorim o stvareh, ki me zanimajo. Teme zadevajo več ljudi, da jim je sporočilo dostopno. Ena študentka je naredila diplomsko nalogo, v kateri je pregledala moja besedila. Ugotovila je, da je kar tri četrtine mojih besedil družbenokritičnih. Malce slabši sem na ljubezenskem področju.
A ko napišete ljubezensko pesem, je to ena najbolj poslušanih slovenskih skladb. V mislih imam Daleč je za naju pomlad.
Saj zato, zakaj bi jih napisal še več, če je že ta tako lepa. Za določene teme se mi zdi nesmiselno, da se ponavljajo. Meni je to dolgočasno. Na koncertu tudi vedno naredim preplet vseh pesmi, novih in starih.
Pred leti ste se ločili in tudi o tej končani ljubezni ste posneli pesem.
Takrat sem posnel zgoščenko Počasi se daleč pride. Na njej je tudi pesem Če te ena noče, te pa druga hoče, kjer sem opozoril na to, kako je pomembno, da se kulturno razidemo. Ker nekateri ljudje pod pretvezo ljubezni izražajo posesivnost in si lastijo nekoga, ki jih zapušča. Potem so agresivni do njega. Mene doletijo iste stvari kot druge, nisem nikjer izvzet. Poznam žalost, izgubo, bolezen. To je življenje, kantavtorji ne živimo nad oblaki. Mislim, da živim še bolj inten-
zivno, zato še toliko lažje pišem o tem. Poleg tega imam dobro razvit čut, da se lahko vživim v ljudi in poznam stiske ljudi.
Boste rekli, da živite povprečno?
No, ja, pravzaprav živim dokaj težko življenje. Glasbeniki smo namreč zelo osamljeni ljudje, saj nastopamo konec tedna, takrat ko so normalni ljudje s svojimi bližnjimi. Malo časa nam ostane za družabno življenje. A vem, da mi vse ne more biti dano. Če želiš imeti srečen zakon, ne moreš imeti uspešne kariere. Ljudje te želijo raztrgati in če jim to odrečeš, to težko sprejmejo.
Vsi bi vas radi imeli na dobrodelnih koncertih, do katerih ste pogosto malce kritični.
Veliko prošenj dobim za dobrodelne nastope in razmišljal sem, kako so ljudje neprizanesljivi pri tem. Nekje so me prosili, če bi imel pri njih dobrodelni nastop. Ko sem jim odgovoril, da sem v torek, sredo, petek, soboto in nedeljo že zaseden, so takoj našli četrtek, češ da imam prost dan, ter me prosili, ali lahko pridem takrat. Takrat sem spoznal, da ljudje mislijo zgolj nase, in odločil sem se, da se moram postaviti zase in se naučiti reči ne. To je zame težko, ker me prej pregovorijo s prijaznostjo kot z denarjem. Če mi kdo reče, da rad dobrodelno nastopam, ga popravim, da ne hodim rad na dobrodelne koncerte, ker to pomeni, da nekdo potrebuje mojo pomoč, in ker vem, da je nekdo v stiski. Po drugi strani sem malo jezen, ker določene ustanove niso dovolj poskrbele za nas. Gre za stvari, ki bi morale biti rešene na drugačen način. Zelo bi pohvalil Slovence, ki smo pogosto sprti med sabo, a smo zelo dobrodelni. Ta čut za pomoč sočloveku imamo zelo razvit. Najbolj ga imajo razvitega tisti, ki sami nimajo veliko.
Vaša pesem Povprečnost govori o tem, da če želimo živeti srečno, je dobro, da smo predani povprečnosti. Seveda je to spet kritika, a drži, kdor je povprečen, bo dobro prišel skozi življenje.
»Ne smemo izgubljati časa za preteklost, ampak moramo izkoristiti dneve, ki so še ostali. A dobro je, da se vsak dan sproti zavedamo pomembnosti trenutka, ki nam je dan. Žal smo nagnjeni k temu, da odlašamo s stvarmi, ki bi jih radi naredili, ker mislimo, da bomo doživeli idealne razmere.«
Žalostno je, da so povprečni ljudje zelo sovražno nastrojeni do vseh tistih, ki so drugačni od njih. Namesto da bi povprečni ljudje razvili svoje talente, se skrijejo v povprečnosti in postanejo nevoščljivi ter zamerljivi. Če živiš povprečno, še ne pomeni, da imaš pravico obsojati tiste, ki »štrlijo« izven okvirov. Pozivam ljudi, naj ne bodo nestrpni, naj ne obsojajo drugače mislečih. Pogosto najdejo smisel življenja v obsojanju drugih, namesto da bi pogledali vase. Vsak naj pometa pred svojim pragom. Pretirano poveličevanje lastnega mišljenja je brez pomena. Zelo pogumni ljudje so tisti, ki znajo na podlagi argumentov korenito spremeniti svoj pogled na življenje. Zelo pomembno je, da imamo odprta srca, da znamo brzdati čredniške nagone. Moramo se osredotočiti na lepo, ne na grdo. Ko pride domov otrok s slabo oceno, ga karamo, a ko pride z lepo, ga ne pohvalimo.
Nekoč ste dejali, da ste študij slovenščine opustili, ker vas ni veselil in ste bolj kot svoje želje upoštevali želje staršev. Koliko pri sinovih upoštevate njune želje?
Treba je prisluhniti otrokom in njihovim željam ter ne gojiti lastnih želja po uspehu. Moja otroka sta pametna in nikoli nisem vztrajal, da morata biti odlična. Tisti predmeti, ki so ju veselili, tam sta bri-ljirala, tam, kjer jima ni bilo všeč, sem dopuščal slabšo oceno. Ker sem vedel, da se s tem nikoli ne bosta ukvarjala. Pretirano stremljenje, da bo otrok na vseh področjih odličen, je nesmiselno. Spodbujajte področja, kjer se otroci dobro počutijo. Ker zgodi se paradoks, da mora mlad človek največ časa posvetiti predmetu, ki ga sploh ne mara, ker ima tam slabo oceno. Moj sin se je odločil, da bo študiral matematiko, kar me je presenetilo, a ga vseeno občudujem. Dogovorjena sva, če bo prepoznal, da to ni to, naj pove in bomo našli kaj boljšega, kar ga veselil. Pre-rado se zgodi, da se otrok boji staršev in jim ne upa povedati, da mu študij ne nudi zadovoljstva. Vedeti moramo, da bo poklic opravljali celo življenje. Bolj je treba prisluhniti otrokom. Tukaj dodajam še izraz pridnost, ki mi je zelo neprimeren. Pretirano se ta pridnost uporablja za ubogljivega in anemičnega otroka, ki je predvsem poslušen in ne izživet. Bolj gre za vprašanje odgovornosti. Potrudimo se raje, da bodo otroci odgovorni in jim bo mar za sošolce, za starejše in za okolje.
Foto: SHERPA
Na prvem mestu čut do sočloveka
»Velenje ostaja takšno, kot so ga ustvarili predniki, saj je mesto priložnosti, mesto, kjer si ljudje pomagamo, se spoštujemo, si stojimo ob strani. Tudi občinska uprava deluje tako in tako je naravnan proračun,« pravi podžupan Mestne občine Velenje Peter Der-mol. Ponosen je, da so v mestu, ki letos praznuje 60 let, občanom in obiskovalcem na voljo številne brezplačne storitve, od javnega prevoza, pravne pomoči, možnosti izposoje koles, plačevanja položnic brez provizije do brezplačnega obiska Velenjske plaže. Vse to po njegovem prepričanju zvišuje kakovost bivanja občanov in omogoča dobro počutje obiskovalcev.
TINA STRMČNIK
Občina letos razpolaga s 54 milijoni evrov, od tega naložbam namenja 23 milijonov evrov, kar je malo več kot 40 odstotkov proračuna. Med zadnjimi pomembnimi pridobitvami v občini je Vrtec Mlinček v Vinski Gori. Veseli so tudi obnove Goriške ceste in približno desetih kilometrov novih kolesarskih povezav po mestnem središču. Kmalu naj bi odprli 15 oskrbovanih stanovanj v neposredni bližini Doma za var-
'to (Ü
JU
џ
"Ö? £
stvo odraslih Velenje. »Smo občina, ki ne gradi le v predvolilnem obdobju, ampak poskušamo ves čas zagotavljati denar za številne naložbe. Tem smo v zadnjih desetih letih namenili 160 milijonov evrov. Za te investicije smo danes zadolženi približno osem milijonov evrov neto. To priča, da smo zelo uspešni pri pridobivanju evropskega denarja in da z njim nasploh ravnamo zelo odgovorno,« pravi velenjski podžupan.
Približujejo se hladnejši dnevi. Kje vidite rešitev glede podražitev cen toplotne energije v Šaleški dolini?
Zelo dobro poznam procese v elektrarni. Če je v ceni toplotne energije na primer obračunan strošek vzdrževanja generatorja, ki nima neposredne povezave s proizvodnjo toplote, potem odjemalci s plačevanjem položnic pravzaprav sofinanciramo električno energijo vsem državljanom. To ni pošteno. Občina je prepričana, da bi moral biti strošek emisijskih kuponov izvzet iz cene toplotne energije. Z zadnjim pojasnilom okoljskega ministrstva se ne moremo kar tako sprijazniti. Zdaj ko so razprave o spremembah Zakona o varstvu okolja, smo dali pobudo, da bi država za proizvodnjo toplotne energije dodelila brezplačne kupone. Naša dolina si zasluži vsaj eno vrsto pomoči, glede na to, da druge občine zaradi bli-
žine energetskih objektov dobivajo letne rente.
Vas skrbi gospodarska slika v občini, glede na to, da Gorenje odpušča in da se obeta predčasno zapiranje Premogovnika Velenje in Termoelektrarne Šoštanj?
Slika ni toliko zaskrbljujoča, kot je negotova. Vodstvo Gorenja z nami slabo komunicira, čeprav ima poslovanje družbe velik vpliv na lokalno okolje. Ko smo se
nazadnje sestali z vodilnimi, smo dobili zaveze, da bodo ohranili delovna mesta in da bodo zgradili novo tovarno televizorjev. Zadnjih odpuščanj v lokalni skupnosti nismo spremljali z nasmehom na obrazu. Ko bodo uresničili optimistične napovedi, bomo veliko bolj zadovoljni. Glede premogovnika se mi zdi smešno, da trije različni ministri in generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne niso enotni, kdaj točno je
predvideno zaprtje. Mislim, da morajo odločevalci končno sporočiti natančno letnico. Treba je sprejeti zakon o zapiranju premogovnika, dolino je treba prestukturira-ti. Že danes od države pričakujemo, da bo v operativne programe, ki so namenjeni za pridobivanje nepovratnih in povratnih sredstev, vključila Saša regijo kot premogovno regijo, kamor je treba preusmeriti denar. Le tako bomo lahko zagotavljali nova delovna mesta, ohranjali kakovost bivanja in še kaj več.
Kako napreduje gradnja prireditvenega odra in prostora?
Prireditveni oder in prostor bosta zagotovo nekaj najlepšega, nekaj, česar v Sloveniji in širše še ni. Verjamem, da bosta obe pridobitvi zelo privlačni za ljudi in za razvoj turizma. Slednjemu se zadnja leta zelo posvečamo in že beležimo več nočitev, več pobranih taks in več obiskovalcev. Cilj je, da bi projekt končali do decembra 2020.
Kako je z obnovo Starega Velenja?
Skoraj vse je že pripravljeno. Ko bo končan postopek za izbor izvajalcev in če bo primerno tudi vreme, bodo zabrneli stroji. Upam, da bo to že letos, sicer pa na začetku prihodnjega leta. Zagotovo bomo naložbe, ki so vezane na mehanizem celostnih teritorialnih naložb, končali do konca finančne perspektive. V ta mehanizem sodita tudi gradnja prireditvenega odra in prostora ter gradnja kolesarskih povezav. Skupna vrednost naložb znaša 17,6 milijona evrov, od tega smo pridobili skoraj 12 milijonov evrov nepovratnega denarja.
Foto: GrupA
muze:
VELENJE
odprtje novega mestnega središča
Dtemb
Pridite v Muzej Velenje in
Peter Dermol v zadnjem času Mestno občino Velenje vodi s polnimi pooblastili. »Ko sem stopil v županove čevlje, mi je bilo najbolj težko, saj je bil župan, ki ima za sabo dolgo kilometrino in ga ljudje zelo spoštujejo, odsoten. Zdaj ko je skoraj vsak dan med nami, mi je veliko lažje.«
v
Šolski emit mm
mm 3	Lf\	• /n I i \/ I *
60 mavric za 60 let Velenja
Dijakinje in dijaki Šole za strojništvo, geotehniko in okolje, Elektro in računalniške šole, Gimnazije, Šole za storitvene dejavnosti, študentke in študentje Višje strokovne šole, učitelji in zaposleni na Šolskem centru Velenje čestitamo vsem občankam in občanom M0 Velenje ob 60-letnici odprtja novega
mestnega središča.
NA PRAZNIČNEM OBISKU
29
Kjer sončnice cvetijo celo leto
Na 60-letnico mestnega središča Velenje v teh dneh med drugim opozarja 60 glinenih sončnic, ki so jih izdelali člani Kulturno-ume-tniškega društva Gambatte. Namestili so jih v krožišču pod skakalnicami, pred Vilo Bianca in pred Ljudsko univerzo Velenje.
»Sončnica simbolizira sonce, veselje, mladost, kar velja tudi za Velenje. Naša mestna občina ima v grbu rumeno in zeleno barvo in tudi to se ujema s sončnicami. Te so
izdelane iz dvakrat žgane gline, zato bodo lahko cvetele tudi sredi zime.« Tako je o ustvarjanju društva Gambatte povedala idejna vodja tega projekta Viktorija Meh.
KUD Gambatte kot samostojno društvo deluje od januarja letos. Prej so člani deset let delovali kot kerami-čarska skupina pod okriljem Društva šaleških likovnikov. S sončnicami so se med drugim želeli zahvaliti svojemu mestu za izredno dobre delovne pogoje in za to, da
se v svojem kraju počutijo sprejeto. »Glina je material, ki ga gneteš z ljubeznijo in iz katerega nato z lahkoto izdeluješ izdelke. Ti so zelo različni. Kljub temu da si za vsak projekt zastavimo osnovne smernice, vsakemu posamezniku pri ustvarjanju puščamo svobodo,« je pojasnila Viktorija Meh.
Članica Dijana Janežič je pojasnila, da se društvo posveča predvsem izdelavi večjih izdelkov, ki so vidni po vsem Velenju. Gre za maske,
ipF «z
ki so na ogled pred Vilo Bianca, za kipe prepoznavnih prebivalcev Velenja, kot so na primer Pika Nogavička, rudar z ženo in številni drugi. Spretni prsti ljubiteljev umetnosti so izdelali še glinene zavese, ki krasijo prostore Mestne občine Velenje. Člani redno sodelujejo na festivalu vezenja. Lani so za festival izdelali glinen »povšter«, pretekla leta so v glino med drugim prenesli posebnosti narodnih noš. Vsako leto razstavljajo na cvetličnem sejmu. Na njem so se lani predstavili s sobnimi vodometi, letos so prikazali glinene posode za rože.
Kaj pomeni nenavadno ime društva? To izvira iz japonske besede gambatte, ki jo ustvarjalci izrečejo, preden svoje glinene stvaritve položijo v
Viktorija Meh ob glinenih sončnicah, ki krasijo mesto.
peč. Besedico lahko prevedemo v besedno zvezo »naj uspe tako, da bo najboljše«. Velenjski ustvarjalci, ki radi oblikujejo glino, so besedico
gambatte najprej uporabljali kot pozdrav, kasneje so jo nadeli društvu.
TS
Foto: GrupA
Kdo so občinski nagrajenci?
V Domu kulture Velenje bo danes, v četrtek, osrednja občinska prireditev ob prazniku Mestne občine Velenje. Na prireditvi bodo podelili visoka občinska priznanja. Grb občine bodo prejeli Center za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje, turistično društvo in Pihalni orkester Premogovnika Velenje.
Center za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje že 60 let izobražuje in usposablja otroke in mladostnike s posebnimi potrebami. Strokovnjaki spremljajo otroke in njihov razvoj od sprejema v center do konca šolanja. Za vsakega naredijo poseben program. Pomagajo jim spodbujati močna področja. Poleg tega jim pomagajo tudi na področjih, kjer imajo težave. Turistično društvo Velenje že več kot 60 let spodbuja turistični razvoj, organizira turistične prireditve ter skrbi za urejeno, lepo in čisto okolje. Pihalni orkester Premogovnika Velenje letos slavi stoletnico delovanja. Prvi kapelnik takratne godbe je bil znan glasbeni delavec in skladatelj Fran Korun Koželjski, danes orkester svojo zgodbo nadaljuje pod dirigentsko paličico Antona Vrzelaka. Orkester se redno udeležuje domačih in mednarodnih tekmovanj, kjer dosega odlične rezultate. Je tudi soustvarjalec kulturnega in družabnega dogajanja v Velenju in širši okolici. In kdo bodo v letu, ko Velenje praznuje 60 let od ustanovitve mesta, prejemniki plakete mestne občine? Slednjo bodo prejeli Smučarski klub Velenje, Karate klub Velenje in Društvo tabornikov Rod jezerskega zmaja.
TS
Na praznično leto v Mestni občini Velenje opozarjajo tudi trije fotokotički v obliki velikih src, narejenih iz sončnic v barvi občinskega grba. Za lep posnetek so na voljo pred Mestno hišo, v Sončnem parku in na Velenjski plaži.
Koncert
Pihalnega orkestra
Titov trg 20. september ob 17. uri
Ansambel Spev Matjaž Jelen Sanja Mlinar Marin браск Čukur Šaleški študentski oktet Robert Goter Rudarski oktet Velenje
Združeni zbori velenjskih osnovnih šol
Koncert je darilo velenjskih glasbenikov mestu Velenje ob letošnjem jubileju.
Dogodek bo povezoval Peter Poles.
VELIKA PRAZNIČNA TORTA!
VABLJENI!
g
MESTNA OBČINA
VELENJE
V primeru slabega vremena bo koncert 27. septembra.
0
MESTNA OBLINA
VELENJE
Vstop prost!
V primeru dežja bo koncert v Rdeči dvorani Velenje.
Sobota, 21. september, ob 20. uri, Titov trg
Ob 22. uri pozdrav župana Mestne občine Velenje Bojana Kontiča. Sledi mapping projekcija dijakov ŠCV Velenje.
Koncert ob prazniku Mestne občine Velenje
nes
Erbus
VELENJE
V
30
NA PRAZNIČNEM OBISKU
Cirkus pred mestno hišo
Sprehod po največjem otroškem festivalu v državi
Prisrčno kot pege in pisano kot nogavičke
Barbara Pokorny: »Ko je na oblasti Pika, si marsikdo tudi za v službo nadene pisane nogavičke ali si splete kitke. Popoldne, ko je na festivalu mogoče zaznati predvsem družinski utrip, pridejo cele gusarske družine.«
Pika Nogavička je za teden dni prevzela oblast v Velenju in ga spremenila v veselo ter nagajivo prizorišče 30. Pikinega festivala. Ta je v mesto pripeljal ustvarjalnost, gibalne preizkušnje, glasbo, cirkuške vragolije in še marsikaj. Za zabavo otrok iz vse Slovenije so skrbeli številni animatorji, a najbolj navihana in domiselna med vsemi je bila seveda glavna junakinja, četudi so ji za petami sledili ropar in tudi policisti.
TINA STRMCNIK
Ker Piki za rojstni dan občina gradi prireditveni oder in prostor ob Velenjskem jezeru, je tokrat zabavo pripravila v mestnem središču. Rdeča dvorana se je spremenila v vilo Čira čara. Že pred njo so na Pikin rojstni dan opozarjale številne pisane hišice, od banke, pošte do stojnice, iz katere se je širil vonj dišečih »čalapink«. Manjkala ni niti stojnica, kjer so si Pike in gu-
sarji lahko omislili nepogrešljivega Ficka. Pod streho vile so prišleke pozdravili ustvarjalni kotički. Za to, da so bili prstki ravno prav umazani in glave ravno prav zaposlene, so skrbeli številni animator-ji. Nekateri so še pred časom sami hodili na Pikin festival, da bi spoznali navihano Piko in neustrašne gusarje. »Vedno je bilo čudovito in nepozabno. Spominjam se,
»Pogum, iznajdljivost in odprtost, ki jih Pika nosi v sebi, marsikoga spodbudijo, da si upa biti še kaj drugega, kot je v vsakdanjem življenju,« meni Barbara Pokorny.
da je bila velika gneča, da se je bilo treba nekoliko preriniti, da smo se lahko udeležili kakšne delavnice. Zdaj podo-življam občutke iz otroštva. Vesela sem, ko vidim nasmejane obraze otrok, ko jim uspe izdelati svoj izdelek,« je povedala Nika Kranjčan iz Slovenj Gradca.
Da je prihod Pike Nogavičke v mesto enkratno doživetje za najmlajše, a tudi za vse mesto, je povedala Velenjčanka Štefanija Mohorko, ki je tokrat na festival pripeljala svojo vnukinjo, pred leti pa svojega sina. Z vnukinjo sta se ustavili pri nekaterih stojnicah in sodelovali na delavnicah. Tem se je pridružila tudi čisto prava neustrašna Pika Nogavička. »Otroke sem prosila, naj me nikar ne zatožijo policistu, saj me je hotel odpeljati v šolo. Skrivam se tudi pred roparjem, ki se je želel polastiti mojega zaklada,« nam je zaupala.
Razposajeno in
umetniško
Na otroškem igrišču je vse dišalo po umetnosti. Od pi-
sanih slikarskih platen do muziciranja pod krošnjami dreves ter posebnega odra Taka-Tuka, ki je gostil lutkovne predstave in glasbene koncerte. Mali radovedneži so lahko med drugim spoznavali svet filma, a tudi skrivnosti lutkarstva. Roko na srce, prava umetnost je bilo tudi plezanje po posebnem igra-lu, kjer so bile dovoljene vse vragolije, a največji izziv je bil, kako se izogniti temu, da stopiš na tla. Dovolj priložnosti, da otroci razgibajo telo, so nudili še poligoni in tudi zanimiva vozila na nožni ali ročni pogon.
Samo nekaj korakov po podhodu in obiskovalci so se znašli na cirkuški zabavi. Na prizorišču, nad katerim so plapolale pisane zastavice, ni manjkalo pouličnih nastopov akrobatov, žonglerjev in klovnov. Marsikomu je bilo zanimivo uganjanje zabavnih vragolij, ki so v domači dnevni sobi prepovedane. Tistih, ki so se želeli pomeriti v zbi-janju konzerv, skakanju po trampolinih iz starih vzme-
tnic in obračanju palačink, ni bilo malo. Najbolj pogumni so lahko stopili na gusarsko ladjo, najbolj utrujeni so se lahko zleknili na megalo-manski Pikin ležalnik. Na travniških kotičkih so lahko izvedeli več o kamišibaju, taborništvu, zeliščarstvu ... Po Pikino so živeli tudi knjižnica, galerija, glasbena šola, dom kulture in druge ustanove v mestu.
Za vse generacije
Več kot sto tisoč obiskovalcev je festival tokrat obiskalo v sedmih dneh. Kako se je vse skupaj začelo? Pikin festival ima zametke v letu 1990, ko so sodelavci medobčinske zveze prijateljev mladine in kulturnega centra pripravili prvi Pikin Cicidan. »Šlo je za enodnevno prireditev na Titovem trgu. Ta je bila plod sodelovanja več zanesenjakov. Do nje je med drugim prišlo tudi zato, ker je bil Marjan Marinšek strasten zbiratelj vsega, kar je bilo povezano s Piko Nogavičko in Astrid Lin-dgren,« je pojasnila Barbara
Pokorny, direktorica Festivala Velenje. Ta ustanova zadnja leta v rokah drži glavne organizacijske niti večdnevnega dogodka, pri čemer ji pomagajo soorganizatorji in partnerji.
Festival se je skozi leta spreminjal. Nekaj let je bil v Rdeči dvorani, nato 17 let ob Velenjskem jezeru, ob 30. obletnici se je vrnil v mesto. Po besedah Pokornyjeve je danes ta prireditev eden od zaščitnih znakov mesta. »Festival množično privablja obiskovalce. Vračajo se iz leta v leto. Ko dobijo svoje otroke, pripeljejo še njih in zgodba se plete naprej. Srečala sem mamico, ki je bila animatorka na prvem festivalu. Danes Piko obišče z velikimi otroki, čez nekaj let bo prišla z vnuki.« Sogovornica je dodala, da je selitev festivala v mesto morda s seboj res prinesla večjo gnečo na cestah in parkiriščih ter še katero težavo, a so domačini s sodelovanjem in z gostoljubjem spet dokazali, da imajo Piko res radi.
Foto: GrupA
Polžje dirke po Pikino
V Fickarni ne ponujajo fičnikov, ampak čisto prave Ficke.
Kako se naučimo največ? Tako, da se igramo!
NA PRAZNIČNEM OBISKU
31
Vas zanima, od kod Piki Nogavički moč in pogum? Skrivnost je v »čalapinkah«. Te si privošči bodisi z marmelado Pogumne Pike in neustrašni gusar bodisi s čokolado. Koliko jih poje? Kdo bi vedel ...
Pika je imela srečo tudi z vremenom, saj je vse otroške vragolije pospremilo toplo sonce.	Pod streho vile Čira čara so lahko otroci med drugim preverili, kdo ima močnejše mišice in kdo najbolje meče.
gorenjestudio

ADIJO, STARI, PA NE V NARAVI!
VASA DOBRA DEJANJA SI ZASLUŽIJO NAGRADO.

Pripeljite odsluženo električno in elektronsko opremo v zbirne centre spodaj navedenih komunalnih podjetij ali izbrani Studio Gorenje v Ljubljani, Velenju, Kopru, Limbušu in Murski Soboti in v zameno boste prejeli BON za nakup novega aparata Gorenje, ki je energijsko varčnejši in prijaznejši tako do okolja kot vašega računa za električno energijo.
si.gorenje.com
©
ica
_ipyp_
Ob prazniku občine z županom Matejem Pečovnikom
Tam, kjer je življenje kakovostnejše
Občina Nazarje praznuje vsakega 18. septembra v spomin na dan, ko je bila vpisana tamkajšnja celotna osnovna šola v register vzgojno-izobraževalnih zavodov. Raziskovalci revije Moje finance so že ugotovili, da je nazarska občina po kakovosti življenja v Sloveniji med najboljšimi. O tem, kako je v občini od lanskega praznika, smo se pogovarjali z županom Matejem Pečovnikom.
BRANEJERANKO
Kakšni so vaši občutki ob letošnjem občinskem prazniku?
Tako kot vsako leto so občutki dobri. S sodelavci delamo dobro in zavzeto. Po moji oceni je za nami ponovno uspešno leto. Morda nismo izvajali velikih projektov, vendar smo uspeli uresničiti kar nekaj manjših. Pomembno je, da zelo dejavno pripravljamo temelje, da bomo lahko v naslednjih letih uspešno izvedli tudi večje projekte.
Kaj je v občini od lanskega praznika boljše, čemu
ste posvečali največjo pozornost?
Potreb in želja je vedno več, kot je možnosti. Poleg rednega vzdrževanja cestnega omrežja smo obnovili tudi nekaj cestnih odsekov in zgradili manjkajoči pločnik na Lesarski cesti. Pri vseh teh gradnjah smo poskrbeli tudi za javno razsvetljavo, če je bilo smiselno, smo med obnovami cest obnovili tudi vodovodno omrežje. Zgradili smo sekundarni vod kanalizacije do frančiškanskega samostana in do sester klaris, kar
je omogočilo, da bodo lahko stavbe pozneje priključene na čistilno napravo. Na področju urejanja državnih cest sodelujemo z Direkcijo RS za infrastrukturo, kjer imamo šest projektov. Levi zavijalni pas pri Eurospinu je v fazi projektne naloge, za gradnjo krožišča pri vstopu v v industrijsko obrtno cono Prihova in gradnjo pločnika in prestavitev ceste od domačije Govek do Rdeče armade pa je projektiranje pred zaključkom. V recenziji so projekti obnove ceste v Pustem Polju, gradnje kro-žišča v bližini osnovne šole ter obnove ceste od Šmar-tnegaob Dre-- do Vologa. Pred nami so številni cilji in verjamem, da jih bomo tudi dosegli.
Kaj Občina Nazarje letos še načrtuje?
Do konca leta želimo urediti še dva krajša cestna odseka. Prvi je odsek gozdne ceste v Kotah, kjer nam ob vsakem večjem nalivu poškoduje ma-
Razvojna agencija Savinjsko-šaleške regije, d. o. o.
(Razvojna agencija SAA ŠA, d. o. o.)
Razvojna agencija Savi njsko-šaleške regije, d. o. o., je osrednje razvojno in povezovalno telo v regiji, pri čemerje treba v prvi vrsti izpostaviti usklajeno delovanje z vsemi objinami SAŠA regije. Ključna vloga, ki smo jo prevzeli,je regionalni razvoj aavinjsko--šaleškega območja desetih občin v okviru Sovinjske statistične regije, katerega cilj je izkoristiti pestro naravno in kulturno dediščino in v okvjru vvojih pristojnosti podpreti gospodarstvo.
Spodbujanje regionalnega razvoj a |e še n a-prej osrednja programska usmeritev družbe, posebna pozornost pa se še napaej posveča sponlbujanju podjetništva in razvoju turizma. Cilji delovanja Rezvojne anencije SAŠA, d. o. o., so (dvig ko nkurenčnosti regije, doseganje visokega življenjskega standard a in kvalitete življenja tek pospeševanje razvoja okolja prijaznega in trajnostnega gospndarstva.
Razvojna aganciea SAAA, d. o. o., je jartner projekta SPOT snetovanje Savinjska. Naloge SPOT svetovanja Savinjska so promovirati podjetniško kulturo, izvajatičelovite podporne storitve za potencialne joPjetnike in podjetja, povezovjti različne institucije in vzpostavljati partnerstva za spodbujanje podjetnišPva na lokalni in regionalni ravni, evidentirati potre-bj na lokalni in negioaalni ravni in peročati o zaznanih administrativnih obirali s ntrani svetovalcev peri naAtaeanju in delovanju podjetij. Podjetnikom nudimo individualno svetovanje pred zagonom podjetja, ob njegovi ustanovitvi in po njej. O^aniziramo različne podjetniške delavnice irr ppdjetniška usposabljanja in se udeležujem o jazličn ih čezmejnih sod elnvaej.
Razvojna agendea SAŠA, d. o. o.bzvaja naioge spodbujanja razvoja turizma in izvajanje nalog RDO SAŠA- regiomlne destinacinske organizacije za SAŠA subregijk.
V okviru Javnega razpise za sofinanciranjera-zvnja in promocije kuiistične ponudbo Razvoj-pa agencije SAŠA, d. o.o.,izvaja projektVodilna destinacija Zgornja Savinjska dolina (sofinancira ga Evropska unija, ESnR, Razvoj tunizma). kameni opejacije vo spodbujanje razvo|a in Crep itev etomocij e eunistične jonudbe vodilne turiotične destinacijeZgoenja Savirjsea dolina, s poudarkom na pospeševanju digitalne pro-modje na tujih trgih. Skupna vreehost projetoa znaša 224.942 evrov,od tega deležsofinandra-aja nSRR 20e.448 evrov.
Oazvoj na agencija SAbA, d. o. o., je z zunanjim izvajalcem v okviru projekta Turizem ktvinjsko-šaleške doline eazvila nvvo turistič-ao znamko Savinaska - čez Alja in doline. V rklopu projjktv so sodelujoči eoleg znamke tazvili turistične piodokte in pakete,ki so na voljo obiskovalcem SAŠA regije. Vrednost ^ojjkta Turizem Savinjskv-ša^ške doHne, v okven katerega je oblikovanih 10 tprističnih programov z enodervnimi doživetji, znaša 114.Č00 eviov, Evropskj kmetjjski sklad za razvoj podeželja pa ga |o spfinanciral v višini П7.000 evrov.
Promocijsko bjsekilo

SAVINJSKA
čez Alpe in doline
Župan Nazarij Matej Pečovnik
kadamsko vozišče. Drugi odsek je v Šmartnem ob Dreti, in sicer od priključka na državno cesto do stanovanjske
hiše Irmančnik. Naslednja pomembna naložba, ki jo želimo izvesti še pred zimo, je obnova vodovoda v Pustem Polju.
Občina Nazarje je kot gospodarsko središče Zgornje Savinjske doline privlačna za tiste, ki v vaši občini želijo živeti. Kako je z gradnjo stanovanj ter z zemljišči za gradnjo družinskih hiš?
Julija letos smo po dolgih letih uspeli sprejeti občinski prostorski načrt. V njem sta predvideni dve novi območji za gradnjo družinskih hiš, in sicer v Krašah in Pod Slatino. Za obe bo treba najprej izvesti vse postopke za sprejem občinskega podrobnega prostorskega načrta, kar pomeni, da potrebujemo še vsaj dve leti, da bosta območji komunalno urejeni. Smo pa pred kratkim končali komunalno ureditev območja Bič v Šmartnem ob Dreti, kjer bo na razpolago sedem gradbenih parcel. Kmalu naj bi vložili vlogo za pridobitev uporabnega dovoljenja za to območje. Po pridobitvi dovoljenja bodo vlagatelji lahko pridobili gradbeno dovoljenje. Na območju pri zdravstvenem domu je poleg prizidka k zdravstvenemu domu predvidena lokacija za dva vila bloka. Trenutno se pogovarjamo z morebitnimi vlagatelji. V občini torej razmišljamo o prihodnosti ter pripravljamo osnove tako za gradnjo stanovanj kot tudi družinskih hiš.
Občinski grbi in županova
priznanja
Osrednja prireditev občinskega praznika Nazarij je bila včeraj, v sredo. Med to prireditvijo so vsako leto podeljena občinska priznanja.
Po odločitvi občinskega sveta je prejela letošnje najvišje priznanje zlati grb Vera Pečnik, in sicer za delovanje v občini ter društvu upokojencev. Društvo je namreč uvedlo programe, ki koristijo širši skupnosti. Za delo v podružnični šoli ter sodelovanje s KS Šmartno ob Dreti je prejela srebrni grb Martina Zakrajšek. Še en srebrni grb je občina namenila Boštjanu Cigaletu in to za delovanje v občinskem svetu ter prispevek k razvoju občine, KS Nazarje ter gasilstva. Bronasta grba so svetniki namenili Alenki Verbuč, ki deluje na področju taborni-štva, ter Meri Gluk. Slednja ga je prejela za delo v društvih in osnovni šoli.
Med desetimi županovimi priznanji so tri namenjena dosežkom na glasbenem področju. Prejeli so jih Lara Slapnik, Tibor Cemič in Amadej Kolenc. Za dosežek na arhitekturnem področju je priznanje prejel Domen Ermenc, kot zlati maturant Amadej Hudolin Pirc ter ob doktorski disertaciji Blaž Podkrižnik. Tri priznanja so bila namenjena društvom, in sicer ob 20-letnici delovanja društvu tabornikov oziroma Rodu Sotočje Nazarje, Planinskemu društvu Nazarje ter tehnično-reševalni enoti Prostovoljnega gasilskega društva Nazarje. Ob 20-letnici je priznanje prejela tudi OŠ Nazarje.
BJ
Pogled na Nazarje, gospodarsko prestolnico Zgornje Savinjske doline (Foto: arhiv občine, Matevž Lenarčič)
NA PRAZNIČNEM OBISKU
33
Jakijevi deli. Po takšnih ga manj poznamo.
Slikar Goran Horvat med očetovimi risbami na spominski razstavi
Ob 10-letnici slikarjeve smrti bogato darilo iz Nemčije
Na spominski razstavi »močnega« Jakija
»Jože Horvat Jaki je bil in ostaja ustvarjalni fenomen, zaznamovan z likovno drugačnostjo, z obsežno umetniško produkcijo, raznolikostjo likovnih tehnik, izraznih načinov in pristopov ter z domiselnim trans-formiranjem realnega v sfere fantastičnega, nadrealističnega, dramsko napetega in mističnega,« opisuje tega likovnega ustvarjalca odlična poznavalka njegovega dela, likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn.
BRANEJERANKO
Letos mineva deset let od smrti Jakija, Prekmurca, ki si je ustvaril dom in atelje v Nazarjah. Letošnje leto je pomembno tudi zato, ker je dobila Občina Nazarje v dar kar 220 njegovih slik. Gre za zbirko iz Nemčije, ki jo je podaril Erwin Obenaus. Jaki-jeve slike so bile del likovne opreme Obenausovega hotela
v Scheideggu. »Ker se je gospod Obenaus odločil hotel temeljito prenoviti in dela niso bila več v konceptu njegove likovne opreme, nas je s pomočjo spleta poiskal ter opravil pohvale vredno dejanje,« je povedala o podarjeni zbirki slik Vladka Planovšek iz Kulturnega društva Nazarje. Slike ima v posesti društvo. Planov-
Eno od podarjenih Jakijevih del, ki je predstavljeno na spominski razstavi.
škova poudarja, da je Obenaus dosedanjo Jakijevo zbirko v Nazarjah tako še oplemenitil. Obenaus je celo sam poskrbel za prevozne listine in plačal prevoz v Slovenijo.
Umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Stibilj Šajnova je podarjeno zbirko pregledala ter pripravila izbor podarjenih del za Jakijevo spominsko razstavo. Ta je bila slovesno odprta v petek v Jakijevi hiši - Galeriji Nazarje. Dogodka so se udeležili tudi Jakijeva vdova Tončka in drugi sorodniki, med njimi sin Goran Horvat, ki je prav tako slikar.
Z Jakijevimi deli
odgovorno
»Morda je gesta gospoda Obenausa dana v razmislek tudi nam; kakšen odnos imamo do umetnosti in do Jakijeve ustvarjalnosti. Ta je enkratna in neponovljiva,« je med odprtjem spominske razstave povedala Anamarija Stibilj Šajn. Omenila je primer iz Skopja, kjer praznijo stanovanja umrlih stanovalcev, kjer se nahajajo tudi dela mojstrov likovne umetnosti. Celotno zapuščino vozijo kar na odpad, vendar so smetarji sami obvestili galerijo sodobne umetnosti o tem, kar se dogaja. V Nazarjah ravnajo z Jakijevimi deli seveda zelo spoštljivo.
Številni občani Nazarij so Jakija tudi osebno poznali. »Jaki je bil med Nazarčani znan po svoji veliki delavnosti, da je ustvaril ogromno likovnih del. Njegova velika ustvarjalna moč se kaže tudi v domačem okolju, kjer so njegova dela v številnih zasebnih zbirkah domačinov,« je povedala Vladka Planov-šek. Zgovorno je tudi, da je bil Jože Horvat Jaki imenovan približno desetletje pred svojo smrtjo za častnega občana Nazarij. Hišo, kjer je Jaki dolga leta živel in ustvarjal, je občina odkupila
za svojo protokolarno stavbo. »Po preureditvi hiše smo člani kulturnega društva v delu nekdanjega Jakijevega ateljeja uredili in postavili stalno zbirko tridesetih del, ki jih je podaril občini,« je obrazložila Planovškova, ki poudarja, da je galerija prostor, ki lahko veliko prispeva k širjenju likovne zavesti. Društvo pripravi v Jakijevi hiši - Galeriji Nazarje od štiri do pet razstav na leto.
Močan Jaki
Jože Horvat Jaki je z Jože-tom Tisnikarjem med najbolj cenjenimi slovenskimi likovnimi samorastniki. Horvata je kot »jakega«, torej močnega, poimenoval že davnega leta 1958 hrvaški pesnik in akademik Slavko Mihalić (redni član Hrvaške akademije znanosti in umetnosti ter dopisni član slovenske). Ime Jaki se je nato obdržalo za vedno. Naj spomnimo, da je prejel Jaki med drugim zlato medaljo
Odprtja razstave Jakijevih del iz zbirke v Nemčiji se je udeležila tudi Jakijeva vdova Tončka. Na fotografiji je z likovno kritičarko Anamarijo Stibilj Šajn.
italijanske akademije znanosti in umetnosti ter doma visoko jugoslovansko državno priznanje.
»Navduševali so ga žive oblike rastlinskega in živalskega sveta, najrazličnejši figuralni liki. In kot vidimo, je slikal tudi vedute, pejsaže, krajino,« je med odprtjem spominske razstave - ob pogledu na razstavljena dela - razlagala Jakijevo likovno delovanje Stibilj Šajnova. Slikarja je navdihoval tudi življenjski prostor, kjer je živel od leta l957. »Vodil ga je od resničnosti v tisti nad-
realni in imaginarni svet,« je med drugim povedala likovna kritičarka. Jaki je uporabljal različne tehnike in njegovo likovno tehnično raznolikost odraža tudi razstava, ki je v Nazarjah na ogled vse do 15. oktobra. Na ogled so risbe in slike v različnih tehnikah, tudi v tehniki grebenke. Stibilj Šajnova poudarja tudi Jakijev izredno močan kolorit. »Barve se povezujejo, konfrontirajo, komunicirajo, spajajo.« Na nekaterih njegovih delih so te tudi pastelno umirjene, ubrane.
O Jakiju je spregovorila tudi Vladka Planovšek, ki skrbi v Kulturnem društvu Nazarje za galerijsko dejavnost.
34
REPORTAŽA
65 let najbolj poslušanega radia v Celju
Natančno 65 let mineva od dneva, ko se je Radio Celje »oglasil« prvič. Danes, ko je zgodovina ta radio trdno zasidrala v regionalno okolje, ima Radio Celje svoj poseben pomen za slehernega poslušalca. Pogled v prihodnost kaže, da radio nikakor ne bo usahnil, ravno nasprotno: v poplavi številnih radijskih postaj dobiva v celoti prerojen in mladosten videz. In še vedno ostaja zvest svojim poslušalcem. Na prvem mestu je dobra glasba za vse generacije, sledijo informacije iz regije, ki so drugje pogosto na obrobju. Ključno pri tem je, da radio in ljudje, ki ga ustvarjajo, dihajo za poslušalce. Brez njih namreč radia ni. Radio je zanje.
V naši medijski hiši so se kalili znani slovenski radijski in novinarski glasovi. Med drugimi Betka Šuhel, ki je delala tudi na Televiziji Slovenija, Maja Šumej, ki je danes postala glas Radia Slovenija, Boštjan Romih, danes znan slovenski voditelj, ter številni novinarji, ki so že vrsto let zaposleni tudi na nacionalnih in komercialnih medijih.
SIMONA ŠOLINIC
Radia Celje danes tudi ne bi bilo brez vseh, ki so ga ustvarjali v preteklosti. Njegova zgodovina je ena bogatejših v primerjavi z ostalimi radijskimi postajami v Sloveniji. Morda se kdo še spomni, da so bili nekoč prostori radia v celjskem zdravstvenem domu, nato v Narodnem domu, v se-
prilagoditi sodobnejšemu načinu življenja. S tem nič ne izgubimo. Vedno samo pridobimo. To je življenje. Radio je še vedno radio poslušalcev, ki jim da samo najboljše. In dejstvo je, da poslušalci to že prepoznavajo. Glede na številne radijske postaje, ki so na voljo poslušalcem, je
ni, da ga danes vsi dojemamo drugače, a tudi glasbo, ki jo predvaja. »Nekoč so ljudje poslušali radio samo zato, ker so želeli slišati skladbo, ki jim je bila všeč. Poslušali so ga tudi, ker je bil eden redkih medijev. Danes imamo povsod dostop do spleta in s tem tudi do neomejene količine glasbe. Zato zdaj radio ni več medij, ki bi narekoval uspešnice, vsaj ne več v takšni meri kot nekoč,« pravi glasbeni urednik Radia Celje Štefan Šarkezi.
Danes ljudje radio poslušajo zaradi drugačnih razlogov, dodaja. »Je kot sopotnik skozi dan, ki nosi sveže informacije, nas z glasbo pomiri, razvedri, nam prikliče lepe spomine, a se tega sploh ne zavedamo. Danes glasbo z radia veliko bolj poslušamo, kot jo zares slišimo. Zato smo pri izbiri glasbe še toliko bolj pazljivi, saj morajo biti skladbe >radiu prijazne<, da na poslušalca vplivajo pozitivno. Pri izboru glasbe se Radio Celje razlikuje
Radio Celje je v preteklih letih prejel številne nagrade in priznanja za svoje delo. Med drugim za novinarsko delo in tudi za številne zabavne oddaje in za svojo vpetost v dogajanje v naši regiji. Mestna občina Celje je Radiu Celje podelila tudi visoko občinsko priznanje - srebrni grb.
demdesetih letih se je preselil v sedanje prostore v Prešernovi ulici v Celju. In tudi tu čaka radio poseben mejnik. Za rojstni dan mu bomo podarili popolnoma prenovljene prostore. To si zasluži.
Ljudje že zaznavajo pozitivne spremembe
Znano je, da je Radio Celje avgusta zakorakal v novo programsko shemo. Kar nekaj stvari, ki so bile vsa ta leta trdno zakoreninjene v navado poslušanja, je spremenjenih. Roko na srce, to vsem morda r všeč. A dajmo si naliti čistega vina: radio je živ, se spreminja. Kot se spreminjamo vsi, ki moramo življenjske navade
Radio Celje najbolj poslušan radio v Celju (vir: Radiome-trija, avgust 2019).
Radio kot medij se je v vseh teh letih močno spremenil, kar pome-
Leta 1990 so prostori radia popolnoma pogoreli zaradi namernega požiga. Da je ekipa sploh lahko nadaljevala delo, gre zahvala številnim poslušalcem, ki so prinašali gramofonske plošče, da je radijska ekipa lahko predvajala pesmi. Vsi glasbeni predvajalniki so bili namreč v požaru uničeni. Še danes v uredništvu hranimo spomin na ta hud udarec - pogoreli pisalni stroj.
Ena vidnejših osebnosti, ki so gradile Radio Celje, je tudi Mateja Podjed. Njena oddaja Zeleni valjev zadnjih dveh desetletjih v naravo popeljala več kot 20 polnih avtobusov poslušalcev. Matejin glas bo zavedno ostal sinonim za Radio Celje.
Ob 65-letnici Radia Celje bo to soboto v središču Celja tudi posebna zabava za vse poslušalce z zanimivimi glasbenimi gosti. Pripravljene imamo tudi nagrade in sladko presenečenje. Več o tem na strani 24.
Urednica Radia Celje Tanja Seme: »Na Radiu Celje smo spremenjeno programsko shemo uvedli avgusta in po mesecu in pol so se spremembe že lepo >prijele<. Pohvaliti moram radijsko novinarsko ekipo, ki vsak dan skrbi za aktualne informacije, ki so časovno sicer krajše, a pogostejše. Poslušalci so navdušeni predvsem nad spremenjeno glasbeno shemo, za katero skrbi Štefan Šarkezi. Začeli smo pridobivati delovno aktivno poslušalstvo, ki nam gaje prej zelo primanjkovalo. Najbolj v 7 Ш me veseli, da od poslušalcev, ki Radia Celje prej niso spre-I mljali, zdaj dobivamo pozitiv-Bk. nepovratne informacije in da ^м^ЛнкЛ voditelji z veseljem in s po-^у nosom ustvarjajo program. S takšnim načinom dela Radio Celje čaka lepa prihodnost. Pravijo, da kar daš, to dobiš, zato verjamem, da bo Radio Celje v prihodnosti zagotovo pridobival. Želim si, da bi ljudje Radio Celje imeli še naprej za prijatelja, sopotnika v avtu ali sodelavca v službi. Skratka, kot pravi naš slogan, naj bo Radio Celje vedno z menoj.«
Vddm 2 илтој!
Direktorica medijske hiše Novi tednik in Radio Celje Anica Šrot Aužner: »Tako kot na vseh področjih je tudi na radiu treba uvajati spremembe, slediti trendom časa, v katerem deluješ, tako tehnično kot programsko ter se po svojih najboljših močeh potruditi, da je radijski program blizu in prijazen čim širšemu krogu poslušalcev. Radio Celje ima status regionalne radijske postaje posebnega pomena, kar nas obvezuje zagotavljati programske vsebine v skladu z Zakonom o medijih, za kar skrbi številna ekipa novinarjev, voditeljev, producentov, tehnikov in drugih podpornih služb. Ne glede na trende in razvoj radia skozi čas radio ohranja posebej pomembno informativno vlogo, na kar smo posebej ponosni. To se vedno znova potrjuje ob naravnih in tudi drugih nesrečah. Ker je naloga radia tudi razvedriti in kdaj nagraditi poslušalce, se v marketingu trudijo pripraviti zanimive nagrade za različne nagradne igre. Verjamem, da bomo z novo programsko shemo in s spremenjenim glasbenim izborom svoj krog zvestih poslušalcev še povečali.«
Radio je vedno poskrbel za dobro voljo. Tudi v akciji Radio Celje pico pripelje smo poskrbeli za polne želodčke številnih.
REPORTAŽA
35
Ena od oddaj, ki je bila zelo odmevna, je bila tudi oddaja Full Cool Demo Top. V njej smo izbirali uspešne mlade glasbenike in jim na ta način omogočili vstop v svet slovenske glasbene scene. Anžej Dežan in Tinkara Zorec sta le dva, ki sta prvič v glasbeni svet stopila kot mlada glasbenika ravno s pomočjo Radia Celje.
Radio Celje je z Novim tednikom v preteklosti vrsto let organiziral eno najodmevnejših akcij v Sloveniji, Sto kmečkih žensk na morje. Iz teh potovanj so se razvila lepa in pristna prijateljstva. In tudi številni pripetljaji so se nam vtisnili v spomin. Vsako leto je kakšna ženska iz skupine, ki je z nami odšla na morje, ob prihodu v Piran najprej pomočila prst v vodo in poskusila, ali je morje resnično slano. Verjeli ali ne, na morje smo popeljali številne kmečke ženske, ki morja še nikoli v življenju niso videle.
od ostalih po tem, da ne posvečamo toliko pozornosti novejšim skladbam, ampak bolj skladbam, ki so jih poslušalci vzeli za svoje in so postale uspešne ravno zaradi poslušalcev,« dodaja Šarkezi.
Kmalu novi prostori
Projekt novih studiev Radia Celje je začrtan v okviru novih smernic radijskih postaj. »Urejen bo moderen in velik oddajni studio s prostorom za uredništvo ter snemalnim in produkcijskim studiem,« pravi vodja tehnike Aljoša Bončina. In pogled v preteklost radia zbudi spomine na vse naše nekdanje sodelavce. »Tehnika je v letih, odkar sem na radiu, šla naprej s svetlobno hitrostjo. So pa že v časih, ko še ni bilo na voljo moderne opreme, radijski tehniki, kot so Bojan Pišek, Janez Klanšek, Mitja Tatarevič ..., delali čudeže. Predvsem pri prenosih s terena v živo in v produkciji, ki je v času magnetofonskih trakov zahtevala veliko mero znanja, časa in potrpežljivosti,« dodaja Bončina.
Poudarja, da so digitalizacija in možnost tehnološkega razvoja ter nova oprema prinesli lažje delo, a vseeno več
Ota Pestnerja odlikujeta izjemno vzdržljiv glas in bogata glasbena kariera.
Njegov prvi posnetek pa je nastal leta 1968, ko je bil star komaj 12 let, ravno v studiu Radia Celje. Posnetek je bil narejen za ansambel njegovega očeta.
Mlajša generacija ne bi vedela, čemu je to služilo. Včasih so bili posnetki oddaj na magnetofonskih trakovih. Ekipa je med enourno posneto oddajo kdaj zavila na kavico v sosednjo gostilno. In ko se je oddaja končala, se je magnetofonski trak začel sukati v nasprotno smer. Temu primerno so poslušalci slišali besedilo oddaje v obratni smeri ... Ko so zaradi tega kdaj telefonske linije skoraj pregorele, saj so poslušalci klicali in spraševali, kaj se je zgodilo, so naši tehniki nastalo situacijo pojasnili, da so se v frekvence našega radia vmešale frekvence arabske radijske postaje .
sti. Trud vseh novinarjev je pokazal, da kakovost vsebin na radiu in v časopisu ni bila nikoli vprašljiva. Uredništvo je od nekdaj uspešno sledilo usmeritvi, da poslušalcem in bralcem podaja objektivne in verodostojne informacije o dogajanju v regiji. Tej zavezi želi ostati zvesto tudi v prihodnje,
Več kot 50 let je, odkar je naša medijska hiša začela najstarejšo tovrstno medijsko akcijo - novoletni obisk celjske porodnišnice.
Radio Celje je kot drugi radio v Sloveniji, po Valu 202, uvedel tako imenovani radijski stik s poslušalci v živo.
možnosti za modernizacijo tako zvočne podobe radia kot nadzora nad izvajanjem radijskega programa. »Radio Celje gre v smer izpopolnjene in moderne radijske produkcije skupaj z modernim zvokom in programom, ki je še bolj poslušljiv,« navaja Bončina.
Starejši brat ...
Radio Celje vsa ta leta živi skupaj z Novim tednikom. Z njim je ustvarjal številne projekte, akcije, dobre regionalne zgodbe. Skupaj sta ustvarjala zgodovino. Večino minulih desetletij je za časopisne vsebine in radijski program skrbela enotna ekipa novinarjev. »Takšen način dela je zagotovo precej bolj naporen, kot če se lahko novinarji posvetijo le enemu mediju, ki ima vsak svoje zakonito-
pogoj za to je dovolj močna ekipa ustvarjalnih, kritičnih in prizadevnih novinarjev, ki bodo lahko nadaljevali delo svojih predhodnikov, ki so postavili temelje pomembnih regijskih medijev. Uredništvo še vedno diha enotno, kljub temu da je po dolgih letih spet bolj ločeno delo časopisnih in radijskih novinarjev. Brez povezanosti, vsakodnevne izmenjave mnenj, kresanja idej in nenazadnje premorov ob kakšni šali si je nemogoče zamisliti delo v ekipi, ki dnevno ustvarja kakovosten radijski program in vsak teden pripravi 48 strani zanimivega časopisnega branja. Naj ji ne zmanjka moči,« pravi namestnica urednice Novega tednika Tatjana Cvirn.
Foto: GrupA, SHERPA, arhiv NT
Piknik Katrce Radia Celje je nepogrešljiv »žur«, ki ga vsako leto pripravimo za zveste poslušalce. Nič drugače ne bo v prihodnosti.
Naši zvesti poslušalci, ki nas spremljajo že desetletja, se bodo spomnili, da je bil Radio Celje prvi v zgodnjih devetdesetih letih, ki je postavil improviziran stekleni studio v središču Celja. S terena smo tako oddajali celoten program. Poslušalci so prihajali v mesto, da bi se prepričali, kako je videti radijsko delo in oddajanje v živo. Kot zanimivost naj zapišemo, da je takrat vsa radijska tehnika, ki smo jo postavili v mestu za oddajanje v živo, tehtala več kot tono.
36
REPORTAŽA
Muzej novejše zgodovine Celje obeležil sto let od prihoda Pelikana v knežje mesto
Imate v družinskem albumu Pelikanovo fotografijo?
Muzej novejše zgodovine Celje je v kletnih prostorih Pelikanove hiše v Razlagovi ulici odprl novo občasno razstavo in ob tem izdal tudi katalog z naslovom Fotohiša Pelikan. Obe novosti nista zgolj oris neke preteklosti, temveč predstavljata simbolni začetek preobrazbe v muzej Fotohiša Pelikan.
BARBARA GRADIČ OSET
IBSfi»* ■■■■■■
■ПМИМц
m i	2» o
— •{""•^v^ .'. v I


Zanimiva razstava s kolesom popelje obiskovalce po ulicah Celja v času Pelikanovega plodovitega ustvarjanja.
Letos v Celju obeležujemo pomembni obletnici. Pred 120 leti je v Celju fotograf Johann Martin Lenz v Razlagovi ulici postavil novo hišo s steklenim prizidkom in imel v njej svoj atelje. Pred sto leti je izšel reklamni oglas v celjskem časniku Nova doba, da Josip Pelikan odpira svojo fotografsko dejavnost. Znan fotograf Josip Pelikan je v Celju v hiši v Razlagovi ulici deloval šestdeset let, vse do smrti leta 1977. »Ko je ugleden celjski fotograf Lenz postavil hišo in stekleni atelje, je bila fotografija že glavni medij in si življenja brez nje niso znali predstavljati,« je razložil direktor Muzeja novejše zgodovine Celje dr. Tonček Kregar. Ko je Josip Pelikan leta 1919 prišel v Celje in tukaj začel delovati, je bilo v mestu že nekaj fotografov, saj je bila fotografija vedno bolj dostopna širši množici. Podobnih Pelikanov je bilo v Sloveniji precej, sam pa je bil drugačen v tem, da je deloval zelo dolgo. »Po šestdesetih letih delovanja je za njim ostala velika zapuščina. Ne samo 29 tisoč kosov fotografskega gradiva, temveč tudi dva odlično ohranjena ateljeja. To je bogata zapuščina in v povezavi s tem je Celje eno najbolje dokumentiranih mest na Slovenskem v dvajsetem stoletju. Pelikan ni bil samo portretist, ampak je bil kronist življenja v Celju. Nobeno drugo slovensko mesto nima toliko fotografij iz obdobja druge svetovne vojne. To je njegova zasluga. Zaradi njegove dolgoživosti, izredne marljivosti, izredne preživetvene sposobnosti, saj se je znal prilagoditi vsem režimom.«
Pelikan ni bil edini fotograf, ampak je bil v tistem času najbolj cenjen in kdor se je fotografiral pri njemu, je to pomenilo neke vrste prestiž. »Za slovenski sloj meščanstva je bilo fotografiranje pri Pelikanu neke vrste nuja. Pelikan je bil zaveden Slovenec in je bil del slovenske elite po prvi svetovni vojni, ki je izpodrivala nemško.«
Pelikan in njegovo
kolo
Razstavo je muzej postavil v kletnih prostorih Pelikanove hiše. Klet so letos popolnoma spraznili in obnovili. Razstava je zanimiva, a še precej bolj katalog, ki nudi bolj oseben vpogled v fotografovo osebnost.
Vsem pričevalcem se je zdel pomemben človek, kar številni povezujejo z njegovim kolesom. V letih po drugi
svetovni vojni se namreč po središču Celja nihče ni smel voziti s kolesom, ker so mu miličniki takoj pobrali ven-tilčke in je moral domov peš. »Gospod Pelikan je bil častni občan Celja in se je lahko tudi tam vozil s kolesom. Nogo je imel pokvarjeno in ni mogel hoditi, kolo pa je imel tako prirejeno, da se je lahko vozil z njim,« je v katalogu zapisano pričevanje Pelikanovega soseda Braneta Feldina. Ali kot je povedal drugi sosed, se Pelikana prav tako spominja, da je imel na kolesu poseben zvonec. »Bil je glasen človek, imel je močan glas, vsi so rekli: >Evo, gospod Pelikan gre.<« Kot zanimivost, Pelikanova hči Božena Pelikan je bila jezna na tiste, ki so postavili Pelikanov kip pred Narodni dom Celje. Kajti trdila je, da se njen oče ni vozil s takšnim
kolesom, ker ni mogel noge dvigniti. Vedno se je vozil z ženskim kolesom. Ampak le kako bi uveljavljenega gospoda postavili na žensko kolo?
Ne najbolj prijazen sosed, a natančen portretist
Sosedi in otroci so fotografa srečevali na domačem igrišču,
kjer je velikokrat pokazal svoj neprijazen odtenek. Otrokom je kdaj preluknjal žogo, saj so ga motili njihovi kričeči glasovi. V katalogu so zapisana tudi pričevanja Boženinih prijateljic, ki so namignile, da ni bila preveč zadovoljna s tem, da je morala nadaljevati očetovo poklicno pot. A večina se Pelikana spominja kot
zelo dobrega portretista in da so se za njegove portrete odločili, ker je bil eden najboljših fotografov. Svoje delo je želel opraviti odlično, zato je porabil veliko časa, da je portreti-ranca pravilno postavil, da je uredil oblačila na njem, da je pazil, kako drži roko, glavo, da je bila pričeska popolna, da so bili vsi gumbi zapeti.
Poleg izredno zanimivih spominov posameznikov, ki dopolnijo zgodbo o uspešnem fotografu, so v katalogu tudi zapisi mag. Rolande Fugger Germadnik o predhodnikih mojstra Pelikana, Branke Primc o hiši v Razlagovi ulici 5, dr. Marije Počiva-všek o Pelikanovi fotografski dediščini in dr. Tončka Kre-garja o Pelikanovem prihodu v Celje.
Kakšna bo Fotohiša
Pelikan?
Celjska občina je lani odkupila Pelikanovo hišo z ateljejem, od maja letos jo upravlja Muzej novejše zgodovine Celje. Muzej si želi, da bi celotna stavba v Razlagovi ulici 5 postala samostojna in celovita muzejska enota, kjer bi se bilo mogoče sprehoditi po zgodovini fotografije od konca 19. stoletja do druge polovice 20. stoletja. »Naša velika želja in obenem cilj sta razširitev Fotoateljeja in galerije Pelikan na celotno hišo, se pravi tako na >električni< fotografski studio kot na Pelikanovo stanovanje ter na kletne in podstrešne prostore, in ureditev celovitega in osmišljenega muzejsko-kul-turnega kompleksa, utemeljenega na celjski fotografski dediščini,« je dodal Kregar. Na podlagi tega je v katalogu predstavljen tudi idejni osnutek muzejskega kompleksa. Pogled na prenovo je pripravila projektna skupina Zgradbazamisli.
Foto: SHERPA
Družina Pelikan leta 1927: Josip, hčerki Nada in Božena ter žena Marijana (Foto: arhiv Muzej novejše zgodovine Celje)
REPORTAŽA
37
V živo pred deset tisočimi, na malih zaslonih pred milijoni gledalcev
Laška pihalna godba navdušila tudi na Kitajskem
Po odmevnem nastopu v Rusiji pred leti je Laška pihalna godba pustila odličen vtis tudi na turističnem festivalu v Šanghaju. »Navdušeni obrazi občinstva so dokaz, da smo nastop izpeljali odlično. Ljudje so prevzeti že samo zato, ker smo zanje eksotični. Ko dodamo še vrhunsko izvedbo, prošnjam za fotografiranje ni konca,« je članica delegacije Sabina Seme sporočila po glavnem nastopu iz poslovnega središča razvijajoče se gospodarske supersile.
ROBERT GORJANC
Njihove nastope si je do zdaj ogledalo več deset tisoč ljudi, pred televizijskimi zasloni pa več milijonov. Sogovornica je še povedala, da je organizacija festivala na visoki ravni. »Organizatorji so nam dodelili dve spremljevalki, vodički, ki sta z nami ves čas festivala in nam pomagata po najboljših močeh. Tudi sicer so dobro poskrbeli za avtobusne prevoze, hotelsko namestitev in prehrano. Poleg tega so nam organizirali tudi veliko ogledov,« se je Sabina Seme pohvalno izrazila o organizaciji gostovanja.
Po glavnem nastopu minulo soboto so opravili še tri, med drugim tudi za našega svetovnega prvaka v moto-krosu Tima Gajserja, ki se je ravno v teh dneh mudil v Šanghaju na zaključnem delu sezone v kategoriji MXGP, v kateri si je naslov zagotovil že nekaj dirk pred koncem.
Drugačna Kitajska od pričakovanj
Sicer pa so članice in člani Laške pihalne godbe polni vtisov o Šanghaju, pravem kitajskem megapolisu, kjer živi več kot dvajset mili-
Glavni nastop Laške pihalne godbe in mažoret na turističnem festivalu v Šanghaju pred številnimi televizijskimi kamerami
jonov prebivalcev, ter o mogočni azijski državi. »Pričakovali smo stolpnice brez kančka zelenja, ampak smo bili pozitivno presenečeni. Šanghaj je zelo čisto, urejeno in zeleno mesto. Sprejem obiskovalcev je bil zelo pozitiven, če le lahko, z veseljem pomagajo, ampak precej slabo govorijo angleško, zato se je zares treba prepričati, če se pogovarjaš o isti temi.«
Osemdesetčlanska zasedba kulturnega društva Laška pihalna godba je v Šanghaju gostovala z vsemi svojimi tremi sekcijami, godbo, mažoretami in bobnarsko skupino.
»Zaradi tako številne zasedbe sta bila velik izziv že nakup letalskih kart in izvedba potovanja, saj smo leteli s treh letališč in se ponovno srečali šele v Šangha-ju,« je zapleteno logistiko potovanja še pojasnila Sabina Seme.
Na gostovanje so se intenzivno pripravljali zadnji mesec pred odhodom, ko so nadgradili standardne nastope in pripravili krajši šov program. Njihov trud se je ob navdušenem sprejemu gledalcev v Šanghaju tako poplačal.
Laška pihalna godba se danes vrača v domovino.
Foto: ROK DEŽELAK
Laška pihalna godba na srečanju s Timom Gajserjem, slovenskim svetovnim prvakom v motokrosu v kategoriji MXGP, ki je prav v minulih dneh tekmoval na Kitajskem.
novi tednik
Vedno? 2 Илжс?ј /
38
REPORTAŽA
Nostalgični recepti Pegazove kuharice z okusom po domu
»Jejte dobro, živite preprosto in smejte se pogosto!«
»Mama je vedno delala malo večje. Bili so puhasti in tako dobri, da bi jih angelci jedli. Mislim, da meni buhteljni nikoli niso tako dobro uspeli. Je pa res, da se jih vnučki nikoli niso naveličali.« S takšnimi pomenki se običajno začenjajo petkova jutra v slatinskem domu starejših. To so posebni dnevi, ko kuhinja ni več samo prostor, kjer jim postrežejo obroke. Po zaslugi Anice Colnarič se vsak drugi teden spremeni v kraj lastne ustvarjalnosti. In spomin oživi čase, ko so utrujene roke še zmogle same skrbeti za gospodinjstvo in je vonj iz pečice za mizo vabil družino in sosede.
SASKA T. OCVIRK
Domače razmere ji niso dovolile dolgega gnezdenja in razvlečenega otroštva. Posebnih obredov iz domače kuhinje, zbiranja družinskih receptov in prenašanja tradicije iz roda v rod ni bila deležna. Že takoj po osnovni šoli je morala v službo, da je pomagala vzdrževati družino. Nikoli ni bila poklicna kuharica, čeprav je vse življenje delala v gostinstvu. Za peko jo je navdušila prijateljica in kmalu je spoznala, da jo ustvarjanje v domači kuhinji napolnjuje s posebnim zadovoljstvom. Kot članica Društva za ohranjanje slovenskih narodnih jedi in običajev Gaja je na Juneževi domačiji nekoč gostila tudi varovance Pegazovega doma. Njihovo navdušenje nad domačo peko in pripravljenost
ki so vedno polne, gospe izmenjujejo izkušnje. Skoraj v vsaki vasi, kaj šele slovenski pokrajini, se najdejo posebnosti, ki jih je vredno ohraniti. In tudi te si je Anica nekaj časa zapisovala. Gradiva v njenih zapiskih je ogromno. Pobuda delovne terapevtke Mateje Fidler, da bi najbolj priljubljene recepte zbrali v Pegazovi kuharici, je naletela na topel odziv. V lični knjižici so zbrali petdeset sladkih in slanih re-
ceptov. Večina je Aničinih, v drugem delu knjige so svoje specialitete dodali še zaposleni v domu. Vsi recepti so enostavni, uporabni, neštetokrat preizkušeni in vredni tega, da jih prenesemo v naslednje rodove. Če vsakega obogatimo še z dvema mericama časa, malo dobre volje in energije ter s kančkom ustvarjalnosti, bo užitek na krožniku zagotovljen, so izdajatelji zapisali knjigi na pot.
»Seveda pridejo na kuharsko delavnico tudi moški. Morda niso ravno v prvi vrsti, ko je treba gnesti testo, a so zato prvi, ko je treba vzdušje popestriti z lepo pesmijo,« pravi Anica Colnarič.
Prostovoljstvo, ki osrečuje
Poleg predanosti zaposlenih so za dobro vzdušje v domu zelo zaslužni ravno prostovoljci. »K nam prihajajo tako mladi kot starejši. Vsak doprinese svoj košček k prijetnemu dogajanju v hiši. Dvakrat na mesec imamo na primer sv. mašo, ki jo vedno
vodstva doma za izvedbo delavnic sta pripeljala do prvega sodelovanja. Zdaj 74-letna Ančka, kot ji ljubkovalno pravijo, v Pegazov dom s svojimi kulinaričnimi delavnicami prihaja že šest let.
Dve merici časa in
ščepec dobre volje
»Včasih testo umesim že doma. Recepti morajo biti dovolj preprosti, da hrano postrežemo v poldrugi uri. Kar spečemo, ne sme biti preslad-ko, preslano ali kako drugače neprimerno za udeležence delavnic,« razlaga Anica, ki ji receptov še dolgo ne bo zmanjkalo. »Kadarkoli kje vidim kaj, kar mi je všeč, prosim za recept. In tudi v knjigah in raznih oddajah marsikaj najdem.« Tudi na delavnicah,
Pegazova kuharica nosi v sebi nostalgičen okus po domu.
popestrijo tudi zunanji pevci in je zato še lepše doživeta. Ančka je sploh posebna. Njena prijaznost in zavzetost sta nalezljivi. Pogosto nas s čim preseneti. In tudi varovanci njene delavnice vedno težko čakajo. Tudi zato jih pripravimo vedno v drugi gospodinjski enoti oziroma vitalni skupini. Tako se vsakič kuha in peče pri eni skupini >doma<. To gostiteljem zelo veliko pomeni,« razlaga direktorica doma Kristina Kampuš. Druženje seveda veliko pomeni tudi Anici. »V delavnicah eni zmorejo več, drugi manj. Enako vesela sem tudi vseh tistih, ki samo opazujejo in kakšno rečejo. Hvaležna sem, da mi zdravje še služi in da te obiske še zmorem. Vsakega srečanja se veselim. Za pusta so me na primer vsi pričakali našemljeni in je bilo res nepozabno. Čeprav pridem le na obisk, je tudi zame ta hiša postala drugi dom,« je ob predstavitvi knjige ganjeno dejala Anica. Knjigi na pot so v Pegazovem domu na koncu pridali še en recept: »Jejte dobro, živite preprosto in smejte se pogosto!«
Foto: GrupA
Anica Colnarič in direktorica doma Kristina
PORTRET
39
Dvajset ur, sto kilometrov in pet vrhov
-p V ■ ■ I	i 1	■	■	V 1 1 1	I 1
»Težji kot je izziv, večji je motiv«
Ultramaratonski gorski teki in športna tekmovanja, ki premikajo meje vzdržljivosti nastopajočih, so med profesionalnimi in rekreativnimi športniki vedno bolj priljubljeni. Avgusta so prvič tovrstno tekmovanje priredili na Koroškem. Znamenito pohodno pot K24 so še nadgradili, dodali dodatnih 20 kilometrov in še nekaj dodatnih višinskih metrov. Prvega izziva, ki je tekače oziroma pohodnike popeljal tako po opuščenih rovih rudnika Mežica kot na vrh petih koroških vršacev, se je udeležila tudi 38-letna Celjanka, ljubiteljica gorskega kolesarstva, profesorica športne vzgoje Natalija Anderluh.
LEA KOMERICKI KOTNIK
»Kako sem premagala izziv K24 Ultra Trail Race? Kaj sploh to pomeni? Pomeni premagati sto kilometrov po razgibanem, hribovitem terenu, kjer ne gre vedno vse tako, kot si zamisliš. Ob tem je treba premagati še približno 5.500 višinskih metrov - tako po hribu navzgor kot navzdol. Ne ozirajoč se na počutje, podlago ali vremenske razmere. In premagati vse to pomeni zmagati. Ker vsak, ki
je sicer »zaljubljena« v gorsko kolo. Zgoraj opisano progo je prehodila v 19 urah in 56 minutah.
Bilo je težko, a na odstop ni niti pomislila
Natalija prizna, da je na progi doživljala tudi izjemno težke trenutke. Ko noge preprosto niso želele v korak z glavo. Ko je telesu zmanjkalo energije. A tudi v najhujšem trenutku se ni vda-
vedela, da navzdol ne smem teči, saj moje noge na takšen tek niso dovolj navajene. Če tega ne počneš, če nisi utečen oziroma uhojen, potem je sestop veliko težji,« pripoveduje in prizna, da si je še pred štartom postavila osebni cilj. Progo je želela premagati v 20 urah. Tudi to ji je uspelo.
Čeprav si je pred preizkušnjo pripravila načrt in se ga je večinoma tudi držala, so prišli trenutki krize. »Kot se je izkazalo, sem na posameznih postojankah premalo jedla, tudi topla juha ob sedmih zjutraj mi ni najbolj prija-la in posledično telo ni imelo dovolj goriva,« razlaga. »Ni hujšega od tega, da ne moreš jesti, ko hrana preprosto ne zdrkne po grlu, a veš, da je to nujno. Nekajkrat sem se morala pošteno prisiliti, da sem pojedla žitno ploščico.« Najhuje je bilo, kot je povedala, pod vznožjem Uršlje gore. »Tam me je dobesedno zabilo, kot rečemo.« Ko je prišla na vrh koroške lepotice, je za nekaj trenutkov sedla in pogledala na
»Trma in nepopustljivost mi v življenju in tudi v športu omogočata premikanje lastnih mej. Iz izkušenj in izzivov, kot je bil ta, se lahko človek poskuša naučiti nekaj novega - na primer da gre na tako dolgih preizkušnjah vedno nekaj narobe, obenem pa se mora veliko stvari poklopiti, da ti uspe.«
je prečkal ciljno črto v Črni, je zmagovalec. Tako profesionalec, ki je za celotno progo potreboval (samo) 12 ur, kot tisti, ki so jo premagali v 24 in več urah. Nekaj je nesporno - vsem je bilo težko. Tudi meni, ki imam v rokah pogosteje >balanco< kot pohodne palice. Ampak v cilju so boleče mišice, žulji, praske, stiskanje zob in ves prelit znoj pozabljeni. Ostanejo spomini in zgodba, ki jo lahko pripoveduješ še leta ter obenem ponosno ugotoviš, da tudi to zmoreš. In že razmišljaš, kako bi se moral zadeve lotiti, da bi s potjo opravil še hitreje,« o za zdaj svoji najtežji preizkušnji pravi profesorica športne vzgoje, ki
la, še več, na to, da bi odstopila, ni niti pomislila. »Tega preprosto ne znam,« pravi in doda, da v trenutkih, ko je najtežje, najde največ motiva. »Če mi kdo reče, da se česa ne da, da je nekaj nemogoče, pretežko, takrat naredim vse, da dokažem nasprotno.«
Glede na dobro telesno pripravljenost - redno trenira in se udeležuje maratonskih tekem v gorskem kolesarjenju - je vedela, da vzdržljivost ne bo težava. »Nikoli nisem podvomila, da ne bi mogla v 24 urah prehoditi in preteči proge. Organizatorji so sicer časovno mejo za izziv postavili pri 33 urah. Kot sem tudi
telefon, ki je bil tudi del nujne opreme vseh tekmovalcev. Videla je neodgo-vorjene klice partnerja Primoža, tudi športnika, kolesarja, ki se je ta dan spopadal s pol krajšo razdaljo. »Čeprav mi ni dal konkretnega nasveta, sem po najinem pogovoru nekoliko lažje nadaljevala. In do vznožja zadnjega klanca - Mušenik nad Črno - se je uspelo telo že pov-
Prve analize ponavadi naredi s partnerjem Primožem Lindi-čem, ki je hkrati tudi njena največja motivacija in opora.
sem regenerirati. Tako sem se na zadnji hrib podala, kot bi bil prvi.«
Na cilju je vsak
zmagovalec
Natalija Anderluh je na svoji pol-profesionalni športni poti že velikokrat prestavila letvico lastnih zmogljivosti. Na vprašanje, ali že razmišlja, da bi se še udeležila podobne preizkušnje, odgovori: »Ne vidim potrebe po tem, da bi še šla. To je bil izziv, ki sem ga izpolnila.«
Vsak, ki je prišel skozi cilj v središču Črne, je zmagovalec, je prepričana Anderluhova. Občutki po prihodu v cilj so bili precej mešani. »Res je, da te v tistem trenutku prav nič ne boli, ne zavedaš se, da imaš žulje in da si poln prask. Boleče postane šele, ko se telo ohladi,« razlaga in ponosno pove, da je sama imela tudi pri tem ogromno sreče. »Morda zato, ker sem preizkušnjo končala z veliko rezerve ali ker sem se je lotila zelo pametno. Z bolečimi nogami nisem imela pretiranih težav, tudi hodila sem lahko že naslednji dan povsem normalno. Res pa so me precej pekli podplati,« se spominja. V nedeljo, dan po tekmi, ko je bilo telo še vedno polno adrenalina in kofeina, ni mogla spati, zato je prespala ponedeljek. V torek je bila že na kolesu. »Teden po preizkušnji sem bila z gorskim kolesom že na Smrekovcu.«
Zapisana kolesarstvu
Njeno življenje je tako zasebno kot poslovno povsem prežeto s športom - zaposlena je v celjski osnovni šoli, kjer športno znanje uspešno prenaša na mlajše generacije. Življenja brez »miganja« si preprosto ne zna predstavljati. V osnovni in srednji šoli je trenirala tenis, prosti čas je rada preživljala v naravi, tudi na kolesu. In kolo, predvsem gorsko, je danes njena največja športna ljubezen.
Njeni kolesarski začetki segajo v leto 2005. »Takrat sem se s kolesom prvič brez postanka pripeljala na Celjsko kočo, kar je bil zame neverjeten dosežek, na katerega sem bila izjemno ponosna. Od takrat sem svoje meje prestavljala, predvsem z gorskokole-sarskimi maratoni. Gorsko kolo mi je res pri srcu, ker sem v stiku z naravo, veliko vidim, tereni so tehnično zahtevni. Asfaltirane ceste pri spustih mi ne predstavljajo izziva. Mi ga pa gozdne enoslednice, kjer je treba pokazati tudi znanje in ni dovolj samo vzdržljivost.«
Kot članica celjskega kolesarskega kluba BikeRepublic se - kolikor ji čas dopušča - udeležuje maratonskih in tudi etapnih gorskokolesarskih dirk, kjer se lahko ob bok postavi tudi številnim profesionalnim kolesarkam. »S svojimi dosežki bi imela kje v tujini treninge in tekmovanja verjetno finančno pokrite. Pri nas je to drugače,« pove, a nikakor ne želi tarnati. »Moje športno udejstvovanje ne bi bilo možno brez podpore, ki sem jo deležna na vseh področjih svojega življenja. V prvi vrsti mi največ podpore in motivacije nudi partner Primož Lindič, brez katerega tudi mojih uspešno obkljukanih izzivov tako na kolesu kot tudi drugje ne bi bilo. Imam srečo, da je prenašanje športnega znanja na mlajše del moje službe - poučevanje športne vzgoje je sicer le del mojih obveznosti v šoli, kjer sem zaposlena. Pri usklajevanju službe in športa je treba slednjega prilagoditi delu in ne obratno. Zato je razumevanje, ko se kdaj v ponedeljek malo utrujena prikažem na delovnem mestu, potem ko konec tedna neumorno poganjam pedala na maratonu, vredno zahvale in spoštovanja.« Tudi pri opremi ji zadnja leta veliko pomagata podjetji iz regije, ki se ukvarjata s prodajo koles in kolesarske opreme.
Foto: osebni arhiv
K24 Ultra Trail-Race je sto kilometrov dolga pot, ki zajema 6,5 kilometra teka skozi opuščene rove rudnika Mežica in vzpone na vseh pet vrhov Koroške: na Peco (2.126 m), Olševo (1.930 m), Raduho (2.062 m), Smrekovec (1.577 m) in Uršljo goro (1.699 m).
Prav veliko fotoma-teriala v osebni zbirki nima, pravi. A so zato fotografije in razgledi shranjeni globoko v njenem spominu.
- -T.r ■ ~ ■■' • •


j
■ .4 * џ
I •	r- ■	„
F «Ste -

40
REPORTAŽA
Poklicni gasilci so vozilo obnovili z lastnimi rokami
Veteran, ki ga gasilci niti v sanjah ne bi prodali
Zgodba pravega gasilskega veterana, ki je na ogled v posebnem paviljonu Poklicne gasilske enote Celje na Dečkovi cesti, je neprecenljiva vez z zgodovino gasilstva knežjega mesta. Avtolestev, stara kar 89 let, izgleda kot nova po zaslugi poklicnega gasilca Iztoka Vaša. Vozilo je s pomočjo svojih gasilskih kolegov obnavljal kar sedem let. Verjeli ali ne, na trgu bi tako obnovljeno vozilo doseglo ceno milijon evrov. »Z denarjem se tega ne da plačati. To je nekaj več. Je vez naše enote z gasilstvom,« pravijo celjski poklicni gasilci o vozilu, ki ga niti v sanjah ne bi prodali.
SIMONA SOLINIC
In kako se je vse začelo? Danes obnovljeno avtolestev so celjski gasilci uporabljali med letoma 1930 in 1980. »Pred trinajstimi leti smo izvedeli, da vozilo propada pod enim od kozolcev na Ljubečni. To, da vozilo, ki je v preteklosti pomagalo reševati Celjane in Celjanke in s katerim so gasilci preprečili marsikatero tragedijo, tako propada, je bil za nas šokanten podatek in še isti dan smo ga pripeljali v našo enoto,« razlaga direktor Poklicne gasilske enote Celje Janko Po-
žežnik. Gasilci so začeli tuhtati, kako bi ga obnovili. »Vozilo takšne častitljive starosti in tudi vrednosti v garaži ne sme obstati, ljudje morajo vedeti, kakšnega veterana imamo,« so razmišljali. In imeli prav.
Obnovljen vsak vijak
Sestala se je posebna ekipa s posebnim odnosom do takšnih »starin« in začela delati pod Vaševim vodstvom. Če kdo misli, da je to lahko delo, se moti. »Delo je bilo zelo tež-
ko, kajti rezervnih delov ni bilo ali jih je bilo težko dobiti. Nekaj smo jih našli v Avstriji, Nemčiji, na Hrvaškem, nekaj smo jih naredili sami, nekaj so jih za nas naredili v različnih delavnicah po Sloveniji. Tudi vsak vijak je bil odvit in obnovljen,« ponosno razlaga Požežnik.
Leta 2014 je ekipa gasilcev končala obnovo vozila. In dosegla to, da je vozilo s 27 metrov visoko lestvijo v popolnoma voznem stanju. »Vozilo je v voznem stanju, čeprav je >utrujeno<, saj je staro 89 let. Ni več sposobno za ekstremne podvige ali vožnjo v klanec. Smo ga pa z veseljem pripeljali v mesto ob proslavi 60-letnice naše gasilske enote, z njim smo bili tudi na paradi v Vojniku. Vozilo lahko >gre< še v bližnje kraje, a kam dlje ne zmore več. Ravno zdaj nas prosijo, da bi ga odpeljali na eno od prireditev na Vransko in omogočili, da bi ga videla širša množica ljudi,« dodaja sogovornik.
Upravičeno ponosna. V vozilu poklicni gasilec Iztok Vaš, ki je s pomočjo sodelavcev vozilo obnavljal sedem let, in ob njem direktor PGE Janko Požežnik.
Ali se bodo celjski poklicni gasilci, glede na to, da so znani po dobrih idejah, ustavili pri tem ali se obeta še kakšno zanimivo presenečenje? »No, zagotovo v muzejsko dejavnost ne bomo zajadrali. V primeru tega vozila je šlo za posebne okoliščine, druge starejše opreme na ta način ne bomo obnavljali, saj bi razvrednotili svoje prvo poslanstvo, ki je pomoč ljudem. A zagotovo se bomo domislili še katere druge ideje,« z nasmehom pove Požežnik.
»Ni denarja, s katerim bi ga kdo odkupil«
Gasilskih vozil takšne starosti je v Evropi zelo malo. Je pa kar nekaj priznanih gasilskih muzejev v Evropi, za katere bi
n o -
vljeno vozilo
bilo zanimivo. Vozilo bi bilo zanimivo tudi za podjetje Magerus, ki izdeluje gasilska vozila. Kaj, če bi celjski poklicni gasilski enoti predlagalo odkup? Gre namreč za visoko vrednost. »Vozilo ni na prodaj. Ni denarja, s katerim bi ga kdorkoli odkupil. To je za nas nekaj več. Za vse naše gasilce. Gre tudi za čustveno vez, še posebej za tiste, ki so zdaj v pokoju in so se nam ob uradnem odprtju paviljona pridružili, ker so ravno to vo-
Celjski poklicni gasilci so znani po nevsakdanjih idejah. Tako v enoti že deluje prav posebni protistresni center za gasilce. Gre za apiterapijo, sproščanje v čebelnjaku, po napornih posredovanjih. Vdihovanje zraka iz čebeljih panjev pozitivno vpliva na človekovo počutje, krepi imunski sistem in zmanjšuje stres. Celjski poklicni gasilci so pred časom uredili sončno elektrarno, ogrevajo se s toplotno črpalko, v svoje vrste so sprejeli prvega gasilsko-reševalnega psa.
zilo v preteklosti tudi uporabljali. Včasih oživi tudi kakšen spomin na pomembno intervencijo s tem vozilom. In to je ta čustven trenutek, zaradi katerega je bistveno, da to vozilo ostane tukaj,« pravi direktor Poklicne gasilske enote Celje Janko Požežnik. O stroških obnove in gradnje paviljona sicer Požežnik ne govori. »So precej visoki, ampak je bilo vse delo vredno tega,« dodaja.
Foto: SHERPA
Gasilskega veterana lahko mimoidoči vidijo ob Dečkovi cesti v Celju. Vsakomur, ki si ga bo želel ogledati od blizu, bodo poklicni gasilci to z veseljem omogočili.
reševanje iz sodobnega vozila dvigne avtomatsko, so jo morali včasih gasilci
dvigovati ročno.
Štiri generacije. Na levi obnovljeni starosta iz leta 1930, ob njem avtolestev iz leta 1979, ki so jo celjski gasilci nato podarili gasilcem v Doboju. Tretje v vrsti je sodobno vozilo, ki so ga v Celju nabavili leta 2014 in ima 42 metrov visoko lestev. Vozilo je bilo vredno milijon evrov. Skrajno desno je še eno vozilo, ki ga trenutno uporablja PGD Ostrožno. Za mesto, kot je Celje, je namreč pomembno, da sta vsaj dve takšni vozili, in sicer za primer, če se zgodita istočasno dve nesreči, v katerih je treba posredovati. Foto: PGE Celje
FOTOREPORTAŽA
41
S sokolijade pred dvorcem Tabor. Sokolarstvo ima med Slovenci 800-letno tradicijo.
! Ц
л 1? ^^S^Ui Srednjeveško kramljanje
Katera najlepša v deželi je tej?
Pri dvorcu Tabor v Višnji vasi so se vrnili v srednji vek
Nazaj v davne čase
V Višnji vasi pri Vojniku so bili konec tedna prvi Srednjeveški dnevi. Ti so bili pri dvorcu Tabor, ki je na križišču, kjer se odcepi cesta na Dobrno. Prvi dan prireditve je bil namenjen domačim osnovnošolcem, drugi in tretji dan sta bila na voljo najširši javnosti.
BRANEJERANKO
»Turistično društvo Vojnik je zadnja leta na prireditvenem področju zelo močno. Božični Vojnik bo letos peto leto, poleg tega smo se odločili, da se mora nekaj dogajati
tudi v poletnem času,« je povedala Marija Čakš, ki vodi v društvu projekt Srednjeveški dnevi. »V bližini imamo zelo lep dvorec in njegov park, zato smo se odločili za Srednjeve-
ške dneve,« je še dodala Ča-kševa. Pobudo zanje je dal domači ljubiteljski zgodovinar Marko Zdovc, ki je na prireditvi tudi sicer sodeloval. Zanjo je odprl vrata svojega dvorca in parka Matjaž Založnik, sedanji graščak.
Pri dvorcu Tabor je bilo spet tako kot v davnih časih in izkazalo se je, da srednji vek vendarle ni bil tako mračen, kot smo se učili v šoli. V sobotni pisani srednjeve-
ški povorki so bili različni srednjeveški liki, od vitezov in gospode do rokodelcev in peric. Na prizorišču je bilo še veliko drugega dogajanja, od prikaza dela rokodelcev, vedeževalke in čarovnice do orientalski plesalk, srednjeveških iger meta podkve in streljanja z lokom ... Za konec sta bili zadnji dan, v nedeljo, še sokolijada in razstava orožja.
Foto: SHERPA
Obč
Na poti v svetlo prihodnost
Občudovanje so vzbudile tudi eksotične plesalke.
Z razstave orožja
42
IZ SVETA ZABAVE
Priljubljena slovenska voditeljica in pevka Maja Oderlap bo to jesen zabavala tudi gledalke in gledalce POP TV. Nastopila bo v priljubljenem šovu Znan obraz ima svoj glas.
Maja pravi, da jo čaka velik izziv, ki se ga neizmerno veseli. Hkrati verjame, da se bodo ob spremljanju njenih
preobrazb ter plesnih in glasbenih točk gledalci čim bolj zabavali. Prva oddaja bo na sporedu v nedeljo, 22. septembra, ob 20. uri. Sicer pa to poletje simpatična Štajerka s skupino Naveza predstavlja skladbo Nežno, ki sta jo spisala Rok Švab in Rok Lunaček. »Pesem mi je pisana na kožo. Vesela sem, da se je med
nami vse »poklopilo« in da je skladba že našla mesto pri poslušalcih. Oni so vedno največji sodniki. Za njo smo posneli tudi videospot v moji domači Šaleški dolini. Prihajajo jesenski dnevi in naj jih krasijo tudi nežni trenutki,« so besede simpatične rdečelaske.
Foto: Petra Mesarič
Jesen prihaja, draga moja
Pesem Mateja Krajnca z naslovom Jesen prihaja, draga moja je dobila novo, svežo studijsko obliko. Ta hkrati napoveduje avtorjeve ustvarjalne mesece v drugi polovici letošnjega leta.
Krajnc je skladbo premi-erno predstavil avgusta na kantavtorskem festivalu KantFest International 2019 v Rušah. Nastala je že okrog leta 2011 za pesniško zbirko in album Električni šansoni. Ustvarjalec, ki se pisanju posveča od leta 1981, je izdal več kot trideset pesniških zbirk, od leta 2003 redno objavlja tudi prozo. Je avtor tridesetih proznih del, in avtor več knjižnih prevodov. Med drugim je iz angleščine, hrvaščine, srbščine in drugih jezikov prevedel dela Alexandra Popa, Boba Dylana, Leonarda Cohena, Zdenka Franjića, Dragana Velikića in drugih. Kot kritik in recenzent sodeluje z vsemi vidnejšimi slovenskimi časopisi in mediji, o literaturi in glasbi piše za nekatere spletne portale. Od 1992 se ukvarja s kantavtorstvom, pri čemer združuje poezijo in glasbo. Redno izdaja nosilce zvoka, sodeluje tudi v več zasedbah.
Foto: LK
SOBOTA, 2x. 9. 2019
^ Potek delavnic med 10. in 11. uro na različnih lokacijah po mestu.
Sodelujejo učenci, dijaki in glasbeni gostje.
MP
POZDRAV PTIC MIRU
Osrednji dogodek na odru "Na zvezdi" s pričetkom ob 10. uri. Od 11. ure dalje praznovanje 65. obletnice Radia Celje
novi tednik
OSNOVNA ŠOLA LAVA
Poslanico ob svetovnem dnevu miru bo podal Varuh človekovih pravic, gospod Peter Svetina.

od m
DODtStT
Beli vran
»Prebeg iz Rusije.« Ustvarjalci filma Beli vran želijo s postavljanjem v tri vsaj načeloma jasno ločena obdobja predstaviti tvorjenje identitete baletnika Rudolfa Nureyeva. V film je vloženih veliko misli in biografskih dejstev. Film je graciozen, balet je dober. A zaradi vsega, kar je vendarle izpuščeno - v smislu interpretacije in širšega dogajanja po svetu - se deli filma nikakor ne sestavijo v povsem pregledno celoto. Poslednja scena na letališču deluje kot primer napetosti in obenem pokaže, kaj manjka - premalokrat je jasno, koliko stvari je na tehtnici.
OCENA: 6 / 10
Tisto: Drugo poglavje
»Vsakih 27 let ...« Z vsemi karakternimi in prostorskimi podrobnostmi, ki jih časovno nelinearna struktura originalnega romana premore, bi to pomenilo maratonski, morda nekajdnevni film, a obenem bi pomenilo neposrednejšo sporočilnost. Morda je Tisto neposnemljiva knjiga. In morda smo lahko srečni, da dobimo vsaj dobre igralce in grozljivko, ki ni povsem klišejska - čeprav se preveč zanaša na ugajanje gledalcu in tudi zato vsebuje tako preveč humorja kakor nesmislov (recimo filmski končni »ritual«). Nikakor pa ne more ponoviti vtisa, ki ga je imel roman - tega občutka temeljitega, celo zanosnega in iskrenega premisleka o grozljivosti nemočnega otroštva. In odraslosti, ki od travm ne more pobegniti.
OCENA: 5 / 10
PETER ZUPANC
V KINO PRIHAJA
Ad Astra: Pot do zvezd
Astronavt Roy odide na pot, da bi odkril, kaj se je zgodilo z vesoljno raziskovalno misijo, katere član je bil tudi njegov oče. Člani misije so izginili pred 30 leti ... Pomembno: v avanturistični znanstvenofantastični drami med drugimi igrajo Brad Pitt, Liv Tyler in Tommy Lee Jones.
Downtown Abbey
Člane družine Crawley bo pretresel velik dogodek: obisk kraljice in kralja. Pomembno: mnogokrat nagrajevana TV--serija se seli na velika platna.
Tačke na patrulji
Ekipa pogumnih kužkov, ki jih vodi desetletni Riki, se sooča s težavami. Pomembno: animirani film za najmlajše.
(PZ)
BRALCI POROČEVALCI
43
Ipavčeva paleta posvečena Malgaju
Društvo likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur je v sodelovanju s tamkajšnjo občino in z različnimi podporniki na prvo septembrsko soboto pripravilo mednarodno slikarsko kolonijo Ipavčeva paleta. Domači likovniki so gostili 32 slikarjev in kiparjev. Nastala dela bodo predstavili konec oktobra v Galeriji Zgornji trg.
Mednarodne kolonije se je udeležilo 32 akademskih ali ljubiteljskih slikarjev in kiparjev iz Slovenije, Nepala, s Hrvaške, Kube in iz drugih držav. Organizatorji, ki so zelo zadovoljni z udeležbo, so letošnjo kolonijo posvetili borcu za severno mejo Franju Malgaju. Kljub kislemu vremenu so umetnike sprejeli pred kipom Franja Malgaja na Mestnem trgu ter jim razkazali Zgornji trg in druge znamenitosti v občini. Nato so razdelili material in se lotili ustvarjanja. Nekateri so ustvarjali na temo Franja Malgaja, drugi so si motive za svoja dela izbrali bolj prosto. Razstava bo v sklopu letošnjih Ipavčevih kulturnih dni, ko bo na ogled več kot 40 umetniških del, med njimi tudi nekaj slik na steklo.
TS, foto: MČ
Nenavaden krompir
Takšen nenavaden krompir je zrasel na vrtu pri Srečku Ko-faltu. Zanimiv primerek so najditelji takoj fotografirali, da bi ohranili še eno od mojstrovin narave. Zdelo se jim je namreč, da jih krompir prav milo gleda.
DB
Družabno srečanje treh domov
Najboljša je voda iz pipe
Komunalno podjetje Velenje je v minulih dneh predalo pitnika Vrtcu Sonček v Šmartnem ob Paki in enoti Lučka v Vrtcu Velenje.
Predajo pitnikov, ki sta videti kot pingvina, je spremljal kratek program. Nastopil je kitarist, otroke je med drugim pozdravila klovnesa Mici, ki pozna čudežne lastnosti vode in dobro ve, da ta ni dobra le za pitje, temveč je koristna tudi za naše zdravje. V znak dobrodošlice so otroci pitnikoma zapeli še nekaj pesmi.
Komunalno podjetje Velenje je pitnika vrtcema podarilo, da na ta način otroke spodbuja k pitju vode iz pipe. Voda iz pipe je veliko boljša kot ustekleničena voda in bolj zdrava izbira od sladkanih in gaziranih pijač, saj ne vsebuje dodanih sladkorjev ali drugih škodljivih dodatkov.
Ob predaji smo sodelavci komunalnega podjetja opozorili tudi na pomen ohranjanja narave, njenih habitatov, smotrne porabe dobrin in ponovne uporabe. Naloga komunalnih podjetij namreč
že dolgo ni več samo oskrba s komunalnimi dobrinami in storitvami, vse bolj pomembno postaja tudi osveščanje uporabnikov. Naše stališče, ki ga želimo prenesti tudi na (naj)mlajše generacije, je, da moramo trajnostno ravnati z vodnimi (in drugimi) viri oziroma vodo v vsem vodnem krogu. Torej od zajema in priprave pitne vode do distribucije uporabnikom, njene uporabe, zbiranja, odvajanja in čiščenja odpadne vode ter vračanja nazaj v naravo.
AP
Stanovalci in zaposleni Pegazovega doma, Doma dr. Jožeta Potrča Poljčane in enote Slovenska Bistrica se vsako leto dobimo na tradicionalnem srečanju. To je bilo letos v Slovenski Bistrici. To je bil dan, ko smo se družili, veselili, se preizkusili v družabno-športnih igrah ter uživali ob dobri hrani in pijači.
Najprej smo si ogledali dom v Slovenski Bistrici v treh nadstropjih. Ogled smo končali v atriju z zelenico. Tam sta nas pozdravili direktorici obeh domov. Nato so se ekipe stanovalcev vseh treh domov pomerile v sedeči
odbojki, ki smo jo prilagodili starejšim. Zmaga je pripadla Rogaški Slatini. Sledila je igra v sestavljanju koščkov slike doma, v katerem prebivajo stanovalci. Zmagali so tekmovalci iz vseh treh domov. Kuhinjsko osebje vseh domov je združilo moči in ves čas je dišalo po piknik dobrotah iz žara. Sledila sta kosilo in vleka vrvi za zaposlene. Čas je prehitro mineval in ob koncu smo se zahvalili sosedom za prijetno druženje ter se poslovili z željo, da se bomo kmalu spet srečali.
MATEJA FIDLER, delovna terapevtka
Kozjak poje in igra
Konec avgusta je bila na Paškem Kozjaku prireditev Kozjak poje in igra 2019. Dogodek je organiziralo Kulturno društvo Paški Kozjak, ki je bilo ustanovljeno leta 1998.
Nastopili so Kamšakov Stanko, Veseljaki s Kozjaka, trio Dobrna, klapa Šentilj, ŽPZ Korona KUD Dobrna, Luka in Nina Okrožnik ter Vika Golčer, Marjan s prijatelji, Petra in Veronika, Veseli
Vižarji, MePZ Paka pri Velenju, Adoramus, kvartet LD Dolič, ljudski pevci iz Vitanja in Branko Verboten s prijatelji. Za zabavo so poskrbeli člani ansambla Vikend in Čaga boys.
Obiskovalce so pozdravili župan Občine Mislinja Bojan Borovnik, župan Občine Vitanje Slavko Vetrih, podžu-panja Občine Dobrna Branka Gal in predstavnik velenjske občine Gašper Koprivnikar.
KUD Paški Kozjak deluje na stičišču občin Dobrna, Mislinja in Velenje. Na širšem pogorju Paškega Kozjaka skrbi za kulturno udejstvo-vanje prebivalcev in njihovo druženje ter s tem nadomešča že dolgo odsotno šolo. Društvo, ki je priljubljeno v svojem kraju, ima skoraj sedemdeset članov. Med njimi je večina starejših, v društvu pa pogrešajo podmladek.
AP
44
BRALCI POROČEVALCI
Jaz pa v gorice grem ...
Vojniški vinogradniki smo se letos devetič podali na pohod Od kleti do kleti. Letos nas je pot vodila od Ivence, Ilovce, Dednega vrha, Rov, Bezenškovega Bukovja do Verpet. Občudovali smo lepo urejene domačije, cvetlične grede, balkonsko cvetje ...
Zanimivo, da ljudje sadijo tujerodne rastline: kivi, kaki, asimina, fige, grmovnice, palme ... Ob robu ceste odlično uspeva bambus. Na pohodu smo bili najprej gostje gosto-
ljubne družine Bogdana in Darinke Selčan. Ob bogati kulina-riki se je vino rumeni muškat letnik 2018 (zlato priznanje) v zelo vročem dopoldnevu še posebej prileglo. Družina obdeluje vinograd v Malih Dolah na izjemno strmi legi. Ponaša se z zelo staro kletjo. Letnica 1852 je vrezana v tram.
Daleč v gozdu sameva lepa kapela sv. Janeza v Brezovcu, ki je last družine Marjana in Ivice Lipovšek iz Ilovce. Domačinka Marija Železnik je udeležencem doživeto po-
sredovala zgodovino, mite in legende kapele, ki še vedno burijo domišljijo domačinov. Pri kapeli smo se okrepčali z društvenim vinom Vojničan, ki je društveni ponos. Pokrajina je kar na gosto poseljena z verskimi znamenji.
Vzorno obdelani vinogradi
Vinogradi so tudi letos odlično, nekateri celo vzorno obdelani. To smo kot vedno doslej opazili v vinogradu podpredsednika vinogradniškega dru-
štva Mirana Kovača in njegove mame. Letos se lahko Miran Kovač pohvali z ureditvijo prostora za zorenje penine, ki je namenjen tudi polnjenju. Poleg njegovih visoko kakovostnih vin, kletarjenih v visoko tehnološko opremljeni kleti, smo lahko poskusili tudi občinsko vino Za prijatelje.
Predsednik društva Mirko Krašovec je tudi pri družini gostiteljev Dragice in Alojzija Pušnika pohvalil brezhibno obdelan vinograd. Pred dvema letoma so Pušnikovi po-
sadili 1.028 trt sorte šipon in rumeni muškat; presenetljivo je, da bo že letos kar nekaj pridelka. Z veseljem zapišem, da pri Pušnikovih tudi mladi rod resno razmišlja v smeri turistične dejavnosti.
V Rovah smo se pohodniki priključili Tončkovi učni poti, ki je dolga 8,5 kilometra in je bila odprta leta 2014. Učna pot je dobila ime po znamenitem stenografu Antonu Bezenšku. V Bezenškovem Bukovju smo si ogledali njegovo spominsko hišo in nadaljevali pot proti
Verpetam. Tam, v prijetnem prostoru družine Jevšenak, krasijo steno podeljena zlata priznanja, plaketa in brentač za kakovostna vina. Na mizi se je pojavilo poleg okusne hrane gospodinje Polone Jevšenako-vo ustekleničeno vino. To je opremljeno z zanimivo nalepko z napisom: »Kjer žarek žulj pozdravi.« Mlad harmonikar Mohor je s prijateljem z lepimi melodijami zaključil naš letošnji pohod.
PAVLE LESKOVAR
Foto: arhiv društva
Mirko Straže je že od ustanovitve kluba z dušo in srcem med Večno mladimi
Starodobni biseri na ogled
Klub starodobnikov Večno mladi Šentjur je pred Muzejem južne železnice v drugem tednu septembra pripravil razstavo staro-dobnikov in sejem opreme zanje. Bogastvo zbrane tehnične dediščine je znova pokazalo, kako pomembno delo opravljajo člani društva že desetletja.
Šentjurski klub Večno mladi v sklopu Šentjurjeve-
ga vsako leto pripravi veliko razstavo starodobnikov. Ker so takrat vsi člani društva vpeti v organizacijo razstave, nimajo časa, da bi na njej predstavili svoja vozila. Zato so tokrat pod šotorom pripravili razstavo, kjer so predstavili izključno svoje jeklene konjičke. »Šlo je za osebna in tovorna vozila, traktorje, motorna kolesa. S ponosom smo pokazali prvo
kolo na verigo iz leta 1889 in posebno dirkalno kolo iz leta 1893. V klubu smo tudi ponosni lastniki dveh velocipe-dov, izdelanih leta 1885,« je povedal predsednik društva Franc Rataj. Pripravili so tudi sejem starodobnikov, opreme in nadomestnih delov. Nanj so povabili prodajalce, lastnike in kupce starih vozil in koles, ki so lahko trgovali in med seboj izmenjali izkušnje
o popravilu, vzdrževanju in negi starodobnikov.
Večno mladi -avtomobili in ljudje
Klub združuje približno 70 članov, ki svojo ljubezen do starih avtomobilov gojijo že desetletja. Odkar so se leta 2007 povezali v društvo, je priložnosti za napredek in raziskovanje veliko, še več pa dela in obveznosti. Med ustanovnimi člani in tistimi, ki temu konjičku namenijo največ časa, je tudi Mirko Straže iz Šentjurja. Z no-
stalgijo prežeto navdušenje nad starimi modeli avtomobilov, motorjev in koles ga spremlja že od nekdaj. Aktivneje pa se je temu posvetil po upokojitvi pred 15 leti. Danes je ponosni lastnik koles znamke Adler in Puch, treh motorjev ter dveh krasnih avtomobilov - DKV juniorja iz leta 1960 in Vol-kswagnovega hrošča iz leta 1962. Tudi Mirko je bil med gostitelji šentjurske razstave. Nenazadnje je član upravnega odbora kluba, gospodar, kot tehnični komisar zadol-
žen za izdajo certifikatov in še bi se kaj našlo. In ker bo ravno jutri, 20. septembra, obeležil svoj 70. rojstni dan, mu njegovi prijatelji iz kluba ter vsi, ki ga imajo radi, želijo dobrega zdravja in veselja z zbirateljstvom. »Večno mladi ostajamo tudi zato, ker znamo ohranjati življenje v odpisani tehnologiji ter veselje v skupnem druženju,« se strinjajo člani kluba in svojemu dragemu kolegu dvigujejo kozarček v pozdrav.
TS, SO Foto: GrupA
BRALCI POROČEVALCI
45
Svetovni dan fizioterapije v CUDV Dobrna
Fizioterapevti z oddelka medicinske rehabilitacije Centra za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna (CUDV) so v okviru svetovnega dne fizioterapije, ki ga po vsem svetu obeležujemo 8. septembra, zaposlenim in uporabnikom socialno-varstvenih storitev v centru teoretično in praktično predstavili učinke terapevtske vadbe. Ta je učinkovito sredstvo za lajšanje kronične bolečine. Predstavili so jim še sklop vaj za preprečevanje nastanka bolečine v hrbtu.
Mag. Tine Kovačič, vodja oddelka medicinske rehabilitacije in predsednik Združenja fizioterapevtov Slovenije, sem teoretično predstavil pozitivne učinke vadbe na gibljivost, srčno-žilni sistem, mišično moč, na razpoloženje in nenazadnje na kakovost življenja. Z drugimi fizi-
oterapevti - Biljano Kompan, Bojano Gradič in Tomažem Majeričem - smo izvedli delavnico terapevtske vadbe, ki je sestavni del vseh smernic za obravnavo kronične bolečine. Pri zaposlenih v sorodnih poklicih, ki delajo z uporabniki socialnovarstvenih storitev, lahko zaradi nepravilnega premeščanja, dvigovanja, nameščanja težje pokretnih uporabnikov pride do bolečin v hrbtu in posledično do nastanka kroničnih bolečin. Do slednjih lahko pride tudi pri uporabnikih z razvojnimi motnjami, ki imajo različne deformacije in kontrakture ter spastičnost. Fizioterapevti so poudarili, da fizioterapija ljudem s kronično bolečino pomaga razviti spretnosti, ki jih potrebujejo za obvladovanje in prevzemanje nadzora nad svojim trenutnim stanjem. Poleg tega vpliva na dejavnejše
življenje in izboljšuje njegovo kakovost. Tine Kovačič sem ob svetovnem dnevu fizioterapije opozoril tudi na kadrovski primanjkljaj na področju fizioterapije, saj imajo v CUDV Dobrna premalo fizioterapevtov. Uporabniki z razvojnimi motnjami imajo posledično manj nevrofizioterapevtskih specialnih obravnav, manj hipote-rapevtskih obravnav na konju in hidroterapevtskih obravnav v bazenu. Kljub temu da se je v zadnjih nekaj letih močno povečalo število uporabnikov socialnovarstvenih storitev v CUDV Dobrna, na oddelku medicinske rehabilitacije še vedno čakajo, da bodo odgovorni v ZZZS in na ministrstvu zagotovili dodaten denar za zaposlitev vsaj dveh dodatnih fizioterapevtov.
Mag. TINE KOVACIC, vodja oddelka medicinske rehabilitacije
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic (pisava 14) oziroma približno 3 tisoč znakov. Daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. Pisma nam lahko pošljete na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, Celje ali na elektronski naslov tednik@nt-rc.si ali ga oddate na spletni strani www.novitednik.com (Pisma bralcev).
UREDNIŠTVO
Pohvale
Dobrodelna dejanja
Rada bi napisala nekaj vrstic o človeku, ki ga zelo spoštujem in vem, da ga spoštuje mnogo ljudi v laški občini in še kje.
Je človek velikega in dobrega srca, spoštljiv, prijazen, delaven, skratka ni mu para, saj najde način, da pomaga vsakemu človeku.
Vem, da je njegov delavnik dolg od zore do mraka in da vključuje tudi sobote ter nedelje. Je izredno natančen, vsako delo opravi po načrtih, njegovo delo je popolno, brez napak. Je prijazen z vsakim človekom,
naj bo star ali mlad, reven ali bogat. Ze veste, o kom vam pišem? To je naš dragi domačin iz Šentruperta Vlado Marot. Zelo smo ponosni nanj, saj nam daje dober zgled in nam pomaga v vseh organizacijah RK Laško-Radeče.
Dragi Vlado, iskreno se ti zahvaljujemo za tvoja dejanja, da si delal in še delaš za vse ljudi, ki potrebujejo pomoč. Hvaležni in ponosni smo, da smo delček tvojih dobrodelnih dejanj. Naučil si nas, da delamo s teboj in pomagamo ljudem, ki to potrebujejo. Iskrena hvala za tvojo pomoč in delovanje v vseh organizacijah RK La-ško-Radeče. Vse dobro tebi in tvoji družini v imenu RK
Šentrupert in vseh Šentru-perčanov.
KATICA CENTRIH, Šentrupert
Modri telefon
Hrup Na okopih
Poklicala je občanka iz ulice Na okopih v Celju, ki se pritožuje zaradi hrupa. Ta je po njeni oceni prekomeren, prihaja pa iz ene od hiš, ki so
Čei mate težavei n ne veste, kam bi seob rnili,lah ko pokličeteš tevilko našegaM odrega tel efona031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vpra-šanjazaM odri telefonlah kom ed ponedeljkomi n petkom zastavite tudip ot elefonu 42-25-158.
med prehodom iz Gosposke ulice ter stavbo pokrajinskega muzeja. Tam namreč sliši pogosto tako v dopoldanskem kot popoldanskem času igranje na bobne. Kot kaže, igra na to glasbilo nekdo na notranjem vrtu ali ob odprtem oknu, kar poslušalko zelo moti. Udarjanje na bobne se sliši daleč po ulici, dodaja občanka, ki pričakuje ukrepanje medobčinskega inšpektorata in redarstva.
Odgovarja Mojca Grušov-nik iz službe za odnose z javnostmi v Mestni občini Celje: »Na omenjenem območju Mestna občina Celje nima najemnika, ki bi se ukvarjal z glasbeno dejavnostjo. Občina prav tako nima zakonskih pooblastil za izvajanje nadzora nad viri hrupa v takšnih primerih. Kadar gre za hrup, ki ga povzročajo prebivalci v sosednjih stanovanjih oziroma stanovanjskih stavbah, je za nadzor pristojna policija na podlagi Zakona o varstvu javnega reda in miru. (Uradni list RS, št. 70/06). Ce občanka meni, da sosed z igranjem na bobne moti mir in počitek ljudi, se lahko zaradi suma kršenja javnega reda in miru obrne na policijo.«
BJ
POKRAJINSKI MUZEJ CELJE
AVTORICA GABRIJELA KOVAČIČ
MIHAEL, NADANGEL, KI JE KAKOR
B
ODPRTJE OBČASNE RAZSTAVE BO
V	ČETRTEK, 26. 9. 2019, OB 18. URI,
V	KNEŽJEM DVORU CELJE
O
G
ODPRTJE BODO POSPREMILI FANTJE Z JOŽEFOVEGA HRIBA POD VODSTVOM DIRIGENTA PRIMOŽA KRTA
46
RAZVEDRILO
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
Narisal sem si brke in odšel v službo ... Vse sodelavke z narisanimi obrvmi so mi rekle, da nisem normalen.
Služba
Na razgovoru za službo v močnem državnem podjetju vpraša direktor kandidata:
»Povejte mi, zakaj želite delati pri nas?«
Kandidat nazaj: »Daj, oče, ne zafrkavaj me.«
Štirje
Na Gorenjskem je ženska rodila četverčke.
Zdravniki se borijo za življenje očeta.
Ni žejen
Janezek se je vpisal na tečaj plavanja. Po nekaj minutah je rekel trenerju, da gre domov.
»Kako to?« ga vpraša.
Janezek: »Nisem več žejen.«
Krade
Jože se zaradi kraje znajde pred sodnikom. Ta ga vpraša: »Ali ste poročeni?«
»Ne in nikoli ne bom!« odgovori Jože.
Sodnik odkimava in reče: »Tako pameten človek, pa krade!«
Prava razdalja
Janez vpraša prijatelja: »Zakaj piješ pivo po metrski slamici?«
On: »Ker mi je zdravnik naročil, da se moram odmakniti od alkohola.«
Še zadnjič
Na poroki ženin nagovori povabljene: »Dragi prijatelji, glede na to, da ne bom imel več priložnosti govoriti ...«
Trojčki in več
Tone priteče v gostilno in veselo vzklikne: »Dobil sem tri sinove! Ko je bila žena noseča, je brala knjigo Trije mušketirji.«
Miha hitro vstane in se napoti proti izhodu. Tone ga ustavi in vpraša, kam se mu tako mudi. Miha odgovori: »Takoj moram domov. Moja žena bere knjigo Ali Baba in 40 razbojnikov!«
Dieta
Štefan se je po nekaj letih zakona precej zredil. Ko je imel sto kilogramov, ga je žena poslala k zdravniku. Ta ga je pregledal in mu naročil: »Takole boste naredili. Pojeste lahko deset dekagramov špi-nače, dve trdo kuhani jajci, lonček jogurta, pet dekagra-mov nemastnega sira in rezino polnozrnatega kruha.«
Štefan kima in vpraša: »V redu, samo povejte mi, ali to vzamem pred jedjo ali po njej?«
Cel
Vprašajo Jožeta: »Kje si se rodil?«
On: »V Ljubljani!«
»Kateri del?«
»Kako kateri del? Cel sem se rodil v Ljubljani!«
Prijazen
Policist ustavi blondinko: »Moram vam zaračunati sto evrov, ker vam ne delujejo luči.«
Ona: »Res ste prijazni. Mehanik mi je hotel zaračunati dvesto evrov.«
Oven
Tehtni ca КШ
Ura biologije. Učiteljica sprašuje učence: Kdo je bil prednik sesalcev? Janezek dvigne roko in reče: Metla
i
m ••
Vaš vladar potuje po znamenju pridne device, zato boste hoteli na vsak način delati vse v presežnikih. Obveznosti vas bodo preganjale. Če boste hoteli kaj pospešiti in narediti na hitro, to ne bo mogoče. Pripravite se na to, da vsaka stvar zahteva svoj čas. Preveč časa izgubljate z malenkostmi. Konec tedna lahko malo izpreže-te, se sprostite in se poveselite.
Bik

Rak
^v.....^М^
Adamu je bilo lahko. Žena ga ni varala in tudi tašče ni imel.
f ,/VA -"■—».	^ytgr^t
NAJTEŽJE pri dieti je, da moraš jesti hitro in na skrivaj!
Lev

Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265, 090 64 30 in na Facebookovi strani Dolores Astro.
Sonce se bo v ponedeljek pridružilo Merkurju in Veneri, ki sta že v vašem znaku. Jesensko enakonočje in uraden začetek jeseni bosta nastopila v dopoldanskem času. Vsak začetek je na svoj način težak. Vendar tokrat ni treba skrbeti za končni rezultat. Vsa potrebna znanja že imate, izkušnje in modrost pa boste še pridobivali. Na čustvenem področju boste blesteli.
Vaša vladarica je v znaku tehtnice, kjer se odlično počuti. Dobro vam služi tudi Merkur, zato bo vaša komunikacija sproščena. Kmalu se vam obeta nekaj popolnoma drugačnih dni, mogoče stran od vsega. Zaradi tega se potrpežljivo lotite dela in se ne ozirajte na druge. Preveč energije bi vam vzeli. Ljubezen in čustva bodo igrali pomembno vlogo. Lepo vam bo.
škorpijon
Dvojčka
V petek in soboto bo Luna v vašem znaku, zato bo zelo veselo vse do nedelje zgodaj zjutraj, ko bo tvorila zadnji krajec. Z malo prilagajanja bo tudi nedelja minila prijetno. Pri delu boste sprejeli vse, kar bo novega, brez nepotrebnega dramatiziranja, kar je tudi najbolj prav. Več planetov v zračnih znakih predstavlja vodo na vaš mlin.
Ponedeljkovo enakonočje in vstop v jesen boste pričakali z mešanimi občutki. Vaši načrti so veliki, vendar je njihova uresničitev videti oddaljena. Potrpljenje je ključna beseda, ki jo boste morali v prihodnjih dneh velikokrat ponoviti. Delajte po svojih najboljših močeh in ne zapravljajte dragocenega časa za karkoli drugega. Nekdo vas opazuje in občuduje.
Strelec
Za konec tedna bo prijetno, znali se boste sprostiti. Začetek novega tedna bo nekoliko stresen. S hitenjem ne boste tokrat prišli prav nič hitreje do cilja. Pričakujte zamude in zaplete in načrtujte še rezervno različico. V nasprotnem primeru boste preveč izčrpani. Bistveno bolj prijazna in ustvarjalna boste torek in sreda, saj boste z lahkoto opravili vse, kar si boste zadali.
Od nedelje do sredine torka boste gostili Luno, zato bo večji del pozornosti usmerjen v dom in domače zadeve. Veliko energije boste imeli, vendar morate točno razčistiti z večnim vprašanjem, kaj sploh želite. Dovolite si nekaj drznosti, saj se bo to obrestovalo. Ponedeljkov vstop Sonca v znak tehtnice in uradno slovo od poletja boste pospremili z nostalgijo.
Kozorog
V torek še pred opoldnevom bo vstopila Luna v vaš znak, zato se obeta živahno, prijetno in igrivo obdobje, v katerem boste blesteli. Imeli boste dovolj moči in poguma, zato lahko zelo dobro napredujete tam, kjer želite. Tokrat lahko pričakujete tudi nemogoče. Bodite odprti za vse možnosti, da vas okoliščine ne bodo presenetile. Končno boste glede neke nedorečene zadeve zadovoljni.
Vaš vladar Saturn bo začel direktno pot, kar predstavlja konec določenih omejitev, zastojev in blokad. Odločiti se bo treba, kaj sploh želite. Tam, kjer ne morete uspeti, se je pametno umakniti. Pazite, da vam kakšna lepa priložnost ne odplava po vodi zaradi obotavljanja. Ne boste si vzeli veliko prostega časa, saj boste preveč zasedeni z delom. Nujno potrebujete sprostitev.
Vodnar
Devica
Borbeni Mars potuje prav po vašem znamenju in prinaša ogromno borbene energije. Znali se boste postaviti zase, kar vam bo dalo nov zagon. Ponudba, ki ste jo dobili in je bila videti odlična, se bo izkazala za vprašljivo. Ponovno boste morali začeti in preučiti druge možnosti. Vse informacije preverite dvakrat. Romantika bo v zraku in tudi vi se boste znali sprostiti in uživati.
HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES.
Mogoče boste imeli občutek, da se ponavlja stara zgodba. Zgodba je res stara, vendar bodo zdaj okoliščine popolnoma drugačne. Ne ozirajte se na okolico, osredotočite se nase. Tako bo najbolje. Ponovno vam preti stres, ki vas že nekaj časa spravlja močno ob živce. Od ponedeljka se bo vaša krivulja vitalnosti lepo dvigovala, počutje bo iz dneva v dan boljše.
Ribi
Vsi bodo od vas zahtevali več, kar vas lahko spravlja ob živce. Imeli boste občutek, da ste za vse sami, kar seveda nikakor ne bo res. Racionalno razporejajte svoj čas, sicer vam ga bo zmanjkalo za tisto najpomembnejše. Neka zabava bo minevala prehitro, saj bo prijetno v tako pisani družbi. Poskrbite, da bo kmalu prišlo do ponovnega srečanja.
Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani
Astrologinja Gordana.
RAZVEDRILO
47
Nagradna križanka
Križam Ke &
uganKe
IZPUSTITEV TEKOČINE IZ ČESA V MOČNEM CURKU
KREDITNA BANKA
MORSKE KRAVE
NEKDANJI SLOVENSKI VESLAČ TUL
OTOK V KVARNERJU
NEKD. SL. MINISTRICA (KATARINA)
ORLANDO JONES
LAKOMEN ČLOVEK (EKSPR.)
OTOŠKA DRŽAVA V SREDNJI AMERIKI
JUŽNI SADEŽ
ODLOČANJE LADO ZA KAJ BIZOVIČAR
VODNA RASTLINA
MAJHNE RIBE
PRENEHANJE DELOVANJA
IT. SLIKAR (LORENZO) MESTO V RUSIJI
KRAJ PRI SEŽANI
OMAKA (POG.)
LATINIST
SLOVENSKA
IGRALKA (BERNARDA)
PRIPADNIK
inucenečt meh. indij.
PLEMENA
3
ŠKODA (STAR.)
HVALNICA VERSKE VSEBINE
PAS PRI KIMONU
LJ. VODNO MESTO
22
23
OZEK KOS BLAGA MEDNARODNA OZNAKA MAROKA
12
LUKA V IZRAELU
VIR ŽIVLJENJA
13
KRATEK, MOČEN GLAS
14
SPREVOD V MASKAH
SLOVENSKI PEVEC
POMENO-SLOVEC
HRVAŠKI PEVEC VUKOV
ŠVEDSKI AVTO
PLOŠČAT ŠTIRIOGLAT PREDMET
TESTENINA Z NADEVOM SPALNO OBLAČILO
16
NELD. SL. KOŠARKAR (BOŠTJAN)
ŽLAHTNI PLIN
TRESLJAJI NA ZEMLJSKEM POVRŠJU
18
SL. ARHITEKT (JOŽE) IGRALKA GORENJAK
19
NLP (ANG.)
NEPREGIBNA BESEDNA VRSTA
DEL TRBOVELJ
DRŽAVA V JV AFRIKI
ŠVED. PISEC HANSSON 20. IN 7. ČRKA
ITALIJANSKI PEVEC BANO
ZGODOV. TEKSAŠKA UTRDBA SLADKOVODNA RIBA
KAZNIVO DEJANJE
JAP. REZIS. KUROSAWA KRUHOVI, SLIVOVI
VULKANSKI IZMEČEK
SL. SLIKAR (ANDREJ)
OKNO (ZASTAR.) PRAZNIK (ZAH.)
ANGLEŠKI IGRALEC RICKMAN
AFRIŠKI VELETOK
VRSTA UDARCA ŽOGE KAVBOJSKA VRV
15
MAJHEN HLODEC
10
ANG. GLASB STEVENS
RIMSKI HIŠNI BOGOVI
ZAVAROVANJE SAMEGA SEBE PRI PLEZANJU
ANICA ČERNEJ
OPRAVIČILO, IZGOVOR
20
JAN NERUDA MANJŠI OBROK HRANE
REKA V MJANMARU
ALMA KARLIN ALENKA PINTERIČ
TROBENTAČ (ZASTAR.)
POROK (REDKO)
OBUVALO
BREZ ZADNJEGA ZGORNJEGA DELA
SUDOKU 379
				1				9
		6					7	3
		7		3			6	5
2			8		7			
						8		
	5	1			2			
			3	9			2	7
4			2					6
3	2				1			
SUDOKU 70
	9					2		8
	3			6		1		9
	7		3					
2							6	4
					1	9		
6				2	8			
		3	1			5		
		4	8	5			2	
			7	9			8	
REŠITEV SUDOKU 378
REŠITEV SUDOKU 69
6	2	4	3	7	9	1	8	5
3	5	1	4	8	2	6	9	7
8	7	9	6	1	5	3	4	2
5	8	7	1	9	6	2	3	4
4	6	3	7	2	8	9	5	1
1	9	2	5	4	3	8	7	6
7	3	8	2	6	4	5	1	9
9	4	6	8	5	1	7	2	3
2	1	5	9	3	7	4	6	8
3	4	8	9	7	5	6	2	1
5	9	1	2	6	3	4	7	8
6	7	2	1	8	4	5	3	9
1	6	9	7	4	2	3	8	5
2	8	3	6	5	9	7	1	4
7	5	4	3	1	8	2	9	6
4	1	7	8	3	6	9	5	2
9	3	5	4	2	1	8	6	7
8	2	6	5	9	7	1	4	3
Nagradni razpis
novi tednik
\lddm г (ллтој /
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18	19	20	21	22	23	
Ime in priimek: Naslov:
Obkrožite: a) sem naročnik
Telefon:
b) občasni bralec Novega tednika
1. nagrada: darilni paket Rocky rolls in What snack, ki
ga podarja podjetje Knaus, in knjiga Kuharske bukve - Vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil
2.	nagrada: darilni paket Rocky rolls in What snack, ki ga podarja podjetje Knaus, in štiri kave v Caffe Štenga v Celju
3.	nagrada: darilni paket Rocky rolls in What snack, ki ga podarja podjetje Knaus
S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si.
Podpis:
Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 24. septembra.
Geslo iz številke 37: Iz poletja v zlato jesen
Izid žrebanja
1.	nagrado, knjigo Kuharske bukve - Vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil ter majico NT&RC, prejme: Kristina Vok iz Dramelj.
2.	nagrado, knjigo Celjske Mohorjeve družbe in štiri kave v Caffe Štenga v Celju, prejme: Branko Delčnjak iz Nove Cerkve.
3.	nagrado, kuhinjski krpi NT&RC, prejme: Mojca Janežič z Vranskega.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti.
ROČNO IZBRANI SUDOKUJI NAJVIŠJE KAKOVOSTI
Z VAMI ŽE OD LETA 2006
\j /o
I DVOMA
NAJVIŠJA KAKOVOST
2
7
5
9
4
8
6
KUHANJE
21
17
11
48
RUMENA STRAN
Med gasilskih čebelic
Upokojeni celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek je obnovljeno staro gasilsko avtole-stev tudi blagoslovil. Direktor PGE Celje Janko Požežnik mu je ob tej priložnosti podaril med, ki so ga v svojem čebelnjaku pridelali ravno celjski poklicni gasilci. No, pridelale so ga pridne gasilske čebelice. Lipovšek pa ima zdaj zdrave in sladke zajtrke.
Foto: SHERPA
__s
Skrbi za ženine cvetlice
Velenje, ki ob občinskem prazniku praznuje tudi 60 let mestnega središča, v teh dneh krasijo posebne sončnice. Ker so narejene iz gline, bodo cvetele vse leto. Idejo zanje je dala Viktorija Meh, članica KUD Gambatte. Za postavitev je skrbel njen soprog, nekdanji župan Mestne občine Velenje Srečko Meh. Izjemno ponosen na ženine domislice je sončnice fotografiral in tako njihove cvetove ohranil tudi za čas, ko jih bodo umaknili z velenjskih gredic. Nekaj pa je gotovo, zalivati mu jih vsekakor ne bo treba.
Foto: GrupA
Najlepši Zemljanki sta iz naše regije
Pretekli konec tedna je bilo v Ljubljani lepotno tekmovanje Miss Earth Slovenije 2019. Med 12 finalistkami je mis Zemlje postala Velenjčanka Charnee Bijön Bonno in prva spremljevalka Kristina Zvonar iz Zibike.
23-letna lepotica Charnee Bijön Bonno (levo), ki se je rodila v Melbournu v Avstraliji in zdaj živi v Velenju, bo Slovenijo zastopala na svetovnem izboru. Tudi letos bo zaključno lepotno tekmovanje na Filipinih. 20-letna Kristina Zvonar, ki je sicer plesalka standardnih in latinskoameriških plesov, ima za sabo že nekaj lepotnih tekmovanj in nazivov. Lani je postala druga spremljevalka izbora za mis športa Slovenije.
Foto: Instagram
Pahor že snuje kampanjo?
Predsednik države Borut Pahor ob obisku svečanega odprtja paviljona z 89-letno avtole-stvijo v Poklicni gasilski enoti Celje: »Kaj mislita, bi si tole vozilo lahko izposodil za naslednjo kampanjo ob volitvah? Mislim, da bi se za volanom dobro znašel ...« Celjski župan Bojan Šrot je ob tem vprašanju bil modro tiho, kdo ve, morda pa je tudi sam dobil kakšno idejo za novo terensko vozilo.
Foto: SHERPA
I	V	I ■ ■ ■ I	"	v
Iz časov, ki jih ni več
Muzej novejše zgodovine Celje je v kletnih prostorih Pelikanove hiše v Razlagovi ulici 5 odprl novo občasno razstavo Fotohiša Pelikan 1899-1919-2019, ki naznanja začetek prenove celotne hiše. Na otvoritvi se je zbralo kar nekaj zanimivih obiskovalcev.
Foto: SHERPA
Josip Pelikan je bil kavalir in podoben kavalir starega kova je tudi nekdanji upravnik celjskega gledališča Borut Alujevič. Z globokim spoštovanjem je poljubil roko nekdanje direktorice Muzeja novejše zgodovine Celje, tudi ministrice za kulturo, zdaj direktorice Foruma slovanskih kultur, dr. Andreje Rihter.
Odprtja razstave se je udeležila tudi pravnukinja Josipa Pelikana Uršula Zore Tavčar (levo), ki je zaposlena kot generalna sekretarka državnega zbora. Z dr. Andrejo Rihter sta sodelovali pri postavljanju prve razstave fotografskega gradiva Josipa Pelikana, ki jo je Rihterjeva leta 1989 postavila z zgodovinarjem dr. Janezom Cvirnom.
Po Pikino razigran
Čopki v laseh in nogavička namesto okrasnega robčka. Tako se je za letošnji Pikin festival uredil sodelavec Galerije Velenje Arpad Ša-lamon. Tudi po zaslugi njegovega dela, so imeli otroci v Velenju v minulih dneh kaj videti. »Namesto da me sprašujete, kaj vsem sem počel med pripravami, me raje vprašajte, česa nisem,« je dejal v smehu. Poskrbel je namreč za Piko Nogavičko, ki je krasila Dom kulture Velenje, pa za maketo Ficka, konja Alfreda, torte za sla-vljenko, številnih pripomočkov za animatorje, pa še kaj bi se našlo.
Foto: GrupA