Poštnina plačana v gotovini. LETNIK XIV Številka 3 »Mladost«, orlovsko glasilo, izhaja v začetku vsakega meseca v Ljubljani. — List izdaj a konzorcij »Mladosti« v Ljubljani. —LFpravništvo je v Ljubljani, Jugoslovanska tiskarna, pritličje. — Naročnina je za člane Orlovske zveze 45 K, za vse druge 60 K na leto. — Posamezna številka velja 12 K. — Odgovorni urednik je Ludovik Tomažič. — Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. Urejuje: Jernej Hafner, Ljubljana, župnišče pri Sv. Petru. Orlovske potrebščine ima v zalogi Gospodarski odsek Orlovske zveze v Ljubljani, Jugoslovanska tiskarna. Obračajte se edino nanj. Začasno priporoča in razpošilja: Zlata knjiga slovenskih Orlov, nevezana K Vsak Orel jo mora docela 10'— Sprejemnica za člane (diplome) Partiture za klavir orlovske himne, prostih vaj, vaditeljskih, za K 6 — poznati in se po njej ravnati. naraščaj dtd. po K 5'— in . 1°'— Mladinske in telovadne igre „ 10 — Trakovi z napisi za surke, vsak 4‘— Za slehernega načelnika ne- Tekmovalne vaje za Maribor . 12'— obhodno potreben učni pri- Orlovske čepice (štev. 54—58) 70,— pomoček v telovadnici, zlasti Majce 77'— še za one, ki vodijo naraščaj. Deke za konje, komad . . . 150 — Priporoča se tudi vsem šol- Mariborski znaki, komad . . . 2'— skim vodstvom. Trobke za načelnike s trakom . 80'— Mladeniška telovadna organiza- Trobke za načelnice s trakom . 70'— cija . . „ 2'— Ajmo mi Sokoli 6'— To je sicer star pravilnik Orlovske zveze, a še vedno upo- Orlovski koledarček .... 10 — raben, posebno za ustanavljanje novih odsekov. B*r Zavojnina in poštnina se posebej. IM zaračuna Širimo pravega orlovskega duha! Vse, kar je, bodisi dobro ali slabo, ima svoj duh. Živali s finim vonjem po samem duhu spoznajo daleč oddaljene predmete. Pes povoha stopinje in ve, čigava noga je tu hodila. Besedo duh rabimo tudi v prenesenem pomenu: duh resnice, duh božji, v duhu postave, narodni dujh, demokratski duh itd. Stvari, ki jasno kažejo na sebi znamenja, bistvene znake, lastnosti, n. pr. resnice, pravimo o njih, da so narejene v duhu resnice (iz sv. pisma veje duh resnice, duh božji); Gregorčičeva pesem: Njega ni! je spisana v narodnem duhu; Zlata knjiga Orlov je sestavljena v duhu katoliške vere. Orel imej pravega orlovskega duha in tega duha širi med svojim narodom! Marsikje tožijo nam naklonjeni dobri ljudje, da temu ali onemu fantu,, ali pa kar celemu odseku manjka pravega orlovskega duha. Ali je res pravi orlovski duh v naših vrstah, v naši zemlji premalo razširjen? Pomislimo! Kakšen pa je orlovski duh? Duh postave je tisti duh, ki veje iz knjig, v katerih so pisane postave, iz božjih svetopisemskih knjig veje božji duh, narodne pesmi, noša, vezenine itd. dihajo narodnega duha. Orlovski duh je potemtakem tisti duh, ki veje iz orlovskih knjig in spisov, potrjenih, izdanih in priporočanih od vodstva Orlov, in duh, v katerem so storjeni sklepi in dejanja po navodilih vodstva Orlov (občnega zbora, predsedstva in načelstva Orlov, ne pa vedno posameznih oseb ali odsekov). Naše mišljenje, govorjenje in nastopanje je takrat orlovsko in v toliko, kadar in v kolikor se ravna po načelih Zlate knjige, točkah Poslovnika in Vadnika, sklepih občnih zborov in sej vodstva Orlov. Iz uvodnega berila Zlate knjige (Beri- lo iz knjige Makabejcev) diha gorečnost in ljubezen do Boga in do judistva, domovine. Kralj Antijoh je po svojih ministrih hotel potujčiti judovski narod in ga oropati njegove vere; Judje naj bi postali Grki: govorili naj bi vsi državljani Antijo-hijeve države en jezik in častili iste bogove, da bi postala država bolj enotna in ujedinjena. Mnogi Judje so res odpadli od vere, navad in jezika očetov. Večina pa je ostala vzlic vsem grožnjam in krvavemu preganjanju od strani državnih oblastnikov verna svojim narodnim svetinjam. Ta pogum, to požrtvovalnost, samozavest in odločnost za težki kulturni boj so omahljivemu ljudstvu vlili s svojim junaškim zgledom : stari mučenik Eleazar, ki je umrl »za predrage in presvete postave«, da zapusti mladeničem krepek zgled; junaška makabejska mati, »ki je z ženskim srcem združe vali a moško srčnost« in je raje umrla skupaj s svojimi sedmimi sinovi, kakor da bi bila odnehala od domače besede in vere; rodoljub Matatija in njegovi sinovi, uporna duhovska družina, ki je pustila hišo in vse svoje premoženje, zbežala v gore in se borila zoper sovražnike Boga in domovine na življenje in smrt, dokler ni potegnila za seboj celega mlačnega naroda v boj za njegove svetinje ter izbojevala čudovito zmago, svobodo narodu in pravico jeziku in veri očetov. — Bratje, sestre! Poglejmo v svoja srca, če živi v njih tak duh. In če spi, ga obudimo, kakor Makabejski bratje in sestre o pravem času, ker tak je pravi orlovski duh. Berimo na naših sestankih to berilo: večkrat, dokler ne bomo goreli tudi mi: za čast božjo in svobodo ljudstva, za materni jezik in za vero očetov! In kadar bo zahteval čas, bomo tuidi mi .enaki Makabejcem, enaki levom in velikanom v svojih delih. V IX. poglavjih Zlate knjige so naštete in razložene čednosti, ki si jih moramo pridobivati, lastnosti, ki naj jih vzgajamo m negujemo v sebi, v naših vrstah in med ljudstvom, pa tudi slabosti, napake, ki jih moramo zatirati v sebi in povsod, kjerkoli se opazijo. Popisana je naša dolžnost do Boga, ki nas je ustvaril, odrešil, posvetil, nas vzdržuje, hrani in brani, očiščuje in krepi za naravno in nadnaravno življenje. Popisane so dolžnosti naše do bližnjega, ki je naš brat v Očetu in v Kristusu, našem Gospodu, ali tudi še po domači besedi in krvi. Popisana je ljubezen, s katero moramo ljubiti svoje roditelje, svojo rodno hišo, domačo zemljo in svoje ljudstvo. Tudi to je določeno, kako naj ljubimo svoje protivnike in sovražnike in kako naj uničujemo njihove nakane. — Bratje, sestre! Pre-motrimo naše govorjenje in obnašanje, naše delovanje in naše počivanje, naš trud in naše zabave, naše delo in naše boje, če diha iz njih pravi orlovski duh. Če.ne, popravimo, kar je napak. Delajmo, dokler je dan. Odvrzimo dela teme in oblecimo orožje svetlobe. Omejimo svoje zabave in veselice, pomnožimo naše delo in požrtvovalnost. Če smo bili majhni, bodimo veliki in delajmo — ne kakor otroci, ampak kakor možje, ker naš čas zahteva mož in velikanov po duhu. Prebirajmo in premišljajmo, kaj nam oznanja naša Zlata knjiga, poiščimo si učenikov in razlagalcev in ne odnehajmo, dokler ne bodo prerojena naša srca po njenih naukih. Pravi orlovski duh, ki veje iz nje, naj preveva vse naše mišljenje, govorjenje, obnašanje, delo, boj in počivanje, šalo in zabavo. Naše življenje ne bo prazno, ne dolgočasno, ne brez koristi, Blažen mir vesti, vesela zavest, ki se poraja iz storjene dolžnosti, izvršenih dobrih del in doprinešenih žrtev za dobro stvar, neskaljeno veselje dč dela in življenja lepih vzorov in vzvišenih ciljev, zdravje in moč duha in telesa bo naše plačilo. Orli imamo najboljši Poslovnik, kar je natisnjenih v naši besedi. Jasno ir? določno označuje: ime, namen, sredstva, člane naše organizacije; pravice in dolžnosti članov, odbora, odbornikov, odseka, okrožja, Zveze (predsedstva, načelstva, vodstva, občnega zbora); red pri sejah in občnih zborih; poslovanje razsodišč, vodstvo naraščaja, naloge fantovskih večerov. Ureja versko življenje članov in odseka, sprejem in izključitev, kroj in znak, varčevanje, razmerje do drugih organizacij, ustanovitev in razdružitev, poslovanje in vodstvo knjig. Podlaga moči, napredovanja in kori-stonosnosti. vsake, posebno še tako vsestranske organizacije, kakor je Orel, je disciplina. Disciplina pa je red, ki vlada tam, kjer se vsi drže svojih pravil in izvršujejo svoje dolžnosti, je zvestoba in natančnost v izvrševanju dolžnosti, dosledno spoštovanje pravic in dolžnosti bližnjega. Discipliniran more postati človek šele po skrbni vzgoji, ki mu vcepi smisel za red, zvestobo, natančnost, obzirnost, samozataje-vanje in druge čednosti, ki skupaj tvorijo disciplino in ki mu utrde voljo, da svobodno, zadovoljno in stanovitno vrši, kar je njegova dolžnost, Kako naj se vzgajamo po notranje, nam razlaga in predpisuje Zlata knjiga. Zunanji red pri tej potrebni vzgoji človeka za dobrega člana Orla pa določa in predpisuje naš Poslovnik. Ako torej hočemo postati ali ostati disciplinirana in s tem močna, napredujoča, koristonosna četa, moramo nujno vpoštevati poleg naše Zlate knjige tudi pravila in določbe Poslovnika. S tem bo prišel in se ohranil red v vse naše vrste, vršilo se bo koristno delo, rastla bo moč in število. Kar je dobro in prav urejeno, je tudi lepo in privlačno, zdravo in krepko. Ako se vsi točno ravnamo po Poslovniku in sklepih ter navodilih Zveze, ki ima dolžnost in pravico razlagati in dopolnjevati Poslovnik, se ne bomo nikoli sprli, bomo pridno in uspešno delovali, rastfii in se krepili. Ako zanemarjamo, preziramo Poslovnikove določbe, se bomo kmalu sprli, zanemarili delo, zašli na napačna pota in škodovali organizaciji. Dober član tore: mora natančno izpolnjevati vse določbe Poslovnika in opozarjati tudi druge člane nanje, ako se jih ne drže. Kdor de'a drugače, nima pravega orlovskega duha, četudi je že 15 let član, ali predsednik, ali drugače visoko izobražen. Če pa se hočemo ravnati po Poslovniku, ga moramo najprvo dobro poznati! In da ga bomo poznali, ga moramo ponovno čitati in razmišljati ter se vaditi v postopanju po njegovih določbah. Ali mislim tako in se ravnam na ta način po Poslovniku? Ako ne, himam pra vega duha in se moram potruditi, da si ga kmalu pridobim. Če v odseku manjka tega duha, moram skrbeti, da oživim v njem, predvsem v odbornikih, tega duha, sicer bo odsek prejalistej začel hirati in razpadati. Ne yeselic in zabav, ne denarja in prostora, obleke itd., ampak orlovskega duha nam najbolj in najprej manjka, Vzeli bomo torej v eno roko Zlato knjigo, v drugo pa Poslovnik in se bomo vzgajali v prave Orle. Videli bodo ljudje naše delo in naše lepe, koristne uspehe in bedo tudi oni ta- ko storili. Tako, bratje in pestre, bomo Orli in Orlice vzgojili sebe in naše ljudstvo, ki ga ljubimo z gorečnostjo mladih src, v nev, boljši, lepši in srečnejši narod, Jernej Hafner. Spomenica jugoslovanskih škofov proti uvedbi sokol- stva Orel je organizacija poštene krščanske slovenske mladine. Vso slovensko mladino, ki krščansko misli in živi, hoče zdrui-žiti, jo izobraževati umsko, nravno in telesno ter po nji vzbujati, utrjevati in ogrevati ljudstvo za krščansko mišljenje in življenje. Verski temelj in cilji Orla vzbujajo srd pri nasprotnikih katoliške vere. Sovražniki vere sovražijo tudi vse, kar vero spoštuje in brani: Cerkev, duhovnike, verske družbe in vse organizacije, ki temelje na verskih načelih, zlasti Orla. Svobode združevanja nam ne morejo vzeti. S koli in psovkami Orla ni bilo mogoče ubiti. Zato pesikušajo drugače: skušajo mu izpodnesti tla, ugrabiti mu; naraščaj z nasilno sokolsko vzgojo. Zamislili so si na vsesekciskem zletu V Novem Sadu 1. 1919. načrt, po katerem naj bi državna oblast s svojo močjo in denarjem olajšala vpliv na vzgojo naroda Sokolu, druge telovadne organizacije pa ovirala v njihovem delovanju ali pa jih naravnost prepovedala. Ne le sokolska telovadba, ampak tudi sokolska brezverska vzgoja naj bi dobila vstop v šole in v kasarne, odkoder naj bi izginil znak krščanstva: križ. Z državno močjo in denarjem naj bi Sokoli vzgajali telesno in duševno tudi našo slovensko mladino v sokolskem duhu! V dveh letih po narodnem osvobeje-nju so se Sokoli še tesneje zvezali s češkimi brati, ki sc najodločnejši protivniki kate liske vere, doma pa so s pomočjo vplivnih politikov in uradnikov na vso moč delovali, da si pribore vpliv na državne vodstvo in izipeljfejo svoj nasilni načrt. Pri tem jim ni toliko za telesne vzgojo, ker je telovadba že davno obvezen predmet v šolah, kolikor za širjenje brezverstva pod nedolžnim plaščem telovadske in nravne vzgoje. Glcbckoverni kmet in delavec naj s svojimi žulji zidata telovadnice, v katerih bodo za ljudski denar sokolski vaditelji otrokom vcepljali mržnjo do katoliške Cerkve, vere in duhovnika ter oznanjali nov »sokolski evangelij«, učili novo sokolsko vero«! šole. Naši svobodomisleci so naleteli na odpor s temi poizkusi. Poklicani čuvairji katoliške vere, poglavarji v Cerkvi, jugoslovanski škofje, so' izročili dne 14. februarja t. 1. vladarju države, predsedniku ministrskega sveta ter ministra prosvete in bogočastja sledečo spomenico. Katoliško časopisje naše dežele že c d januarja sem često poroča o tej zadevi. Vrši se že pravi kulturni boj za šolo. V ospredju tega boja pa stojita obe telovadni cdganizaciji. Za naše pravice nastopa verno ljudstvo, katoliška Cerkev in ljudska stranka. Naša čista načela, naše neumorno delo in naša molitev bo zmagala v boju za krst častni in svobodo zlato! Orel zre mirno v sinje višave, strele in gromi ga ne plaše! Z nebne višine Orla bo sila krivdo in sužnost razbila vsekdar! Ministrstvo prosvete kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, oddelek za osnovni pouk, je bilo 19. januarja 1920, pod št. 274, izdalo naredbo, s katero naj bi se v šole uvedla telovadba po sokolskem sistemu, obenem pa tudi vzgoja v sokolskem duhu. Ker je bila vlada opozorjena, da bi izvajanje te naredbe v Sloveniji od strani katoliškega ljudstva izzvalo odpor, je minister Trifunovič prerogalivo sokolstva po gori imenovani naredbi z odlokom z dne 12. maja 1920, pod št. 4292, ukinil. Ne meneč se zato, je Pribičevič, ko je prevzel ministrstvo prosvete, izdal naredbo dne 4. oktobra 1920, pod št. 14.028, v kateri proti odloku ministra Trifunoviča zopet hoče v šole uvesti pouk in vzgojo šolske mladine izključno po idejah sokolstva (točka 4, podtočka g). Preden označimo, kakšna je vzgoja mladine v sokolskem duhu, moramo pribiti, da se s to naredbo oči vidno krši zakon. Dokler namreč ustavodajna skupščina ne sklene novega šol. zakona za kralj. SHS, velja v Sloveniji dosedanji od 25,/5. 1868, kateri določa, da mora vzgo:a biti verskonravna, za katolike torej po načelih in naukih njihove cerkve. Minister pa nima pravice še vedno veljavnega zakona potom naredbe prelomiti, toda očividno ga prelamlja, ker uvaja v šolo vzgojo, ki bistveno nasprotuje po sedanjem zakonu zajamčeni verskonravni vzgo i. Sokolska vzgoja se pa tudi zakonitim potom ne bo mogla ljudstvu vsiliti, ker kruto žali svobodo vesti in verskega prepričanja otrok, staršev in učitel ev; Da je pa ta vzgoja res proti kat. duhu in proti krščanstvu, da, celo ateistična, ie za Slovenijo lahko dokazati, tako po žalostnih dosedanjih izkušnjah kakor po izjavah sokolskih predstavnikov samih. 3* 35 Slovenski Sokol je svoj čas res bil le narodno telovadno društvo, a soditi ga moramo po tem, kakor se je razvil in kaj je danes. Že nekako 20 let sem je Sokol v Sloveniji prenehal biti nadstrankarsko, izključno narodno telovadno društvo, marveč se je tekom let izprevrgel v bojno organizacijo liberalne, danes demokratske stranke, tako da danes ni eden Slovenec, ki priznava načela krščanska, pa je obenem poučen dovolj o sokolstvu, ne more biti član Sokola. Treba je predvsem poudarjati, da je slovenski Sokol sledil zvesto stopnjam Češkega Sokola. Češki Sokol pa se ;e leta 1910. na svojem občnem zboru 28. listopada očito postavil na protikatoli-ško stališče, ko je sprejel resolucijo, »da se v sokolska društva ne smejo sprejemati kot člani pripadniki klerikalnih društev«. Kaj se ima razumeti pod besedo »klerikalizem«, pa nam pove službeni »Vestnik sokolsk%« 6. maja 1920, stran 201, s sledečimi besedami: »Vprašanje klerikalizma je vprašanje vere, pri nas v prvi vrsti vprašanje katoličanstva. Katolicizem je klerikalizem ves in vedno. Kdor ne služi težnjam klerikalnim, ta je na prosto slab katolik. Pravi katolik je in mora biti klerikalec. Zato smo in moramo biti proti katolicizmu.« Ali češki Sokol ni samo proti katoličanstvu, ampak proti vsaki veri sploh. Kajti v istem »Vestniku Sokolskem« čitamo o Sokolih: »Ako smo misleči ljudje 20. veka, smo in moramo biti proti veri.« 1 oda oficielno glasilo češkega Sokola gre še dalje. V sedmi številki z dne 8. aprila 1920 se vprašujejo Sokoli: »Ali mar imate v žilah še vedno oni strup iz Judeje, ki ga nam je vanje vlila rimskokatoliška cerkev?« In dalje izvaja »Vestnik«, da sokolstvo donaša človeštvu novo vero namesto krščanske: »S Tyršem verujemo, da obstoja samo živa materija, obdarjena s silo, kojo moremo imenovati kakor nam drago: ali silo ali naposled božanski duh.« Ta goli antikrščanski naturalizem, ki ga češko sokolstvo javno in očito brez vsakršnih ovinkov izpoveduje, je postal duševna last, program in smer ludi slovenskega sokolstva. Sam znani načelnik slovenskega Sokola St. Vidmar je na glavni skupščini Sokolskega Saveza 1920. leta izjavil: »Gremo po češkem potu in bomo šli tudi v bodoče.« Tako tudi češko sokolstvo naglaša: »Naši cilji so isto- vetni s cilji sokolstva v Jugoslaviji.« (Vestnik So-l olski 21, okt. 1920, str. 507.) Pa sam Jugoslovanski sokolski koledar 1920, stran 70, izjavlja, da je »duh češkega sokolstva zavladal tudi nad našim sokolstvom«. Sicer pa sta Jugoslovanski in Češki Sokol med seboj v bistveni zvezi in imata skupno višje vodstvo, od katerega sprejemata kulturno smer* in direktive. Dosledno po teh načelih je Slovenski Sokol leta 1913. v svojem oficielnem »Sokolskem Vestniku« (marca 1913, stran 23) po znanem svojem vod i dr. Pestotniku izjavil, da je »krščanski svetovni nazor v ostrem nasprotju s tendencami sokolstva. Cerkveno klerikalni nazor se pa paslanja na temelj vere, a svetovni nazor Sokola temelji na izkustvu empirične znanosti, svobodnega mišljenja in prepričanja.« Toda že leto prej, 11. februarja 1921, je isti dr. Pestotnik kot avtoritativna oreha v slovenskem sokolstvu na tretjem občnem zboru Sokolske župe Ljubljana izjavil: »Brez po-bt-donosnega kulturnega boja ne pričakujemo tra ne pcbede sokolskih ide;,« V »Sokolskem Vestniku«, tretji letnik, stran 41, pa čitamo: »Kot kulturni in misleči ljudje ne moremo biti prijate!,! nobene dogmatične in hierarhične cerkve; naravno je tudi, da nikakor ne moremo simpatizirati s cerkvami te vrste.« Kar se pa tiče posebič prosvetne delavnosti Sokola, opozarjamo na predavanja, ki se oficielno od strani prosvetnokulturnega odseka Sokola prirejajo za njegove člane. Na takem ciklu predavanj meseca aprila 1920. leta v Zagrebu je predavatelj Dušan Grubič učil, da svet ni od Boga ustvarjen, da je sveto pismo židovska mitologija in da je svet in božanstvo eno in isto. Na tretjem predavanju se brezsmrtnost duše označuje kot fantazija irf trdi: »Vso to zgradbo starega praznoverstva, katero je zgradilo krščanstvo, je treba razrušiti, zgraditi moderno in novo zgradbo, ki temelji na načelu, da je vse samo eno: materija.« A katoliška cerkev se v tem predavanju označuje kot največja ne-prijateljica človeštva, »ker propoveduje vero v brezsmrtnost duše in s tem počenja največji zločin, ugajajoč egoizmu poedincev«. Na temelju teh načel se je leta 1920. izdelal program za predavanja po vseh sokolskih društvih, je torej cela ta stvar programatična, sistematična, ne pa zgolj slučajna. Ta akcija stoji ped vodstvom predsednika kulturnoprosvetnega oddelka, dr. Bogunoviča, od kojega poteka tudi misel, da naj dobi Sokol monopol za prosvetno delo v celi državi. (Sokolski glasnik 1920, stran 34.) Ta Bogunovič je sam v »Novostih« (25. julija 1920) v celi seriji člankov dokazoval, da je kulturni program sokolstva proti-katoliški in proticerkveni, svobodomiselni, vsled česar se ne more več trditi, da bi bil Sokol izven-slrankarska, obče-narodna, kulturna organizacija, ampak je to organizacija z izrazito strankarskim, antikrščanskim, svobodomiselnim programom, o katerem piše »Sokolski glasnik« (1920, stran 422), da »bo zamenil krščanstvo«. V istem pravcu se vrši sokolsko delo med nežno mladino, med takozvanim naraščajem, za katerega se izdaja »Sokolić«, V tem listu se uvajajo novi prazniki v nasprotju s krščanskimi, Praznik spomladi«, »Bratstva« itd., in se razlaga njihov pomen čisto s poganskega stališča, oboževanje gole prirode, prirodnih sil in materializma, kar se naziva »evgenika kot religija bodočnosti«. Ako se torej stvar premisli do dna, gre sokolstvo v Sloveniji in deloma tudi že v Hrvatski za tem, da se uvede goli naturalizem, ki izključuje v zadnjih posledicah vero v Boga sploh. Srbski Sokol, srbsko četništvo, niso šli po tem potu, ker visoko cenijo svojo dedno vero, ki je varovala srbski narod pred zasužnjcnjem. Zato najdemo v »Četniku« dr. M. Popovičevem 1912 prisego, ki se glasi: »Vernost Bogu i državnome glavaru.« Sokol pa je ža Sokoliče to prisego takole izpremenil: »Veran otažbini i državnome glavaru.« (»Sokolič«, 1920 I. stran 3.) Tako je sokolski ideji nasprotno in sovražno že samo ime božje! Čisto naravno je, da je tudi vsa vzgoja naraščaja v nasprotju s krščansko idejo o Bogu in njegovih zapovedih. Iz tega sledi z vso jasnostjo: Uvedba sokolske ideje in vzgoje v zvezi s telovadnim poukom, ki se je na naših šolah vršil dozdaj brez vsakega strankarskega ali svelovnonazornega ozadja, pomeni uvedbo novega vzgojnega principa, ki je proliven zakonu, svobodi vesti in verskega prepričanja ogromne večine katoliškega ljudstva. Ker se to prepričanje ne more uničiti, je jasno, da državna naučna naprava s lako naredbo sama izziva nt hujši boj, boj podanikov proti krivičnemu na-sil,u, kulturni boj. Vladar in vsi naši vodilni državniki ga smatrajo za pogubnega državi, narodnemu edinstvu in bratski slogi in so ga že večkrat svečano obsodili in odklanjali. Zato je, ako se jako milo izrazimo, zelo čudno, kako bi moglo ministrstvo prosvete ta svečani princip državne modrosti in dalekovidnosti s svojimi proti svobodi vesti naperjenimi naredbami tako kruto kršiti in tako rušiti vero in zaupanje v državo, in kako bi moglo tako-rekoč s preziranjem iti preko vseh posledic, ki-morajo iz takega postopanja nujno nastati. Je pa ta naredba tudi s pedagoškega stališča najhujše obsodbe vredna. Na eni strani se v šol\ vrši versko-nravni pouk, na drugi pa naj se mladina v isti šoli bega s protikrščanskimi načeli. Šola naj zida in obenem' podira in tako sama sebe pobija. Na ta način se ruši avtoriteta učiteljstva, mladina se izpostavlja hudim duševnim bojem, v mlada srca se seje medsebojno sovraštvo in šola se iz učilnice plemenitih čuvstev izpreminja v bojišče strankarskih strasti. Otroci bi sovražili učitelja, učitelj bi se postavil v nasprotje s starši, med seboj bi se deca delila v dva nasprotna tabora. Nastal bi razdor, ki bije v obraz namenom, ki jih ima doseči šola tako po zakonih kraljevine Srbije, kakor po zakonih naših dežel. Naša šola že itak propada, ker se tolerira, da se izven šole mladina vlači v strankarske bogo-. pozabne organizacije. Učni uspehi so čedalje slabši, mladina se je odučila spoštovati kakršnosibodi avtoriteto. Vsled vedno večje nebrzdane svobode sc otroci že v nežni mladosti odtegujejo vplivu mirnega, blažilnega pedagogičnega dela tčr potezajo v vrtinec javnega življenja in njega, deloma razburjajočih ter demoralizujočih vprašanj. Spričo tega je — milo rečeno — skrajno nespametno, če naj-višja učna naprava ta pogubonosni proces pospešuje z naredbami, ki avtoritativno uvajajo v šolo strankarstvo, politične strasti in povod k razponi. In res že prihajajo poročila iz srednjih šol, kako je izvajanie naredbe ministra Pribičeviča privedlo do ostrih sporov, debat in mučnih incidentov, ki morajo avtoriteto šolstva popolnoma izpodkopati, med učitelji in učenci napraviti nepremostljiv prepad in učence same razdvojiti. In čim dalje bo to šlo, tem hujše bo, ker najnevarnejši in na-ljutejši je boj za kulturna načela. Zato proti imenovani naredbi svečano protestiramo: Protestiramo proti takemu očitnemu kršenju svobode in vesti in verskega prepričanja ter proti taki brezobzirni žalitvi verskega čuta katoliških staršev, otrok in učiteljev, protestiramo he samo kot katoličani, temveč tudi kot državljani Jugoslavije. Mi vsi vemo, kaj krščanska vera in krščansko versko čuvstvovanje pomeni v zgodovini jugoslovanskega naroda. Naši pradedje so prelivali kri za svobodo svojega naroda v znamen u križa. »Z Bogom za domovino« je bilo geslo rajnega velikega vojvode Mišičaj nič velikega se ni storilo v korist naše domovine, brez blagoslova božjega in krščanske vere. Zato more le tisti, ki ne želi dobro Jugoslaviii, odrejati, da se v naše šole uvede vzgoja po protikrščanskih in celo brezbožnih načelih. Upamo, da bo vlada uvidela pogubnost in kvarnost te naredbe ministrstva za prosveto, da bo uvidela, da bi prosvetna politika v takem duhu vedla do katastrofalnih posledic, da bi razdrla slogo in edinost, ki je neobhodno potrebna za obstoj in razvoj naše ljubljene domovine. Zato dvigamo svoj glas in zahtevamo, da se naredba ministrstva prosvete od 4. oktobra 1920 pod št. 14.028 ukine za področje šol, katere obiskuje katoliška mladina, in telovadni pouk v teh šolah uredi po načelih zdrave pedagogike, brez strankarske in kulturnobo-jne podlage, neodvisno od vsakršnih izvenšolskih vplivov in v skladu z verskonravno vzgojo, katera velja v naših šolah in katere si katoličani ne dajo vzeti za nobeno ceno. Dr, Bauer, nadškof zagrebški; dr. Jeglič, knezo-škof ljubljanski; dr. Aksamovič, škof djakovski. Nekaj opazk k zdravstvu. Dr. Justin. (Dalje.) Učeniaki, ki so se pečali s tein vprašanjem, so vzeli delavca, krepkega mladeniča, v službo in mu naložili naiogo, naj pride več dni zapored v drvarnico, da razžaga kup dolgih polen v male kosce. Vsak dan je ta mladenič, ki je tudi stanoval v stanovanju najemnikov, začel delo ob gotovem času, vsak dan vstal isti čas, vsak aan šel počivat ob isti uri. Opazovali so ga lahko neopaženo vsak trenutek. Vedeli so natančno, da je vsak dan zavžil gotovo količino jedil, ki so bila po količini sestavljena enako vredno. Zapazili so, da se je mladenič-drvar po gotovem času dela vsak dan utrudil, si obrisal znoj in se avtomatično odpočil. Ta čas od početka dela do začetka utrujenosti je bil vedno zaznamovan. Po gotovi dobi, n. pr. po 20 minutah dela nastopi utrujenost rok. Nekega dne temu mladeniču vbrizgajo pod kožo njegovih rok v nadlehti spolno seme živalskega izvora gotove količine in dotični dan so ga posebno natančno opazovali, koliko časa bo trajalo, da se utrudijo njegove roke. Pri večkratnem poizkusu te vrste so konstatirali, da je doba od početka dela do začetka utrujenosti pij-merema veliko daljša, da, nekaj dni še mladenič sploh ni dosti utrudil in če se je že utrudil, se je zelo hitro zopet odpočil. Ta poizkus je dail mnogo misliti. Gotovo je bilo, da je spolno seme, ki so mu ga vbrizgali pod kožo, prišlo v kri in se razneslo po vsem telesu, osobito na delovne dele, ker so ravno ti deli najbolj napolnjeni s krvjo. Prisotnost sperme (spolnega semena) v krvi je torej v gotovi vzročni zvezi z vztrajnostjo pri delu oziroma z ne-utruidljivostjo, tako da smemo trditi, da je ravno v mladeniški moči, v njegovi srbo-ritosti in v njegovi neugnanosti znak neporabljene spolne moči. Resorbacija teh snovi v kri ima torej vpliv na celotni organizem, osobito za mišičevje in živčevje. —■ Zato je tako važno, da se čas le pubertetne dobe (dozorevanja) temu primerno preživi. Na eni strani mora vzgojitelj voditi nad mladeničem nadzorstvo, da ne prekorači meja poštenja in ne pusti, da bi ga obvladala nebrzdanost, na drugi strani pa nuditi priliko tej neugnanosti, da se udejstvuje in poplemeniti. Z dobrotnimi, toda bolj krepkimi besedami kot se nagovori otrok*, z veselim in prostim izrazom na obrazu, tuintam z odpuščanjem, tja in sem pa z energično zavrnitvijo, toda nikoli pretrdo besedo je treba vplivati na mladeniča, da se podvrže z veseljem in prostovoljno našemu vodstvu. Na drugi strani pa moramo njegovi neugnanosti dati prilike, da se pridruži telovadcem ali da goji šport, da ima veselje z delom. — Pri vsem lem pa moramo paziti, da sprejme nase in nosi težo dela in discipline pač tako, da vsega tega ne občuti kot breme, ker prevladuje trenotno veselje do gibanja, do razmaha skrite energije. To bi bilo nekaj bistva umetnosti vzgojne metode mladine v pubertetni dobi. Nekaj tipičnega (zglednega) in temu odgovarjajočega sem videl pri naših Bosancih, Srbih in sploh pri teh otroško dobrih, toda tudi groznih ljudeh, kakor je pač kdo znal z njimi ravnati. »Šta, momče, kako Ti ide?« —• »E, pa dobro, gospodine. Kako Tebi?« — S tem je bilo njegovo zaupanje pridobljeno. »Čuješ, trebam nešto! Znaš, ati je vrlo opasno!« — »Pa neka, gospodine, ja ću učiniti i to!« S tem je bila njegova volja s ponosom i udanostjo pridobljena. Prepričan sem bil, da mi izvrši najtežje delo. •Dolgčas je njemu; nekaj groznega, razmah spočitih sil pa njegova potreba. In če to vrlo težko in opasno preneseš na samo-premagovanje, na plemenito odpuščanje, disciplino, red itd., pa imaš v rokah zaklad. Telovadba s svojo lastnostjo, da človeka navduši za telesne napore, zahteva obenem tudi red in disciplino; sport, osobito oni sport, pri katerem tekmujejo tudi duhovi in so obenem, mlade sile navezane tudi na red in disciplino, take vrste telesne in duševne vaje sc silno pripravne za mlade ljudi. Pri njih se mora telo in duh primerno vzgajati. V borbi duha s telesom, ki je v telovadski vzgoji Orlov predpisana, je pa že bistveno doseženo vse, kar je treba, da se mladi človek navadi vladati samega sebe, podvreči svoje slepe nagone in strasti svoji, po veri in razumu razsvetljeni volji. Pozneje bo duh nadkri-Ijeval, to vsakdo čuti in zato je smotreno v Orlu, tudi to preskrbljeno. Videti smo, kako daleč sega mladeniška moč, zato se je vrglo vse na mladino, kar hoče imeti prihodnjost. Izrabiti njeno energijo v dobro stran ali v slabo, vzgojiti mladeniča v treznega človeka, ki se obvlada, ali uvesti ga v prilike brezkontrpine svcbodomislenosti, v katerih močno telo mora postati vsled slabotne volje suženj neukročenih strasti, ob tem se ločita telovadni organizaciji našega naroda, obe pa operirata z energijo mladih teles. (Dalje prih.) Tekme in javna telovadba F. G. S. P. F. v Metzu 25. julija 1920. V soboto, dne 24. julija 1920, zjutraj je bil naval občinstva na vzhodni vlak, ki je imel oditi iz kolodvora L’ Est v Parizu, izvanredno velik, VjZgodnji jutranji uri so se začele zbirati čete mladih katoliških telovadcev, članov F. G. S. P. F., ki so se namenili v Metz, na prvo veliko povojno prireditev na osvobojenem ozemlju. Brez šuma so prihajali posamezniki in čete, opremljene z rogovi, prapori in potnimi potrebščinami; dohod množic na vlak se je izvršil v najlepšem redu, brez prerivanja, vpitja in nervoznih povelj. Tudi vožnja, ki je trajala do popoldneva, ni nudila posebnih presenečenj, izvzemši razgled na mesta, vasi in pokrajine, opustošene po vojni. Kdor je videl puščavo, ki jo je povzročila vojna v Galiciji ali na Goriškem in v dru- gih slovanskih deželah, se mora čuditi pisavi francoskega časopisja, ki opisuje v najgroznejših barvah razdejanje francoskih pokrajin. Stotine francoskih telovadcev se niso utegnile pečati z vojnimi posledicami imele so pred seboj drug cilj: tekmo v Metzu! Plovni prekopi, razrušena seilišča, vojna pokopališča, tovarne in strelski jarki so le trenotno zaposlili misli mladih telovadcev, Peljali so se tekmovat v Metz; mislili so, kako bi tam kar najbolje mogli dvigniti slavo svojega društva in narodno čast, za katero pravi Francoz žrtvuje vse. Lahen dež je rosil, ko smo zapuščali dolgi vlak v Metzu. Iz velike, masivne kolodvorske stavbe, prave trdnjave premaganega nemštva, so' se vsipali roji telovad- ■cev kakor čebele iz panja. Praporniki in trobentači so. oprostili svoje prapore in inštrumente ovojev, čete so se brez vpitja uvrščale krog svojih praporov. V vzornem redu so nastopali telovadci v čete k odhodu v mesto. Na čelu vsake čete je korakal prapornik, za njim pa zbor trobentačev in bobnarjev ter ostali telovadci. Vsak četnik je dobil takoj ob izhodu od vodstva Zvezine pisarne listek z naslovom stano-vališča čete in vodnika skozi mesto. Brez zamudnega in mučnega povpraševanja so korakale čete z glasno godbo na čelu skozi trdnjavo Metz v svoja prenočevališča. Vzorni dohod se je vršil v najlepšem redu,, ob glušečem bobnanju in trobentanju. Pripravljalna pisarna in disciplina telovadcev sta se obnesli. Lahke in lične zastave naj-raznovrstnejših oblik, prožen korak in strumno obnašanje telovadcev, vse to je napravilo utis na meščanstvo te nemške trdnjave, ki šteje 22 vojašnic in je vsebovalo pred in med vojno po 30.000 vojakov. Lično vojaško mesto je ta dan odmevalo glasove francoskih telovadskih koračnic in je izgledalo kakor taborišče. Kamor si se podal, povsod si srečal četo ali gručo telovadcev, ki so Si ogledovali mesto. Kroja pa nimajo enotnega; skoraj vsak odsek je drugače oblečen. V tem oziru je pogled na orlovske čete mnogo lepši, ako ga ne kaze posamezniki, ki so nepravilno ali zanikamo oblečeni, ali pa sc nedisciplinirano obnašajo. Nastanili so čete telovadcev v šolah, zavodih in hotelih ter vojašnicah. Ker je Metz tako bogat na vojašnicah, so menda vsem mogli preskrbeti vojaške postelje (kiavalete) s slamnatimi postelnjaki in svežimi rjuhami. Nam Slovencem, ki smo kot poslanstvo naše O. Z. prišli na to prireditev, je ugajalo zlasti dostojno obnašanje, olikano vedenje telovadcev in ravnotako zadržanje občinstva napram katoliškim telovadcem. Vojaška in politična oblast ter mestna uprava so na razne načine podpirale ta veliki tabor katoliške mladine Francije. Meščani so se prijazno ali vsaj indiferentno pravilno zadržali, ko so srečavali čete ali posameznike po ulicah in v javnih prostorih. Niti ene žaljive ali prezirljive kretnje, še manj žaljive besede, pretnje ali celo surovega napada od strani, brezvernih ali drugače mislečih ni bilo moč opaziti. Ti ljudje pač pripadajo narodu s staro kulturo in umejo, kaj je svoboda in kakšne dolžnosti in pravice nalaga svobo-' da državljanom. Kdaj bomo prišli pri nas do tega spoznanja in takega ravnanja? Kaj so si mogli misliti fini, kulantni Francozi — izvečine Parižani — v Mariboru in na Bledu, ko so videli divjati naše nasprotnike? Da naš narodi, ki ima v svoji sredi take ljudi, pač še nima prave kulture in ne smisla za pravo svobodo! Zato moramo tako obnašanje obsojati tudi kot protina-rodno, narodu zelo škodljivo. Potem, ko so se čete odpočile in osnažile od dolge vožnje ter se uredile v svojih nočevališčih, so nastopile koli one pot po določenih ulicah na glavni trg med mogočno stolno cerkvijo in lepo mestno hišo. Od mraka do 10. ure so odmevale ulice od krepkih korakov, rogov, bobnov in številnih godb štirih kolon po tisoč telovadcev iz vseh delov Francije, ki so se ustavile na trgu k večerni slavnosti (retraite aux flam-beau;x, bakljada). Po kratkem pozdravnem nagovoru so odpeli tisoči ob spremljanju godb in fanfar marzeljezp (francosko1 narodno himno), potem pa so defilirale neštete čete, burno .pozdravljane od občinstva, mimo Zvezine zastave. Zopet je za-valovilo za pol ure mesto v burnem siju bakelj in trušču rogov, fanfar, bobnov in godb, tlak se je p otresal pod krepkim korakom tisočev. Kmalu pa je objel nočni mir trdnjavo. Telovadci šo legli k počitku, da si zb ero moči za tekme, ki so napovedane že za zgodnjo jutranjo uro. Lahna megla je še pokrivala in hladila Metz in okolico, zgodovinsko pokrajino ob stočišču Mozele in Selile. Metz s svojimi 60.000 prebivalci in 12.000 vojaštva vseh vrst orožja, razdejan 1. 451, od Hunov, je postal v srednjem veku glavno mesto Lotaringije, k{ je pripadala ponovno Franciji in Nemčiji. Od 19. nov. 1918 je, Metz zopet francoski. Prebivalstvo je po večini ponemčeno. F. G. S. P. F. je nastopila s svojo prvo veliko povojno prireditvijo v Metzu iz istih razlogov, kakor naša O. Z. v obmejnem Mariboru. Telovadišče je bilo prirejeno na ravnem, s travo poraslem otoku Ile Saint Symphorien med trdnjavami ob vodah, v obsegu; približno 160.000 nv. Hladno jutro jasno nebo, ptičji spev in krasna okolica1 je ugodno vplivala na razpoloženje tekmovalcev, ki so se pričeli že pred peto uro zjutraj vsipati v malih četah čez most pod visokim mestnim obzidjem na telovadišče. Točno ob petih se je zapela tekma telovadcev; uro pozneje so začeli tekmovati trobentači, bobnarji in godci na posebnem proštom. , J. H. (Dalje.) Smotreno urejena okrepitev mišičevja potom telovadbe. Dr. M. Justin. ‘ (Konec.) Pri tej priliki naj opozorim vse odseke, da zbirajo le zdrave mladeniče in naj polagoma vadijo vaje, stopnjevaje jih le previdno, če hočejo izvežbati izborne te-(lovadce, lepo vzrasle Orle, s krepkim mišičevjem, močnim srcem in vedro glavo, Kdor pretirava že od začetka, naj si zapomni, da bo kmalu izgubili veselje do telovadbe, ker mu srce ne bo sledilo. Vsi odseki bi morali dati svoje člane preiskati zdravniško na to, če imajo člani norinalno zdravo srce. Marsikdaj se skriva srčna napaka v kakih prsih, ko bi človek ne mislil. S pretiravanjem pa si mišičevja ne utrdimo, mišičevje ne bo nastalo močnejše, debelejše, nasprotno bo oslabelo. Kar se tiče srčne napake, omenim, da ti slučaji niso za tako telovadbo, kakršna se proizvaja v telovadnicah, za te mora biti posebna telovadba. Kdor svojega srca v miru, kadar počiva, ne čuti, kdor se preveč hitro ne utrudi in ga sapa ne muči, ozir. da dobi dosti sape pri dihanju, po kaki težki vaji, zilasti pri napetem in nevarnem položaju, utriplje hitreje, ni treba, da bi bila to že srčna napaka. Najsigurneje seveda je pa, da uho in oko izvedenega zdravnika tu odloči. Dokler pa ni mogoče vseh odsekov preiskati z ozirom na srce in pljuča, naj vaditelji pazijo-, da 1. dajo vsakemu njegovi telesni konstituciji primerne vaje; 2. da ne puste pod nobenim pogojem v interesu od-'seka samega nobenemu pretiravati pri vajah. Polagoma, stopnjevaje naj se vsak izpopolnjuje, da dobi močno mišičevje in lepo vzraslo telo. Vpošteva naj se tu doba pred 24 leti in doba po 25 letih. Narava ne ljubi skokov. Vsemu se privadimo, toda polagoma, stopnjema. Naj navedem za to le dva zgleda: 1, Solnčne kopeli. Zdrave so, če jih sistematično udejstvuješ, škodujejo ti, če jih nepravilno, skokoma uporabljaš. 2. Voda. Utrjevanje z vodnimi procedurami je silno važno in doseže gotove uspehe, če jih sistematično rabiš; škodujejo pa, če jih čez mero in pretiravano uporabljaš. Pomlad nastopi. Solnce tako toplo začne sijati, da te mika na travnik; vležeš se na solnce na pol slečen, iležiš tam par ur; kaj se ti drugi dam zgodi? Glava te bo bolela, da, celo prehlad čutiš v nosu, kljub solncu. Sistematično bi moral rabiti solnčne kopeli tako,-prvi dan zjutraj sežuješ čevlje do gležnjev, vsedeš se na- klop in pustiš obsijati noge razgaljene do gležnjev 5 minut. Nato se napraviš in greš po delu,. Popoldan zopet isto 10 minut. Tretji dan: Noge do kolen in roke do komolcev 1 četrt ure dopoldne, 1 četrt ure popoldne. Četrti dan: isto 1 četrt ure, nato 1 četrt ure v senco z razgaljenimi nogami in rokami, popoldan zopet. Peti dan: Cele roke in cele noge 1 četrt ure na solncu, pol ure v senco, vedno se obračaš pri tem ležeč na suhi podlagi, deski aili močni odeji. Šesti dan: Noge, roke in prsi razgaljene, pol ure, vedno se obračaje- na solncu, pol ure v senci, nato še enkrat isto; popoldan zopet. Sedmi dan: Razgaljeno celo telo. Vležeš se na pripravnem solnčnem prostoru, ki je zavarovano proti severu s plotom ali zidom, na suho podlago, desko ali odejo, obračaš se vedno ležeč sedaj na hrbtu,, sedaj na trebuhu, nato na levo in desno stran. Glavo pokrij s slamnikom. Pol ure, nato pol ure v senco (nag, kakor si), da se ohladiš. Tri četrt ure na to ponoviš isto zopet na solncu, iz tega zopet v senco, da se ohladiš, nakar se napraviš in greš po delu. Popoldan isto dvakrat. Osmi dan isto, deveti dan ravno tako. Deseti dan počitek, enajsti dan pa lahko povečaš čas še več in senco zameniš z vodo s tem, da se opereš in omiješ in nato shladiš in posušiš. Če si ob jezeru ali vodi, lafyko nato menjaš z vodo celotno in greš, mesto v senco, kar v vodo, plavaš in se giblješ, dokler nisi izmučen, nakar pa pojdi na solnce, se posuši in leži ondi, dokler ti je prijetne. — To je sistematična solnčna kopel. Kdor je blagodejno vplivanje te kopeli videl na bolnikih in občutil na lastnem te lesu, ta tega ne more dosti preceniti. Ves sc poživi, utrdi. Koža mu postane črnikasta, kmalu, izgleda kakor zamorec, Prisilil je svoje telo, da se je akomodiralo tem- razmeram. Tudi ne dobiš s tem nikdar opekline, solnčnega pika, nikdar te ne bo bolela glava. Delaj pa nesistematično; bolela te bo glava, koža te bo pekla, seveda koža tudi ne bo nikdar postala za dalj časa črna. Ta zgled sem zato navedel, ker sem hotel pokazati, kako se mora tudi s telovadbo le sistematično delati, če hočemo doseči to, kar hočemo: Krepko, gibčno mišičevje, prožnost duha, krepko srce, krep- ka pljuča. Narava se mora enostavno ako-modirati, ker se vsemu privadi. Da se pa more privaditi, je pa potrebno, da si preskrbi krepkih mišic itd. In hvala Bogu, v organizmu je vse tako urejeno, da se to tudi doseže, kakor sem zgoraj ravno pokazal. Svoje mišičevje, svoje celo telo si torej s sistematično telovadbo zdrav telovadec vedno utrdi. S pretiravanjem, in brez sistematike pa le pokvari, oslabi. Če te še tako mika, da bi hitro obvladal veletoč, ne sili prehitro. Lepše ga boš naredil, če peli agom a napreduješ, če se ne siliš, pa tudi z večjo gotovostjo. Pogoj, da si okrepi zdrav, mlad človek svoje živčevje v telovadbi, so torej sistematično gojene vaje s primernim odmorom in nadomestilom za porabljene snovi. Pri telovadbi pa delujeta srce in pljuča precej skupno, odvisno drug od drugega. Če pljuča globoko dihajo, pomagajo srcu, podpirajo srce, da more hitreje in tilneje goniti kri po telesu in vsesavati zopet došlo iz telesnih delov. Če so pljuča zdrava, ima srce lahko delo, če so pa pljuča bolna, zarasla v svojih ovojih, pa ovirajo silno delovanje srca, ki mora gledati, da se temu na kak način odpomore in ako-medira. Pri delu trpi torej srce dvakratno, če so pljuča bolna. Ohraniti si zdrava pljuča je torej naš važni cilj pri telovadbi. In res. Pljuča si s telovadbo lahko zelo utrdimo, okrepimo. Po istem principu, kakor se vse okrepi, čimbolj se rabi. Čimbolj se diha v pljučih, čimveč zraka vanje vdihavamo, • tembolj se morajo razširiti, tembolj jaka 'postajajo, To pa zlasti dandanes, ko ljudje tako malo važnost polagajo na globoko dihanje v pisarnah, v posameznih strokah obrtov (krojači, čevljarji itd.), ki sede sključeni cel dan doma v hiši in ne dovolijo niti par minut svojim pljučam, da bi se pošteno raztegnila. Zrak se v njih ne izmenjava dosti, procesi življenja zaostajajo vsled ne-p o rab e in ni čuda, če se v takih nezrače-nih pljučih prej naseli tuberkuloza in razni katari. Prah, osobito prah iz sob, prah iz obleke, prah iz poda, po katerem se hodi in žalibog tudi pljuje, je nosilec raznih glivic, bakterij, ki povzročajo s prahom vdihane v naših pljučnih stanicah razna obolenja. Kjer se dela, je pa vedno prahu v izobilju,. Zlasti v raznih obrtnih lokalih in žalibog tudi v nekaterih — telovadnicah. Moje stališče je: bolje ne telovaditi, kakor1' v zaprašenih telovadnicah! Kako naj se pljuča utrdijo, če jih obenem z globokim dihanjem pri vsaki težji vaji oško- dujemo s tem, da jih napolnimo z najrazličnejšim prahom in s tem tudi z glivicami najrazličnejših vrst. Važna zdravstvena zahteva je: Kolikor mogoče telovaditi na prostem; ali če to ne gre, vpoštevati »higieno telovadnic«. Zato bi moral biti nastavljen v odseku Vedno poseben gospodar, ki bi skrbeli, da se to izvede, ker sicer nam telovadba več škodi kakor koristi. Lepa je telovadba, lep je telovadec, krasna je misel gojiti telovadbo higienično, sistematično (odmor in nadomestilo izgube snovi, brez pretiravanja). Ko gledam naše Orle, se mi oko veseli, srce se radosti ob pogledu, kako so se nekateri krasno razvili v zdrave, čile, krepke mladeniče. Vsi oni so to, ki niso pretiravali in so sistmatično gojili v mladosti telovadbo. Živčevje se jim je utrdilo pljuča razširila, srce utrdilo, mišičevje pa krasno razvilo. Če pa pogledam tudi nekaj onih, ki vsled svoje mladeniške, krepke volje vstrajajo v vrstah telovadcev kljub temu, da vedo, da več ne morejo napredovati, pa sem žalosten. Pozna se jim na obrazu, na mišičevju, da so pretiravali ali pa, da jim srce ne sledi v povečanih naporih. Vse te prosim, naj ne nadaljujejo s pretiravanjem. Pred vsem; Higieno v telovadbo! Sistematiko v telovadne vrste. Kaj pa s temi, ki so slabotni in ki tudi žele telovaditi? Tudi ti lahko telovadijo, toda le: 1. v prosti naravi in v higieničnih telovadnicah, 2, zanje primerne vaje. S tem, da telovadijo tudi ti, si lahko izboljšajo svoje stanje: srce si utrdijo, da vsaj ostane na isti višini moči, pljuča si gotovo okrepijo in mišičevje zboljšajo. Za te do sedaj izbranih vaj pri nas nisem zasledil. Potreba bi pa bila. Saj je toliko naših Orlov, ki hočejo ostati Orli, ki se jim je organizacija priljubila, da bi brez nje težko živeli, ki so pa telesno slabotnejši, brez lastne krivde. V poštev bi tu prihajali sikupni izleti v veliko večji meri kot do sedaj; lahka turistika, lažji športi. Tu naj bi kdo, ki je v tem izobražen, podal nekaj praktičnih navodil, stvari bi mnogo koristil, Vp oš te val naj bi se n. pr. sistem »Miil-ler«, ki je v Nemčiji zelo razširjen in se imenuje: higienična zdravstvena telovadba. Skuišal sem v kratkem razložiti, kako si s sistematično telovadbo krepimo svoje srce, pljuča in celi o mišičevje, opozoril pa obenem na možne napake pri telovadbi. Naj bi se to vpoštevalo vselej in povsod — v prospeh te lepe mladinske organizacije. Iz III. knjige Esdre1 (3, 4, 1—60). (Prosto po latinščini.) Kralj Darij je 'priredil veliko večerjo vsem svojim dvornikom in vsem oblastnikom Medije in Perzije in vsem dostojanstvenikom, pretorjem, -svetovalcem in prefektom, ki so bili pod njegovo oblastjo, od Indije do Etijopije, iz 127 pokrajin. In ko so jedli in pili do sitega, so se vrnili. 'Pedaj je šel kralj Darij v svojo spalnico in je zasipal. Medtem so trije mladeniči, njegovi telesni stražniki, rekli drug drugemu: »Povejmo vsak svoj pregovor, ki naj bo moder; tistemu, katerega pregovor bo naj-mcdrejši, bo dal kralj velike darove; oblekel ga bo v škrlat, iz zlate čaše bo pil, spal pa bo na pc-stelji, okovani z zlatom. Dal mu bo voz s pozlačenimi vajeti, pokrivalo iz tančice, krog vratu zlato verižico. Na drugem mestu poleg Darija bo sedel radi svoje modrosti in sorodnik Darijev bo imenovan.« Nato so napisali vsak svoj rek, jih zaznamovali in položili pod zglavje kralja Darija ter rekli: »Ko bo kralj vstal, mu damo svoje napise. Komurkoli izmed nas bo prisodil kralj in perzijski oblastniki, da je njegov rek najmoorejši, tistega bo zma-g3.« Prvi je napisal: Vinc je močno. Drugi; Kralj je močnejši. Tretji: Ženske so najmočnejše; nad vsem pa zmaguje resnica, — Ko je kralj vstal, so vzeli vsak svoj list in so mu dali, da je bral. In poslal je služabnike, da skličejo vse oblastnike, perzijske in medijske, dostojanstvenike, pre-torje in prefekte. Sedli so k posvetovanju in -pred njimi se je prebralo, kar so mladeniči napisali. In kralj reče: »Pokličite mla-deniče, oni bodo razložili svoje izreke.« Ko jih pokličejo, vstopijo. Tedaj jim prati: »Razložite nam to, kar ste napisali!« Začne prvi, ki je hvalil moč vina, rekoč: »Možje, kako zelo obvladuje vino vse ljudi, ki ga pijejo! Zapeljuje pamet; prazen dela razum kralju in siroti, sužnju in svobodnemu, revnim in bogatim. Vsako srce obrača k brezskrbnosti in prijetnosti, ne 1 Tretja in četrta »knjiga Esdre«, iz katerih :e vzet ta spis, spada v ono vrsto takozvanih apokrifnih (skrivnih) kn ig, katerih vsebina je močno podobna vsebini knjig sv. pisma. Sv. pismo je pisano po navdihnenm Sv. Duha, -čes/ir tem knjigam sv. Cerkev ne priznava; zato jih ne moremo imenovati sv. pismo ali kn ige sv. pisma. Ker pa so bile le knjige v velikih čislih pri Judih in prvih kristjanih kot vzpodbudno berilo, zaradi njih lepe in vzvišene vsebine, se nahajajo v nekaterih izdajah sv. pisma kot dodatek. spominja ne na žalost, ne na dolžnost. Vse želje dela častne, ne zmeni se ne za kralja, ne za oblastnika. Ko so se napili, pozabijo na prijatelje in brate; ne dolgo za tem zgrabijo za meče drug proti drugemu. Ko so se potopili v vino in se spet dvignejo, ne vedo, kaj so storili. Možje, ali se ne odlikuje vino? Kdo misli, da toliko zmore, kakor vino?« Nato obmolkne. Nato povzame besedo naslednji in začne proslavljati kraljevo moč: »Možje, ali niso odlični tisti ljudje, iki imajo v svoji oblasti zemljo in morje? Toda kralj prekaša vse; on jim gospoduje in karkoli jim poreče, to store. In če jih pošlje nad bojevnike, gredo; rušijo gore, zidovja in stolpe. Sovražnik jih mori, oni pa pobijajo njega. Besedi kraljevi se ne izognejo. Če zmagajo, prineso- kralju ves plen. Podobno tudi vsi drugi, ki se ne bore in ne vojskujejo, ampak obdelujejo zemljo; brž ko po-žanjejo, donašajo kralju davek. Če edini on sam reče: Ubijajte! ubijajo; poreče: Pustite! puščajo; če pravi: Udarite! udarijo; Pokončujte! pokončavajo; Zgradite! in zgrade; Poderite na tla! in podirajo; Zasadite! in zasade. Ves narodi in mogočnjaki ga ubogajo. On se nasloni, pije in zaspi, ti pa stoje krog njega- na stralži in ne morejo po svojih potih in opravilih, ker čakajo na ukaz njegove volje. Možje, kako bi potemtakem ne bil kralj najimenitnejši v svoji slavi?« In utihnil je. Tretji, ki je slavil ženske in resnico, — imenoval se je Zorobabel, — prične govoriti; »Možje, ni kralj velik, ne množica ljudi, tudi vino ni na prvem mestu. Kdo jim torej gospoduje? Ali niso ženske rodile kralja in vsega ljudstva, ki vlada nad morjem in zemljo? Iz njih so rojeni vsi, one so vzgojile tudi nje, ki so zasadili trte, iz katerih teče vino. Izdelujejo obleko za vse ljudi, narodu ustvarjajo slavo, ljudje se ne morejo ločiti od žena. Če so si zbrali zlata in srebra in vseh dragocenosti, pa ugledajo žensko lepe postave in zunanjosti, vse to pridobljeno bogastvo popustijo in k njej hite, jo gledajo zamaknjeni in požele bolj kot zllato, srebro in vsako dragocenost. Človek zapusti svojega očeta, ki ga je izredil in svoj domači kraj ter se pridruži ženski. Podari ji svoje srce, ne spominja se več ne očeta, ne matere, ne domovine. Iz tega jasno vidite, da vam ženske zapovedujejo. Ali vam ni žal? Človek vzame svoj meč in gre na pot, krade in pobija, prebrede morja in reke, vidi leva, zaide v temine. Ko je dovolj nagrabil, pri-goljufal in nakradel, ponese svoji ljubljenki. Človek ljubi svojo soprogo bolj kakor očeta ali mater. Mnogi so zblazneli radi svojih žena, sužnji so postali radi njih. Koliko se jih je pogubilo in usmrtilo, koliko jih grešilo zaradi žensk! Verujte mi, velik je kralj v svoji mogočnosti, vse krajine trepečejo v strahu, da ga ne bi razžalile. Videl pa sem Apemo, hčer Bezakovo, ljubljenko čudnega kralja. Sedela je poleg njega na desni, vzela je diadem raz njegovo glavo, ga posadila na svojo glavo, z rokami p-a je tolkla kralja na levici. Pri vsem tem jc je gledal, kot bi padel z neba, se smejal, če se mu je ona nasmehnila, če pa se je jezila, se ji je prilizoval, dokler ni bila spet prijazna. Možje, ali niso močne ženske? Velika je zemlja in vzvišeno je nebo, kdo bi mogel kaj takega storiti kot one?« Kralj in njegovi svetovalci so se spogledali. Mladi govornik pa zopet povzame besedo in govori o resnici: »Možje, niso-li mečne ženske? Velika je zemlja, vzvišeno je nebo in hiter je tek solnca, ki v enem dnevu prevozi svojo pot krog zemlje. Ali pa nista veličastvo Njega, ki je to storil in veličina resnice močnejša kot vse drugo? Vsa zemlja kliče resnico in nebo samo jo blagoslavlja, Vse ustvarjene reči se majejo in tresejo pred njo, ničesar ni v njej krivičnega. Vino je krivično, krivičen je kralj, krivične so ženske, krivični so vsi otroci človekovi, vsa njih dela so krivična. V njih ni resnice, v svoji hudobiji bodo poginili. Toda resnica ostane in se krepi vekomaj, živi in biva iz stoletja v stoletje. Ona ne dela izbire, ne razločka, ampak kar je pravično, to daje vsem, tudi krivičnim in hudobnim; iz njenih del potekajo vsem dobrote. V njeni sodbi ni krivice, ampak neustrašeno kraljuje z močjo in veličastvom. Slavljen bodi Bog resnice.« Nehal je govoriti. Vsa ljudstva so klicala, rekoč: »Velika je resnica in najmočnejša.« Tedaj mu pravi kralj: »Prosi, če želiš še kaj več, kakor to, kar imaš zgovorjeno, in dal ti bom, ker modrejši si kot tovariša; meni najbližje boš sedel in boš moj sorod- nik imenovan.« Mladenič pa reče kralju: »Spomni se, o kralj, obljube, ki si jo storil na dan, ko si zasedel prestol! Rekel si, da pozidaš Jeruzalem in da vrneš vse svete posode, ki so jih vzeli Jeruzalemu; te po sode je že Cir odbral, da jih tja nazaj pošlje tedaj, ko je uničil Babilonijo. Ti si zaobljubil sezidati tempelj, ki so ga sežgali Idumejci ob času, ko so Judejo pokončali Kaluejci. In kar zahtevam in prosim, o veličastvo, je to, da izpolniš obljubo, ki si jo storil Kralju nebes.« Tedaj vstane kralj Darij, ga poljubi ip piše pisma vsem oblastnikom in ostalim uradnikom, da naj spremijo njega in njegove tovariše na poti v domovino, ko bodo od|li, da pozidajo Jeruzalem. Vsem namestnikom, ki so bili v Siriji, Feniciji in Libanonu, je pisal pisma, naj vozijo cedrpv les iz Libanona v Jeruzalem, in naj pozidajo mesto. Pisal :e tudi vsem Judom, ki so se vračali iz Babilonije v Judejo, da so svobodni. Noben namestnik, oblastnik ali poveljnik naj ne prekorači praga njihovih mest. Vsa pokrajina, ki jo imajo, naj bo prosta bremen. Idumejci naj zapuste judovske utrdbe, ki jih imajo zasedene. Za templovo zidavo bo dal vsako leto 20 talentov, dokler ne bo dovršena. Poleg tega jim hoče dati še 10 talentov na leto, da morejo vsak dan sežigati žgalne daritve, kakor jim veli postava. Vsi, ki se vračajo iz Babilonije, da zgrade mesto, naj bedo prosti; pravtako njihovi potomci in vračajoči se duhovniki. Dal je pisati glede vzdrževanja duhovnikov in ukazal dati jim sveta oblačila za tempeljsko službo. Tudi glede levitov je pisal, da se mora poskrbeti za njih vzdrževanje do dne, ko bo dovršena hiša božja in sezidan Jeruzalem. Tudi glede varuhov mesta je dal napisati, da jim bo dal zemlje in plačo. In dal je vse posode, ki jih je vzel Cir iz Babilonije, in vse, kar je obljubil Cir, je ukazal izvršiti in poslati v Jeruzalem. Ko se je bil ta mladenič vrnil, je dvignil svoje obličje proti Jeruzalemu in je poveličeval Kralja nebes, rekoč: »Od tebe izhaja zmaga, od tebe modrost, od tebe jasnost. Jaz pa sem tvoj hlapec. Slavljen bodi, ki si mi dal modrost. Slavil te bom, o Gospod, Bog naših očetov.« Priprava na vojaško službovanje. Pred vojsko se je na Slovenskem po prizadevanju ljubljanskega g. knezoškofa začela organizirati priprava mladeničev na nravne nevarni čas vojaškega službovanja. Priredili so se v 1. 1913 in 1914 na nekaterih krajih za ckoličanske rekrute tečaji, ki so združevali telesne in duhovne vaje s primernimi informativnimi in vzgojnimi predavanji. Začetkom vojske je izšla knjižica, sestavljena iz v zgc j n op o u čn ih sestavkov in molitvenika za naše vojaške novince. Ta knjižica naj bi kot dober tovariš spremljala fanta iz domače hiše in družbe v kasarniško življenje tujih mest in ga pomagala ohranjevati duišno zdravega; v nravno okuženem ozračju naj bi ga spominjala na Boga in na domače, na dušne koristi in potrebe ter ga obvarovala prepalosti in odtujenja narodnim svetinjam.. Pozornost vzgojiteljev in voditeljev mladine se je vzbudila in lepo se je začeto delo, ki naj bi nadaljevalo društveno vzgojo tudi v vojaških letih in skušalo obvarovati fante pohujšanja v tujini. Danes zopet hodijo novinci v vojake. Zopet zapuščajo rodno vas in naša društva mnogi fantje, ki morajo dalje od doma kot prej: v Dalmacijo, Srbijo, Bosno, Makedonijo. Nekdaj so živeli v mestih, kjer so vsaj enkrat na mesec mogli k sveti maši in vsako nedeljo popoldne v katoli- ško cerkev, ako so le sami hoteli. Katoliškega duhovnika so videli vsak dan. Vojaški duhovnik jih je večkrat obiskal, med vojsko jih je spremljal povsod, kamor jih je vrgla vojna usoda. Starši ali sorodniki so jih lažje dosegli v Ljubljani alli v Celovcu;, kakor jih morejo danes v Splitu, Tuzli, Nišu itd. Obhajali so vse katoliške praznike, se udeleževali deloma procesij in izkazovali po postavah čast Svetemu Reš-njemu Telesu. Današnje razmere so mnogo neugodnejše za dušno skrb naših vojakov. Izve-čine žive v krajih, kjer ni katoliških cerkva in duhovnikov. Vez z domačo hišo- je težja. Tovariši so po vojski še bolj posuro-veli, prostost in prilike za slabo so večje. Dobrega doseže vojakovo dušo malo, tem več pa slabega. Kateri vpliv bo zmagal? Ali je tudi najbolje vzgojen fant pri 19 letih že zadosti nravno utrjen, da se ne bo nakazil, pohujšall? Ali ni mogoče danes, v svobodni, narodni državi kako poskrbeti, da bo mladost naših fantov v vojaški službi vsaj toliko, če ne bolje dostopna dobrim vplivom in obvarovana slabih vplivov, kakor je bila pred vojsko? Prijatelji, vzgojitelji mladine, razmišljajte in storite, kar morete! Narodni dobrotniki lahko postanete, neminljivih zaslug si boste nabrali. —-er. Gojimo lahko atletiko! Ivan Plevelj. Povojni čas stoji v znamenju) sporta. Pokret za zopetno obnovitev njegovih različnih panog se je iz središč športnega delovanja na Angleškem, v Ameriki, Švedski in drugih zapadnih državah zanesel trdi v naše kraje. Tu so se novemu klicu odzvali v prvi vrsti športni klubi, medtem ko so naše telovadne organizacije posvetile temu gibanju premalo pažnje. In vendar bi bile ravno one v prvi vrsti poklicane, da se zavzamejo za gotove panoge sporta, ki so danes vsaj pri nas skoro izključni monopol nogometnih klubov. Mislim na lahko atletiko, ki tvori najlepši del ne le sporta, temveč tudi telovadbe kot talke. Ko so se po prevratu reorganizirali naši telovadni odseki širom Slovenije, je bila večina telovadcev popolnoma neori-entirana in je slepo sledila tradicijam pred- vojne dobe, ne oziraje se na novi duh časa, ki je zahteval novih načel tudi v telovadbi. Telovadci so se posvetili skoro izključno vadbi na bradlji in drogu,, kvečjemu še na krogih in konju, medtem kp so lahko atletiko, kot tek, skok in razne mete skoro popolnoma zanemarili. Neizogibna posledica teh napačnih metod je bilo pojemanje zanimanja za telovadbo in iskanje novih, včasih uprav izrednih metod in programov, ki naj bi zopet strnili vrste telovadcev. Orlovska Zveza je o priliki mariborskega tabora napravila prvi korak v no-vj smeri s tem, da je sprejela med spored tekmovalnih vaj tudi skok, tek in suvanje krogle, A preko najpreprostejših sestavin lahke atletike tudi tedaj še nismo prišli. Da se v naših vrstah poživi zanimanje za lahko atletiko, naj sledi tu nekaj splošnih navodil za vadbo različnih njenih panog. Kot že omenjeno, se lahka atletika deli v tri skupine: v razne vnste teka, v skoke in mete. Oglejmo si na kratko posamezne teh skupin. Tek se vadi lahko na krajše razdalje, kot so: 100 m, 150 m ali 200 m in na daljše, od 400 do 2000 m. Tek! na 5 km ali več, kot so tekali tekmovalci tudi na letošnji olimpijadi, menda ne bo našel dosti privržencev med našimi telovadci. Pri krajših razdaljah naj se vadi po načelu: doseči kar največjo hitrost. Da se to omogoči, je treba paziti na pravilen start (odgon) in na način teka. 0 začetku teka so že vsem znana pravila za mariborski zlet, o načinu naj omenim le, da se teče najbolje po prstih z velikimi koraki, z rokami krepko mahajoč in brez upoštevanja dihanja. Ista načela veljajo zk tek na 400 m. Pri daljših progah je treba vaditi najprej vztrajnostni tek, paziti se mora na globoko, redno dihanje in hranitev moči do zadnjega, ker tp odloči vztrajnost, ne več hitrost. Skoki se delijo v štiri vrste: v skok na višino, v daljavo, sestavljeni skok v višino in daljavo in skok na višino ob palici. Glede prostega skoka v višino velja pri nas še vedno zastareli »turnerski« sistem Nemcev. Skoro vsi naši telovadci skačejo naravnost, z nogama v prednosu, se poslužujejo pri tem deske za odskok in za merilo vrvice, napete ob stojalih. Ta način je danes zastarel in ni na zapadu že več v •navadi. Skače se brez deske, namesto vrvice se rabi lahek lesen drog in skakalci se poslužujejo angleške in amerikanske tehnike, s katero se doseže višina do 1 m 70 cm, rekord čez 1 m 90 cm. Zalet Angležev je poševen, skakalec, ki se odžene pri škloku z levo nogo, priteče od desne strani, dvigne pri odskoku najprej desno nogo v višino in se nekako vodoravno prevali na drugo stran droga. Tudi skok v daljavo se izvaja brez deske. Mojstri v tem Skoku so dosegli daljave nekaj čez 7 m. Pri sestavljenem skoku velja pravilo: na enkratno višino naj se vzame dvojna dolžina, oboje torej v razmerju 1 : 2. Pri tem skoku se seveda Skače naravnost. Pri vseh treh vrstah se lahko skače tu|di brez zaleta. Najlepši skok je oni ob palici v višino, a je, žal, pri nas le malo' znan. Pri tem skoku se telovadec poslužuje močne palice, ki jo drži z desno roko v podprijemu v višini napete vrvice (droga), z levo 50 cm nižje v nadprijemu. Zalet mora biti hiter in močan. Tik pred vrvico zapiči telovadec palico v tla, se odžene z eno nogo (desno) in v najvišji, t. j. mrtvi točki skoka potegne levo roko k desni navzgor, da pride telo vodoravno črez vrvico, V istem hipu odrine palico od sebe in prosto odleti na nasprotno stran vrvice. Na ta način se lahkio doseže višina do 3 m, a na mednarodnih tekmah so prvovrstni skakači že presegli 4 m. Meče se disk, kopje, kladivo ali pa se suje kroglla. Pri nas je le zadnji način meta v navadi, drugi se še niso uveljavili. Pred težlko atletiko ima lahka marsi-kako prednost. Medtem ko so za prvo sposobni le od narave posebno trdni ljudje, je druga bolj splošna in tudi za slabotnejše pripravna. Izvaja se na prostem, svežem zraku; ter ni treba zanjo nobenih dragih in težavnih priprav. Zato jo lahke) gojijo odseki brez telovadnice atli orodja. Njena največja prednost pa je, da postane telovadec gibčen in sorazmerno razvit, kar ga za javne nastope napravi sposobnejšega kot one, ki vadijo le stojo in veletoč, a so pri tem okorni in brez elegance izvajajo par težkih vaj. Pri javnih nastopih in prireditvah na prostem bi razne lahkoat-letične točke napravile nedvomno najlepši vtis In bi mnogo pripomogle k večjemu razmahu orlovske mish med ljudstvom. Vaje na, kombiniranem orodju. Namen telovadbe ni le pridobivanje moči, zdravja, telesne lepote in gibčnosti, ampak* tudi pridobivanje in stopnjevanje spretnosti. Spretnost je lastnost, ki je nasprotje nerodnosti, neokretnosti, trdosti, leseno-sti. Telovadec si moč pridobiva še do 40. leta in čez, v gibčnosti in spretnosti pa more napredovati le do 25. leta. Izjemo tvorijo le ljudje, ki začno šele pozno telovaditi in vsled tega do neke meje v vsaki starosti kot neredni začetniki morejo napredovati. Sestavna dela spretnosti sta gibčnost (okretnost, gibljivost udov) in prisotnost duha, predpogoj pa po daljši vaji pridobljeno poznanje lastnih telesnih sposobnosti in pogum, • Vsaka vaja nekoliko goji tudi spretnost. Le malo pripomorejo k nji tezne vaje vsled Svoje počasnosti, vaje na mestu in enostavne ali le preprosto sestavljene vaje na orodju. Mnogo bolj si pridobivamo spretnost s skokom, zlasti pa z vajami, pri katerih telovadec zaporedno, v nepretrgani zvezi, vadi na dveh ali celo več orodjih. Take vaje imenujemo vaje na kombiniranem orodju (za isto vajo sestavimo ali kombiniramo dvoje ali več orodij v gotovi razdalji in smeri). Take vaje zahtevajo mnogo spretnosti, t. j. gibčnosti, prisotnosti duha, vaje in poguma. Zaradi teh zahtev te vaje niso za začetnike primerne, le lažje izmed njih so za manj sposobne, večina teh vaj pa je primernih le za dobre telovadce, katerim nudijo lep užitek in dajo možnost do višje stopnje napredka. Kombiniramo lahko istovrstna ali raznovrstna orodja, v isti ali v različni smeri, v razni oddaljenosti in višini. Dva skoka zapored v isti višini, ki naj ju preskoči telovadec obenem, ali pa z vmesnim skokom, enako dve kozi v razni višini in razdalji nudita celo vrsto novih vaj. Enako dve vsporedni bradlji, lestvi v poševni ali vodoravni legi, dvoje ali več brun, plezalnih drogov, vrvi. Ne posebno težke so vaje, pri katerih se združuje skok s kozo (pred ali za vrvico), ali z bradljo, krogi, drogom, mizo, konjem. Tudi sestave s krogi — skakalna vrvica, drog, bradlja, koza, konj večinoma niso pretežke. Pač pa stavijo večinoma visoke zahteve na telovadčevo spretnost kombinacije: drog-bradlja, koza-konj, ko-za-miza in vaje, pri katerih se uporablja prožna deska. Da ne zanemarjajo telovadci nobene vrste telesne izpopolnitve, mora biti skrb vaditeljev. Tudi moramo- poleg moči dvigati gibčnost in spretnost, ki sta enakovredni lastnosti, v življenju še potrebnejši kakor neokretna moč, katero spretna uporaba stopnjuje in stori bolj uporabno. Zato naj se cdkaže v načrtih telovadbe — tudi za javne nastope — primerno mesto tudi vajam, na kombiniranem orodju. f— IZ VODSTVA J. O. Z. Pogreba škofa dr. Mahniča so se udeležili od predsedstva 4 brat:e. Predsedstvo se je razdelilo v sledeče odseke, a) tajniški, b) organizatorični, c) naraščajski d) prosvetni, e) uredniški, f) glasbeni, g) gospodarski in hi odsek za Poslovnik. J. O. Z. izda vzorce za poslovne knjige odsekov, ki se razpošljejo vsem okrožjem in odsekom. J. 0. -Z. in Č. S. 0. S. stopita vsaka zase v mednarodno zvezo katoliških telovadcev. II. slovanski orlovski tabor se vrši leta 1922. v Brnu približno sredi avgusta. Pri blagoslovljenu orlovskih praporov se dovoli kumovanje (botrice). Trobojni trakovi niso obvezni, pač pa dva kratka žalna traka z napisoma: Koroška. Primorska. Prosvetni odsek je začel izdaati osnutke predavan- za fantovske večere v obliki francoskih publikacij. Vsa tvarina se razdeli v več poglavij, poglav a v oddelke in ti v posamena vprašan a. Pcsamezna poglavja bodo obsegala v glavnem: 1. organizacije: temeljna načela, vzgoja in pouk, prireditve, sorodne, naspiotue, mednarodne organizaci e . . . 2. j o m: družina, higijena, hiša, stanovanje .. . 3. občina: samouprava, naloge, pravice, gospodarstvo, funkcijonarji.. . 4. država: oblast, oblika, ustava, razni zakoni, ztma:a politika, statistika . . . 5. narod: neodrešeni, Jugoslovani, Slovani, narodnost, zgodovina, vodilni možje . . . 6. vera in cerkev: cerkev in država, versko življenje, zakon, verouk, misijoni, apologetika . . . 7.. socialno vpraša nj e: načelna, soc. vzgoa, zakonoda a, sistemi... 8. narodno gospodarstvo: narava, delo, kapital, trgovina, zadružništvo . . . Orlovska pesmarica se ponatisne. Vse naše va'e se inštrumenlirajo za tamburaške zbore. Uredi se hospic za Orle a) stalno s 6 posteljami v Ljudskem domu, b) pripravijo se prenočišča za slučaj tečajev. Pisarna J. 0, Z. se preseli v Ljudski dom II. Pripravljalnemu odboru vsake delne Zvezinc* prireditve se dodasta dva člana predsedstva, in sicer eden za organizatorično, drugi pa za tehnično delo. Br, predsednik je osebno čestital župniku in pisatelju Finžgarju k 50 letnici. Jubilant se je jako pohvalno izrazil o gibanju orlovske organizacije. Izdalo se »Spomini orlovske slavnosti« (po Slov. Straži) v posebni brošuri. Seja vodstva J. O. Z. se vrši dne 6. marca ob 11. uri. Nbvoustanovl,eni, oziroma poživl-eni odseki: Žužemberk, Pol.čane, Izlake, Gorenja Ponikva, Loka pri Zid. mostu, Galicija pri Celju, Sv. Mar'eta mže Ptu a, Št. Jurij pri Grosupljem in Smlednik. Poročili so se br.: Hočevar Henrik (odsek Mirna), Janez Pušar in Jožef Langcrholz (oba iz škoLeloškega odseka). Umrli so br.: Novak Viktor, član šentjerne1-skega odseka, Anton Morič, vaditelj jeseniškega odseka in Recelj Janez, predsednik šentjerne skega okrožja. Lastne prireditve so imeli sledeči odseki (v mesecih dec., jan., febr.): Žužemberk (akademijo, združeno s slovesnim sprejemom), dijaški v Št. Vidu (akad., združeno s. slovesnim sprejemom), Hrušica (akad. in družabni . večer), Šmihel (akad.). Trata (spre em članov in igro), dijaški Orel v L ub-Ijani (akad.), Kranj (akad.), Predoslje, Kamna gorica, Jesenice, Sv. Jakob v LjirbVani, Sv. Peter v Ljubljani, Trebnje, Trbovlje, Maribor, Sevnica (vsi akademi’o); orlovske nastope, združene z igro, odseki: Lomr Št. Jurij pri Grosupljem, Trbovlje, Stopiče, Ježica, Ormož, Mokronog, Mar. Nazarje, Ig in Komenda. NAŠI DELAVCI. Stanko Premrl, ki je uglasbil Sarden-kovo orlovsko budnico »Orli kraljevi« in ki vneto dela v orlovskem pevsko-glasbenem odseku, je "bil odlikovan z redom sv. Save V. razreda. M a k s o Peterlin, član vaditeljskega zbora J. O. Z., je bil na zagrebški univerzi promoviran za doktorja prava. Jože Pirc, predsednik J. O. Z., je postal računski svetnik pri knjigovodstvu deželne vlade v Ljubljani. Milka Zupančič, podpredsednica Orlb ške Zveze, se je poročila z g. Francom Pichlerjem, žel. uradnikom v Mariboru. Delavcem v naši organizaciji izrekamo bratske čestitke! Pesnikom! Orlovska Zveza namerava izdati drugi del pesmarice. Skladateljem pa manjka primernih besedil. Zato prosimo pesnike, da pošlje o besedila, ki bi bila primerna za orlovske koračnice. Godbam! V kratkem prejmejo naše godbe prepise prostih in vaditeljskih vaj za leto 1921. Vsaka godba naj se potrudi, da se je kmalu nauči. Po Veliki noči se izvrši revizija vseh godb. Vsaka godba bo morala pri reviziji igrati vaje. Le one godbe bodo smele sodelovati pri taborih, katere bo revizija spoznala za to sposobne Nove koračnice. Proti odškodnini dobe naše godbe prepis nove koračnice Zrinjsko - Franko-panske, katero je inštrumentiral za pihala g. Jakel. Naročila naj se pošiljajo naravnost na br. Dolinarja, vodjo salezijanske godbe na Rakovniku. — V delu je tudi že St. Premrlova Orlovska budnica. Klavirske skladbe za proste in vaditeljske 'f je za leto 1921. so izšle. Vse igralce opozarjamo, da jih počasi igrajo. Radi tega se igrajo lahko tudi na harmonij. Takoj, ko telovadci znajo pravilno izvajati vaje ob glasnem štetju, naj se jih začno učiti izvajati ob spremljanju harmonija ali klavir a. Kjer pa je mogoče, naj pritegnejo kateri-krat tudi orlovsko godbo k vaji. Doseči moramo z vztra no vajo, da bo godba naše vaje podpirala, ne pa ovirala. V ta namen je potreba, da telovadci in godci vsak zase, pa tudi skupno pridno vadijo. Upamo, da bomo na letošnuh delnih Zvezinih prireditvah videli tozadevni napredek! Glasb. o. O. Z. Tamburaši, ki želite orlovskih skladb za tamburice, se lahko v tej zadevi priporočite na sledeča naslova: Č. g. kaplan Ojsterž, Sv. Križ na Murskem pol u, Štajersko; Tamburaški zbor Krekove prosvete, Ljubljana, Alojzijevišče. Proti odškodnini vam b^pdo ustregli s prepisi not. Ob 50 letnici pisatelja župnika Fr. S. Finžgarja je predsedstvo J. O. Z. čestitalo slavljencu, ki je marsikatero uro svojega dela podaril tudi orlovskemu gibanju. Ko na tem mestu ponavljamo Orli svoje čestitke odličnemu prosvetnemu delavcu, ki je globoko prodrl s svojim spoznanjem v skrivne globine slovenske ljudske duše in zna z redko bistroumnostjo ločiti zrnje od plev, prinašamo sledečo sodbo o naši organizaciji in njenem delovan.u izpod njegovega peresa (v pismu predsedstvu J. O. Z. dne 16. febr. 1921): »Orel se je razmahnil za čuda. Naj bo nositelj in branitelj naše kulture med narodom zlasti v tem času strašne posurovelosti. Zarod, ki ga bo on vzgoji, utegne biti edini steber vere in naroda. Rog živi!« Kako se giblje slovensko liberalno sokolstvo v Ameriki. Neodvisen dnevnik v Clevelandu, »Enakopravnost«, priporoča v št. 22 z dne 27. jan. L 1. pod naslovom: Oživitev Sokolstva, naj se Slovenci v Clevelandu zopet oprimejo sokolske misli, ki je med njimi že čisto zaspala. »Plemenita sokolska ideja, katere namen je vzgajati narode telesno in nravstveno, je narodu še potrejma, da ga napravi sposobnim za boj proti temnim silam, ki hrepene po povratku srednjeveških časov, ki so tudi med nami v Clevelandu jako aktivne. Mi poživljamo napredni slovenski živelj v Clevelandu, da se v tem pogledu nekaj ukrene, kajti drugače bomo nekega dne spoznali, da, medtem ko smo mi spali, so bili na delu drugi, ki so spravili žito pod streho, nam pa je ostalo samo še strnišče.« — Ista številka pa prinaša tudi inserat, ki razodeva, da je sokolska misel v Clevelandu že zelo živa. Osokolile so se namreč Sokoliće. Ukrenile so še pred tem pozivom »nekaj v tem pogledu, da napravijo narod sposobnim za boj proti temnim silam« in da pomagajo oživiti plemenito sokolstvo za telesno in nravstveno vzgojo naroda. Inserat pripoveduje: Dne 29. jan. priredijo Slovenske Sokoliće št. 62 S. D. P. Z. svoj plesni venček v Sl. N. Domu točno ob 7. uri zvečer. Vabljeni so vsi znanci in prijatelji na to domačo zabavo, ki bo prekašala vse druge prireditve. Na sporedni točki so: ljubavni listki na posameznika, vedeževalka, ki bo odkrila vsako tajnost zaljubljenih. Zaročenci, ki bi si radi znižali stroške, naj se požurijo 29. jan. priti v Sl. N. Dom. Kdorkoli je v kaki zadregi, bodisi da ima krč v želodcu, tega se bo pozdravilo kar z domačimi arcnijami. Medvedova kuharca pa pravi ... itd. Suhadolnikov France pa pravi, da bo tako godel, da bodo šli vsi brez podplatov domov No ja, to bo pa res lajn! Vsi v soboto na plesni venček v Sl. N. Dom. Vstopnina prosta. Vabijo Slovenske •Sokoliće.« Tako ujedin uje plemenita misel vedeževalko, godca, kuharico, Sokoliće it) njih znance, vzga a narod telesno in nravstveno ter ustvarja novo veliko pokolenje! jOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOt^j ^SOooooooooooooooooooooool'^ Bogo inski odsek (Prekmurje) v vseh ozirih pridno deluje. Telovadi, bere, poje in ima redne fantovske večere, V februarju nas je obiskal zastopnik O. Z., na ljutomerski tečaj smo pa poslali dva brata. Upamo, da bo naš odsek s svojim delom dobro vplival tudi na druge odseke in bo v bližini, v gorah, kmalu začel ustanavljati nove odseke, ker ljudstvu ugaja lepa in poštena orlovska družba. Cerknica. Pred vo:sko zelo močan orlovski odsek je vojna popolnoma razrušila. Med vojno je bilo v telovadnici polno vojaškega orožja. Ko :e pa vojna minula, je naš br. kapi. Skobe začel na novo urejevati društvo. Zbral je mlade fante (15 jih je, od 12. do 16. leta) in je uredil tamburaše. To je bilo koncem leta 1919. Potem se je začelo razvijati društveno življenje. Priredili smo več iger, sredi leta 1920. pa smo popravili orodje in lelovadnico. Udeležili smo se slavnosti na Bledu, ker nam v Maribor ni bilo mogoče iti. V telovadbi nam ni bilo še mogoče napredovati, ker smo premladi; ko bi bilo vsaj nekaj več starejših fantov! O božiču in na Sv. Treh kraljev dan smo priredili predstavo, pri kateri smo igrali dvojni tamburaši: starejši od prej, in mlajši. Sedaj mislimo, da bomo napredovali. Če ho šlo tako naprej, upamo kmalu kaj več doseči. (Op. ur. — Začnite s telovadbo in oživite prejšnje okrožje!) D. M. v Pol u. Odsek šteje 40 rednih in 10 podpornih članov. Dva člana sta pri vo,akih (pri godbi Jadranske divizijske oblasti v Mostarju). Odsek ž njima stalno dopisuje. Naraščaja ima do 30, naročnikov »Mladostih pa 24. Kako delujemo? Ob času vojske je spalo vse naše delovanje, dasi je bil odsek pred vojno že precej razvit. Vzrok: vojaška suknja in vojna psihoza. Dokaj fantov se je vrnilo iz vojne nepokvarjenih, dasiravno so se križala marsikatera mnenja, ki so bila prej skupna. Vsi so pa želeli tistega društvenega življenja, ki je vladalo pred vojno. Najprej se je začela organizirati godba. Pristopili so prejšnji in pritegnili Uidi mla;še. Začeli smo tudi telovaditi. Kmalu smo imeli občni zbor. Pa kako mrtvaško je izgledalo! Nobenega navdušenja, nobenega resnega stremljenja, kakor bi se ne poznali več. Tisti, ki smo hoteli delati, smo spoznali, da bo treba tisto notranjo vez, ki nas je prej vezala, z jekleno močjo zopet napeti* In kako? Kakor z neba je padla misel: fantovski večeri. Prirejati smo jih začeli vsakih 14 dni. In uspeh? Da, danes lahko trdimo, da edino fantovski večeri so pri nas poživili odsek, dasiravno še ni vzoren, ker bo moral prej še vsak izvojevati marsikatero zmago nad samim seboj. Pri fantovskih večerih so se obravnavale različne snovi aktualne vsebine. Seveda je k poživitvi pripomogla tudi telovadba pod spretnim vodstvom br. Rozmana in godba pod neumornim br. Svetkom. Velik razmah pa je pospešila odsekova akademija, okrožna javna telovadba in mariborski tabor. — Drugi občni zbor je potekel dokaj živahneje, čeprav še ne čisto po Poslovniku. Sprožila so se različna vprašanja In dale smernice za naprej. Upamo, da bomo napredovali tudi v tem letu. Takoj v začetku poslovnega leta nas je zadela bridka izguba. V prerani grob je legel najboljši in najdelavnejši član našega odseka, Iv. Me,ač. Blag mu bodi spomin! ■— Dne 21. febr. pa se je vršil izredni občni zbor, kjer sta se razrešila odsekovih . dolžnosti okrožni predsednik in tajnik. — Končno opozarjam odseke, katerih člani so pri vojakih, da redno ž njimi dopisujejo, ker drugače — kakor mi je znano — se jih mnogo izgubi. Jesenice. Eden izmed najstarejših orlovskih odsekov, jeseniški Orel, je skupno z orliškim krožkom priredil 23. jan. notranji nastop,' ki je privabil » ne le iz domačega kraja, ampak iz cele Gorenjske mnogo prijateljev orlovskega dela. Okusno okrašeno dvorano je napolnilo nad 500 gledalcev. Ob domači godbi je nastopilo okrog 70 telovadk in telovadcev (naraščaj je nastopil že prejšnjo nedeljo), ki so skoro tri ure izvajali zelo pester spored: rajalne pohode, proste vaje članov, članic, vaditeljev in lastne odsekove proste vaje; vaje Orlic, z orodjem (zastavice, venčki, šopki, obroči, šerpe, palice), skupinske vaje Orlic, mečevanje Orlov, skupinsko rajanje Orlic (rdeči cvetovi); orodna telovadba vrst: Kor. Bela, Jesenice, vzorna vrsta, " in sicer so nastopili na drogu, bradlji, konju, kozi, krogih, s skokom. Proizvajali so tudi prav težke vaje. Poleg predpisanih vaj so nastopili Jeseničani z mnogimi lastnimi skladbami, ki razodevajo stremljenje po napredovanju. Med telovadnimi točkami so izročili Orli častne diplome br. župniku Čuku, ustanovitelju jeseniškega odseka, ki je prvi uvedel v katoliško delavsko društvo telovadbo, br. Dolinarju, jesen, kaplanu (voditelju petja in godbe) in br. Fr. Klinarju, tovarn, uradniku (učitelju telovadbe). Kratki nagovori (br. župnik Čuk: o gorčičnem zrnu orlovskih začetkov na Jesenicah; urednik »Mladosti« br. J. H.: o ciljih in delu Orlov; preds. O. Z. br. Jos. Pirc: o vzgoji orl. naraščaja in o spominu na t Tončka Moriča) in pozdravi (1. načelnika jesen, odseka br. Maksa Žena in preds. br. Arneža) so vzgo,no vplivali na navzoče. Lepo uspelemu nastopu je sledila kratka zabava ob mizah. Cela prireditev je napravila ugoden vtis in pokazala, da na Jesenicah pridno delajo na prosvetnem polju. Čast zavednim delavcem! J. H. Ježica — Orliški krožek. Kmalu po mariborskem taboru se je ustanovil naš krožek. V začetku je imel precejšnje težkoče od strani nasprotnikov kakor tudi od strani naših somišljenikov. Toda lepa orliška organizacija nas je izpodbujala k delu in šle smo naprej preko vsega nasprotovanja. In res se nismo varale. Danes šteje naš krožek že 30 rednih članic — telovadkinj. Pričele smo tudi z nabiranjem podpornih članic in upamo, da dosežemo pri teh tudi precejšnje število. Tehnično delo gre dobro, tako da bomo meseca marca dokončale predpisane vaje. Telovadbo vodi marljiva načelnica sestra Ivanka Ramovš brez vsake pomoči odsekovih vaditeljev. Učimo se tudi krožkove vaje, katere je sestavil br. načelnik. V preteklem letu smo že dvakrat nastopile pri akademijah v Društvenem domu in tako smo že prestale prve skušnje javnih nastopov. Tudi telovadba gojenk pod vodstvom sestre podnačelnice Angele Šušteršič napreduje jako dobro. Nekaj članic krožka sodeluje tudi pri igrah. Sedaj smo se že začele pripravljati za odsekovo javno telovadbo, ki se vrši 22. maja. Največjo pozornost pa obračamo na delna Zvezina tabora v Kranju in na Bledu, kamor poletimo polnoštevilno. Vsem sestram širom Jugoslavije kličemo sestrski Bog živi in na veselo svidenje na Zvezinih taborih! Sv. Križ pri Ljutomeru. 1, febr. sla nas obiskala br. predsednik O. Z. in urednik »Mladosti«, ki sta izrazila zadovoljnost z delovanjem naših Orlov in Orlic. Bodrilni nagovori in primerni nasveti, ki smo jih slišali ta večer, so nas še bolj navdušili za orlovsko delo. Starejši člani so zopet začeli telovaditi, zato upamo, da bomo Križevci pri nastopih v Ptuju in Ljutomeru dobro nastopili. Sv. Križ pri Mariboru. Aha, to je tisti Sv. Križ, ki spi — si bodo mislili bralci »Mladosti«, luda le počasi, prijatelji, da nas ne boste krivo sodili. Članek v 1. številki »Mladosti« je zagledal luč sveta najmanj štiri mesece prepozno, in sicer v dobi, ko smo se že mi krepko zavzeli za telovadbo in za izobrazbo. Menda je bilo več odsekov neposredno po mariborskem taboru malo utrujenih. Zlasti mi na deželi smo bili meseca avgusta in septembra preobloženi s težkim delom, poleg tega pa tudi še nismo imeli novih članskih vaj, a starih ponavljati ni bilo veselja. Članek v »Mladosti« bi torej bil vsaj deloma upravičen dva meseca po taboru, potem pa smo se hitro zopet oprijeli dela z novimi močmi. Pod vsestransko požrtvovalnim vodstvom načelnika br. J. H., ki se je udeležil telovadnega tečaja meseca oktobra v Mariboru, se je vršila redna telovadba po določenem načrtu teden za tednom, počenši od prvega listopada. Odsek šteje 15 rednih telovadcev, ki so se udeleževali tudi poučnih večerov v pohvalnem Ut vilu. Dvakrat so člani nastopili kot pevci pri prireditvi Bralnega društva, dne 6. febr. pa sami uprizorili dve zanimivi igri s petjem. Odsek si je že nabavil kroglo, drog, ročke in v najkrajšem času dobi bradljo. Dosedanji stroški, okrog 1000 K, so se poravnali deloma s prostovoljnimi' prispevki, deloma pa s čistim dobičkom prireditev. — Imamo še mnogo lepih načrtov, ki pa še za sedaj ostanejo naša skrivnost. Tako torej spimo, pri Sv. Križu zimsko spanje! Orlice — Sv. Križ pri Mariboru. Po mariborskem taboru je naš orliški krožek priredil dve predstavi, »Večna mladost in večna lepota« ter »Sv, Cita«. Telovadbe se je udeleževalo počenši z 12 nov. več ali manj redno do 15 članic. Ob gotovih prilikah smo imele izobraževalne sestanke, ki so bili dobro obiskani. Ustanovile smo si tudi časnikarski odsek, kojega članice imajo nalogo, agitirati za krščanski tisk. Jako lepe so nove proste vaje za članice, katere nas poučuje naša nova načelnica sestra N. G., ki je bila na ljubljanskem tečaju meseca septembra. Naš krožek ima še sicer mnogo nasprotnikov, ki kažejo svojo ljubezen do nas z obrekovanjem, pa se jih nič ne bojimo, ker vemo, da so vsi pametni in dobri ljudje na naši strani. Naše dosledno in neustrašeno delo bo gotovo tekom časa izpodmaknilo tla vsem neupravičenim predsodkom, ki jih imajo posamezniki o nas. Bolj namreč, kakor kje drugje, je ravno pri nas tik ob severni me,i naše države treba napeti vse sile, da se organizira mladina v krščanskem smislu; to nalogo pa zasleduje v prvi vrsti naše izobraževalno društvo v svojem orlovskem odseku in orliškem krožku. Orlovska akademija v Mariboru. Na Svečnico je priredil mariborski odsek telovadno akademijo, ki je kolikortoliko dobro uspela. Strogi kritik bi rekel: Je in ni, ni in je. Kljubtemu pa smo lahko ponosni na uspeh, saj je to bil uspeh dela odseka ki se ima boriti z najrazličnejšimi težavami, kakor-smh drugi bratski odseki ne poznajo. S to akademijo se je začelo v odseku živahnejše delo, vnelo se je novo življenje in tudi zanimanje za odsek raste vidno. Gostoljubno dvorano, telovadnico čč. šolskih sester je napolnilo vzlic malenkostni reklami občinstvo vseh slojev tako, da je bila nabito polna. Akademijo je otvoril moški zbor s pesmijo J. Sicherla: »Bratom Orlom«. Sledila je deklamacija: »Naša pesem«, zložena od našega člana br. Romana Bendčta. Deklamaciji so sledile proste vaje članov za leto 1921, izvajane z vnemo in voljo; opazila se je le zakasnelost nekaterih gibov, kar pa ni kvarilo celotnega vtisa. Gojenke so izvajale vaje za 1. 1921 z veliko vnemo. Po deklamaciji v). Župančičeve »Kovaška« so članice izvajale proste vaje za 1. 1921 z ritmično enakomernostjo in preciznostjo, da se je občinstvo kar divilo Mesto skupine članov e samostansko vodstvo preskrbelo srečnoizbrano skupino gojenk. Po kratkem odmoru so sledile lepe simbolične .vaje članic, ki so se s celo dušo vživele v simbolične gibe in tako svojo nalogo izvrstno rešile. Zatem je govoril br. predsednik J. Barle, ki je žel za svoj zares orlovski govor iskreno priznanje občinstva. Nato so vadili člani vaje s palicami brezhibno. S. Mara Šnuderlova pa ;u deklamirala pesem !>. M. Elizabete »Slovenski rod, Tvoj dan je vstali« Naraščaj ie izvedel vaje za 1. 1921 zelo lepo. Želeti bi bilo le, da bi se resen starejši vaditelj z vso vnemo lotil naraščajske telovadbe. Temu je sledila naj-dičnejša točka sporeda: »Predice« (simbolične, vaje); izvedle so jih gojenke in članice tako dovršeno, da so se morale vaje na splošno zahtevanje , občinstva ponavljati. Nato je napovedano skupino elanov nadomestil ljubki prizor: »Življenje ob po- toku« z metuljčki in cvetkami; izvajali so to točko otroci pod vodstvom čč. šolskih sester. Lepo uspelo akademijo sta zaključili dve pesmi: »Ljubičica« (mešani zbor) in »Na goro« (moški zbor). Glavni režiser prireditve je bil br. Kramberger, ki je pokazal, da razume svojo nalogo. Točka je sledila točki brez mučnega odmora in je to zelo dobro vplivalo na povabljeno občinstvo. — Akademija nam je pokazala potrebo, da se z vso vnemo posvetimo organizaciji in popravimo vse, kar smo dosedaj zanemarjali. Telovadbi se mora posvečati več ljubezni in volje; od vsakega, ki javno nastopa, pa sc mora pričakovati temeljita priprava. B. R. Ljutomer. Da bi nam prihranila velike stroške pošiljanja članov k tečajem v Ljubljano, je O, Z. priredila za Mursko polje in Slovenske gorice pri nar kar dva tečaja. 31. jan., 1. in 2. febr. smo imeli organizatorični, 13. do 16. febr, pa tehnični tečaj. Oba, zlasti drugi, sta bila povoljno obiskana in upati smemo, da bosta rodila obilo dobrih sadov. Preč. g. dekanu Ozmecu izrekamo najuda-nejšo zahvalo za požrtvovalno gostoljubnost na-pram voditeljem in mnogim udeležencem tečaja. Njegov zgled naj sveti vsem prijateljem poštene ■mladine! Ljutomerske Orlice pridno delajo. Redno vrše svoje telovadske sestanke in dekliške shode, pri katerih se urijo v govorništvu. 2. in 13. febr. so igrale z lepim uspehom igro: Fabiola in Neža. Prvič je sodeloval tudi orlovski tamburaški zbor iz Kri ževcev na Murskem polju. Radgona, K tehničnemu tečaju v Ljutomer od 13. do 16. febr. smo poslali tudi mi svoje zastopstvo. Bratje so iz tečaja prinesli novega, svežega duha v naš odsek, ki bo v Ptuju dokazal, da zopet pridno dela in je živa straža na meii slovenstva. Radovljica. Gotovo so že marsikje mislili, da je radovljiški odsek izginil. Bil je pa res nevarno bolan. Toda izredni občni zbor je zopet vrnil odseku red in zadovoljnost. Upamo, da bo sedaj kmalu zopet stal odsek na isti stopnji kakor prej. Opaža se že sedaj zopet večja udeležba pri telovadbi, kakor tudi pri fantovskih večerih. K temu je mnogo pripomogel tehnični tečaj, katerega je vodil br. Rihar. Ako bodo fantje vztrajali in se urili kakor so sedaj pričeli, jim bo mogoče postaviti pri tekmi v Kranju dve tekmovalni vrsti za nižji oddelek, kar bi pomenilo velik napredek. To 'jim tudi ne bo težko, ker se vidi, da so fantje tehnično precej zmožni. Težko pa je prizadet odsek in okrožje z izgubo bratov, ki so morali odriniti v vojaško službovanje. Prirejen jim je bil prav prisrčen poslovilni večer. Upamo, da se bodo kmalu zopet vrnili v našo sredo. — Orlice so zelo vztrajne, dasi se morajo boriti z mnogimi težko-čami. Enako lepo uspevajo tudi vsi naraščaji, posebno članski. Dramatični odsek z dobrim uspehom deluje, kar je predvsem zasluga g. režiserja. Upamo, da se take bolezni ne povrnejo več v odsek in da nam bo mogoče kmalu prirediti akademijo. Št. Rupert. Dolgo časa molčimo, a delujemo tiho in vztrajno. Brez sredstev je nemogoče napredovati. Največji dohodek pri naših društvih pa do-našajo nedvomno igre. Zato smo po končani vojni obrnili svoj pogled na oder, napravili nove kulise, ki so stale okrog 10.000 K, tako, da je zdaj oder res kras naše dvorane. V letu 1920. smo uprizorili 7 iger. — Imamo do 30 naraščajnikov, ki z mladostnim veseljem telovadijo in igrajo. Uprizorili so 2 igri (Sneguljčico in Ptičji kralj) s telovadbo. Zanje smo kupili 15 popolnih in 10 nepopolnih krojev, kar jih je še bolj vnelo in navdušilo. — Na- ročili smo prapor. »Mladosti« dobivamo po 16 izvodov. Da je bilo mogoče vse to kupiti, je tudi zasluga posojilnice, dobrotnikov, deklet in fantov, ki so sodelovali pri igrah. Bog plačaj vsemi — Vojaška služba nam je vzela 4 člane, med njimi načelnika. Da je bil mož na svojem mestu, priča dejstvo, da smo v Mariboru od okrožja postavili največje število telovadcev (za proste in vaditeljske vaje po 10). Marsičesa nam manjka. Predvsem zmožnih vaditeljev za orodje. Da se bo odpomoglo v tem oziru, priredimo od 13. do 19. febr. v Št. Rupertu okrožni tečaj pod vodstvom br„ Barleta. Opaža se med brati premalo bratstva. Poučnih sestankov je premalo; tu bo treba zdravnika. Kaj pa nasprotniki? Ko se je obnovil Orel, so ga hoteli z vpitjem in surovostjo spraviti s sveta. Vršili so se ponočni napadi, psovali so nas, a zastonj. Danes se jim povračuje. Prišel, je med nje razdor, kmalu bomo lahko rekli o njih: Naj počivajo v miru! Mi pa z delom in napredkom pokažimo svoje maščevanje. Slivnica pri Celju. Tudi v našo zapuščeno Slivnico je prisvetila luč spoznanja in potrebe organizacije in izobrazbe. Ustanovili smo si Orla, h kateremu je pristopilo takoj 23 članov. Zahvaljujemo se zato bratoma celjskemu okrožnemu načelniku in tajniku celjskega odseka, ki sta pripomogla k tej ustanovitvi ter poučila novi odbor o njegovih dolžnostih. Šentviško okrožje. Med vojsko se je šentviško okrožje priključilo »Ljubljanskemu okrožju« v nadi, da se bo v širšem krogu uspešneje razvijalo. Pokazalo pa se je nasprotno. Zato se je dne 24. okt. vršil okrožni občni zbor, pri katerem se je vzpostavilo staro šentviško okrožje, obsegajoče odseke: Št. Vid, Dravlje, Ježica, Črnuče, Šmartno pod Šmarno goro, Preska in Smlednik. Izvolil se je sledeči okrožni odbor: Š. Erman, predsednik, J. Rotar, podpredsednik, Jak. Škrbine, tajnik, A. Peršin, blagajnik, A. Vodnik, tajn. namestnik, J. Jarc, blag. nam., Jože Rupnik, načelnik, Iv. Kermavner, pednač., Lampič in Dobnikar, pregl. računov, Cerar, Žagar in Zabret v razsodišče. Novi odbor je šel takoj na delo, da uredi delo po odsekih. Med sklepi, ki jih je izvršil, je zanimiv ta, da se je vsak član odbora pod globo 10 K dolžan udeleževati vseh okrožnih sej, ki se vrše po dogovoru vselej v drugem kraju. Ta sklep se točno izvršuje in njemu je pripisovati uspeh, da pri dosedanjih petih okrožnih sejah še ni manjkalo nobenega odbornika. Na Črnučah je bilo treba izpodbude. Okrožje je priredilo tam 8. dec. orlovsko prireditev z govori br. Terseglava, br. Dobnikarja, br. Zabreta in s telovadnim nastopom članov z Ježice. Prireditev je mogočno vplivala ne samo na tamošnje Orle, ampak tudi na občinstvo, ki ga vesele poštene orlovske zabave in preporod naše mladine potom orlovstva. Takrat se je osnoval tudi okrožni pevski zbor, ki pod vodstvom br. Slavka Slabeta združuje vse okrožne pevske moči v močan zbor, kateri je že parprat uspešno nastopil. Nato je prišel poziv iz Smlednika, kjer še tudi ni bilo urejeno delo v odseku. Dne 23. jan. je priredilo okrožje v Smledniku sijajno orlovsko prireditev v tamošnjih društvenih prostorih. Smle|ki fant;e so smatrali ta dan za velik praznik in so postavili mlaje in okrasili prostore. Bil je lep dan in ljudstva ie prišlo pol preveč za sicer obširne prostore, Ob velikanskem navdušenju so govorili o orlovstvu: predsednik O. Z. br. J, Pirc, br. Erman in br. Peršin, ki je kot preprost fant posebno lepo govoril o naših ciljih in vzorih. Telovadne točke vrlih jeških Orlov so naravnost očarale občinstvo. Med smleškimi fanti in dekleti že itak obstoji izboren pevski in tamburaški zbor. Sedaj pa se je tudi telovadna misel užgala in bo krepko gorela, za kar bo skrbelo celo okrožje. — Dne 1. maja priredi okrožje na Šmarni gori velik orlovski tabor, h kateremu po povabilo tudi druge br. odseke iz bližine. — Dne 13, maja priredi v Št. Vidu celodneven okrožni org. tečaj za voditelje odsekov, nakar se vrši okrožna seja. V juniju pa priredi okrožje svojo letošnjo večjo prireditev v Preski. —-Rednih članov šteje okrožje danes 210 in 112 podpornih. Število zadnjih moramo potrojiti! Krojev ima okrožje 78. Posebno agitacijo smo razvili za »Mladost«, Dosegli smo vkljub težavam 140 naročnikov. Pojavljajo se tudi po naših odsekih krize, a z božjo pomočjo in s pravo bratsko ljubeznijo se da vse poravnati. Skupna stvar ne sme trpeti! 1 * * * Zakaj umre toliko otrok, že v prvem letu starosti? Vsled predsodkov staršev, zlasti mater, da je alkohol hranivo in krepčilo. Žganje so začeli prvi kuhati v 9. stoletju arabski zdravniki ter ga hranili v lekarnah med strupi. Ob času 30 letne vojske (1. 1618—1648) pa je prešlo v javne prodajalne. V naše kraje so zanesli žganje najbolj francoski vojaki. V 19. stoletju pa se je žganje strahovito razširilo, uporablja se kot vsakdanja pijača, zdravilo, hranivo, krepčilo ter duševno tolažilo. Egipčani so že naprej določili mejo, koliko vina se sme pri pojedinah in drugih prilikah za-vžiti. Enako so Spartanci pili le skromno merico vina, pač pa so enkrat na leto pošteno upijanili svoje sužnje, da so na njih kazali otrokom nizkost pijanstva. Rimski cenzor je smel izključiti senatorja vsled pijanosti iz senata in mu vzeti njegovega konja. Pri Atencih je veljalo za glavni zločin, če se je kaka -oseba magistrata upijanila. Kartažani so prepovedali upijanljive pijače oblastnikom, vzgojiteljem, vojakom in služabnikom. Likurg iz Tracije je alkoholno zlo zgrabil pri korenini, ko je zapovedal posekati trto — zgled, ki ga je leta 704. posnel tudi Terkul iz Bolgarijč. Parlament v Albany (Amerika) je odredil, da se mora prilepiti na vse steklenice z žganjem znamenje (mrtvaška lobanja, ležeča na dveh kosteh) in kratka znanstvena razprava o škodl ivosti alkohola kot pijače. Misli. —, Ko je Antistenes videl, kako se povišujejo možje brez vsakega vojaškega znanja v čine vojskovodij, :e rekel:' »More li pismo iz mule napraviti kon a?« — Sokrates je govoril nekoč o prekrasnem in ravnokar dovršenem poslop u vladarja ter je rekel: »Vse se rije, da bi videli poslopje, a nihče, da bi videl vladarja.« — Agazikles, macedonski kralj, je trdil: »Kralj, ki je oče svojemu narodu, ne potrebuje telesne straže.« — »Plača in kazen,« je rekel Likurg, »sta ona dva tečaja, ki se okoli nju suče ves človeški rod.« — Agezilaj, kralj Spartanski, se ni dal nikoli pregovoriti, da bi ga slikali ali da bi mu postavili kipe in se je izgovarjal: »Najlepši obraz človeka so njegova dela«. Listnica uredništva. 3. št. »Mladosti« ne prinaša več tehničnih člankov, ker dobe odseki istočasno tekmovalne vaje in druge tehnične tiskovine. — Članek »Paberki iz govorništva« se bo nadaljeval v 4. številki.