Št. 69. V Gorici, v torek dne 29. avgusta 1905. ; Letnik VII. Izhaja vsa': torek in no Ik»to ob 11. in i pr^dpoldue za imisto ter oL 3. uri pop. za deželo. Ako pad« na ta dnova praznik izitle dan prej ob (i. zvcöcr. Stane po pošti prejeman ali v Gorici na dorn poSiljan celoletno 8 K, polletno 4- Kin četrtltilno 2 K. Prodajase v üorici v to- bakarnan Schwarz v Solskih ulicah, JhM ersitz v Nunskih ulicah in Le- b»n na Verdijevem tekaliäöu po 8 vin. I_________________________________________________ GORICA (Vefcerno Izdanje.) UredniStvo in upraynlstvo ue nahajata v «Narodni tiakarni», ulica Vetturini h. St. 9. Dopise je nasloviti na uredništvo, oglase in naročnino pa na upravniätyo >liorice«. Oglasi ae raöunijo po petit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 12 vin., 2-krat po 10 vin., 3-krat po 8 vin. Ako se večkrat tiakajo, radu- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Joslp MaruSič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič). Po kronskem svetu v Išlu. Bilo je uže vsepolno ministerskih konferenc in kronskih svetov, ki so se bavili z ogersko krizo, a o kakem prak- tičnem rezultatu vseh teh posvetovanj ni do danes ne daha ne sluha. Po vsakem taken) posvetovanju pisali so vladni listi, da je nže vse dogovorjeno, kar se ima Btoriti, pa atorilo se ni do danes se ni- česar. In ravno tako bode najbrže glede zadnjega kronskega sveta, ki se je vršil v torek v lala. 0 zadnjem kronskem svetn govore vladni in drugi listi, da se je na njem preakrbelo za vse, kar se ima zgoditi. Posknsiti da se hoče pa še po- prej, ako bi ne bilo vendarle mogoče priti do komprosima med krono in med ogerskimi koaliranimi opozicijonalnimi strankami. Ako bi pa nikakor ne priälo do kompromisa, no, potem vräile se bodo zopel ministerske konference in na teb bode sele konečno določeno, s kakirni sredstvi da bo treba ngnati v kozji rog ogersko opozicijo. Na ta način ni bil Fejervaiy na zadnjem kronskem svetu še pooblaäeeu, da iztira iz alužbe ogerske aporne aradnike, ali pa da ndari makar z orožjem na ogersko opozicijo, marveö dana mu je bila naloga, da se začne zopet pogajati z voditelji ogerskihopozi- cijonalnih strank, da ž njimi vred za- snuje program, na katerega podlagi bi se sestavilo iz opozieije novo ogersko miniBterstvo, program namreö, ki bi pa nikakor ne smel obsegati ogerskega ar- madnega poveljnega jezika. Tak položaj pa je vstvaril baron Fejervary sam. Baron Fejervary priSel je namreč v HI ter predložil cesarja spomenico, v kateri so bile sedanje raz- mere na Ogerskem na drobno opisane. Objednem pa je stavil tudi razne pred- loge, kaj naj bi se sedaj počelo in je obve&til cesarja tadi o tern, da vladajo % celo med posameznimi člani sedanjega miniBterstva različna mnenja o načinn, kako naj bi se rešila kriza. Posledica te Fejervaryjeve spomenice pa je torej ta, da ga je kronski svet zopet postal na Sisiiovo delo, da skuša namreč zopet spraviti na vrh gore oni kompromis med krono in koaliranimi strankami, ki se je že tolikrat zavalil v dolino, ko so mislili o njem, da ga gotovo spravijo na vrh gore. Vse to pa dokazuje najjasneje, da so na odločilnem mestn še jako neod- ločni in da se še vedno nadejajo, da bodo ogerske koalirane stranke vendarle nekoliko odnehale od svojih zahtev, Ce- sar pa te nikakor storiti noöejo. Kakor doslej, tako bode tadi sedaj. Rezultat zadnjega kronskega sveta bode torej zopet nova pogajanja, novi nevspohi in potem zopet nova posveto- vanja. Pred in precej po kronskem sveta bilo je namreö toliko govora o odloönih korakih, o strogih sredstvih in o drugem takem jednakem, kar se ima započeti proti ogerskim upornikom, a o vsem tern ni danea več govora. Vse to počenjanje, pravi „Obzor", spominja na neko primorsko anekdoto o nekem dobrem človeka, ki je prišel ves zasopljen k svojemu prijatelja ter ma povedal, kako grdo je oStel nekega trmoglavega človeka, ki mu je delal ve- Ike sitnosti in hade preglavice. „Pa kako si ga oätel?" vpraäal ga je prijatelj. „Ej, povedal sem ma take, da jih bo pomnil." „Pa kaj vendar si ma rekel," ga vpraäa prijatelj. „No, rekel sem mu, naj bode pameten." — Ravno tako je z vsemi do- sedanjimi poskusi na Ogerskem. In vse to iz strähn, da ne bi priälo do hujSega. Danajski krogi so namreč nasproti Ogrom poHtopali vedno s skrajno obzirnostjo, in Ogri so se vedno znali okoristiti 8 to obzirnostjo. Ogri ne aamo da so znali vedno izkoristiti tako skrajno obzirnost danajskih odločujočih krogov, oni znali so to obzirnost tudi izzvati, ker so bili prepričani, da se dnnajski odloöujoöi krogi ne morejo nikdar povapeti do od- ločnosti, da bi prevzeli nase odgovornost o tern, kar bi nastalo, ako bi jedenkrat resno podrezali v ogersko srSenje gnezdo. In tako nastopanje Ogrov bilo je zanje vedno vepešno in ž njim so tadi dosegli vse, kar so hoteli. Danajski odločajoči krogi bali so se torej vedno in boje Be Se daues podrezati odločno v ogersko Bräenje gnezdo. Lazili so vedno okolo njega ter modrovali, kako bi je hkratu in brez vsake nevarnosti zagrabili in aniöili. Ali Ogri so to dobro vedeli in bili so vedno na straži, da se ni posre- čilo Dunaju, kar je nameraval. In tako dogaja se še dandanes. Madjari znali so se v teku časa z raznimi astavnimi fut- kami tako odeti, kakor jež z bodilkami. In tako odeti zvili so se sedaj v klopec, tako da jih Danaj ne ve kako prijeti, ne da bi se obodel. Da bi se pa Madjare z grda prijelo in če je treba tadi z orož- jem akrotilo, tega se na Dunaju tadi ne apajo, ker bi bili s tern prizadeti dina- atični interesi. Poleg tega pa prihaja Se dejstvo, da je naš cesar star in da noöe v svoii starosti nikakor poskusiti s krva- vimi eksperimenti in bi niti ne dovolil, da bi za njegovega življenja s takimi eksperimenti tudi njegov naslednik po- skusil. Tako je torej vse skupaj naneslo, da se nahajajo Madjari dandanes glede svojih zahtev v jako agodnem položaja. Kronski svet v lala je trajal veö ur, a pred njim bilo je od cesarja vspre- jetih mnogo politiönih oseb. Na kronakem sveta so se pretresovala važna vpraäanja. Posvetovalo se je na tern kronskem sveta, kaj ukreniti glede trgovinskih pogodb z drugimi državami, kaj storiti glede skli- canja delegacij in kako premagati na Ogerskem pasivni odpor. Vsa ta vpraäa- nja so popolnoma praktiöne vrednOBti. Ako ne bode mogoče prihodnjega meBeca na Ogerskem izvoliti ogerske delegacije, potem bode onemogoöeno tadi ustavnim potom določiti kvoto, katero morati do- prinaSati obe državni polovici k skapnim driavnim stroäkom. Taka nepostavnopt pa privleče za seboj 5e- drugo, kajti v tern fllučaju se ne bo mogel niti v naii državni polovici sestaviti proračan, ka- korSnega zahteva ustava Drugo vpraSa- nje je vprašauje armade. Ogerski parla- ment noče dovoliti novincev, a prezenöno število vojakov v armadi mora biti za- gotovljeno. Velevažno je tadi vprafianje glede trgovinskih pogodb z dragimi dr- žavami, katere mora sklepati monarhija kot taka in vpraäanje, kako skleniti te pogodbe, ko se še danes ne to, kaj bode pri nas glede carinske Bkupnosti med obema državnima polovicama. Poleg tega je ta pa de pasivni odpor, ki brani vplaöevanje davkov in ki nalaga urad- nikom neposlnänost nasproti državnim oblastim. Kaka država pa je ta, ki je brez trgovinskih pogodb, brez denarja in brez vojakov ?! Pri vsem tem pa naša monarhija vendar äe obstoji in bode tndi ostala ter se še vedno nadeja, da ae ji posreöi izvleöi se iz tega neagodnega po- ložaja brez vsakih posebnih neprilik. Iz Išla poročajo namreč, da je bilo tarn skle- njeno, da se trgovinske pogodbe morajo skleniti z dragimi državami brez ozira na ogersko krizo ter da se v ta namen sestane skupna carinska konferenca. Na- mesto novincev pokličejo se v stalno vo- jaško službo rezervisti. Ker ni nobene nade, da bi pridlo do izvolitve delegacij, zaprosil bode v avstrijskem državnem zbora baron Gautsch za pooblaščenje, da sme naäa vlada do stalne ureditve tega vprašanja doprinaäati k skapnim državnim stroškom po potrebi, dočim bode gros Fejervary glede Ogerske v tem pogleda sam potrebnoposkrbel. Konečno so bili vsprejeti predlogi, katere je stavil grof Fejervarey glede poßtopanja nasproti upornim ogerskim občinskim zastopom. Za sedaj izvršilo pa se bode le to, kar je bilo sklenjeno glede trgovinskih pogodb in glede armade. Z izvrSitvijo vseh dra- gih sklepov pa se bode za sedaj äe poča- kalo in grof Fajervary začel se bo äe jedenkrat pogajati a koaliranimi stran- kami. Kakor je iz vsega tega razvidno, ogerske krize Še dolgo časa ne bode ko- nec, ker se je odločajoči danajski krogi boje rešiti za vsako ceno. Politiöni pregled. Stalnl obrtnl odsek je v petkovi seji odobril §§ 121 do 121 h, ki obsegajo določila o bolniSkih bia- gajnah. Sekcijski avetnik dr. Müller je naglaSal, da zastopa v zavarovalno in aocijalno političnem ozira naSela, naj plačujejo zavarovalne prispevke delo- dajalci sami. Izjavil je, da bo treba reano premiäljevati, naj li ostanejo samostojne blagajne za vajence, ali naj se dražijo z bolniikimi blagajnami za pomoönike. Sploh pa ima jo izpremembe glede bol- ntäkega zavarovanja le prehoden značaj, ter ae pripravljajo velike izpremembe na soeijalno zavarovalnem polju. Po- slanec Eldersch je govoril proti obatoja zadražnih bolniäkih blagajn za vajence. Odsek je glede zavarovanja sklenil ale- dec a načela: Zadrage bo dolžne asta- navljati bolniSke blagajne za obolele svoje člane, ali pa pristopiti s avojimi člani že obatojeöim bolniäkim blatjajnara. Za vajence lahko ostanejo doaedanje bol- niSke blagajne ali se pa astanove nove. Prispevke za vajence morajo plaöati za- družni člani aami. Prispevki za pomoönike ne 8mejo preaegati 3°/0 place, za vajence 86 določi lahko visoöina prispevka dru- gaöe, kakor za druge ölane. Do vajen- čeve bolniSke podpore imajo pravico oni moJ8tri ali svojci, ki akrbe zanj v bo- L1STEK. Luknja v namiznem prtu. Šaloigra v enem dejanju. — NemŠki spisal I. Nemo. (Konec.) Peti prizor. (Lojzika, Leuka, Ančka, Ida, Marjetka. Ida in Marjetka vstupiti in ustaneti nekaj časa začudeni pri vratih.) Ida: Kaj pa je tukaj ? (Stopi biiže z Marjetko.) Lenk a: (jezno.) Kaj da je? Še danes si poiščem drugo službo. Taki kuharici kakor sem jaz ni treba skrbeti za dobro mesto, niti en dan ne ostanem več tukaj I Ida: Za božjo voljo, kaj pa se je zgodilo? A n č k a: (Porogljivo.) Nič; Lenka mora vzeti vsako jutro zdravilo, ker ima tako slab želodec. In potem je tudi jezna, ker sem ji dobrohotno nasveto- vala, naj si kupi naočnike, da bo lažje razsodila, ali je kakšen prt prerezan ali raztrgan. Ida: Ta prt tukaj? Na vsak način je raztrgan I Lojzika: Prerezan je, prerezan. A n čka: Raztrgan I Lenka: Prerezan 1 Vsevprek: Raztrgan, prerezan, raztrgan !!! Sesti prizor. (Loptika, Lenka, Ančka, Ida, Marjetka, gospa Završnik.) Oospa Završnik: (Priteče prestra- šena.) Za božjo voljo! Kaj pa je tukaj? (Vse molčijo.) Govorite vendar I Se je zgo- dila kakšna nesreča? Lenka: Ne, gospa. Jaz mislim, najlažje vam bo Ančka vse povedala, saj ima dolg jezik, kakor krava rep. Jaz rečem samo to: V vaši službi ne osta- nem dalje, treba je, dasipoiščete drugo kuharico 1 Gospa Završnik:' Prav; če hočeš iti, ti ne branim. Kaj je radi tega tukaj takšna zmešnjava, in si radi tega pustila, da se je v kuhinji vse prismo- dilo? Ravnokar sem prišla iz kuhinje: meso je sežgano kakor oglje, prikuha ravno tako in juha je šla fez. Saj smrdi že po celi hiši. (Lenka hose vkuhinjo.) Ne, tukaj ostani, saj sem bila že jaz tarn in sem rešila, kar se je dalo rešiti. Zakaj hočeš iz službe? , Lenka; Zato, ker nočem, da bo delala Ančka z menoj kakor svinja z mehom. Povsod hoče vtikati svoj nos, povsod me opravlja in ... Gospa Završnik: (Jej segne v besedo.) No, no, tako hudo vendar ne bo. Kregale ste se, to vidim. Čemu pa? Ančka: O,gospa, saj veste, Lenka ni veČ tako mlada, in njene oči. . . Lenka: (Jej segne v besedo.) Kaj ? Nisem vec mlada? Oj, ti grdoba, jaz sem še zadosti mlada, sem v najboljših letih, in moje oči so ravno tako dobre kot tvoje. A n č k a : Prav, prav, zareklo se mi je, hotela sem reči, Lenka je še mlada, toda njene oči so se začele starati, in zato ni mogla videti, da je prt raztrgan in ne prerezan. Lenka: Prerezan je! Ida in Ančka: Raztrgan 1 Vse vprek: Prerezan, raztrgan, prerezan 1!! Gospa Završnik: (Si tiščiušesa.) Za božjo voljo! Kateri prt? Kje? I d a: (Pokaže mated luknjo.) Tukaj, ma- ma. Glejte, ta luknja. Prt je na tem me- stu raztrgan. Lojzika: Prerezan, hočeš reči. Marjetka je porezala prt z mojim no- žičkom. Gospa Završnik: (Začudeno.) Ta luknja tukaj ? (Se smeje.) Vse skupaj ste — norice, bi kmalurekla. Torej radi tega ste se prepirale in naredile tak krik, kakor da bi se svet podiral! Sram vas bodi! Lenka: Gospa ... Lojzika: Pa če imamo ravno me prav, mama! Gospa Završnik: Prav! Ti da imaš prav! Veste? Sinoči je eden gospodov, ki so bili tukaj, nevede v raztresenosti položil gorečo cigaro na prt. Torej prt ni ne prerezan ne raz: trgan, ampak — prežgan. (Vse se začudijo.) (Zagiinjalo pade.) lezni. Na občnih 2borih zastopa vsak udeleženec en glas, vajenci nimajo pra- vice govoriti in glasovati na občnih zborih. Oblasti imajo pravico razpuatili blagajne, v katerih se ne postopa po zakonu ali pravilih. Prihodnja seja danes. — Cesar odpotoval na Južno Tlrolsko. Cesar je v aoboto ob 4. uri popo- ludne s posebnim vlakom odpotoval preko Solnograda k vojaškim vajam na južno Tirolsko. V njego?em aprematvu se nahajajo : generalni adjutant, general konjeniätva, grof Paar, krilni adjutant, major Gozani in major Griancourt, or- donančni čaatnik generalnega adjutanta, major Margntti, telesni zdravnik dr. Herzl ter gospodje vojaäke in kabinetne kancelarije. Na kolodvoru so se poslovili od cesarja nadvojvodinja Valerija in njena dva stareja sina. Ob potn na ko- lodvor se je zbralo ätevilno občinstvo, ki je cesarja viharno pozdravilo, nakar se je cesar zahvalil. V nedeljo zjutraj dospel je cesar v Bolcan. Na kolodvorn sta cesarja po- zdravila deželni glavar Kathrein in žapan bplcanski. Opoladne se je cesar odpeljal v Mendel. Iz Mendela se je cesar v kočiji odpeljal v Romeno, kamor je doBpel ob 2. in pol nri popoladne. Tamkaj so cesarja vsprejeli nadvojvode Fran Ferdinand, Friderik Evgen, Rainer, vojaški ataäeji, ital. generalni lajtnant Biserti, načelnik generalnega ätaba, vojni minister, minister za deželno brambo in zastopniki mestnih oblastnij. Nato se je ceaar podal v dvorni šotor na obed. Češke iole na Moravftkem. „Lidove Noviny" poročajo, da je minister za uk in bogočastje pozval rao- ravski deželni äolski svet, naj pove svoje mnenje, ali bi ne kazalo, da se v Brnu astanovita druga čeaka realka in tretja nemška realka. Istočasno je mi- nister obvestil namestniätvo, da ima mi- tt iaterstvo za notranje atvari že izdelane vse načrte za novo poslopje öeSke teh- nike v Brnn. General Galgotzy. Iz vojaških virov se zagotovlja, da bo general topniätva Galgotzy po jesenskih manevrah imenovan generalnim nadzor- nikom čet s sedežem na Danaja. Dalmatln8kl deželnl zbor. Zaderski „Nar. List" piäe, da je ne- osnovana vest, ki se je razäirala te dni, češ, da namerava vlada sklicati dalma- tinaki deželni zbor v dragi polovici me- seca septembra. Državnozborska vclltev na Koroikem. Dopolnilna državnozborska volitev za kmetske občine Celovec-Velikovec na meBto amrlega posl. Tacharre, se bo vr- šila dne 10. oktobra t. I. Nemci kandi- dirajo posestnika Friderika Seifriza. Slo- venci- niso še postavili «vojega kandidata. V omenjenem volilnem okraju je pre- bivalstvo z malimi izjemami alovensko. Hohenzollerncl na Ogerskem. Nihče ne verjame, da bi bil bro- šaro, T kateri se zahteva razpad avstro- ogerske monarhije, spisal obskurn; novinar Mendel, ki se nikoli na Ogerskem ni bil. Za knjigo tiči eel konzo.cij ogerskih magnatov, saj je stroäke prišel tiskarni poravnat baron Herzog. Kak manever se namerava doseči s knjigo, äe ni prav jaHno. V knjigi se zahteva, naj avstrijske „nemške" dežele — v katerih pa je poleg 8 milijonov Nemcev 16 milijonov Slovanov — priklopijo nemškemu ce- sarstva, a za ogersko kraljevino se naj pokliče za vladarja princ iz dinastije Hohenzollerncev. Le na ta način da ob- varuje Ogoraka svojo narodnostno neod- visnost ter da zavlada nad balkanskimi državicami kot nepremagljiva velesila. V dunajakih krogih ne smatrajo teh be- sedi za blazno ntopijo, temač poizvedu- jejo diplomatičnim potom za prave raz- širjevalce veleizdajskih naklepov. Ruslnl o državnl krlzl. Rnsinski po9lanec pi. Vassilko je nedavno rekel v Bakarešta nekemu časnikarju : Avstrija mora z vso silo in če potrebno, z orožjem nastopati proti Mažarom. Mažarskih zahtev ni mogoöe izpolniti. Avstrija mora napra/iti na Ogrskem, če drugaöe ne gre, s silo red. Oblsk bolgarskega kneza v Parlzu. Kakor poroča „Figaro", bo bolgaraki knez Ferdinand, ki v nekoliko tednih obiače predsednika Loabeta, vsprejet v palači ministerstva za ananje stvari, kakor svoječasno španski kralj in italijanska kraljeva dvojica. Za časa bivanja bo pri- deljena kneza posebna čaatna straža. Nemškl katollikl shod se je v nedeljo pričel v Strasbarga. Dne 18. in 19. Be je pa vräil ob ogromni udeležbi tudi v Strasbarga dragi med- nurodni shod za gregorijanako petje, ki je izborno nspel. Poroöila o tem shodu tožijo sanio, da je biio število udelo- iencev preveliko. Te dni so imeli nemški katoliški delavci svoj shod in so priredili rizdeljeni v 11. oddelkih slavnostni iz- prevod, li kateremu je priglasilo ndeležbo 36.492 delavcev. Za to ogromno rano- žico so priredili 38 posebnih vlakov. Ker za tako ogromno množico ni dosti velike cerkve v starodavnem Strasburgu, se je vräila sv. maäa v veliki slavnostni dvorani. V delavakem izprevodu je igralo 73 godb. Mikado v Evropl. Iz Tokija poročajo, da je takoj po povrnitvi princa Arisagava iz Evrope sklenil mikado, da se odzove pozivu angleškega kralj a Edvarda ter obišče Angleäko. Mikado poseti potem tadi naj- važneja mesta v Evropi. Svoje potovanje nastopi takoj po sklepa mira. Prvl predlogl na državnl duml v Ruslji. Iz Petrograda javljajo: Nasprotno s poročilom lista „Slovo" je izjavil „Ras" na temelju podatkov nekega državnika, da ne pridejo takoj po otvoritvi državne dame na vrsto židovsko vpraäanje, re- vizija reda zemstev in kmetski zakoni, marveč predlogi o svobodi tiska, o svo- bodi zborovanja in zakonski naört o osebni svobodi. Dogodkl v RuslJI. Pred vojnim sodiščem je stalo te dni 179 mornarjev vojnega brodovja. Obtoženi so bili radi punta v minolem meseca jalija. Vojno sodišče je 8 mor- narjev obsodilo na smrt, sklenilo je prositi, naj se jim emrtna kazen spremeni v 25-letno prisilno delo. 19 obtožencev je obsojenih na 3 do 4-letno prisilno delo, 35 jih je bilo obsojenih v Iaglje kazni, in 77 jih je bilo oproščenih. Danajska „N. Fr. Presse" poroča iz BakareSte od 24. t. m. : Vöeraj je dospel v Galac urednik moskovskeg lista „Ruskoje Slovo" ter je izjavil, da je priäel na Romunsko z nalogom, da na višjo željo pregovori mornarje s „Potem- kina", naj se povrnejo v Rasijo. Zago- tovil je, da je vlada razglasila, da je car upornim mornarjem odpustil. Vojno so- difiče v Sebastopola se je iz izjav sve- dokov prepričalo, da so bili mornarji črnomorskega brodovja prisiljeni na pant, ker se je nečloveško postopalo ž njimi. Kontreadmiral Krieger in poveljnika ladij „Prut" in „Pobedonosec" so bili od- slovljeni. Minister vojne mornarice je osebno obvestil poveljnike in častnike v Sebastopola, da se bo v prihodnje strogo kaznovalo vsako grdo postopanje z vojaki. Iz Petrograda javljajo 26. t. m.: Vo- l.In:i agitacija je že pričela. „Ras" je priobčil listo Ölenov stranke zemstev, ka- terih izvolitev bi bilo želeti, med temi se nahajajo imena poslancev od meseca ju- nija in drugih liberalnih tnož. Bo-li kan~ didiral tadi profesor knez Trabeckoj ni še znano; zamogel bi to storiti akö se odpove profesuri. Neki člen zemstva je prepotoval petrograjsko gabernijo ter konstatiral, da so se politične stranke že astanovile. Največ šans da imajo opozicijonalci; mnogo je odvisno od tega, se bo li ude- ležila volitev večina dražbe, ki se sedaj ni bavila s politiko. Mlrovna pogajanja. Iz Petrograda poročajo : „Ras* je izvedel iz Peterhosa, da so nade za sklep mira popolnoma izginile. Prelom poga- janj se objavi v posebnem manifesto. lsti list je izvedel, da sledi arnne- stija v isti čas, ko bo zapeöatena oaoda pogajanj. Poroöevalec „Lokal - Anzeigerja" javlja iz Petrograda : Iz dvornih krogov sem zvedel, da je razpoloženje v Carigrada danes ravno tako trdno, kakor je bilo ob pričetka pogajanj. Vse brzojavke, ki prihajajo od Witte-ja, pretresaje car s svojimi bliž- njimi svetovalci. Doslej je pa nespre- menjen ostal program, ki je bil določen pred odhodom Witteja, pod katerimi po- goji namreč je za Rasijo možen akleg mira. Car je izjavil grofa Lamsdorifa, da se nima plačati ni rublja vojne odäkodnine, in da se nima Japonski odstopiti niti pöd zemlje, v kateri koli obliki bi hotela Japonska maskirati svoje zahteve. Zbog tega je dan na dan priöakovati, da se mirovna pogajanja prekinejo. Dopisnik ^Matina" v Petrogradu, Gaston Loroux je sporoöil v Pariz, da je izkljuöena misel, da bi tyasija odjenjala. Poročevalec »Lokal - Anzeigerja" javlja iz Portsmoutha: Tajniki obeh od- poslan8tev so zelo delavni in iz vsega se daja sklepati, da leži odloöitev ono- stran Atlantskega in Tihega Oceana. Kdor je še verjel, da je Wittejeva veökrat opetovana beseda: „Niti kopejke", prazna beseda, se je zamogel po doäli izjavi grofa Lamsdorffa prepriöati, da Ra- sija res noče privoliti Japonski nikakih koncesij. Rusko-japonska vojska. „Daily Telegraph" poroča iz Tokija: Parnik „Kinjoraara", ki je vozil vojake z bojiäca na Japonsko, je v noči na 24. t. m., potem ko je ob 10. uri zvečer za - pustil Moji, zadel blizo Gmiajane na an- gleäki parnik „Baralong" ter se je po- lopil v 3 minutah. Angležki parnik „Goldmunth" je reäil 19 mož parnika „Kinjomura" ter jih je odvedel v Moji. Utonilo je 126 vo- jakov in en major. Iz Niučvanga poročajo „Daily Te- legrapha": General Linevič je znatno četo odposlal v ojaöenje svoje skrajne desnice. Sodi se, da bo poskuäal ločiti Japonce v dva ali tri dele ter jih prisiliti, da pazijo na svoje levo krilo. Večkrat pride do spopadov. Patrnlje se približu- jejo na 50 metrov daljave. Na obeh frontah so fronte tako nepravilne, dö se zdi, kakor da bi hotel en nasprotnik priti drugema za hrbet. Iz Syteze so poslali Rasi dne 15. t. m. poldragi bataljon proti Dakadzjace in Öimjaodze rekognoacirat. Rasi so se ave- rili, da se Japonci v tem rajona posebno močno atrjnjejo. — V noöi 15. t. m. je močan japonski oddelek napadel iz za- sede raske ohotnike, ki so se brž raz- kropili ter se dragi dan med potjo zopet zbrali, ne da bi bili trpeli kaj izgab. Manjäi rnski oddelki ali posamezni vojaki se ne smejo oddaljiti od glavnih taboriäc, ker povsod prežijo v zasedah Hanguzi, ki so skrajno predrzni in krvo- ločni. Ako jim pade Ras v roke, ga redno trpinčijo in skalpirajo. ¦ if Za slačaj, da se razbijejo mirovna pogajanja, se namerava sklicati pod orožje vse reserviste letnikov 1895 do 1902. General Linevič je gotov zmage. Nabavil je v Mongoliji 35.000 konj ter ima sedaj na razpolago obilno konjeništva. • ¦ ¦ „Daily Telegraph" je priobčil na- ntopno brzojavko iz Tokija od 22. t. m/. Vnanji arad je razglasil besedilo pogodbe, sestojeöe iz devet členov, ki je büa sklenjena s Korejo dne 13. t. m. Pogodba ima med dragimi določbo, da zamotejo brodovlaatniki jemati v zakap zemljišča, ter zgraditi ladijedelnice in pristanišča. Pogodba oatane v veljavi skozi 15 let začenši od dneva ratifikaeije. Berolänski „Lokal Anzeiger" je prejel iz New-Yorka poročilo, da so raski mi- rovni komisarji prejeli z bojišča v Mand- žariji brzojavke, v katerih isti prosijo, naj se ne sklene, neagoden mir, ker je armada sedaj gotova zmage, Domače in razne novice. Imenovanje v «odni strokl. — Sodni adjnnkt Ivan Ventrella iz Rovinja je premeščen v Poreč. Sodnimi adjankti 80 imenovani avskaltantje : Angelj De- vescovi za Palj, dr. Albert Alberti za Rovinj, dr. Jakob SteiVö za Köper. Goriški mestnl svet. — V petkovi sftji goriškega meatnega sveta je prečital žapan dr. Marani dopis sinančnega rav- nateljstva v Trsta, s katerim se naznanja mestni opravi, da bode tadi v I. 1906 pobiral linančni erar v svoji režiji užit- nino na vino, meso in Žgane pijače. V isti seji sklenil je mestni svet, da se aloži protest proti zgradbi name- ravane dovozne ceste iz mesta na po- atajo Bohinjske železnice, dovozne ceste nanireö, ki bi sezgradila s postaje na Sol- kansko cesto in bi vodila v mesto po Solkan8ki cesti in po Kornju, in to z ozirom na to, da ni zelezniäka aprava še nič odgovorila goriški mestni upravi glede dovozne ceste, kakoräno bi si že- lela goriäka mestna oböina in ki bi šla po potoka Kornju za Rajhovo hišo in tik Holzerjeve tovarne ter od tam dalje na novo postajo. Izvolila se je posebna de- pataeija, ki naj se poda v Trst k namest- niku ter ga proai, da bi äel v tera po- gleda občini na roke, objednem aklenilo se je naprositi drž. posl. goriškega rneata, Lenassija, da bi izposloval zgradbo do- vozne ceste, kakoršno si jo želi mestna \ občina pri železniškem ministerstvu. V ti .seji imela se je dati sklenili oddaja del za splošno nravnavo kronberškega vodovoda, kar ae je pa odnealo na drngo sejo. Odobrila se je pa naknadno avota 5000 K, katera se je porabila za delno popravo kronberškega vodovoda. Pri ti priliki je župan ostro grajal postopanje mestnega stavbinskega arada, ki izvršaje taka dela kar tje v en dan bi ez vsakega pametnega načrta. Vojaške vcsti. — V petek je imela 56 brigada, ki obstoji iz 4 batalijonov pešpolka 27., štirih bat. peäpolka 47 iz 7. lovskega bat. dveh hazarskih eskadronov, dveh baterij topničarskega polka št. 8., dveh oddelkov gorakega topničarstva in jednega oddelka sanitete, svoje vaje med Sv. Goro in Grgarjem. Včeraj odšlo je vojaštvo iz mesta k divizijskim vajam ki se vräe med Sovodnjami, Gradiačem in Zagrajem. Dne 1. septembra pride cela divizija brojeöa kakih 10.000 mož v Go- rico in v najbližnjo okolico, kjer ostane tri dni. Tak. manicipij prosi, z ozirom na veliko ätevilo öastnikov, ki bodo pre- nočevali te tri dni v naäem mesta, vse one ki imajo sobe s potrebno opravo, na razpolago, da ma to naznanijo, da bode zamogel n • ta način preskrbeti ča- stnikom spodobna prenoöiäca. Žena zgorela. — Na Travniku v hiši šl. 5 stanajeta zakonska Jernej in Marija Kos in pri njih stanovala je tadi 70-letna Marija Gvetrežnik, doma iz Avö, ki je že od mladih let složila v Gorici in ki se jo prehranjevala zadnji čaa s svojimi pičlimi prihranki ter s podporo svojih sorodnikov. Stanovanje zakonskih Kos nahaja ba v notranjem delu hiše tor je obrnjeno proti gradu. V nodeljo šla sta popolndne zakon- ska Kos iz hiäe ter se vrnila domov proti polnnoči. Prišedši v vežo, zapazila sta takoj, da mora v hiši nekaj goreti in čim bolj sta se bližala svojema sta- novanju, tem večji je bil dim, ki jima je prihajal nasproti. G. Kosa vrinila se je koj misel, da gori najbrže v sobi, kjer stanaje Cvetrežnik in res bilo je tadi tako. Ko je namreč odprl vrata omenjene Robe, zadaSil bi ga kmala dim, ki je pri- hajal iz nje. Tekel je hitro v kuhinjo po vode in začel je polivati nekaj go- rečega, ki se je nahajalo na tleh sobe, v kateri je stanovala Gvetrežnik in to kar je polival, bila je v resnici Cvetrežnik, ki je bila pa takrat že mftva in vsa sežgana tako, da jo ni bilo več spoznati. Kako je nastala ta grozna nesreča, se sicer ne ve. Pokojno Cvetrežnik je pred nekaj časa zadel mrtvoad na deanl polovici života, tako, da ji je desna roka prav malo pomagala. Meni se toraj, da je Gvetrežnik, ko je äla spat, prijela sve- lilko z desno roko in da se ji svetilka zmaznila na tla ter da ae je pri ti pri- liki užgala tudi oblekat ki je začela na nji goreti, ne da bi jo mogla agaaiti. Nedeljski izlet koleaarkegK dru- ätva „Gorica." se je izvršil v popolno zadovoljnost. Izpred kavarne „Central" je odkolasarilo ob 5Ya 32 članov, če prav ni bilo vreme prav agodno. Okoli 8V2 smo do8peli v Čedad, kjer smo ob 10. si ogledali muzej in vbo ogledovanja vredne znamenitoati. Po obeda se je raz- vila živahna zabava, kjer ni manjkalo slov. petja. — Ob tej priliki se je nabralo za draätveno blagajno K 5 30. Opastil se je popoldanski izlet Št. v Peter ob Nadiži vsled neagodnega vremena. Vftbllo h koncerta katerega priredi „Narodna čitalnica" v Gerknem, v ne- deljo dne 3. septembra 1905 v dvorani „Goapodarskega doma". Vspored : 1. Fr. Drdla: „Serenada" za glasovir in violin; 2. K. Javoräek: „Tajki" solospev s sprem- Ijevanjem glasovirja; 3. St. Mokranac: „Iz moje domovine" rakovet srbskih na- rodnih pesmi za meäan zbor; 4. R. Wagner: Arija iz opere „Lohengrin44 za glasovir in violin; 5. Jos. Prochazka: „Kaj bi te vprašal" solospev a sprem- Ijevanjem glasovirja ; 6. Hr. Vogrič : „Lnhko noč" moški zbor; 7. W. Irgang : „Noktarno" za dva violina in glasovir ; 8 H. V »larič: „Dekliäki vzdihi" solospev n Rpremljevanjem glasovirja; 9. Dr Ipavec: „Leži polje ravno" meäan zbor; 10. „Eno nro doktor" barka v enem dejanjem pri- redil Jakob Aleäovec; 11. Šaljivo sreci- kanje; 12. Prosta zabava. Zaöetek ob y28. uri zvečer. Vatopnina: Sedeži 80 vin., Htojišča 50 vin. Člani plaöajo polovico. Otroci izkljačneni. Ker je čisti dobiček namenjen v korist pevskega sklada se preplačila hvaležno sprejemajo. Odbor. Za pogorelce na Srpeaici so po- Blali: kuracijakemu urada : Žapnija Sem- paa 17 50 K; Staroaelo 3 K; žapnija Ba- tuje 10 K; vikarjat Pliskovica 6 K; vi- karijat Kamno 14 K; vikarijat Orehek 5 K; vikarijat Sovodnje 10 K; vikarijat S». Maver 35 K ; preč. g. Maäera, vikar 10 K; preč. g. prelat I. Gabrijelčič 20 K; g Andr. Matajurc 10 K. Županstvu: g. Fon, Gorica 10 K; županstvo v Kreda 30 K. C kr. glavaratva v Tolminu: gosp. Htavboni avetnik Redlich 500 K ; c. kr. glavaratvo Volovsko 3026 K; c. kr. gla- varstvo Gradiäka 8091 K; c. kr. gla- vnrstvo Kopor 870 K; c. kr. glavarstvo Palj 3 K; e. kr. glavaratvo Gorica 294 13 K; c kr. glav. Volovsko 350 K; ordinarijat Poreč 61 K; ordinarijat trst 290 40 K; žapnija Čipovan 20 K; žapnija Rovinjsko Selo 343 K; žapnija Buzet 18 56 K; žu- pnÜH Šked^nj 8 40 K; župnija Hrašica UK; župnija Loborik 2 K; občina Bar- 1 ban» 9 40 K; občina in vikarijat Trenla 1512 K. Bog povrni! M. Ivanöiö, A. Trebäe, karat. župan Bohinjske novice. — Pod tem na- 8lovom čitamo v nobotnein „Slovencu" : Dva duhovnika ponesrečila sta se te dni (v sredo) na svojem izletu na Triglav. Oba turista eden je monsignor Woli iz Gorice, dragi Župnik g. Kragelj iz Pod- brda. Napravila sta v spremstvu mežnar- jevega sina Germa iz Srednje vasi izlet na Triglavsko pogorje. V sredo ko sta se že vračala z vrha, občudovala ata v ovinku pod malim Triglavom navpiöno strmi rob nad seboj. Skoro bi človek mislil, da ni mogoče tu öez prelaziti, če se rob opazoje b Kredarice, je rekel baje rnonsignor proti žnpniku. Ta se v istem hipu obrne, a mn pri tem noga zdrkne in oprimši se za skalovje in s težo na- prej se nagnivši mn je priäla palica ravno pod pazduho in sicer s tako silo, da si je roko izpahnil in se najbrže tadi še drngače zdatno pobil. Čudno je sploh, da se ni pri tem še kaj nevarnejšega zgodilo. Ne zmenivši se za bolečine sta jo na to krenila proti Bohinja. Mod potjo pa jih je zasačila huda nevihta in temna noč; spremljevalec Germ je šel v Srednjo vas po luö in svojega očeta. Ko so se na to vsi sknpaj napotili zopet naprej in so bili že bliza Srednje vasi, se je baje monsigaor spodtaknil ob pa- lico in tako nesrečno padel, da se je moöno pobil na glavi in po obrazu, ven- dar baje posebne nevarnosti ni pri tem padcu. Računati se seveda mora s tem, da gospod ravno danes praznnje svojo 701etnico, in da taki starosti labko vsak pretres äkoduje. Baje je že oba preiskal g. dr. Wacek okr. zdravnik B. Bistrici in Č. g. župnik je že odpotoval proti domu. Želeti bi bilo, da ta nezgoda ne bo imela za nobenega resnih posledic. Ni ireba vsega v§em praviti. — Hiäina V. C, stanajoöa za mesnicami, sreöala se je s svojo znanko na pokri- tem sadnem trgu v Gorici ter ji na ves glas pripovedovala, da ji je neka šivilja že pred časom obljubila, da ji napravi novo obleko iz blaga, katero ima V. G. doma in po katero blago da pride sama. Znanka ji je nato začela tožiti, da so postale šivilje jednake öevljarjem, ki obe- tajo, da bodo obuvalo kmala izgotovili, a ne drže navadno nikdar besede. Istega dne pride k V. G. neka ženačina ter ji reče, da je priäla po blago za šiviijo N. N., nakar ji V. G. blago izroöi. A kmalu za tem pa pride šivilja ibkat blago, in tu Be je prepričala V. C., da je žen- ščina, ki je priäla po blago, najbrže öala njen pogovor s prijateljico na trga in je vsled tega priäla po blago, iz katerega si namerava sama sebi napraviti obleko, ne pa nji, namreö V. G. Blago vredno je 16 kron. Gad je upičil v Koprlvi na Krasu kmetico Angelo Galiö. To se je zgodilo v petek, ko je Galič žela travo na neki senožeti. Vpiöena je v desno nogo ki je kmala hudo otekla. Prepeljali so jo v tržaško bolniänico. Novo društvo. — C. kr. namest- niätvo je vzelo na znanje pravila novega druätva: „Prostovoljno gasilno drnätvo" v Kobarida. Poštnlin brzojavnlurad v Koinnu opravljal bode zaradi vojaäkih vaj dne 4., 5. in 6. septembra t. 1. brzojavno službo do polunoči, dne 7. septembra pa celi dan. Pozor! — „Zveza slovenskih od- vetnikov" nam piše: Med äiräim ob- činBtvom še vedno vlada napaöno mnenje, da se s kako pritožbo pri oblastvih veö doseže v nemäkem, kakor v slovenskem jez ku ter se vsled tega vlagajo posebno na centralne urade vloge v tujem je- ziku. Na ta naöin sami zapostavljamo svoj jezik in se ni potem čnditi, če nam oblasti vedkrat odgovarjajo v nemäöini kakor v slovenäöini. Vloge na minister- stva se morajo principijelno vlagati v slovenščini. Ministerstvo mora potem samo skrbeti za potrebne prevode ter nastaviti vsled tega v svojih uradih slo- venäöine zmožne nradnike. Oböinstvo pa se opozorja, da naj vsako zaposlavljanje slovenskega jezika nemudoma prijavi z upoäiljatvijo dotiönlh uradnih reäitev ter potrebnimi prilogami druätvu „Zveza slo- venskih odvetnikov v Ljnbljani" ozir. na naslov predsednika dr. Karola Triller-ja, odvetnika v Ljabljani, ki redigira brez- plaöno vse potrebne pritožbe v čavanje pravic slovenskega jezika ter jih vlaga v reäitev na kompetenlna mesta. Grozna uesreča se je pripetila, na železnični progi med St. Petrom in Reko. V čuvajnico tretjo od St. Petra doli proti Reki je udarila strela ter ubila vso družino, obstojeöo iz čavaja, žene in štirih otrok, katerih najmanjäe je bilo okroß 4 mesece staro in je je mati dr- žala v naroöju še potem, ko so jih naäli mrtve. Strela je razrila tudi progo pred öuvajnico, kar je osapnilo mimovozeöega strojevodjo, ki je vozil sam stroj na po- stajo. Pogledal je v öuvajnico ter videl, da je vse temno, nikjer nobene luöi. bei je torej v hiäo, kjer je videl v svoje grozno preseneöenje, da je vsa drnžina od strele ubita. S prva je mislil, da je najbrže öuvaj pozabil porabiti varnostno napravo, da ni zaprl aparata, toda, ko je pogledal, je videl, da je vse v rodn in pretikovalec na pravem mesta. Ali vzlic tema je strela vendar le udarila in končala nenadoma življenje äesterim osebam. Strela ubila vojaka. — V petek popoludne ob 3 ori je na Baöu pri Št. Petra na Krasa udarila strela v neko lopo in ubila vojaka Ivana Jagovca 5. domobranskega polka. Jngovac je Iežal v drnžbi veö dragih vojakov v lopi, a dragema se ni nobenema hiö zgodilo. Jugovčevo puäko, ki je bila obešena nad njim, je strela vso razbila. Jugovac je doma iz Sela Švrki v občini Umag v Istri. Kaznovana predrzno§t. — Ivan Ferfolja iz Rojana je v Trstu splezal na neki zid in se dotaknil z železno palico žice električne železnice. Elektriöni tok ga je pa vrgel z zida na cesto, kjer se je tako poäkodoval in so se mn možgani pretresli, da so ga prav v nevarnem stanja prepeljali v bolnico. Nemški vojakl v Trstu. — Nemäki vojaki, ki so namenjeni v Afriko, da po- magajo tarn zatreti pant vrojencev, pripeljali so se v nedeljo po železnici v Trst, odkoder so se odpeljali v Afriko na Lloydovem parobrodu „Körber". Bilo je kakih 220 vojakov in 30 častnikov. Na kolodvoru južne železnice pričako- vala eta vojake tržaški namestnik in tr- žaški žapan ter mnogo občinstva. Mina je eksplodirala pri Panti Barbarija pri Palja. Razstrelba je ubila dva mornarja, dva težko in enega lahko ranila. Novi poveljnlk prlstanišča v Puli. — Admiral Fran baron Minutillo, po- veljnik pristanišča v Palju, je bil na lastno proänjo umirovljen ter mu je bil o tej priliki podeljen red železne krone I. ra- zreda z vojno dekoracijo tretjega reda. Njegovim naslednikom je imenovan kon- treadmiral Julij Ripper. Nap redo vauje Nemcev v I§tri. — Neki Nemec, naseljen v Istri, piše v berolinski „Tägliche Rundschau" o na- predovanju nemätva v Primorju. Nemcev je v Istri samo nekaj nad 2°/0 (7000 na 335.000), v Pnlja jih je 8Q/0. Vendar so ti, zlasti v Pulja, vse, kar je lepšega, osnovali sami in tako vsema viäjemu kaltarnema dela vtisnili nemäki značaj. V Palju ponemčaje Italijane in Slovence (te manj) mornariäka ljudska Sola in realka, gimnazija tudi vceplja v gojence nemški dqh. V Rovinja je ribarnica last berolinskega akvarija, kopaliäöe bliza Pirana je v nemSkih rokah, ravnotako v Opatiji, kjer vlada nemščina v tona in modi. Važne trgovske tirme so nemäke. l. novembra bo zaöel v Palja izhajati nemäki dnevnik. Rovinjski altraitalijanski magistrat dopisuje z nemškimi strankami nemäko. Lloydov parnlk ponesrečil. — Ko je 11. t. m. bil parnik avstrijskega Lloyda „Thebe" v Smirni usidran, priäel je v lako francoski parnik „Orenoqae" in 2adel vanj ter mu napravil veliko Iuknjo nad vodno črto. Škoda znaša 50.000 K. Poštna poäiljatev izginila. — Ko je 24. t. m. zvečer priäel vlak iz Debre- cina, je sprejel poätni sluga Jožef Gaal poäiljatve in jih oddal poätnemu uradu. Službujoči aradnik pa je dognal, da je izginila vreča, v kateri je bilo za 100.000 R vrednostnih papirjev in gotovine. Kje je ostala vreča, se ne ve. Začela se je preiskava. Značlloo imenovanje. — Pri zadnjih sodnijskih imenovanjih v obsežja graškega nadsodiäka je bil neki dr. König, dosedanji adjankt v Graden ime- novan za Babstituta državnega pravdnika v Gelovcu in vendar dr. König ne zna niti besede slovenski. Preskočil je 29 svojih prednikov. Menda se hoče raz- deliti okrožje graäkega nadsodiäca v dva toritorija: kranjski oddelek, kjer se slovenskega življa ne da ubiti in v äta- jersko-koroäki oddelek, kjer se hoöe s slovenskim jezikom in aradovanjem po- polnoma pomesti, kjer se bodo nastavili samo nemško nacijonalni aradniki kot rablji slovenskega nradovanja. Cene mesa v Gradcu bodo za mesec September naslednje: Volovskega mesa ne smejo prodajati dražje nego kg mesa prve vrste z 19 dek. priklade po 142 vin., druge vrste ne viäje kot za 136 vin. kg, tretje vrste ne dražje kot za 116 vin. kg. Kravje in bikovo meso se prodaja kg z 19 dek. priklade ne dražje nego prve vrste naj viäje za 134, drnge naj viäje za 128 vin. in tretje za 108 vin. kg. Beligrajskl Srbl na Prešernovi slavnosti v Ljubljnni. — Beligrajski mestni svet je s^lenil, da se odzove po- vabila, doälemu iz Ljabljane, ter da bo beligraJ8ka občina zastopana na Preäer- novi slavnosti dne 10. septembra po 12 ölenih, na öelu jim žnpan Kosla Gladinič. Iz Srbije pride na slavnost v Ljnbljano baje mnogo gostov. Zagtrupljena rodbina. — V rod- bini gospoda Faalanda v Branngraba na Gorenjem Štajerskem so oboleli ätirje njegovi otroci na zastrupljenjn. Sedem- letna deklica je takoj umrla. V torek so oboleli äe ostali ölani rodbine, staräi, ba- bica in ded. Kaj je tema vzrok, se äe ne ve. Uvedena je preiskava. Avtomobil ga je povozil. — 171etni raehaniöni vajenec Emanael Mar- koviö je hotel v petek na Dunaju skoöiti od spredaj na neki avtomobil, ki je bil v diru- Predrznema mladeniču pa je iz- podletelo, da je padel pod motor, ki ga je povozil, da je kmala na to umrl. Koliko dobička donaša perut- ninstvo. — Ta stroka se goji posebno na Ogerskem. Leta 1897 so izvozili od tamkaj : žive p^rutnine za 8 935.000 kron, zaklane perntdfine za 13,412.000 kron, jajec za 2.550000 kron, perja z» kron 11,422.000. — Skapno za 36,224.000 kron. To ätevilo se je v zadnjih letih pomno- žilo, tako, da je 1. 1902 doseglo ogromno vsoto 69,569.168 K. Samo jajec je bilo leta 1900 iz Ogerske dovoženih k nam za 17 milijonov kron. Mlin pogorel. Več ljudl zgorelo. — ümetni mlin „Hangaria" v Szonoku na Ogerskem je v nedeljo popoladne pogorel. Požar je uniöil vse zaloge žita in moke. Pogorelo je tadi 45 delavskih hiä. Veö ljudij je naälo v plamenu smrt. Škode je 3 milijone kron, nilin in zaloge so bile zavarovane. Nemška vojska. — Prihodnje leto bo ätela stalna nemäka vojska 504.665 vojakov. Od teh jih odpade na Prusko 392 979, na Bavarsko 55.424, na Sak- sonsko 37.711, na Virtemberäko 18.725. Knolotni prostovoljci niso väteti. 5 milijonov poneverjenih. — V Parizu so pri banki „Comtov. d' Escompte" poneverili 5 milijonov frankov. Goveji pastir — izučen zdravnik. — Na otoku Rigenu v Baltiäkem morju je pasel govedar tu ja goveda. Nekoö leže spat in v spanju ga ogrize neki pea. Ko je doäli zdravnik obvezal in zaäil ran- jencu rane, se ta pogleda v zrcalo in pravi: „Niste mi dobro naredili" in po- jasni zdravnikn, kako bi bil moral na- rediti. Ko ga je zdravnik praäa,l odkod to zna, je povedal, da je ätadiral medi- cino, a po zgledu grofa Tolstoja, ki je bil nekaj öasa vaäki kravar, se je tadi on dal najeti za govejega pastirja. Nov vulkan. — Woffov biro po- roöa: Glasom brzojavke, oddane dne 15. t. m. v Apiji, je po daljSi dobi veöih po- tresov nastal na severni Btrani otoka Saocaji (otoki Samos) nov ognjenik. Do- sedaj ni nikake nevarnosti. Domaöe pre- biTalstvo ne kaže nikakega vznemirjenja. Največja vročina na svetu je v Perzijskem zalivu. V meseca jalija in avgnsta imajo tarn 42° G v sen ei po dneva, ponoöi pa 38° G. Znamenito ödkritje v rimskih katakombah. — Glasom nekega urad- nega poroöila o izkopavanjih v Italiji so v rimskih katakombah odkrili znamenite prostore. Naäli so srediäöe zgodovinskega pokopaliäöa Gommodila, ki je bilo v de- vetem atoletjn opaäöeno ter je do leta 1720 ostalo pozabljeno. V tem leta so tamkaj slaöajno naleteli na veliko pod- zemsko dvorano, katero bo pa potresi zasali. Vsled zistematiöno izvedenih pre- iBkovanj je bil sedaj odkrit obäiren pod- zemski prostor z mozaiöno slikarijo in mnogimi pismenimi spomeniki. V§led lakote ropajo delavci v okolici Sevile in Novne na Španskem. Nad 8000 delavcev je valed lakote skrajno obupanih. Narodno gospodarstvo. Gnoj od perutnine in njega važnosti za gospodar§tvo. ' Že starorimski pisatelj Varo (roj. 1 10 pred Kristusom) je priporoöal zbirat gnoj od perutnine, posebno od golobov, imenovajeto „narveöji hasek perutninski". Že takrat so torej ljadje spoznavali veliko korist perntninskega gnoja, pa bo ga tadi zvesto zbirali in narimenitnejäim sadežem ž njim gnojili. Na Nizozemskem najema se gnoj od golobov na leto in se plaöa od 100 golobov za gnoj po 12 do 15 kron. Na jeden hektar računi ae po 400—bOO kg golobjega gnoja. S kemijskega staliäöa je razvidno, da je gnoj golobji najbogatejši na dnäika in fosforni kislini, da nra je v teh last- nosti najbliiji äe le gnoj od kokoäi. Navadno se pri nas ne ravna pra- vilno s tem gnojem. Raztresa se kakor kak drag gnoj v grudah in koaih, kar stori, da ne le malo koristi sadežem, ˇečkrat jim äe le eelo škoduje. Narboljäe napravimo, ako od öasa do öasa pometemo kurnik, odpadnike pa hranimo na sahem mesta. Na ta naöin ohrani se v gnoja amonijak, kateri bi na mokrem kraju izplahnel. Veöina naäih kmetovalcev pnsti, da se perutnina pase po dvoriäöa. Na ta naöin nabere se le malo gnoja v kurniku, pa äe to malo imelo bi se vsaki dan a pratjo posuti in vsaki teden iz knrnika spraviti. To delo ni težavno, pa se po- zneje z gnojem dobro izplaöuje. Tak perutninski gnoj se pred rabo razdrobi v prah, pa se rabi za vrhno pognonjenje raznim sadežem, kakor ka- pusu, lana, konoplji pa tadi detelji stori kaj dobro. Raztrese se prav natanko, po kolikor mogoöe jednskomerno. Ako pade v kosih med sadeže, veökrat se celo äkodaje, ker nekako ujeda korenine mladim rastlinam. Perutninski gnoj je prav primeren posebno za bolj mokro in težko zemljo, bolj nego za saho in rahlo. Ako ga raz- tresamo po travnikih, uniöaje mah in je za to kaj primeren, enako pepel. Kokoäji gnoj je posebno izvrsten za vrhno gno- jenje žita, jeömena in zelenjadi, golobji gnoj pa konoplju, tobaku in öebali. Ne- kateri kmetovalci primeäavajo v prah zdrobljen kokoäji gnoj k zrnja, kadar ga nasejajo, meneö da ono lažje in hitreje kali. — Gnoj od gO8ij, rac in enakih vodnih živalij je pa skoraj brez vrednosti. Rabi se po nekod le za napravljanje komposta. Ima v sebi prav malo daäika, fosforne „Krojaška zadruga" J Gosposka ulica Postrežba strogo postenaü Priporoca svojo bogato zalogo krojnega blaga za Vzorci se pošiljajo na zahtevanje brezplačno. Cene so stalne. kisline in lug«, katere snovi bo v vsakem gnojn najimenitnejäe. Žalibog da se pri nas glede tega gnoja v nekem obziru veliko greši. Kakor znano, daje se perutnini za hrano na- vadno bolj medlo in pleveiasto zrnje. To žival razkolje po kurnikn in tako zmeša z gnojem. Ako tak gnoj potem porabimo za vrt ali za zelenjavo, ni se čuditi, da požene ondi kmalo vse polno razno- vrstnega plevela. L)a se to zabrani, na- pravile bi se naj za hrano precej glo- boke jasli ali korito, da bi se ostanki zrnja ne mogli primeäati k gnoja, ka- terega bi pa po navedenem načinn porahljali. „K.w Loterijske Stevilke. 2G. avgusta. Dunaj......15 66 41 39 73 Grarlec......86 83 56 67 24 Rojahi! hupujte narodni holeh Jolskega Donui". Tržne cene. Za 100 kg. Kava: Ceylon . . . K 294 — do 300 — „ Portorico . . „ 260— „ 280 — „ Santos . . . „ 200— „ 230 — Slakdor.....„ 80— „ 86 — Otrobi debele . . „ 12 50 „ 1450 drobne . . „ 12— „ 13 50 Petrolij v sodo . . „ 42— „ 43— zaboja . „ 18— „ 18 50 M o k a ogerska : St. 0 K 30— at. 1 K 29 - St. 2 K 28 — „ 3 „ 27-, „ 4 „ 26 20, „ 5 „ 2540 St. 6 K 23-20. JMa^nanilo. BHzo prihodnjega kolodvora Sv. Locija-Tolmia bohinjske železnioe se je pred dvemi leti sezidalo hiäno poslopje v najlepši legi, obstojeöe iz 2 kompletnih Htanovanj z drngimi prostori in vrtom, katero se sedaj vse proda po nizki ceni. Prvi rrflektnnti (kopci) hj lahko to po- Blopje proti naznanila pri stavbenem podjotnišlvn bratov Redlich & Berger v Tolminu oplpdajo in dobijo na željo todi na^rt in natančni popi*. ilnton Kuštrin v Gosposki ulici st. 25, v Gorici, priporofia daatiti duhovScini in slavaumu občinBtvu v mcstu in na deieli svojo trjiovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Por- loriko i. dr. Olje: Lucca, St. Angolo, Korfü interuko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrate. Moko ät. 0, 1, 2,3,4, b. Wet vrBt riža. Miljsveče prve in druge vrsl«, namrefi od '/j kila in ob enuga funta. TeBt Znideräiö & Valencic" v It. Biatrici. Žv«- plenkc družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdidevega mlina v Kranju in z Jochmatnt ovega v Ajdoväfiiui. Vae blago prve vrgte. Fani Drašcek, zaloga šivalnih strojev Gorica, Stolna ulica hi$. št. 2. Prodaja stroje tudi | na teden- ske ali mesečne oboroke. Stroji so iz prvih tovarn ter najboljše kakovosti. PriporoČa se slav. občinstvu. im ¦rti^miiiiM ¦ Na prodaj je več sto dog za iz laode sslnih kraäkih braRtov, po znižani ceni. Več «e izvo v Gorici, nlica Morelli St. 32. 1. Z utenco vfake starosti se sprejmeta prihodnje folsko leto na stanovanje. Zbgotavlja se j-trogo nadzorstvo in sina vzgoja. J. Primožič, Gorica, Via Bel OHuldalc fit. 10. Na prodaj je in segdobi po nizki ceni dobro ohra- njena ^garnltura s priinerno mizo za vsprejemno sobo. Kje, pove npravniätvo :,,Goriceu. ; Anton Ivanov Peüenho j Q-orica i priporoöa svojo veliko zalogo pristnili ) belili in črnili vhi iz lastnih in drugih | prlznanih vinogradov; plzenjskega piva ' >prazdroj« iz sloveče češke »Meščanske pi- t vovarne«, in domačega žganja I. vrste v I steklonicah, kojoga pristnost sc jamöi. 1 Zaloga ledu katerega se oddaja le na i dobelo po 50 kg naprej I Vino dostavlja na dom in razpošilja J po žfileznici na vs« kraje avstrijsko-ogrske I države v sodih od 56 1 naprej. ; Cene zmerne. Postrežba poš \ te^a in točna. m m m m m m IS» N 1SZ >rs* (a > Z Z Pripopoča svojo zalogo raz- novpstnih žepnlh in stensklh nl- halnihurna zvon z done^im gla- som za gostllne, kavarne, dvo- rane itd. po Jako nizklh eenah. Vsako popravo izvršl hitro, dobro In po eeni. Za vsako uro 1-letna garaneija. Cenike razpo- šilja brezplačno. Nadalje priporoča šlvalne stroje najbolje vrste po tvornlških eenah, a ne kakor posredovalei. \ Dr. P. Geiger, i » ppakt. zdravnik v Ljubljani, ' \ je dosegel izvrstne uspehe z I j uporabo \ železnatega vina 1 ' G PUrOM-ja, dvor. /al. N.J. ¦» 8vetoN.ti in lekarja v Ljub- , | ljaijj. — Polliterska st^klcnicu , ^ 2 K. in Hf naročila t<>üiiio j/.vr.S'-. Ivan Bednarik priporoöa svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini St. 3. Rojaki! Spominjajte se o vsaki priliki „Solskega doma". V zavarovalni stroki več let službujoči potovalec se sprejme. Plača po dogovoru. Naslov pove upravništvo našega lista. Samo enkrat,— naj vsakdo kupiti svoje potrebäcine pri tvrdki J. Zornik, Gorica, Gosposka ulica 7, kin nikdar več ne bode iskal drugod boljšega,i llepšega in kakovosti primerno cenega blaga,! Fkakor se tu dobi. \ l Došle so uže zadnje novosti modnega blaga za pomladansico in poietno »e- zoiio v nedonegljivi izberi kakor: krasnl okraski za obleke najnovejše mode, čipke, ovratniki iz čipk, bordure, svile, pasovi itd. Raznovrstno belo in Jaeger-perilo, rokavice usnjate in cvirnate, nogavice, krasne ovratnice, hlačniki, žepne rute, solnčniki, dež- niki. moderci. predpasniki, domači čevlji itd. Zaloga je preskrbljena z vsemi potrebščinami za g. šivilje in krojače, kakor, igle, cvirn, svile, fodre, gumbe, trakoveitd. Raznovrstno blago za vezenje itd. ^©FllCPpDBERl avtorizovan kamnososki mojster, Gorica, Tržaška cesta 17, priporoča slavnemu ohčinstvo za bližajoči se praznik vseh vernih duš dan svojo bogato zalogo . nagrobnih spomenikov bodisi priprostih ali fin in iz kraškega kamna naj- boljše vrste za 15 K in vise. V zalogi ima tudi razne kamenite plošče, z'ebe, umivalnike za ku- hinje, itd. itd. Sprejema in izdeluje vsakovr^tna v kamnoseäko stroko spa_ dajoča dela po prav zmernih eenah. ^ Ferratin in Ferratose (tekoči Ferratin) najboljše krepčilo pri malohrvnosti in bledici, od zdravnikov najtop- lejo priporoceno. Fer- ralin je v zvezi z be- ljakom. sestavljen že- leznat hranilni preparat. PovekŠuje tek in sboljšuja prebavo. Nenavadni vspehi Dobi se v lekarnah C. F. Boehringer und Söhne Mannheim - Waldhof. .Centralna posojilnica' PBgistroOana zadruga 0 GoricL ulica Vetturinl hiš. üteu. 9. Posojuje svojim članom od 1. aprila 1905 dalje : na menico po 5'|2°|0, na vknjižbo pa po 5°|0 z x\HQiQ upravnega prispevka za vsaeega pol leta. Obreatna mera za hranilne vloge ostane nespremenjena.