Telefon št. 74, l*osamna številka 10 h >*o pošti prajeman: za «elo leto naprej 26 K — h pol leta , 13,-, n način, da se pri tem pomore hrvatskemu ; trodu. To je očit bej proti gmotnemu na-i edku hrvatskega naroda. , Do zdaj so imeli namreč Mažari nape-»no glavno železnico iz Bosne ravno v Bu-mpešto. Da se bosenska trgovina ne podi deloma tudi na Hrvatsko, niso dovolili, i se sezida železnica od Jajca do Bania-ke, od koder bi šla trgovina že po dogo-vljenej progi na Sisek in Zagreb ter se-ida tudi na Reko. Ravno tako so bili tr-jvratni nasprotniki, da se zveže Dalmacija Hrvatsko dalje od Knina na Novi ali Ogu-i. Pri vsem tem niso odločevali samo motni nego tudi narodnostni interesi. Toda isi se menjajo, položaj Bosne zahteva novo /ezo z morjem in sicer pri Spletu, kar se lora kmalu uresničiti. Zdaj so Mažari v stiski, če je res, da i Reka po železnici Bugojin - Splet mnogo jubila od svoje trgovine, da se temu de-ima pomoči, da se zgotovi železnica od ijca do Banjaluke, ali od Aržina ali od Cnina do Novega, ali pa celo do Ogulina. 'ako bi se dalo po teh progah lahko velik el bosenske trgovine odvrniti od Spleta a Reko. Toda te proge, bodisi katera~koli, i šle skoz Hrvatsko, in to je proti mažar-kej politiki, ki hoče Hrvatsko gmotno ugo- lObiti. Slednjič se bode pa morala zidati jedna imenjenih prog ter Dalmacijo zediniti s Hr-'atsko, kar bode velikega pomena tudi za lolenjsko železnico, pa bode potrebno, da ie glede tega važnega vprašanja zglasijo ilovenski delegati v slogi b svojimi hrvat-tkimi tovariši v avstrijskej delegaciji, kajti >d hrvatskih delegatov v ogerskej delega-:iji znamo, da ne bode nobeden o tem važ-lem vprašanju spregovoril niti besedice. Sploh je jako žalosten pojav, da se hrvatski merodavni krogi za tako važna vprašanja ako malo zanimajo, češ, da se o vsem tem Ddločuje le v Budimpešti. To je sicer res, ali večkrat ima glas naroda tudi velik upliv. V hrvatskem saboru se o železnicah ne spregovori nobena be seda, kakor le takrat, ko se opozicija toži na pomažarivanje, češ, da take stvari spadajo na zajedniški sabor. Tam pa hrvatski poslanci tudi molče. In tako se niti ne ve za javno mnenje Hrvatske. Saj se tudi v Avstriji odločuje o železnicah v državnem zboru, ali zato deželni zbori ne molče, če so tiče železnica dotične dežele. Ravno tako bi so moralo o takih vprašanjih razpravljati tudi v javnih skupščinah in sklepati resolucije, da zvedo na merodavnih mestih potrebe naroda. Ce je vc-s narod složen v svojih zahtevah, potem se mu mora sčasoma tudi ugoditi, a hrvatski narod gotovo želi, da se zedini Dalmacija s Hrvatsko po železnici. Dalmatinski Hrvati so storili v tem pogledu svojo dolžnost, izjavivši se v tej zadevi že večkrat očitno v državnem in deželnem zboru ter v svojih skupščinah, in zdaj je potrebno, da to store tudi Hrvati v banovini, a ni dvoma, da se mora slednjič premagati grda sebičnost mažarska. Politični pregled. V Ljubljani, 8. novembra. Ministerski predsednik Koerber o vladnem načrtu. Povodom otvoritve kongresa avstrijskih industrijalcev minuli torek je na pozdravni govor predsednika odgovoril dr. Koerber govorom, v katerem je razvil precejšen kos vladnega programa. V resnici seveda ni povedal nič novega, akoravno so zvesto poslušali navzoči trgovci, ko je Koerber odgovoril na vprašanje: Kaj hoče vlada, in rekel, da hoče »delavno, vedno napredujočo ustavno državo«. Tem besedam je po oficijelnem poročilu sledilo odobravanje onih mož, ki so stali navadno v prvih vrstah v boju proti takim idejam, kakoršne je razvil Koerber na tem kongresu. Z izvajanji ministerskega predsednika so dosedaj še najbolj zadovoljni nemški liberalci, najbolj nezadovoljni so pa Čehi. Vlada hoče delavne, napredujoče ustavne države, ne pomisli pa, ali je Avstrija res ustavna država razun na papirju. Ustavo sicer imamo, a ta je strankarski prikrojena, v prilog interesom jedne same narodnosti, drugodi, ker bi se morale vsaj teoretiski priznati pravice drugih narodnostij, se pa niti ne izvede. Jezikovno vprašanje hoče rešiti vlada zakonitim potom in ji bodo pri tej akciji ljube vse delavne stranke. Ali ni to vabilo za obnovitev znane »delavne večine« brez severnih in južnih Slovanov ? Radi tega mu očitajo češki listi, da do danes še ni rešil avstrijskega problema. Oficijelni listi pišejo o tej izjavi: In vse te besede ne bodo nič koristile, vse bo zaman. In ko bi imel Koerber angeljska usta, bi njegove besede ne našle nobenega drugega odmeva, kakor so ga sedaj. Ravno isti gospodje, ki so ploskali Koerberju, bodo volih doma v Brnu Lecherja, ki meče tintmke v predsednika, v Trutnovem Wolfa in drugje druge obstrukcijoniste. _ In vendar vlada še noče pretrgati vsake zveze z nemškimi liberalci 1 »Informacija" o kandidaturi barona Dipaulija. Omenjenemu listu se zdi povsem neumestno, da je baron Dipauli po kratkem boju s svojimi političnimi nasprotniki vrgel (?) pušlio v koruzo in se odpovedal vsaki kandidaturi v okrajih, katere je dosedaj zastopal kot poslanec pete kurije. Očita se mu, da je preveč občutljiv, in stavi za vzgled angleškega državnika Gladstone-ja, ki je kot minister propadel pri splošni volitvi, a takoj potem nastopil kot kandidat v drugem okraju. Take občutljivosti, kakor pri nas v Avstriji, pravi »Inform.«, ne nahajamo nikjer, in bi morda smatrali za velik škandal, ko bi kak minister propal v veleposestniški skupini in potem kandidoval v mestni, kmečki ali celo splošni skupini. Baron Dipauli spada v parlament. Ako on ne potrebuje parlamenta, parlament njega gotovo potrebuje, torej naj poskrbi zato, da pride vanj. Upajmo, da vsprejme vsaj veleposestniški mandat. Briksenški kompromis razbit. Znamenit dogodek se je pripetil te dni na Tirolskem, ki bo znatno spremenil sedanje stanje v volivnem gibanju. Kompromis, ki ga je, kakor je prav rekel Dipauli, za hrbtom sklenil Zallinger s profesorjem Schopferjem in drugovi, de facto ne obstoji nič več. Največ je temu vzrok, da knezoškof v Tridentu ni priporočal tega kompromisa in ni zavzel še prav nikakega stališča, ker je uvidel, da se nasprotje vsled kompromisa ni poleglo marveč le še bolj poostrilo. Pripomniti pa treba, da je največ volivnih okrajev, na katere se nanaša znani kompromis, v briksenški škofiji, kjer imajo torej volivci še prosto roko. Poleg tega sta pa tudi prošt Trenk-walder in deželni poslanec Trafojer preklicala svoje podpise, ker smatrata kompromis le za predlog in to le za slučaj, ako mu pritrdi sam baron Dipauli. Z ozirom nato je jasno, da kompromis ne velja več in bržkone bo kmalu sklenjen nov kompromis, ki bo zagotovil Dipauliju kandidaturo v peti skupini. Schopferjevci pa ostanejo, kjer so bili dosedaj. Hrvatski proračun za prihodnje leto izkazuje znaten deficit, katerega pa sedaj ne bo lahko pokriti, kakor je bilo to dosedaj. Primanjkljaje so pokrivali dosedaj z blagajniškimi preostanki, katerih pa ni več. Kaj neki poreče k temu Khuen Heder vary, ki je največ vzrok, da so v deželi tako neugodne financijelne razmere, mejtem ko se Mažari okoriščajo s hrvatskim de narjem. O razmerju mej Avstrijo in Jta lijo piše z ozirom na znano izjavo italijanskih oficijoznih listov glede trozveze ruski list »Rossija« mej drugim sledeče : Italija si mnogo prizadeva, da bi dosrgla ravnotežje na jadranskem morju, in pove odkrito, zakaj tako dela. Trgovina ostane trgovina, toda jedro stvari kaže, jasno na politiko. Italija hoče dokazati Avstriji, da ji jo zvezala roke in jo hoče napraviti za molčečo pričo uresničenja njenih agresivnih načrtov na balkanskem poluotoku, posebno pa v Albaniji. S temi načrti se Italija ne strinja in torej ne mara obnoviti trozveze, dokler ne dobi poroštva, ki bode zagotovilo ravnotežje na Jadranskem morju in opustitev vseh inspiracij Avstrije na Albanijo. S tem se pa Avstrija ne zadovolji in to bo bržkone dovedlo Italijo, da nadalje ne bo hotela več uživati dobrot trodržavne zveze. To se zgodi ravno o pravem času. — No, menimo, da nihče ne bo žaloval za tem zaveznikom, ko bi bilo le nekoliko bolje preskrbljeno na južno tirolski meji ter v Primorju. Španska mornarica, v kolikor je je še, je v kratkem času Azcarragove vlade do bila že tretjega ministra v osebi admirala Ramosa Izquierdo. Ministerski predsednik že pri sostavi kabineta ni imel sreče z oddajo tega portfelja in je moral pustiti mesto začasno nepnpolnjeno. Pozneje so za nekaj dnij dobili dva moža, a sta se kmalu odpovedala malo častni službi. Možje namreč uvi devajo, da za par ladij pač ni vredno plačevati posebnega ministra, večjih kreditov za napravo novih ladij, ki jih je tudi že zahteval novi mož, ostali člani ne smejo in ne morejo dovoliti, saj itak primanjkuje denarja za druge potrebe. Prememba v angleškem kabinetu. Vkljub vsem mnogoštevilnim dementijem, katerim pa menda ni nihče veroval, se je, kot smo na kratko sporočili, izvršila prememba v Salisburyjevem kabinetu. Ministerski predsednik jo odložil portfelj zunanjega ministra in radi lepšega prevzel čast varuha državnega pečata, zunanje zadeve pa je prevzel Landsdovvne. Istotako je prišel port lelj vojnega ministra v druge roke, dosedanji državni podt-ijnik Brodrick je postal vojni minister. Prememba oseb v vodstvu zunanjih zadev in vojne uprave je prav za prav glavno, za kar je šlo pri preosnovi kabineta, vse drugo je postranska stvar. Salisbury jo z izvedbo preosnove rešil zase ugodno tale načrt: V mesecu januvariju se snide novo izvoljeni parlament in do tedaj upa vlada, bo tudi vsaj formalno docela končana vojska v Južni Afriki. Parlament se bo pričel pečati z načrtom za mirovno pogodbo in pri tej priliki bo padla tudi marsikatera beseda o vodstvu zunanje politike ter o »izborni« skrbi vojne uprave za angleške vojake na afriških tleh. Salisburv se bo izgovarjal, ako bo treba, s tem, da ni več vodja zunanje politike, vojnega ministra, ki je zakrivil nebroj nepravilnosti, pa parlament sploh ne bo mogel prijemati, ker ga več ni na ministerskem stolu. Tako se bo vlada rešila neljub zadrege na prav jedno-stavon način. Odgovor ameriške vlade na nemško angleško pogodbo. Zadnji dan minu- lega meseca je bil v Washingtonu oficijelno objavljen odgovor, ki ga je odposlal državni tajnik Hay na nemško-angleško pogodbo v zadevi Kine v Berolin in London. Po tem odgovoru se Amerika docela strinja s prvima dvema členoma pogodbe, ker je bila, kakor se trdi v odgovoru, ravno ameriška vlada prva, ki je zagovarjala jednakopravnost trgovine v Kini. Kar se pa tiče poslednjega dela, ki je samo dogovor mej obema velesilama ameriška vlada jednako francoski ne izrazi svojega mnenja in si pridržuje v tem oziru prosto roko. Tedenski koledar. Nedelja, 4. novembra: 22. pobink.; Karol Bor., šk.; evang.: Dajte cesarju, kar je cesarjevega. Mat. 22. — Ponedeljek, 5 novembra: Emerik vojvod. — Torek, 6. novembra: Lenart sp. — Sreda, 7. novembra : Prosdocim šk. — Četrtek 8. novembra: 4 venčani mučenci.— Petek, 9- novembra: Božidar m. — Sobota, 10. novembra: Andrej Avel. sp.— S o 1 n c e izide 10. novembra ob 7. uri 1 min., zaide pa ob 4. uri 29 minut. — Lunin spremi n : Sčip 6. novembra ob 11. uri 58 m. zvečer. — Musica sacrav nedeljo dne 4. novembra: V stolni cerkvi velika maša ob 10. uri: Cecilijino mašo zl. Adolf Kaim, graduale iu ofertorij Ferd. Schaller, »Te Deum laudamus« Anton Foerster. — V mestni cerkvi sv. Jakoba velika maša ob 9. uri: Uecilijina maša v G dur zl. Ad. Kaim, graduale »Ecce Sacerdos« zl. Anton Foerster, ofertorij »Juveni David« zl. J. B. Tresch, »Tantum ergo« Jos. G. Zangl, »Te Deum« L. Belar. Dnevne novice. V Ljubljani, 3. novembra. O narodno - napredni internacijo -nali. V zadnjem »Učiteljskem Tovarišu« či-tamo : »Že 20 let nismo imeli take lepe okr. konferencije, kakor 10. t. m. Novi nadzornik je popolnoma kos svoji nalogi in takega občnega zbora, kakor ga je imelo naše deželno učiteljsko društvo 11. t. m., učiteljstvo nikoli prej ni imelo. Deželno učiteljsko društvo se mnogo bolje ponaša, kakor smo pričakovali. Zahvala za to tiče predsedniku Peerz u, učitelju na nemški šoli, ki nastopa kot predsednik društva posebno spretno in z najfinejšim taktom tako, da si je pridobil srca nas vseh. Le pomislite, gospod predsednik je zunaj društva vnet Nemec ter duša nemškega društvenega življenja, v našem društvu je samo učitelj z geslom : »Zunaj društva deluj vsak po svojih močeh za svoj narod ; v društvu pa hočemo biti samo učitelji. Zunaj društva imej vsak glede svojega mišljenja in delovanja proste roke; v društvu se pa moramo vsega ogibati, kar bi nas razgnalo. (Tu sledi * z opazko uredništva „Tovariša": „je popolnoma pravilno ".) Mi smo si izbrali nem-škijezik za naše ra z pra ve , ker tajezik vsi razumemo, slovenskega in laškega pa ne vsi; a predloge lahko pošilja vsak v svojem jeziku. — Ta ali oni politični paglavec bode nam zameril, ker ni s m o p osta v i 1 i društva nana-rodno podlago, a to nas ne bode motilo; mi pri naših razmerah ne moremo imeti deželnega učiteljskega društva, ki bi drugim namenom bolj služilo, nego našim stanovskim.« — »Edinost« pravi k temu: »K tem izvajanjem dovoljujemo se pridodati nekoliko opazk. Da gospod dopisnik kadi svojemu gospodu nadzorniku, temu se prav nič no čudimo, saj ima lahko posebne namene ; da pa postavlja v deveta nebesa predsednika deželnega društva, mladega Nemca, učitelja na nemški šoli in skrajno nemški mislečega gospoda Peerz-a, to nam je nerazrešljiva zagonetka in dvomimo, da je ta trditev všeč vsem drugim goriškim učiteljem; kajti ako se vsi učitelji strinjajo s tem, dali bi sebi najslabše spričevalo! Že s tem, da so si izbrali edinega Nemca, učitelja v deželi, predsednikom, zadali so si pljusko v obraz toliko slovenski kakor italijanski učitelji. Pač žalostno, ako si ne more učiteljstvo najti moža iz svoje srede in svojega rodu za predsednika v deželi, kjer deluje mnogo slovenskih profesorjev, trije slovenski ok- -m šolski nadzorniki, kakih 200 slovenskih in blizu toliko italijanskih učiteljev ! Da, žalostno, ako med vsemi temi ni enega, ki bi vsaj približno imel spretnosti toliko stavljenega Nemca Peerz-a. 1'ojte po vsem svetu, med Lahe in Nemce, Francoze in Angleže in kamorkoli ter iščite dandanes »ličnih razmeri« — Mi pa pristavljamo: Ni kjer ni takih razmer, kakor pri nas, da bi se pod lirmo »svobode« in naprednjaštva ši rilo najgrše renegatstvo in najgorja sebičnost. Odlikovanje Presvitli knezoškof je g. Karola Heidricha, misijonarja svetega Vincencija P. in kurata v deželni bolnici v Ljubljani povodom njegove sedemdesetletnice imenoval kn. šk. konzistorijalnim svetnikom. Velezaslužnemuduhovniku iskreno čestitamo! Deželni predsednik se je s svojo gospo podal za nekaj dni na grad v Planino. Osebne vesti Davčni višji nadzornik g. dr. Ivan Podnebšek v Postojini pride k okr. glavarstvu v Radoljico, davčni insp. g. Valentin Ž u n pride v Črnomelj, davčni inšpektor Fr. G e r s t e n m e y e r pa iz Črnomlja v Postojino. No, vidite! Prej predno smo si mislili, zadovoljni so naprednjaki tudi napram javnosti s Petrom Končnikom. „Učit. Tovariš" nima nobene besede, ki bi izrekala rodoljubno skrb, da smo dobili na Kranjsko Končnika. „Narod" naj torej vse psovke o brezdomovinstvu, katere je hotel obesiti nam na vrat, obesi svojemu „narodnonaprednemu učiteljstvu." „Učit. Tovariš" želi le, „da bi novi deželni šolski nadzornik blagovolil upoštevati in uvaževati težko stališče naprednega učiteljstva napram nasprotnikom nove šole." No vidite: „Kaj nam mari Končnik, samo, da je liberalec!" In ti ljudje si upajo postaviti kandidata slovenskemu ljudstvu v peti skupini! Volitve volilnih mož na Spodnjem Štajerskem za 4. in 5. skupino se prično prihodnji ponedeljek dne 5. novembra v ptujskem okraju. „Slovenski Gospodar" o liberalnem viharju proti Končniku pravi: »Kranjski liberalci se čudijo temu imenovanju, a v deželnem zboru se vežejo s Končnikovimi somišljeniki proti lastnim bratom." »Narod" v službi židovstva. Popolnoma zastonj , samo iz »pravicoljubja« 83 je vlekel za izdajico Žida Dreylussa in samo iz »ljubezni do bližnjega« t. j. Židov molči o Hilsnerjevi razpravi ter ne črhne o 8enzacijonelnih tehtnih pričevanjih. Hiisnerja pardonira, da pa blati katoliško duhovščino, zato si »Narod« izmišlja škandale, katere često niti kontrolirati ni mogočo. Za napade na katoliško duhovščino so »Narodova« prodala vedno odprta. Kdor še ni vedel, kam je zabredel »Narod«, njegovo poročanje o Hilsnerjevi aleri priča zadostno, da je list slovenske inteligence — židovska tromba. Imenovan je štajerski rojak gosp. dr. Karol Vrečar, štabni zdravnik v Petrovaru, višjim štabnim zdravnikom. Potrjena pravila. Pravila »Slov. kat političnega društva za kočevski polit, okraj« so potrjena. Politična shoda bodeta jutri v Št. Jakobu v Slov. Goricah in 11. novembra v Kozjem. Inavguracijo rektorja na graškem vseučilišču, določeno na pondeljek, 5. t. m. so odložili. Novoizvoljeni rektor Weiss, prof. bogoslovja, je hotel na to akademično slavnost povabiti tudi nemško kat. društvo »Ca rolino« poleg drugih nemških akad. zvez in društev. Burši so se uprli in zažugali z demonstracijami. Dozdanji rektorji so se navadno udajali temu terorizmu in »Caroline« niso vabili, dasi je vsako leto vstop k aka-demiškim slavnostim zahtevala. Letos pa se je rektor burševakemu terorizmu uprl in slavnost odložil, morda ad graecas kalendas, fi>i se ne bo hotel udati, zakaj razvajeni burši se no bodo, ker so se jim doslej vsi rektorji klanjali. — Zelo umestno bi bilo, da bi so začela tudi slovanska dijaška društva potezati za svoje akademiške pravice, ker le tako bi ohole Nemce, profesorje in dijake, prepričevali, da je graško vseučilišče državno, in no nemškonarodno, na katerem imajo Nenemci lo pravice gostov. — Hic Rhodus! Predavanje v Mestnem domu. Da nes ob sedmih zvei-er predaval bode gospod dr. Ivan Robida v dvorani Mestnega doma o alkoholizmu in njega posledicah, na kar cenjen« čitatelje ponovno opozarjamo. Umrl je v Č a n j č a h pri Celovcu dne 31. okt. tamoSnji župnik, čast. gospod Jožef P i c h 1 e r , jako vnet in blag duhovnik. Porodil se je dne 7. aprila 1842 v Celovcu, bil v mašnika posvečen 20. julija 1865. Služboval je samo na dveh postajah: Najprej 4 lela v čanjčah za kaplana, potem za pro-vizorja v Krentzenu, od koder so je kot župn k zopet povrnil v Čanjče. Na tem mestu je deloval 16 let Pogreb se je vršil dne 2 t m. ob zelo mnogobrojni udeležbi. Duhovnikov je bilo navzočih 14. N. p. v m.! Iz celovške škofije. Razpisani sta do 5. decembra župniji Karnski grad in Kolb-niča. — Č. g. Alb Frank, župnik v Zago-rici, je postal mestni župnik v Št. Lenartu v labudski dolini, č. g. J^s. Svatou, proviz. v Ukvah, župnik na Strmcu. — Prestavljena sta čč. gg. : Al. Mlinar, kaplan v Dobrlivasi, za provizorja v Čanjče. in Fr. Uranšek, ka pelan v Sp. Dravogradu za kaplana v Do-brlovas. Bleiweiss in Giordano Bruno. Kdo bi bil mej Slovenci tako predrzen, da bi si upal spojiti ti dve imeni ? Friderik Malovrh je z lahko vestjo v starih „Novicah", ki žive ob spominu na Bleiweisa, združil Blei-vveisov spomin z Giordanom Brunom. Ne vemo, kaj bi storil dr. Janez Bleivveis z Malovrhom, ko bi čital v svojih „Novicah" slavospev na krivoverca Bruno, katerega se v „Novicah, nekdanjih nositeljicah neskaljenega slovenskega programa, proglaša za »boritelja za pravico in resnico, luč in svobodo", vse one pa, ki se ne strinjajo z Bru-novim krivoverstvom, pa se opsuje z blaznostjo fanatičnega praznoverstva in tiran-stva". „Novic" ne preveva več Bleiweisov duh, v „Novicah" veje sedaj zaduhel duh, katerega je Malovrh navajen — zato vračajte „Novice!" Bedarije »Narodovega delavca". »Narodu« se pozna, da narodnonaprodna stranka nima nobenega delavskega programa. Njegov »delavec« no ve druzega pisati, nego o »temi«. To velikansko socialno znanje vzbuja mej delavci mnogo smehu. »Narodov« delavec pobija »Slovenca« z naslednjimi besedami: -Krščanskega komedijanta Luegerja slavijo v sobotni notici, da je podelil tisočem in tisočem volilno pravico. Ta velikanski čin Luegerjev se pa zrcali najboljše v besedah »A r b e i t e r Zeitung, ki ga nazivlje »Wahlrechts?aub« — rop volilnega prava One pa, ki so skuhali to imenitno volilno preosnovo, imenujejo roparje volilnega prava. To govoii jasno in določno«. Na — sedaj pa imamo. »Narodov« delavec, ki je hotel postati »neodvisen« in je zabavljal socijalni demokraciji, privleče za glavno pričo, da je Lueger res lump — »Arbeiter Zeitung« in slovenski inteligenci zatrdi : »To govori jasno in določno«. Kaj mu mari temu delavcu, da sc baš po Luegerju stotisoči dobili na Dunaju volilno pravico, vsaj ve, da ljubljanski občinski svet še takevo-lilne pravice nebo daldelavcem. Gospodje »delavci« uredniki »Narodovi«, recite svojim gospodom, da v ljubljanskem občinskem zastopu skujejo boljšo volilno reformo, recite jim, naj liberalno dajo de lavcem pravice, dokler pa tega ni, imamo pa še vedno rajši Luegerjevo V( lilno reformo, nego pa — nič. Torej poslušajte zahteve »Slovenskega katoliškega delavskega društva«, ki Vam je že opetovano zagromeio v obraz: »Ven z volilno pravico za ljub ljanski občinski zastop!« Protiliberalen delavec. Ali je »Učiteljski Tovarii« res učiteljski list? »Učiteljski Tovariš« prinaša o otvoritvi gluhonemnice 4 in vrstice. Zabavljanja in Jelenčeve samohvale pa ima nad 6 stranij. Umevno je, da »Učiteljski Tovariš« tudi ne omenja velikanskih duhovniških darov za gluhonemnico. Na ta način se v glavah naprednega učiteljstva dela »zmes«. Pomanjkanje učiteljev. Za učiteljsko mesto v Čemšeniku se ni oglasil noben kompetent. Otroci bodo dobili sedaj samo dvakrat na teden pouk iz Toplic Zagorja. Ljubljanske novice. Ponesrečil se je včeraj zvečer hlapec pri Oroslavu Dolencu Ivan P*nčuh. Vozil je 200 1. obsegajoči sod, ki se mu je zmuznil iz rok, podrl ga in zletel preko njega po stopnjicah. Hlapec ima zlomljeno nogo. — A r e t o v a 1 a je včeraj zvečer policija hlapca Valentina V i č i č a iz Kašlja, ki je zasledovan radi tatvine. Vičič bode izročen sodišču v Gorici. Dalje je bila aretovana vlačuga Nežika Ki-sovec iz Poljan, ki je na sumu, da je v Celovcu ukrala dva zlata prstana in jedno zapestnico v skupni vrednosti 240 do 300 K. — H a v e 1 o k kupiti si je hotel mli-narski učenec Franc Zibelnik na Glincah. Ker ni imel denarja, je hotel ukrasti svojemu gospodarju Fr. Velkaverhu tri z žitom napolnjene žaklje a 80 kg. ter je nagovoril svoja brata, naj prideta z vozičkom po ukradene stvari. Brata pa je zasačil orožnik Mihael j a z b e c, ki je storil vse, da Zibelnik ne dobi novega haveloka. — Zlata urica se izgubila včeraj dopoludne na poti od juž. kolodvora do Tržaške ceste. Urica je imela monogram M. B. Kdor jo je našel, naj jo proti nagradi odda na policiji. Pouk v slovenski stenografiji. »Kršč.-soc zveza« bo udom oskrbela pouk v slovenski stenografi|i. Dotični tečaj se prične že prhodnji teden; kdor ga želi obiskovati, naj se oglasi pri tajniku delavske organizacije Gostinčarju v »Katol. doniu«. Dvojna vest V tržaškem mestnem svetu je propadel predlog slovenskega obč. svetovalca Dolenca, ki je predlagal, naj se v tižaških bolnicah zopet nastavijo usmiljene sestre. Proti temu predlogu se je silno ši-rokoustil dr. Marcus. Veliko senzacijo je torej obudilo, ko je dr. Rybaf pokazal knjižico, katero je spisal isti dr. Marcus, ki je malo prej govoril proti usmiljenim sestram. V tej knjižici, katero je leta 1900 založilo društvo zdravnikov, so razlogi slovenskih obč. svetovalcev usmiljenim sestram na korist potrjeni. Dr. Marcusu se sedaj upravičeno rogajo celo laški listi. Slov. izobraževalno in zabavno društvo »Naprej" v Gradcu lepo na preduje Število članov raste polagoma, a nevzdržno. Člani imajo na razpolago skorej vse slovenske in nekaj drugih časopisov v čitalnici, precejšnjo zbirko knjig v knjižnici, vrhu tega dobivajo brezplačen pouk v nemščini, računstvu in knjigovodstvu, skoraj vsak teden se prirejajo predavanja o občezani-mivih stvareh, društvena varčevalnica že precej vspešno deluje. S prostovoljnimi doneski si je društvo kupilo klavir, ki je neobhodno potreben za pevske vaje in domače zabave v društvenih prostorih. Seveda nima še društvo dovolj sredstev na razpolago, da bi moglo v polni meri zadoščati najnujnejšim potrebam graških Slovencev. Zato bi bilo treba izdatnejše pomoči z doma, da se ta važna naša postojanka čim preje in bolje ukrepi. Zlasti naši denarni zavodi naj je ne zabijo o svojih računskih sklepih ! Socialna demokracija v teoriji in praksi se imenuje brošurica, ki jo je izdal bivši socialno demokratični vodja Wa-gner v Knittelfeldu, Wagner očita stranki, ki se bori proti propalosti buržoazije, na podlagi še svežih dejstev istotako propalost, sleparjenje z denarjem, pri volitvah in strahoviti terorizem. Brošurica vtegne marsikateremu rdečkarju odpreti oči. Socialni demokratje besno, da je prišlo toliko kočljiv h notranjih zadev ravno pred volitvami v javnost. Utonil je v Savinji Udamcev Tone iz Rečice. Na osem let po nedolžnem obsojen. Poročali smo, da je bil v Dobrunjah 19. avgusta ubit posestnik Jakovšek. Sum jo pal na njegovega sina, ki je bil pri orožnih vajah in je prišel tisti dan obiskat dom. Vse zagotavljanje nedolžnosti ni sinu nič pomagalo, okoliščine so govorile proti njemu in vojaško sodišče ga je obsodilo na osem let ječe. Sedaj pa se je posrečilo orožništvu priti na sled pravim storilcem, ki že sede na Žabjaku. Njihova imena so : Fran Bencina, ki je glavni krivec, Miklavž Bricelj in Andrej Lampič. Bazpisani učiteljski službi. Na štirirazrednici v Zagorju je razpisano do 1. dec. mesto nadučitelja. Prošnje je dopo slati okr. šol. svetu v Litiji. — Na n jednorazrednici v R a d e n c a h jo namei učitelja-vodjo. Prošnje vsprejema do 20 m. okr. šol. svet v Črnomlju. Krstič — v ječi. Iz Opatije se roča: Tu je bil aretovan zloglasni dr. Krt proti kateremu se je uvedla kazenska f iskava radi prevare. V mestni kopeli se je oddalo 21. do 27. oktobra vsega skupaj 512 pelij, in sicer za moške 329 (pršnih 2 kadnih 97), za ženske 183 (pršnih 1 kadnih 43). Samomor. Iz Celovca, dne 2. t. Včeraj se je tukaj ustrelila 581etna vd< za računskim pregledovaloem, Roza W pl. "VVildenau. Pred mesecem ji je ui mož in začelo se ji je mešati. Včeraj obiskala grob svojega moža na pokopali* kjer jo je zopet prevzela otožnost tako, si je kmalu potem vzela v svojem sta vanju življenje. Opozarjamo na današnji inserat mačina g. Frana čonžka. Njegovo dc danje delovanje kot gostilničar v Kopit jevih ulicah, kjer je vedno postrezal z bornim pristnim vinom in izborno kuhii pridobilo mu je vsestranskega zaupanja, terega mu želimo tudi na novem mestu. $ # # Rodbinsko čudo. V Novemjorku je nedavno ubil zasebnik Herman ter je vzrok svojega samomora navel v opoi sledeče: Oženil sem se z vdovo, ki je in odraslo hčer. V to deklico se je zaljubil i oče in jo je poročil. Oče mi je torej po zet, pastorka pa mačeha. Žena mi je roi sina, ki je postal mojemu očetu svak, m pa ujec, ker je bil brat moje mačehe. R tega mi je bila moja lastna soproga ob j nem stara mati, ker je mati moje mat« Ob jednem sem bil mož svoje žene in unuk, pa ker je mož stare matere človi ded, sem bil jaz sam sebi ded! Da nc z rim radi tega groznega čudesa, se odrek sam življenju. Čuden slučaj se je zgodil nedavni porotniški dvorani v Santo Antonio de Je v brazilijski provinci Bahia. Zagovornik Moraes je končal svoj govor z besedai »Tako gotov sem, da jo obtoženi nedolž da naj, ako je kriv, na mestu umrjem in le prosim Vsegamogočnega, da me uslit Komaj je zagovornik te besede zgovoril, je mrtev na tla. Zadela ga je kap. Skozi tunel na severni tečaj. I slej so vsi preiskovalci severnega teč razven Andreeja hoteli tja z ladijami sanmi, sedaj pa je nekdanji kapitan fr; coske mornarice Louis Laumette naredil črt, po katerem bi se na severni tečaj pri skozi ogromen predor, ki bi se naj gra po onem delu, kjer se led nikdar ne tr Kapitan Laumette meni, da bode gotc prišel čas, ko se bode skozi električno r svetljeni predor hodilo na severni te< Ustinovil se je že odbor strokovnjakov, bode proučil kapitanov načrt, ki določa p doru širino 11 stopinj in višino 8 stop V predoru bi bile tudi postajo za telefon Gospodarstveni napredek Rusi L. 1898 je imela Rusija rednih dohodi 1.584,774.000 rubljev. »Ruske Vjedomo* sedaj pišejo, da je najvišja kontrolna obl zvrsila račune proračuna za 1. 1899 in se je pokazalo znatno več dohodkov, ne je preliminiral finančni minister Witte. L 1899 je namreč Rusija imela L716,274.C rubljev ali 6 miljard 521 milijonov S tisoč kron dohodkov! b sibirsko železn in drugimi industrijalnimi podvzetji se bc ti dohodki še znatno pomnožili. Nentf ima dohodkov 5 milijard in 15 milijor mark, Francoska 3 milijarde in t300 m jonov lrankov. Angleška 110 milijonov fi sterlingov ali 2 milijardo in 640 milijon kron. Avstro-ogerska ima dohodka 2 m jarde, 534 milijonov in 280 tisoč. Najbogatejši mož na svetu. I davno jo šel v zasebno živlienje najbof tejši mož na svetu Andrevv Carnegies, | sestnik velikanskih tovarn v Pittsburgu. C negiesovi stariši so bili siromašni ljudje, so v Evropi tako bedno živeli, da je Ci negiesov oče sklenil preseliti so v Ameri! A Andrevv je pričel delati za 1 dolar centov na dan v tovarni, v kateri je de gov oče. Delati je moral od ranega jutra 1 pozne noči. Potem je Andre\v postal '•jač na nekem parniku, od kurjači je ^anziral« za raznašatelja brzojavk, počasi Ije navadil brzojaviti in končno je postal Snožni brzojavni uradnik. Tu je delavnega, \dega moža spoznal vodja pennsylvanskih eznic. Tu je bil Andrew 13 let ter po-i [1 višji inšpektor. Kot tak se je udeleževal raznih podjetjih in končno je s srečnimi kulacijami prišel do premoženja dvesto ijonov dolarjev. Namen Carnegiesov je i caj pred svojo smrtjo razdeliti to ogromno , 'moženje dobrodelnim napravam. Njegovo • 'ilo je: »Nečastno umrje, kdor bogat ,l.rje«. 11 * * Sejmi po Slovenskem od 5. do 9. novembra. Na Kranjskem: 5. v i vem Mestu, Višnji gori, Preski pri Med-Hah in Št. Jerneju; 6. v Vel. Laščah, ngsu in na Vrhniki; 7. v Kropi; 8. v 'ibljani; 10. v Št. Vidu pri Zatičini. — \ slovenskem Štajerskem: 5. v ^ičini pod Pilštanjem; 6. v Brežicah, na \ čici, pri Sv. Lenartu v slovenskih gor., 1 Novi cerkvi, v Sevnici in pri Sv. Vidu tu Ptuja, 7. v Ptuju; 10. na Ponikvi in ' šjlov. Gradcu. — Na Koroškem: 8. v '.lborgeti; 10. v Starem Dvoru, Zgornjem 0,276-60. (Mestna hranilnica v K r a n j i.) V iesecu oktobru 1900 vložilo je 383 strank ,)2.741 kron 44 vin., dvignilo pa 209 strank ^.518 kron 47 vin.; 13 strankam izplačalo J je hipotečnih posojil 30.500 kron. — Vanje vlog 2,240.022 kron 73 vin., stanje lpotečnih posojil 1,589.365 kron 19 vin., lunarni promet 251.939 kron 76 vin. 3 (Mestna hranilnica v Radov-3 i c i) V mesecu oktobru 1900 je 168 rank vložilo 64.886 Iv 21 h, 107 strank mignilo 36.839 K 40 h, 32 strankam se je Splačalo posojil 46.760 K — h; denarni nromet 320 224 K 34 h. i-—-— — j Darovi. »' ZaJeranovo dijaško mizo: G. r. Kepec, administrator v Cešnjicah 6 K. i- Gdč. Jarčeva iz Ljubljane 5 K. — V. ?rivar iz Kališ 3 K dijakom za »prešce«. » Za pogorelce na Boh. Beli in Dovjem: Gdč. Jarčeva na vsaki kraj po ^ K. 'i Bog plačaj ! ! Telefonska in brzojavna poročila. ' Dunaj, 3. novembra. Cesar se je Mnoči ob pol ^. uri s spremstvom odpeljal v Godollo. Dunaj, 3. nov. Ministri se podajo 'Hitri v Budimpešto o zadevi bosenskih rieleznic. Obe vladi vstrajati na svojem Stališču. Cesar je odpotoval v Godollo. 'Skoro gotovo se bode vršila tudi jedna ''leja pod predsedstvom cesarjevim. II Gorica, 3. novembra. Danes so se )l,ešli tu laški zaupni možje, da določijo !Woje kandidate. Proti Verzegnassiju in ^enassiju bode kandidoval baron Ugo o d e 11 i. 1 Trst, 3. nov. Tu so prijeli štiri iz Transvala došle prostovoljce, ker jih šumijo, da so anarhisti. Celoveo, 3. novembra. To noč je 'bil v Št. Rupertu pod Celovcem hud Pretep. Nek narednik 17. pešpolka je 9' pozval nekega vojaka 7. polka na odgovor, iiua li dovoljenje, da sme ostati zunaj vojašnice. Zadnji je poklical nekaj civilistov na pomoč, češ, ne pustite, da Kranjec aretira Korošca. Takoj se je zbralo nekaj baiab, ki so narednika hudo razniesarile. Težko ranjenega so prepeljali v bolnico. Praga, 3. novembra. Poslanca Kramar in Janda imata v svojih volilnih okrajih toliko nasprotstva, da sta si morala izbrati dva druga volilna okraja. Pizek, 3. nov. Danes se po Pi-zeku ne govori o drugem, nego o pismu, katerega je dobil dr. Pewny, zastopnik zaostalih umorjene Klima, od bivšega načelnika orožniške postaje v Ji-činu. V pismu se dr. Pewnyju javlja, da sta dve deklici iz Polne dne 27. okt. 1898 dobili Hilsnerja v gozdu, ko je odrezava! veje dreves i n j i h nosil na nek prostor. Tistega dne, ko ste deklici opazili Hilsnerja, dobili so tudi na istem mestu okostje Klime, pokrito z m a-h o m in s popolnoma svežimi vejami. Deklici izjavljati, da sta Hils-nerju še zaklicali: To je Polda", na kar je H i 1 s n e r zbežal. Dr. Pewny predlaga, naj se deklice povabi za priče. Ta vest je Žide silno pobila. Amsterdam, 3. nov. Nizozemska vlada namerava predsednika Kriigerja vsprejeti s pristojno mu častjo, ker Transval še ni oficijelno priklopljen Angliji. Kapstadt, 3. nov. Lord Roberts odpotuje iz Afrike okolu 20. t. m. Poroča se, da so Buri 24. m. m. zasedli Koffyfontein. Pariz, 3. novembra. Iz Hongkonga se javlja, da je v Anamu vihar pro-vzročil velikansko opustošenje. 1600 oseb je zgubilo življenje. 450u oseb je brez strehe. Vojska na Kitajskem. Pariz, 3. novembra. Agence Havas poroča iz Pekina 31. m. m.: Poslaniki se nadalje posvetujejo o mirovnih predlogih, ki jih skupno izroče kitajskim zastopnikom. Predlogi francoske vlade so bili definitivno odobreni. London, 3. nov. Mej mirovnimi pogoji s Kitajci je tudi točka, da sedanji prestolonaslednik zgubi svoje pravice, ker je sin princa Tuana. Kitajci upajo, da se bode princ Tuan sam usmrtil in tako rešil dinastijo. London, 3. novembra. Iz Šhanghaja poročajo 30. m. m.: Raz obzidja prepovedanega mesta so Kitajci streljali na Amerikane. Napadniki so pobegnili. Novi-York, 3. nov. Iz Tientsina poročajo 2. t. m.: V Tsangtonu je zasedlo večje število francoskih častnikov železniški voz posebnega vlaka, ki je bil določen za prevoz ameriškega 14. polka. Polkovnik Dagett jih je ukazal s silo odstraniti. Francoski častniki so zbog tega silno ogorčeni in zahtevajo zadoščenja. Zaročenca. (I promessi sposi.) Milanska povest iz sedemnajstega veka. — Laški spisal Alessandro Manzoni. prevel I. B—č. (Dalje.) Mi pustimo pisano, kar smo napisali, da bi ne bil ves trud zaman, preskočimo vse drugo in nadaljujmo svojo povest. Saj imamo še dovolj pripovedovati, predno srečamo svoje znance, še več pa, predno do-idemo one, za katerih osodo se čitatelj zanima, če se sploh kaj zanima za to povest. Do jeseni leta 1629. so vsi, nekateri radovoljno, nekateri s silo ostali v položaji, kakor smo jih pustili. Ničesar se ni zgodilo, kar bi bilo vredno omeniti. Tedaj pride jesen, v kateri ste Lucia in Agnese nameravali zopet sniti se. A velik in znamenit dogodek jima račun prekriža, in to je bil še njegov najmanjši učinek. Temu so sledili drugi važni dogodki, ki niso znatno premenili osode naših znancev. A na to so nove, splošne, hujše, izredne do-godbe doM°le tudi nje, kakor se godi sploh na svi \rrtincu, ki divja, hrumi drevesa s koreninami ruje, strehe odkriva, zvonike razkriva, stene podira, opeke odnaša kot perje, dviguje mej travo skrite bilke, v kotih poišče ovele in suhe liste, katere je lahen vetrič tja zanesel, a vrtinec jih ugrabi in odnese. Da nam postane jasno, kar imamo še povedati o svojih znancih, moramo preje nekoliko obširneje izpregovoriti o drugih dogodbah. Osemindvajseto poglavje. Po uporu na Martinov dan je bilo v Milanu vsega dovolj, kakor bi se zgodil kak čudež; kruha pri vseh pekih v obilici, cene kot v najboljših letinah, tudi moka ne draga. Oni, ki so preje kričali ali še kaj hujega delali, lahko bi se bahali in so res se ponašali, ker je minil prvi strah pred zaporom. Na trgih, oglih, v krčmah je vse vriskalo, vsakdo se je hvalil in natihoma ponašal, da je pripomogel k nizki ceni. A sredi tega veselja in te radosti je bilo vse nekako nemirno, kakor bi to ne moglo dolgo časa trajati. Vse je hitelo k malim in velikim pekom, kakor preje, ko je Ferrer na umeten način začasno znižal cene. Nihče ni štedil s kruhom, kar je imel kdo novcev na strani, vse je izmetal za kruh in moko; iz posod, sodov in kotlov se naredili shrambe. Vsi so se veselili nizke cene, ob jednem pa so sami provzročili, da to ni trajalo dolgo časa, kajti to stanje je bilo nemogoče obdržati. In res je Antonio Ferrer ,na povelje Njegove Svetlosti' izdal 15. listopada ukaz, da ne sme nikdo kupovati žita ali moke, kdor ima že doma dovolj zaloge, in da ne sme kupiti več kruha, nego za svoje potrebščine, vse to pod denarnimi ali telesnimi kaznimi po razsodnosti Njegove Svetlosti. Kdor bi se pregrešil zoper te naredbe, mora se naznaniti; v naznanjenih hišah morajo sodniki vse preiskati; peki pa so morali svoje prodajalnice z vsem preskrbljene imeti, sicer se kaznujejo s petimi leti na galejo. Kdor misli, da se je taka naredba izvrševala, mora imeti bujno domišljijo. Ce bi se vse izvrševale, katere so bile tedaj izdane, imela bi vojvodina Milanska najmanj toliko ljudij na morji kot Velika Britanija. Ker se je pekom ukazalo peči kruh, moralo se je tudi poskrbeti, da so to mogli vršiti. Ob času draginje se vedno ljudje domislijo, da stvari, katere sicer drugače po-vžijejo, porabijo za kruh. Tudi tedaj je začelo ljudstvo mešati mej moko semleti riž. 23. listopada je oskrbnik s svojimi dvanajstimi svetovalci zapovedal, da se mora polovico vsega riža zapleniti. Kdor bi se tem gospodom ne pokoril, izgubi celo zalogo ali pa se kaznuje s tremi srebrniki na vsako mero riža, katerega bi proti ukazu prodal. In to je bilo pametno. Ta riž je bilo treba plačati, a cena se ni vjemala s ceno moke. To veliko razliko je moralo trpeti mesto. Svet dekurijonov je 23. novembra povedal namestniku, da je to naredbo nemogoče vzdržati. Namestnik je tedaj z naredbo z dne 7. grudna določil riževo ceno na dvanajst lir za mero. Kdor bi riž draže prodajal, ali kdor bi se branil ga prodati, kaznuje se z izgubo cele zaloge in z globo v visokosti riževe vrednosti, razven tega pa še z večjo denarno ali telesno kaznijo, celo z galejo, ako se to zdi potrebno Njegovi Svetlosti z ozirom na posebne razmere. Za izluščen riž je bila uže pred vstankom cena določena. Baš tako se je najbrže z drugimi naredbami, katerih ne poznamo, določila za druge žitne vrste cena ali maksimum, kakor pravimo dandanes. Ker je tedaj v Milanu bil kruh zelo dober kup, hiteli so ljudje iz okolice v gručah v mesto, da bi si ga nakupili. Da bi don Gonzalo preprečil to nespodobnost, prepovedal je z naredbo z dne 15. grudna nesti kruha iz mesta za več kot dvajset novcev. Kdor bi se zoper ta ukaz pregrešil, zapade mu ves kruh in se obsodi na petindvajset srebrnikov; če bi se pa ta globa ne mogla izterjati, visel bode dvakrat javno na vrvici, in bode še drugače kaznovan, ako bode tako razsodila Njegova Svetlost. Dne 22. istega meseca je izdal jednako naredbo glede moke in žita. Množica bi rada dosegla kruha z ropanjem in požiganjem, a vlada jo je hotela brzdati z vrvico in galejo. Ta sredstva se zeld vjemajo, a kako daleč je radi tega prišlo, čitatelj takoj izvč, tudi kako so dosegla svoj namen, mu takoj povemo. Lahko je uvideti, kako so vse te naredbe v zvezi mej sabo; vsaka je bila neizogibna posledica prve naredbe, ki je določila za žito tako nenaravno ceno, da se ni prav nič vjemala s potrebo in zalogo. Množici so se zdele vse naredbe zelo lahko izvršljive. Zato je naravno, da je ob žalostnih in britkih časih draginje takih naredeb želela, prosila in jih zahtevala. Čim bolj se čutijo njih posledice, tem hitreje morajo predstojniki popraviti prejšnje napake in prepovedovati, kar je bilo preje ukazano. Bodi nam dovoljeno tu opozoriti na čuden slučaj. Pred kratkim časom, v najžalostneji in najznamenitejši dobi novejše zgodovine, so gosposke jele izdajati v neki deželi podobne naredbe, jednake, bi se lahko reklo, popolnoma v istem redu, sam6 da so bile prikrojene sedanjim razmeram, dasi so se časi zelo premenili in so se vede razširile po celi Evropi, posebno pa v dotični deželi. Vzrok temu je bilo, ker je nižje neizobraženo ljudstvo pripomoglo svoji besedi do veljave in je zavezalo rolcč svojim zakonodaj cem. Vstanek je torej rodil dva sadova. Mej uporom se je pokončalo mnogo živil, ko pa so bile cene znižane, porabilo se je žito nezmerno, razkošno in neprevidno na račun prihodnje žetve. K tem splošnim učinkom so se pridružile še obsodbe štirih podpiho-valcev tega upora. Dva so obesili pred pe-karijo ,pri krevljah', dva pa na oglu ulice, ki je držala k oskrbnikovi hiši. Poročila iz one dobe so tako nedostatna, da niti ne vemo, kakd in kedaj so prenehale te prisiljene cene. Če smemo radi tega nedostatka ugibati, rekli bi, da se je to zgodilo okrog 25. grudna, ko so se izvršile one obsodbe. Zadnja naredba, ki nam je znana glede živil, je ona z dne 22. grudna. Mogoče da so se pogu-bile ali ušle našim preiskavam, ali pa je gosposko preplašilo, ker niso nič pomagale vse naredbe, ter je pustila, da se stvari po svoje razvijajo. Nekateri zgodovinarji sploh raje popisujejo velike dogodbe nego iščejo njih vzroke in učinke. Opisujejo nam, kako je bilo v mestu in na deželi pozno v zimi in vspo-mladi, ko vzrok vsega zla, namreč čudno razmerje mej potrebo in živili, ni izginil, temveč celo vzrastel. Vse naredbe so le preložile učinek na poznejši čas. Uvažanje vna-njega žita ni nič pomagalo; onemogočile so to nezadostne priprave, obubožanje sosednih dežel in pomanjkanje, počasni promet in postave same, ker so skušale vzdržati nizke cene. Draginja in njeni pravi vzroki niso prav nič ponehali. (Dalje sledi.) Čisto medicin, ribje olje. Cubar, Primorsko, septembra 1900. Blag. g. MIlan Levstek, lekarnar v Ljubljani. Iz srca se Vam zahvaljujem za dobrotu Vašog neprecenjeno dobrog in pristnog medlclnskog ribjo g olja, katerog že die časa samo iz Vaše dobro znane lekarne naročam in uporabljam za sebe in svojo rodbino sigurnim učinkom. Isto je prijetnega ukusa in lahko prebavljivo. Prosim, pošljite mi zopet šest steklenic za 2 gld. 60 kr. Pozdravljam in ostajam Vam udani 839 7 Anton Ožbolt, trgovec in posestnik. Steklenloa 50 kr., 6 steklenlo 2 gld. 50 kr. Razpošilja vsak dan z obratno poito dež. lekarna pri Mariji Pomagaj Mr. Ph. M. Leusteka v Ljubljani. Resljeva oesta St. 1., poleg mesarskega mosta. Cena žitu na dunajski borzi dnč 2. oktobra 1900. Za 50 kilogramov. Pšenica za pomlad . K 8'03 do K 8 04 Rž za pomlad . . » 7-69 » » 7'70 Turšica za pomlad . » 5-37 » » 5 38 Oves za pomlad . . » 5 87 » » 5-88 Meteorologično porodilo. fišina nad morjem 306-2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm Cm opazovani. Stanje baro-metra T nn, Temperatur. po Olr.ijn Velrori Nebo 11 i a ra| tv»č i 7T81) | 10 8 r^T sv/.l>. 'JTTijuu oblač. 20-1 736 61 8 7 1 sr. svah/ i oblač 12. popol. | 735 9 | 9-6 I sr jv/h | dež | Srednja včerajšnja temperatura 10 6 normale: 6 9'. t&zjavljam da jaz ne preselim svojega obrta v Celje, ker za to nimam vzroka. Ob enem se priporočam i v nadaljua blagohotna naročila, katera bom kot doslej izvrševal v splošno zadovoljnost cenjenih naročnikov. 986 i-i Ignacij Camernik, kamnosek v Ljubljani, Komenskega ulice št. 28, poleg Hafnerjeve pivovarne. Kranjske klobase velike po 18 kr., čisto prešicevo meso, Sunke brez kosti po 90 kr. klg., suho meso lu slanina po 70 kr. pečenka iz prešičevega mesa kilogram 80 kr., frišna {eva prešičdva nasoljena 17 kr. komad - pošilja po poštnem povzetju oso 6-1 Janko Ev. Sire v Kranj«. Kuharica lepega in krščanskega vedenja ter izurjena v vseh gospodarskih rečeh, se išče za farovž. Kje? pove upravništvo. 981 3-1 Lepo vrejeni in dobro ohranjeni vodni mlin in 98 i 1-1 žaga s eirkularko v Ribnici, proda se dnč 7. novembra t. 1. ob 9. uri dopoldne potem prostovoljne javne dražbe. Kupci se vabijo k tej dražbi v pisarno gospoda c. kr. notarja Ig. Gruntar v Ribnici, Pogoji so jako ugodni. IVAN K0RD1K v Ljubljani Prešernove (Slonove) ulice štev. 10—14 priporoča svojo veliko zalogo gumijevih čevljev, zimskih copat za Miklavža vsakovrstne igrače po najnižji ceni na drobno in debelo. Za čevljarje, sedlarje in krojače vsakovstne potrebščine. F~ Vsprejme takoj trgovskega učenca. Duhovski poslovnik, >all navod za razno uradno poslovanje v dušnem pastirstvu in za oskrbovanje cerkvenega ln nadarblnskega premoženja. — Z raznimi obrazci in stvarnim kazalom. — Sestavil Martin Poč. — Drugi, popravljeni natis. Brožiran izvod knjigo stane v „K.atoliški Bukvami" v Ljubljani 4 krone, trdo vezan v pol-šagrinu ali celoplatnu 5 K 20 h. Po pošti 30 h več. 779 24 1 „Unter - Th emenau" pri Bfeclavi (Lundenburg) priporoča: Mozaik- in tako ivane ,,Felnkllnker"- ploioe t najlepši birSitri za vsakoletno tlakunje, zlasti zu cerkve in samostane. Taka dola je tovarna žo izvršila po oerkvah v Brumovi, Mariav&lgf, Kromerižu in Oltak-ringu; v klavnlol Umski; po kolodvorih v Olorancn, Prerovu, Krukovu; v samostanih Kolomca , Stara Wies . Modlingu, Brežali, Tarnopolu; po bolnlSnloah v Krakovu, Kološu in Urnu. Dvakrat poateklene oevl lx kamenino. nastavke za peči, školjkaste posodo zu stranišča. .,Kllnker' -opeka, peinlos in atranloe xa ognjišča v razni izvršitvi. Zarezna streina opeka, navadna opeka, posteklenu in ne posteklena, najboljšo vrste Oenikl ln troikovnlkl na razpolago. Dolavoev okoli 700. Na najvišje povelje Nj. mfr c. in k. apost. Veličanstva XXI. c. kr. državna loterija za skupne vojaške dobrodelne namene. Ta denarna loterija — edina v Avstriji zakonito dopuščena — ima 18.122 dobitkov v gotovem denarji v skupnem znesku 418.640 kron. Glavni dobitek znaša SOO.OOO kron v gotovem denarji. Za izplačilo dobitkov jamči c. kr. loterijski urad. Žrebanje nepreklicljivo dne 13 decembra 1900. iDJT Jedna srečka stane 4 krone. "Jfcffli Dobiti so srečke pri državni loteriji na Dunaji, I., Riemergasse 7, po tabačnih trafikah, loterijah, pri davkarijah, poštnih in brzojavnih pa železničnih uradih, po menjalnicah itd. Načrt loterije brezplačno. Srečke se pošiljajo poštnine prosto. C. kr. vodstvo državne loterije. 119 10-3 Oddelek za državue loterije. ......v^O Elegantne klobuke za dame in otroke, čepice za dečke ln deklice priporoča po zelo nizki ceni 889 5 Karol Recknagel, Mestni trg št. 24. .Slavnemu p. n. občinstvu se uljudno naznanja, da se prične v soboto dn6 8. oktobra 1900 v Prešernovih ulicah štev. 1 v Figovi palači velika prodaja blaga in sicer pride na prodaj: Velika partija aukna, med tem angleško in brnsko sukno in blago za baveloke m^er* naprej1. VOlnen^a bla*a in bVrfLega b Se n t a od 15 kr Vel!na,oPartVa S??yrna-Preprog (tepihov) vsake velikosti, kakor preproge za nred nostelio in za na s ene. Preproge, 2 metra široke in 3 metre dolge, po Kld 6-90 P P J Velika partija svilnatega blaga, med tem najnovejši uzorci Taft-svile no 9fi kr n1Bt«>r Velika partija moderoev, približno 500 komadov, iz neke konku zne mase od 30 kr višie Vrh tega še nekaj izvanredno cenlh partij raznega blaga J Ker se bode omenjeno blago po izvanredno nizkih cenah prodaialo ie unati Hi <=„ i„w„ da SC VSllkd0' ^ ^^^ A-oSSSi ' 976 3 « (3 ■acc iS _ JoO B sr* . ■M .5 S a S 3 = V3 rt Sj £ = g k ® « « 8 N 5. o ^ o. g ^ o.S-S tn p to aLi. C •« m <3 M N «, 15° N .S O g Jan. Dogan-a M mizarski pohištveni obrt 536 21 I jj nl>i jtini na Dunajski cesti št. 19 (v Medjatovi hiši) priporoča svojo dobro vrejeno zalogo pohištva. vsakovrstnega likanega §§f in politiranoga §§§ 1 g 1 Naročila se točno Izvršujejo. Cenilnik s podobami zastonj in franko. jpff Opeka vseh vrst! Dovoljujem si slavnemu občinstvu naznaniti, da sem v svojo opekarno uvel delovanje s parno silo in da izdelujem vsakovrstno H H H opeko za stavbe, * zarezno opeko (Strangfalzziegel), stisnjeno strešno opeko (Dach- "6. H pressziegel) itd. itd. -ft. Za trdnost opeke zoper vremenske vplive prevzemam posebno Jamstvo. Priporočujž svoje izdelke vsem gg. stavbenikom in drugemu občinstvu, zagotavljam najhitrejšo postrežbo in jako nizko oene. 676 16 Ludovik Herzmann, opekarna s parno silo, v Ljubljani, Tržaška cesta. Nikaka skrivnost ni vež napraviti si vsakdo doma sam brez vsake priprave in težave najfineje likerje po francoskem zistemu s pomočjo ekstraktov, ki stanejo za napravo po 5 litrov likerjev: tropinovec, absinc, vermut, ruski pelinovec, češki liker, kimel po 80 kr.; slivovec, rum, češ-njevec, alas, alpski liker po 85 kr. in konjak, benediktinec, chartreuse, plznski liker po 95 kr, Razpošiljam proti predplačilu v znamkah ali poštni nakaznici, po poštnem povzetju 10 kr. več. Vsaki pošiljatvi pridenem navodilo, kako se napravi liker. Prepro- 1 dajalcem, če naročijo več blaga, mnoflo 1 I ceneje. j Anton Rukavina, ' i 612 £0—49 Via Belvedere št. 23. 1 TtaniflrJ Je izvrslno sredstvo za llčenje JXUpitl(JL sobnlh taL Ist0 odstranja in preprečuje lepljlvost Učenih desk Edina prodaja za Kranjsko pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. 228 1 12-6 Vnanja naročila proti povzetju. Domača umetnost! Podobarski in pozlatarski atelje ANDREJ R0V8EK v Ljubljani Kolodvorske ulice štev. 22 60 52-43 m hi5i gospe W«88noifmJovo se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojnistvom r naročila za izvrševanje vsakovrstnih strogo umetniško izvršenih lesenih oltarjev v raznih slogih * kipov * in svetniških soh od katnenaf f/ipaa ali lesa itd. Oltarne skupine iz različnega ma-terijaia. Priznano umetniško dovršena dela ! Friznalnn plimo »o na razpolago. Domača tvrdka ! ®rl d o m o 61 m o m o P priporočam svojo bogato zalogo pušk najnovejših sistemov in najnovejše vrste revolverlev itd vseh pripadajočih rekvizitov in munloijo, posebno pa opozarjam na 730 20—12 trocevne puške katere izdelujem samo jaz in katere se radi svoje lahkote in priročnosti vsakemu najbolje priporočajo — Ker se pečam samo z izdelovanjem orožja, se priporočam p. n. občinstvu za mnogobrojna, naročila ter izvršujem tudi v svojo stroko spadajoče naročbe 111 poprave točno, solidno in najceneje. — Z velespoštovanjem Fran Sewčik, puškar v Ljubljani, Židovske ulice. Ilustrovan ccnik se pošlje na željo zastonj. »Cvranei Frix". Najvišja odlika! Na 7 prejšnjih razstavah s prvimi darili odlikovano. na /1860\ D0d_ 'C.riEfEPBvpr^ platu " 978 10-1 Vsak dan jih izdela tovarna 40.000 parov! Edini kontrahenti: Messtorflf, IS^Siti & Vo„ I>u»aj, i. Na drobno na prodaj v vsaki boljši prodajalni čevljev, gumi in modnega blaga. S pital sli o ulice St. 7, I. nadstr. Zobozdravniški in zobotehnični atelje. Ordinacija od 9 — 6 ., ob nedeljah in praznikih od 9 -12. ure. Zobozdravnik 71 12 u a\ mm IT li iT. W■ Hi špecijalist za zlato plombe, naznanja p. n. občinstvu, da si je nabavil električno pripravo za vlivanja porcelanastih plomb, katere se de!a]o popolnoma jtdnake zobu tako, da jih ni možno spoznati. V njegovem ateljeju se izdelujejo: posamični zobje vsaka vrste, zlate krone in spone, zobovja iz zlata, kavčuka, aluminija, celuloida in cina Opomba. Zlate in porcelanaste plombe, kakor tudi vse operacije v ustih izdeluje zobozdravnik dr. R. Frlan sam, ne pa znabiti kak tehnik. Josip Kastelic krojaški mojster, v lijiihljjiui, Vodnikov trg št. 4, priporoča se prečastiti duhovščini v izdelovanje vsakovrstne w Hb S k. e 9 posebno trtiarjev, površnikov itd. Izdelujem birete, cingulum in vsakovrstne šemisote, kakor tudi vsa druga. v to stroko spadajoča dela natančno po meri. Prosim prečastito duhovščino, da me blagovoli počastiti s cenjenimi naročili, zagotavljajoč, da bodem vedno i-kroel da zvršim vsako naročilo v največjo zadovoljnost preč. naročnikov. Slav. p. n. občinstvu priporočam svojo dobro urejeno krojaško delavnico, v kateri izdelujem obleke za gospode in dečke po najnovejšem kroju, natančno po meri. 86 40 Zunanja naročila tečna — Cene prim rno nizke Slovenci! zahtevajte Barvcnc razglednice domačega izdelfia : cfiožniR, ji Šmarna gora, tujine, )V[edvode, Jfamni/^, /farodna noša itd., dalje ja božično, novoletno in velikonočno dobo, k°ic je zalomila ivrdh^a # # 2urijf, v Ljubljani, na Dunajski cesti. > za- Antona Gnesde vdova, kavarna „pri Slonu". Herman Oswald, kavarna „Casino". Fran Krapež, »Narodna kavarna". Anton Krapš, kavarna »Evropa". Andrej Stnppan, kavarna „Valvazor' 973 3-3 v Ljiibljaiii priporoča as st <1 o l> o lova ter pošilja jb me m VX,n vse druge lovske potrebščine /g v katerih ima veliko zalogo. 753 10 Protin, revmatizem, tudi zastaran, katerega celo toplice v 10—15 letih niso ozdravile, ozdravi gotovo po nekat: rekratni rabi Zoltan-ovo mazilo zoper protin in revmatizem. Steklenica velja 2 kroni. Razpošilja dvorni založnik lekarnar 15. Zoltan, Budimpešta. Nikaka tajnost. Od zdravnikov priporočeno. 199 12-8 ANT. PRESKER krojač v Ljubljani, Sv.Pctra ce«ln šl.O se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstue duhovniške obleke Iz trpežnega in solidnega blagu po nizkih cenah. Opozarja na veliko srejo zalogo izgotovljene obleke posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah. 170 72 mmmmmm Sloveči profesorji zdravilstva iri zdravniki priporočajo Zslodčno * tinkturo lekarnarja Piccoli v lijubljani dvornega založnika Nj. Svetosti pa peža Razpošilja se proti povzetju v škatljicah po 12 in IU, več stekleničk. 591 50—18 kot ž e 1 o d e. c krepkujoee 111 tek vzbuja.jo- če. dalje kot pi e-bavl.jenje in telesno odprtje pospešujoče sreda vo, posebno onim, ki trpč na navad iem telesnem za-prtju. mm m* mm - '.Vi Delavnica kleparskih, ključarskih, kovino - tiskarskih, stavbenih in galanterijskih del 444444444444 ano Št. Vid nad Lju izdeluje in ima v zaloiri cerkvene sve tilnice ali stalnice, d\e po: iz kositarja 12, 15, 18, 20 gld., iz medenine 22, 24-iz tompaka 40, 50 gld.,; obhajilne svetilnice iz kositarja po 2 gld., iz medenine po 5.8,10 gl., pušice z zvončki za pobiranje 28, 32 gld., miloščine, i/j k o s 11 a r j a po gld. 1 50, iz medenine po 5 gld.; štedilna železna ognjišča, vsa železna in tudi razna za vzidanie. 688 (8-9) ©# 'Pokrivanje in barvanje zvonikov ter napeljevanje strešnih žlebov in strelovodov. Razne železne ograje, vrata, omrežja za pokopališča itd. — S kri tev, j o ****»»*» zvonikov prevzema ob jednem tesarska dela. ******** m I m m m .... j*^- v- , r»iv r:1'- f!v. "r41- .7*, ■' • ■ : • .v V ■ if. i '/"K v. i H /.Ui 1.1« fA X M H M « ». I« *> I« *>' ' C. kr. priv. zavarovalna družba ,.AVSTRIJSKI PHtilM" na Dunaju. Uplačana glavnica K 6,000.000 —. Preinijska in odškodninska re- serva . . K 2,500.000'—. Zavarovanje poslopij in vsakovrstnih premičnin proti požarnim škodam. lilillilllff C. kr. priv. zavarovalna družba za življenje JJ ii na Dunaju. Uplačana glavnica Premijska in odškodninska reserva . j Zavarovalno stanje Premijski doliodki K 2,400.000- K 25,940.000* K 112,000.000-K 4,700.000- Zavarovanje na človeško življenje za slučaj doživetja in smrti, otroških dot in starostnih rent. „PROVIDENTIA" občna zavarovalna družba na Dunaju. Ustanovna glavnica K 5,000.000 —. Uplačana glavnica K 1,500.000—. Stalne nizke premije in točno kulantno odškodovanj« Generalni zastop teh zavarovalnic v Ljubljani, Kongresni trg štev. 17 ' (novo uršulfnsko poslopje) JOSIP PROSEIO. (novo urinsko poslopje.) Zavarovanje proti telesnim nezgodam za slučaj smrti, stalne invaliditete 111 začasne poškodbe. — Jamstveno zavarovanje za kolesarje, posestnike konj, tovarne in industrijska podjetja. 216 10-9 i pcevalna pijača. Neprekošena zdraviina voda. za Kranjsko: Mihael Kastner v Ljubljani. 259 52-52 S* > H* te* M* i Podpisana ima v zalogi najraznovrstnejše trpežno, krasno blago za bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje, prte itd sploh vse. kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, preuovljenje stare obleke in vsa popravila. — Izdeluje ročno in pošteno po najnižji ceni bandera in vso druu-o obleko. Prečastito gospode prosim, da se blagovole pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uv&žujejo tujih tvrdk. društev in potujočih agentov. Zagotavljaj« hitro in najpoštonejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejsim spoštovanjara se priporoča 502 52 22 Ana Hofbauer, imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode v 1-jub'janl, Wolfove ulloo 4. Et JIHHHHlHlHiHH m r-IE m i pl m i di ii M Otvoritev nove restavracije. Zahvaljujoč se svojim dosedanjim čestitim gostom, ki so mi s svojim obiskom izkazovali zaupanje kot dolgoletnemu gostilničarju v Kopitarjevih ulicah, in ostalemu občinstvu naznanjam uljudno, da bom ' v nedeljo dne 4. novembra otvorsS svojo novo, izborno urejeno na svojem lastnem posestvu v bivši Seunig-ovi graščini (Rosenbiichel) M 1>o<1 Rožnikom. Zagotavljam, da mi bode, kakor doslej, prva skrb postreči p. n. gostom z nallzbor-nejsim nepokvarjenim dolenjskim štajerskim, črnim latrtjanskim in goriškim vinom. Točil bodem sveže, najfinejše Koslerjevo in plzensko pivo, vzorno bom postregel z izborno črno in belo kavo, čajem, čokolado itd. ter s pristno domačo žgano pijačo. 1 ««»«. » južne železnice 5°/, . 119 50 » » dolenjskih železnic 4% . 99 50 Kreditne srečke, 100 gld..............390 — 4°/0 srečke dunar. parobr. družbe, 100 gld. . 350-— Avstrijskega rudečega križ« srečke, 10 gld. . 42 25 Ogerskega » „ » 6 » . 20 — BudimpeSt. bazilika • srečke, 6 gld.....12 25 Rudolfove srečke, 10 gld......60— Salmove srečke, 40 gld....... St. GencSis srečke, 40 gld....... Waldsteinove srečke, 20 gld...... Ljubljanske srečke......... Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. teles., 1000 gl. st. 7. Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . SploSna avstrijska stavbinska družba . . Montanska družba avstr. plan. . . . , Trboveljska premogarska drutba, 70 gld. Papirnih rubljev 100........ 172— 198— 50-272-6Vi6' — 785— 109 25 150.— 415--455. -254- H&knp ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Savarovaaja za igube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi. I——BBEIII IIIM IIHBIIIHIBIIII IIHUI lllll Menjarnična delniška družba „M K R C II R" I., Vfollzeili 10 in 13, Dtmaj, I., Strabelgasss 2. __- Pojaaaila r vseh (sspodarsklh in fimnftniti stvarote, potem o karsnih vredaostih vseh ipefcataeijsfcih vrednetUlh papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče viaocoga obreBtovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic.