informator
gorenje
gorenje
gorenje
gorenje
gorenje
List za obveščanje delavcev Gorenja — St. 38. — Leto XVII. — Titovo Velenje, 27. julij 1983
Za večino delavcev -kolektivni dopust
Od ponedeljka, 1. avgusta, naprej bo večina naših delavcev na kolektivnem letnem dopustu. Za marsikoga bo to priložnost, da si bo oddahnil od prizadevnega dela.
V dveh tednih počitnic si moramo nabrati novih moči. Potrebna sta seveda zagnanost in elan, kar je bila že pred leti ustaljena navada v Gorenju. Zato si naberimo takšnih moči tam, kjer bomo preživeli svoj prosti čas. Čeprav se ne moremo pohvaliti z lastnimi počitniškimi zmogljivostmi, pa vendar odhaja na dopust veliko naših sodelavcev s posredovanjem naše službe za rekreativno in kulturno dejavnost. Tako bo v marsikaterem obmorskem kraju letoval naš sodelavec.
Tisti, ki boste s svojimi vozili odšli na takšno daljšo pot, imejte v mislih resnico, da je bolje priti na cilj pet minut kasneje, kot nikoli. Previdnosti ni nikoli preveč.
Morje, kolikokrat izgovorjena beseda v teh časih! Vendar živimo v okolju, ki je izredno lepo. Ozrimo se na okrog, v bližnjo okolico, v zelena pobočja, porasla z gozdovi, ki nudijo svež zrak, gobe ... Pa tudi sprehodi so lahko prijetno doživetje. Zahtevnejši pohodniki pa se lahko sprehodijo nekoliko dalj, proti zelenemu Pohorju in Smrekovcu, tja proti Uršlji gori ali pod Okrešelj.
Možnosti, da združimo prijetno s koristnim, je še veliko.
Naša skupna želja pa naj bo, da se po dopustu vrnemo na delovna mesta zdravi, z novimi močmi, ker jih bomo še kako potrebovali. V letu 1983 bo treba trdo prijeti za delo in enotni, združeni bomo lahko kos še tako zahtevnim nalogam.
GORENJE NOV POLET ČLOVEK, ZNANJE, DELO
PO NOVI POTI RAZVOJA
UGOTOVITVE DELOVNIH SKUPIN - OSNOVA ZA DOLOČITEV AKTIVNOSTI ZA NAČRTNO IN DOLGOROČNO ODPRAVO SLABOSTI IN POMANJKLJIVOSTI
V drugi polovici meseca junija je 11 delovnih skupin ugotavljalo stanje na posameznih področjih v delovnih organizacijah Gorenje TGO, Gorenje Promet Servis, Gorenje Raziskave in razvoj ter Gorenje Interna banka in v DSSS Gorenje SOZD.
OB RAZVREDNOTENIH NEKATERIH SKUPNIH VREDNOTAH BREZ JASNIH RAZVOJNIH CILJEV
Iz ocene stanja povzemamo naslednje najbistvenejše ugotovitve:
•	Na slehernem področju so bile ugotovljene slabosti,- le-te so se stopnjevale iz leta v leto tako, da je prišlo do drastičnega poslabšanja razmer.
•	Razvrednotene so bile nekatere skupne vrednote, prišlo je do krize vodenja, do nereda in nediscipline. Na različnih ravneh in v vseh delovnih organizacijah je prisotno neučinkovito in nekoordinirano vodenje.
•	Jasnih razvojnih ciljev ni bilo. Programska usmeritev ni bila razčiščena, delitev dela in združevanje sredstev ni bilo dogovorjeno. Gorenje SOZD je zato trenutno predvsem tržno integriran poslovni sistem.
•	Planski cilji so bili bolj formalni, na papirju. Načrtovanje je bilo osredotočeno v planskih službah. Planiranje, kot samoupravno odločanje, pa ni bilo izgrajeno. Za uspešno načrtovanje niso na voljo zanesljive informacije, razvita pa tudi ni enotna in sodobna metodologija planiranja.
•	Na ravni sestavljene organizacije združenega dela ni bila izoblikovana strategija za doseganje ciljev. Zato je razumljivo, da cilji tudi iz teh razlogov niso bili uresničeni.
NEIZOBLIKOVANA KADROVSKA POLITIKA
•	Zaostanek pri novih proizvodih je velik. Precej novih projektov ni bilo uresničenih zaradi pomanjkanja denarja.
•	Sistem poslovnih informacij ni ažuren, informacije so netočne, komunikacije pa na več mestih pretrgane.
•	Družbenoekonomski odnosi niso razčiščeni. Posamezni vidiki so v zametkih formalno še urejeni oziroma so bila opravljena določena preimenovanja, vsebina pa je povečini ostala več ali manj stara.
•	Tehnološka oprema je precej iztrošena in zastarela. Potrebna bodo precejšnja vlaganja za njeno vzdrževanje in posodobitev.
•	Kadrovska politika ni bila izoblikovana, slaba sta vzgoja in izobraževanje kadrov. Načrtovanja kadrov, posebej vodilnih in strokovnih delavcev, praktično ni.
•	Devizna zadolženost je izredno velika, tudi kot posledica neurejenosti poslovnih enot v tujini. Strategija prodora na tuja tržišča ni dograjena, izvozni kanali so ozko usmerjeni in prilagojeni predvsem beli tehniki oziroma Gorenju TGO.
•	Omenjene slabosti in pomanjkljivosti so neposredno vplivale tudi na finančni po/ožaj, ki je kritičen.
•	Na položaj, posebej še finančni, so prav gotovo vplivali tudi družbenoekonomski pogoji gospodarjenja, v katerih je deloval poslovni sistem Gorenje. Vendar pa je za slabosti in pomanjkljivosti kriv zlasti subjektivni faktor. Sedanje stanje v Gorenju je predvsem posledica razvrednotenja nekaterih skupnih vrednot, slabega vodenja in neustrezne kadrovske politike, prav tako pa tudi pogostih in hitrih menjav vodilnih kadrov, njihova neustreznost. Tudi vzdušje previdnosti in oportunosti je, kot posledica premajhne energičnosti vodilnih delavcev in premajhne enotnosti vodstev posameznih delovnih organizacij, negativno vplivalo na poslovno uspešnost.
UČVRSTITI POSLOVNO POVEZANOST IN SOODVISNOST DELOVNIH ORGANIZACIJ
•	Za odpravo slabosti in pomanjkljivosti je treba, med drugim, učvrstiti poslovno povezanost in soodvisnost delovnih organizacij, in sicer tam, kjer je to racionalno in učinkovito ter kjer je za to skupni interes. Vodilni in vodstveni delavci bodo morali imeti večje pristojnosti, večjo skrb pa je treba nameniti usposabljanju, izobraževanju in pridobivanju kadrov.
•	Intenzivno je treba iskati dolgoročne rešitve, zlasti še, kar zadeva programsko usmeritev. Pogoj za njeno uresničevanje pa so urejeni družbenoekonomski in samoupravni odnosi, ki jim je treba na-
meniti vso pozornost. Okrepiti je treba politično in samoupravno življenje ter mobilizirati slehernega delavca za uresničevanje skupnih ciljev. Samo z delom in odrekanji bo mogoče odpraviti težave.
•	Odpravljanje slabosti in pomanjkljivosti mora biti sistematično in dolgoročno, čeprav je včasih potrebno takojšnje ukrepanje. Kar najhitreje je treba doseči racionalizacijo posameznih delov Gorenja in njihovo smotrno organiziranost, da bi zagotovili kar najtesnejše sodelovanje. Poenotiti je treba interese in opraviti še nekatere druge naloge.
•	Predpogoj za uspeh akcije pa je ostvaritev vzdušja ustvarjalnosti in spoznanja med delavci, da že prihaja do sprememb, ki naj zagotovijo njihov boljši jutri, in sicer z njihovim okrepljenim družbenoekonomskim in samoupravnim položajem.
GORENJE IMA LJUDI, KI ZNAJO IN ŽELIJO DOBRO IN POŠTENO DELATI
•	Poudariti je treba, da je mogoče kljub slabostim in pomanjkljivostim v Gorenju ugotavljati tudi dobre stvari, pomembne pa so tudi njegove primerjalne prednosti.
•	Gorenje ima tržišče in tudi tržno organizacijo v svetovnem merilu, doseglo je določeno kakovostno raven in z njo izvozno usposobljenost, prisoten je relativno zanimiv proizvodni program.
•	Gorenje razpolaga s precejšnjimi proizvodnimi zmogljivostmi, predvsem pa ima ljudi, ki znajo in želijo dobro in pošteno delati.
•	Sicer je Gorenje prenekateremu kooperantu in polfinalistu pomagalo dvigniti tehnološko kulturo in uveljavitev na tujih tržiščih. V širši gospodarski prostor pa je Gorenje prenašalo svetovne izkušnje ter tako krepilo usposobljenost gospodarstva za vključevanje v mednarodno delitev dela.
•	Imamo torej veliko slabosti, imamo pa tudi pogoje, kadre, elan, zato strnimo vrste in z bistveno boljšim delom na vsakem koraku, z varčevanjem in dobrim gospodarjenjem premagajmo današnje slabosti, in krenimo po novi poti razvoja.
V GORENJU SO TEŽKI ČASI!
TODA, ČE JE VOZ NEKOLIKO ZAGREZNIL, GA BOMO SAMO S SKUPNIMI MOČMI IZVLEKLI!
ČE BOMO VSI POPRIJELI, BO ŠLO.
VIS NAENKRAT. VSI BREZ IZJEME IN VSI V ISTO SMER!
PREDLAGAJ NEKAJ KORISTNEGA TOZD ZAMRZOVALNIKI
NAGRAJENI KORISTNI PREDLOGI Komisija za ovrednotenje inovacijskih predlogov v tozdu Zamrzovalniki, ki jo sestavljajo Berislav Bernik, Jože Piki, Tone Gorogranc, Črt Urbanšek in Franc Brinovec, je pregledala 55 inventivnih predlogov in jih 47, ki so bili predloženi do 15. julija 1983, ovrednotila.
Komisija je ocenila inventivne predloge, ki ustrezajo razpisnim pogojem. Iz objektivnih razlogov jih je po vnaprej določeni metodologiji ocenjevanja nagradila z nagradami od 500,00 din do 1.000,00 din.
110/83 - Predlog za dosego sigurnejšega stikala hladilne cevi na notranjem obodu ohišja pri zamrzovalnih skrinjah in tovrstnih aparatih, Alojz Osrajnik	700,00 din
112/83-Mreža H L, Viktor Šili nc
113/83 — Mreža polovična, Viktor Šilinc	600,00 din
114/83 — Zmanjšanje debeline pločevine Č.0146
polizdelkov, Jože Komerički	700,00	din
116/83 — Izdelava orodij za izsekovanje manjših prirezov pločevine in na lakiranih ali emajliranih škartnih polizdelkih, Jože Komerički	600,00	din
117/83 — Prestavitev cilindra za luknjanje pokrova
ZS za obešanje, Štefan Javornik	700,00	din
119/83 — Ojačitev nosilca sprednje stranice maske,
Milan Šikman	1.000,00 din
120/83 — Dodatna 2 mm luknja na malih vratih
HDS 201, Milan Šikman	1.000,00din
122/83 — Vlečna luknja na stranici za
polnjenje oboda, Milan Šikman	700,00	din
123/83 — Regeneracija odpadnih topil in razredčil,
Breda Bezgovšek, Franja Knez	1.000,00	din
131/83 — Uporaba škartnega izseka za ojačitev pritrditve izparilnika na celico ZOS — H KS,
Jože Komerički	700,00	din
132/83 — Vstavitev klešč v orodje — namesto signiranja vrat HDS — ZOS, Ivan Vodovnik	500,00	din
133/83 — Kombinacija ZS in ZOS ali hladilnik,
Jože Komerički	500,00	din
134/83 — Večkratna uporaba silikonskega papirja.
Avgust Sušeč	700,00	din
135/83 — Električna pnevmatska priprava za toplo upogibanje PVC okvirjev delovnih plošč hladilnikov in zamrzovalnikov. Zvone Zimic	1.000,00	din
137/83 — Prezračevanje lakirne kabine za ročno brizganje laka,
Zdravko Zapušek	1.000,00	din
138/83 — Vgraditev dodatnih termo—elementov za merjenje temperature v ESTA kabinah v lakirnici, Zdravko Zapušek	1.000,00	din
139/83 — Sestavljiva obešala za lakiranje sprednje, zadnje stene ZS in oboda pokrova ZS,
Zdravko Zapušek, Vladimir Pavlič, Franc Kladnik, Franc Jakob	1.000,00	din
140/83 — Sprememba obešala za fosfatiranje prednje, zadnje stene ZS in oboda pokrova ZS,
Zdravko Zapušek, Vladimir Pavlič, Slavko
Gajšt, Franc Kladnik	1.000,00	din
141/83 — Sprememba obešala za lakiranje leve, desne stene ZS in pokrova kompresorskega prostora ZS, Zdravko Zapušek, Vladimir Pavlič, Franc Kladnik, Pavel Šibanc, Jože Žukovec Avguštin Leskovar, Albin	Kodrin	1.000,00	din
143/83 — Blažilniki na maski pokrova ZS — enakomeren pritisk na robnike pokrova,
Herman Kac	500,00	din
144/83 — Sprememba luknje 0 5,5 na ojačitvi komp. prostora v ovalno luknjo 5,5,
Vlado Gradišnik	500,00	din
145/83 — Sprememba načina obešanja
pokrova ZS, Vlado Gradišnik	700,00	din
151/83 — Upogibanje grelnih cevi, Valentin
Brezovnik	800,00 din
152/83 — Luknjanje vseh vrat na zamrzovalnikih (na liniji na posebnem pnevmatskem stroju), Adolf Čas	500,00	din
153/83 — Rezanje distančnika iz odpadnega
materiala, Adolf Čas	500,00	din
154/83 — Pritrjevanje nog na zamrzovalne aparate,
Adolf Čas	800,00	din
155/83 — Vstavljanje gumijastega odbijača v
kompresor, Adolf Čas	500,00	din
156/83 — Montaža podložne plošče,
Adolf Čas	800,00	din
157/83 — Vstavljanje termoelementov kontrole
temperature v skrinji, Herman Kac	800,00 din
158/83 — Sprememba materiala za protivrata
ZS, Herman Kac	500,00	din
189/83 — Izvedba dodatnega odlepljanja na vakuumirki pri izdelavi celic, Branko Rotovnik, Miran Rozman	700,00	din
198/83 — Sprememba polnitve R 12 pri HDS 201 iz 160 g na 180 g. Stane Strahovnik,
Peter Groznik, Berislav Bukovnik	600,00	din
200/83 — Zaščita orodja pred nesrečo, Adolf Čas 500,00 din
201/83 — Preoblikovanje celice, Adolf Čas	800,00	din
202/83 — Posneta delovna plošča na robovih,
Adolf Čas	700,00	din
203/83 — Gumijasti nazobčani transporter
za pomoč pri mletju plastike, Adolf Čas 600,00 din
204/83 — Zamenjava vinilselotejpa 50 s folijo (80) za namestitev skodelice kabla HDS, Milan Krevzel	1.000,00	din
205/83 — Preureditev košar (ZO HDS) z namestitvijo omejilnikov, ki omogočajo odpiranje vrat aparatov med transportom, Milan Krevzel	500,00	din
206/83 — Zamenjava krep lepilnega traku z venil-lepilnim trakom pri hladilno zamrzovalnih aparatih programa 600,
Anton Kortnik, Peter Groznik	500,00	din
208/83 — Prilagoditev hladilno zamrzovalne omare H KS 301 tropskim pogojem delovanja, Berislav Bukovnik, Peter Groznik, Marjan Verdev, Julija Valenci	1.000,00	din
209/83 — Prilagoditev hladilnika z zamrzovalnikom HDS 212 tropskim pogojem delovanja, Marjan Verdev, Berislav Bukovnik Peter Groznik, Julija Valenci	1.000,00	din
210/83 - Prilagoditev hladilnika HBS 201 tropskim pogojem delovanja,
Peter Groznik, Berislav Bukovnik,
Marjan Verdev, Julija	Valenci	1.000,00	din
211/83 — Nova izvedba nosilnikov za
uparjalnik, vratca predalov in košare
pri zamrzovalnih omarah, Peter
Groznik	1.000,00	din
212/83 — Preprečevanje zalivanja izparilne kače pri skrinjah, Miroljub Cvejič, Berislav Bukovnik	800,00	din
240/83 — Zboljšanje kontakta med notranjo steno ZS in izparilno cevjo, Marko Dolšak	700,00	din
207/83 — Pritrjevanje prečne letve na notranjo
steno vrat hladilnika,	Peter	Groznik	700,00 din
118/83 — Primež za polivinil na maskah za vrata,
Milan Sikman
121/83 — Poenotenje vseh lukenj na nosilni plošči maske in jeder ter diagonalno centriranje jedra z zatiči, Milan Šikman
se ne nagradita, ker sta ideji RRS — Kemijska tehnologija in ne avtorjevi.
130/83 - Racionalizacija obstoječe proizvodnje bele tehnike, Jože Lekše Ta inovacija ni za tozd Zamrzovalniki.
V času akcije ..Predlagaj nekaj koristnega" v tozdu Zamrzovalniki sta bila prijavljena dva inventivna predloga, ki sta bila realizirana pred razpisom, zato ju komisija ni mogla nagraditi v sklopu akcije ..Predlagaj nekaj koristnega".
115/83 — Uporaba škartnih izsekov nosilca
kompresorja ZS za vogalno ploščo ter ploščo 180 x 153
196/83 — Rekonstrukcija peči sušenje po fosfatu (1 kom) in žganje po lakiranju (3 kom)
Našteta predloga bomo obravnavali po samoupravnem sporazumu o inovacijski in inventivni dejavnosti.
147/83 — Sprememba na varilnem stroju podnožij ohišij hladilno zamrzovalnih aparatov v ZO
195/83 — Enostransko napihovanje izparilnika, ki bi služil za celico zamrzovalne skrinje
199/83 — Sprememba velikega distančnika
bodo obravnavani na naslednjem sestanku.
CENO IMA PRAVI ČLOVEK CENO IMA ZNANJE CENO IMA DELO
AKCIJA "PREDLAGAJ NEKAJ KORISTNEGA" PODALJŠANA?
V tozdih Hladilna tehnika. Zamrzovalniki, Kondenzatorji in Kompresorji poteka akcija »Predlagaj nekaj koristnega".
Začeli so jo 1. junija in naj bi trajala tri mesece. Ker pa je v tem času kolektivni dopust, smo slišali v dobro obveščenih krogih več predlogov, da bi akcijo podaljšali za petnajst dni. V tem primeru naj opozorimo vse delavce v omenjenih štirih tozdih, da v času kolektivnega dopusta ni dovoljeno razmišljati o koristnih predlogih, tehničnih izboljšavah in drugih racionalizacijah.
PREJELI SMO ...
Pismo iz Londona
Predstavništvo Gorenja v Veliki Britaniji je 4. julija 1983 Poslalo na naslov Gorenja dopis in fotografije o pošiljki zamrzovalnih aparatov za britanski trg. Dopis govori o reklamaciji izdelkov, ki so se poškodovali med vožnjo po železnici do pristanišča Calais in do kupcev oziroma prodajaln v Leedsu. V Gorenju bi naj zagotovili boljše embaliranje izdelkov, skrbno natovarjanje v vagone, primerne palete. Vodja predstavništva Gorenja v Londonu Ciril Košak nas opozarja, da je vzrok tako slaba embalaža kot tudi slabo natovarjanje, o čemer pričajo posnetki. Na tak način se izdelki poškodujejo še pri nadaljnjem transportu blaga preko 2aliva in do prodajaln.
V tem času bi lahko na njihovem tržišču prodali še več naših izdelkov, vendar menijo, da je treba blago preembalirati in zato so naročili novo embalažo. Nekaj izdelkov pa je tudi Poškodovanih. Na tak način si slabšamo položaj tam, kjer si moramo vsi prizadevati kar za najboljše poslovne odnose, za solidno ponudbo iz izpolnitev sklenjenih pogodb, za še boljšo Prodajo na tako zahtevnem trgu.
Blago v vagonih v pristanišču Calais, posneto 4. julija 1983.
ZAKAJ TAKO ?
Radomir Dimič iz vasi Srpske Kuče je 9. oktobra 1982 v No-votehni Novo mesto vplačal zamrzovalno skrinjo, 310 litrov, z veljavno garancijo, kot nam piše v pismu 18. julija 1983.
Po petih dneh delovanja je v aparatu pregorel motor, o čemer je obvestil servisno službo v Leskovcu. Serviser, ki je prišel na dom, mu je izdal nalog za izmenjavo motorja, ustno pa mu je obljubil, da ga bo prišel zamenjati najkasneje v treh dneh, vendar ni prišel niti po šestih dneh. Radomir Dimič je nato nekajkrat telefoniral v Leskovac, kjer so mu vedno odgovorili, da nimajo motorjev. Nazadnje seje še sam napotil v Leskovac. Serviser, ki mu je izdal nalog za zamenjavo motorja, pa mu je obljubil, da bo prišel motor zamenjati najprej njemu, ker na zamenjavo čaka najdlje. Na ponovno intervencijo prizadetega so mu v Servisu Gorenje v Leskovcu odgovorili, da mora najprej vplačati 8.000 dinarjev, šele nato mu bodo aparat popravili.
Kot pravi v pismu, še vedno nima popravljenega zamrzovalnika, čeprav je od prijave okvare minilo že precej časa. Zato se je obrnil neposredno na tovarno, ker: ,jem si ta zamrzovalnik kupil s težko privarčevanim denarjem ," in upa, da bo aparat kmalu dobil popravljen.
Če ne bo naletel na razumevanje niti pri proizvajalcu, bo rešitev iskal pri drugih organih.
Ve namreč, da je Gorenje na trgu renomirano podjetje in da tega slovesa noče izgubiti.
PRIPIS:
To gotovo ni edini primer nevestnega poslovanja, ki se pojavlja tudi na drugih področjih dela. Stališče začasnega kolegijskega poslovodnega organa Gorenje SOZD do tega in podobnih primerov nevestnega in neodgovornega ravnanja je, da bodo proti odgovornemu delavcu ukrepali tudi z najstrožjimi oblikami sankcij — z odpovedjo delovnega razmerja.
Avtobusni prevozi
Med kolektivnim dopustom se bodo lahko naši delavci, ki bodo delali, posluževali rednih in izrednih avtobusnih prog ter prevozov, ki jih Izletnik opravlja za RLV in APS RLV.
REDNE PROGE — avtobusi vozijo stalno:
Gorica — TGO Šoštanj — TGO Celje - TGO Škofja vas — TGO Slovenj Gradec — TGO Šmiklavž — TGO
Glede na potrebe tozdov smo organizirali dve dodatni progi, in sicer Luče — Letuš — TGO in Črna — TGO z vsemi vmesnimi postajališči.
Dogovorili smo se, da bodo lahko naši delavci koristili naslednje proge po ustaljenem voznem redu, ki velja za RLV.
Te proge potekajo iz Velunje, Florjana, Zavodnje, Hrastovca,
Podkraja, Plešivca, Cirkovc, Vinske gore, ostale proge pa so še:
Zabukovica — Griže — Žalec — Arja vas — TGO
Griže — Prebold — Polzela — Andraž — TGO
Zreče — Vitanje — TGO
Celje — Frankolovo — Dobrna — TGO
Studence — TGO
Vitanje - TGO
Javnega prevoza ne moremo organizirati na progi Gornji grad — TGO, peljete se lahko z rednim avtobusom za Maribor, Galicija — TGO (7 vozačev), peljete se lahko z rednim avtobusom Celje — TGO s postajališčem v Pirešici, ter za progo Vransko — TGO (6 vozačev), ki se lahko peljejo z avtobusom na progi Zabukovica — Žalec — Arja vas — TGO.
Vsi delavci, ki se ne bodo mogli posluževati zgoraj navedenih avtobusov, bodo lahko uveljavljali stroške prevoza. Za prevoze, organizane preko Izletnika za RLV in APS RLV, bodo časi odhodov iz začetne postaje približno 30 minut prej kot prevozi, ki veljajo za Gorenje TGO.
Na vseh progah veljajo običajne avtobusne karte.
Kadrovski sektor
BLAGAJNA VZAJEMNE POMOČI
Obveščamo delavce Gorenja, da v času koriščenja kolektivnega dopusta ne bo vpisovanja za posojila blagajne vzajemne pomoči.
Vpisovanje bo potekalo prve tri delovne dni po končanem kolektivnem dopustu, to je 17., 18., in 19. avgusta 1983.
Vodja službe DPO
REZULTATI PRVENSTVA GORENJA V BALINANJU ZA LETO 1983
Prvo naše tekmovanje v balinanju,ki je potekalo ob torkih od 21. junija do 19. julija, so odlično izvedli člani Šaleške območne balinarske zveze. Tekmovalce, večina jih je nastopila prvič, so kar med tekmovanjem učili balinarskih veščin.
Tekmovanje je potekalo po sistemu izpadanja, posamezni dvoboj pa je trajal od 2 do 13 dobljenih iger.
Končni vrstni red, moški: 1. Galvana I, 2. SOP DSSS, 3. Sektor kakovosti, 4. Galvana II. 5. Pralna tehnika ML, 6. Orodjarna I, 7. Orodjarna II, 8. Plastika II, 9. Plastika 1,10. — 11.Pralna tehnika I in II.
Za ekipo Galvane I so tekmovali: Branko Zajc, Tone Zajc, Jože Zajc, Vlado Oder, Iztok Vivod, Stanislav Svečko, Srečko Kranjc in Peter Tominšek.
Končni vrstni red, ženske: 1. Galvana I, 2. Plastika I, 3. Galvana II, 4. Plastika lil, 5. — 7. Pralna tehnika I, II, Plastika II.
Za ekipo Galvane I so tekmovale: Milena Pfeifer, Ivica Svečko, Rezka Hojan, Hermina Sevčnikar, Ana Oder in Marija Zajc.
Kolesarjenje
V petek, 22. julija 1983, je bil v počastitev Dneva vstaje kolesarski maraton FRANJA. Na 151 km dolg tekmovalni maraton se je podalo tudi 46 kolesarjev Gorenja.
Start te zahtevne kolesarske preizkušnje je bil v Tacnu, od koder je proga potekala preko Vrhnike, Idrije, Cerknega in Škofje Loke nazaj v Tacen. V lepem in sončnem vremenu smo progo prevozili vsi kolesarji Gorenja in na koncu kot najštevilnejša ekipa delovnih organizacij dobili pokal organizatorjev.
Vsi naši kolesarji so na progi pokazali veliko mero vzdržljivosti, borbenosti in moči in tako na dostojen način počastili praznik Dan vstaje.
Boris Kovač
DELAVEC IN KULTURA
Franc Ravnjak, delavec tozda Servis in maloprodaja, je svoje lesene plastike razstavljal ob dnevu rudarjev in dnevu borca.
INFORMATOR — LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV GORENJA. Izdajatelj: Gorenje, Tovarna gospodinjske opreme, Titovo Velenje. Družbeni organ; Izdajateljski svet — predsednik: mag. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Krajnc, člani: Stane Kumer, Tatjana Javornik, Alojz Kolenc, Slavko Pižorn, Anica Oblak, Janez Kos, Angela Delčnjak, Branko Amon, Pavli Strajn, Stane Šmajs, Jožica Štukovnik, Franc Magrič, Vinko Srnec, Silva Vivod, Zvone Pečnik, Miroslav Lešnik, Terezija Časi, Dušan Jeriha, Jože Skornšek, Dušanka Založnik, Rastko Lah, Srečko Panič. Ureja: Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič, člani Dušan Pirc, Nevenka Žohar-Mijoč, Srečko Panič, mag. Jože Zagožen, Dušan Jeriha, Anka Melanšek. Izhaja tedensko. Naklada 6900 izvodov. Tisk Grafično podjetje GRAFIKA Prevalje, 1983. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421—1/72 z dne, 23.1. 1974.