Stev. 161. Velja po poŠti s ga celo leto naprej K 26'— sa pol leta „ * 15-— * v Uabllonl, o M, dne 16. lulllt 1901 ga četrt leta 6-50 sa en mesec * „ 2'20 V upravništvu: sa celo leto naprej K 20-— za pol leta „ „ 10'— sa letrt leta „ „ 5 -im en mesec H „ 1*70 Za poSllj- na dom 20 h na mesec Posamezne Stev. 10 h. SLOVENEC Leto XXXV. Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm); za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . .. 9 „ za Je? ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 H. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, izvzemal nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Uredništvo i« » Kopitarjevih ulicah št 2 (vhod tez - dvoriSie nad tiskarno). — Rokopisi se B« vraZajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev, 74 Političen list za slovenski narod (Jpravništvo je v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — ——— Vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. (JpravniSkega telefona Stev. 188. Ceikl klnb—pred razpadom. Glasilo agrarne stranke »Venkov« naj-ostre.iše napada češki klub v državnem zboru in poživlja agrarne poslance, da naj stvo-rijo svoj lastni klub in se ločijo od mladoče-hov. »Venkov« piše: Splošno se opazuje, da kakoršen je češki klub sedaj, nam več škoduje kakor koristi, o kaki koristi sploh govora biti ne more. Izkoriščajo ga zase samo mladočeški ministri, ki se vedno na klub sklicujejo in se s tem vzdržujejo v svojih sedežih. A zato ni bil češki klub osnovan, da bi služil edinole za podporo nekaterim članom sedanje vlade! Njegovi nameni so bili drugi, a ravno te namene preprečujejo nekateri mladočeški poslanci in zlasti njih listi (»Venkov« misli v prvi vrsti na dr. Kramafa, hudega nasprotnika agrarcev, in njegov »Den«.) Naši agrarni poslanci imajo dolžnost, da proti takemu klubu nastopijo kar najostreje! Proč s to pokveko, v kateri se rodi samo laž, zasmehovanje in slepilo! Rajši noben skupni klub, kakor tak! Prepričani smo, da bi agrarci več dosegli v državnem zboru, ako bi nastopali čisto samostojno. Oni imajo discipliniran klub, člani so vezani po zaupanju in skupnem programu, in zato jim ni treba, da bi svoje najboljše sile zapravljali za breznačelno miadočeško politiko, ki jo vodijo ljudje, ki se sami med sabo prepirajo in ne znajo delati drugega, kakor da se lažejo drugim strankam.« Agrarci so najmočnejša stranka v češkem klubu. In če so ti takega mnenja, potem je bodočnost češke narodno skupnosti v drž. zboru jako dvomljiva. Katoliško-narodni Cehi ta boj med mladočehi in agrarci bolj na tihem opazujejo; njim napoveduje vojsko Masaryk. Zato so si pa katoliško-narodni Cehi že zagotovili streho drugod — pri »Slovenskem klubu«. Ni izključeno, da če se stvori zopet »Slovanska zveza«, stopijo češki agrarci z njo v prijateljske odnošaje, gotovo v bolj prijateljsko razmerje, kakor z mladočehi. Tako se utegnejo do jeseni slovanski klubi precej iz-premeniti, ker poleg jezika stopajo vedno bolj na dan ideje, ki ločijo in družijo. Dr. Lueser u Marijinem Celju. V Marijino Celje so v soboto romali pet-najstič dunajski možje. Prvič je bilo mogoče dr. Luegerju, da se je udeležil romanja. Velikansko navdušenje je zavladalo med romarji že v posebnih vlakih, ko so izvedeli, da priro-ma v Marijino Celje v soboto zvečer z avtomobilom župan krščanskega Dunaja dr. Lue-ger. Dunajski romarji so se zbrali, da korakajo skupno v starodavno slavno Marijino svetišče. Oddaleč izpoznajo, da se pelje v avtomobilu dr. Lueger. Zaore urnebesni na- vdušeni pozdravni klici dr. Luegerju. Godba igra. Dostojanstveniki so zbrani, da pozdravijo načelnika najmočnejše avstrijske politične stranke. Krščansko organizacijo zastopata grof Silva-Tarouca in tudi nam Slovencem dobro znani baron dr. Albert Spinette. Pozdravljajo dr. Luegerja državni poslanci dr. Ebenhoch, dr. Fuchs, Kunschak, Anderle, pl. Pantz, Prischnig, Schoiswohl, Loser, dr. Dre-xel, Fink in Steiner, navzoč je član gosposke zbornice ekscelenca grof NValterskirchen. Voditelja krščanskih socialcev dr. Luegerja pozdravlja ekscelenca grof Silva-Tarouca, ki izvaja, da vsako leto tu prosijo dunajski katoliški možje, skupno z avstrijskimi katoličani, naj bi se ohranila vera v naši domovini. Ze mnogo let smo se spominjali Vas in prosili za Vas Marijo varstva. Pozdravlja dr. Luegerja v imenu katoličanov cele monarhije in zagotavlja. da hočejo moliti k Mariji, da bi kot pr-voboritelj še dolgo dobo dr. Lueger delal za krščansko stvar. Dr. Lueger je vstal in z avtomobila krepko govoril. Veseli ga, da je mogel priti v Marijino Celje, ker ni več upal, da še vidi to svetišče. Bog je hotel, da imam še potrebne moči, da sem mogel potovati sem. Vse vas pozdravljam, od kjerkoli v Avstriji ste prišli sem, kot zveste prijatelje v boju, ki smo ga pogumno pričeli, ki ga bomo tudi zmagoslavno pretrpeli, kakor gotovo je Bog v nebesih. (Živahno pritrevanje.) Po dr. Luegerjevem nagovoru se je pomikalo 5000 mož v izprevodu v cerkev, kjer je kratko govoril in pozdravil romarje slavni tudi Ljubljančanom priljubljeni jezuit pater Abel. Zahvaljeval je Marijo, ker se je dosegla sloga v krščanskem taboru. Priporoča Mariji moža, ki sta^ dosegla slogo (dr. Lueger in dr. Ebenhoch). Še moramo moliti veliko za našo krščansko Avstrijo. Dr. Luegerju so priredili slavnostni sprejem tudi med potjo v Tiirnitzu in Annabergu, kjer so razobesili dr. Luegerju na čast zastave. V nedeljo je došel v Marijino Ceije dunajski pomožni škof Marschall. Dr. Luegerju se je poklonil tudi marija-celjski občinski zastop. Dunajski župan je rekel. da upa letos še enkrat obiskati Marijino Celje. V nedeljo je celi dan deževalo. Od 4. ure zjutraj naprej je deževalo. Ob pol devetih je govoril jezuit p. Anatan. Ob enajstih dopoldne je maševal p. Abel. Pri njegovi maši sta bila navzoča tudi dr. Lueger in grof Sylva-Tarouca. Romarski odbor je pozdravil brzojavno svetega očeta ob 7501etnici marijaceijske božje poti, nadalje cesarju Francu Jožefu, nadvojvodi Francu Ferdinandu, kardinalu dr. Gruschi, dr. Luegerju, ker niso znali, da pride sam v Marijino Celje, in predsedniku avstrijskega državnega zbora dr. Weiskirchnerju. V nedeljo ob treh popoldne je prečital p. Abel romarjem brzojavne zahvale papeža, ce- sarja, nadvojvode Franca Ferdinanda in kardinala dr. Grusche. Romarjem jc došlo veliko brzojavnih pozdravov, med njimi tudi princ Avgust Leopold Koburški in marijanska moška kongregacija ljubljanska. Po prečkanju brzojavk sc je odmoiil v romarski cerkvi sveti rožni venec. Sledila je južina v Bossejevi restavraciji. Udcležence je pozdravljal kalksburški župan Weber. Nastopilo je več navdušenih govornikov. Udelcž-nikc južine je počastil tudi dunajski pomožni škof dr. Marschall. Zvečer je bila slovesna procesija zaradi slabega vremena v cerkvi. Dr. Lueger je bil cel čas navzoč. Cerkveni govor je imel jezuit p. Fischer. Slavnostno zborovanje v hotelu Laufen-steinu je bilo tako obiskano, da ni bilo več prostora za več sto oseb. Predsedoval je baron Vittinghof-Schell. Glavni tajnik katoliškega osrednjega odbora baron Spinette .ie poživljal na udeležbo pri 6. katoliškem shodu, ki mora biti posvečen praktičnemu delu. Dr. Ebenhoch je zahteval trajno navdušenje katoliških mož. Kunschak jc hvalil Marijacelj-čane in njihovo krščansko zavest ob zadnjih državnozborskih volitvah, ko sta dve tretjini volivcev oddali svoje glasove krščanskemu kandidatu. Steiner je pozdravil zborovalce v dr. Luegerjevem imenu. Pater Abel je spominjal na Vogelsangovo šolo, iz katere je izšel tudi dr. Lueger. Dunajčani so postali kristjani in njihov zgled vpliva na vse avstrijske kronovine. Govorili so še prelat Rost, Zacherl, grof Walterskirchen in Vosbauer. V ponedeljek jc bila ob šestih sveta maša zadušnica za umrle dunajske romarje. V slovo je govoril p. Abel. Klical je: Krščanski možje, vun s praktičnim krščanstvom. V rodbine in v javno življenje s praktičnim krščanstvom ! Dasi ie jako deževalo, so bili udeleženci navdušeni, zadovoljni z romanjem. Združeni avstrijski katoličani so se poklonili Mariji. Dr. Lueger se je povrnil na Dunaj z romarji v ponedeljek zvečer nazaj na Dunaj skupno s škofom dr. Marschallorn. Dosegla sc je politična edinost nemških katoličanov. To se je lepo pokazalo v Marijinem Celju, ko so skupno klečali na svetem mestu voditelj krščanskih socialcev dr. Lueger in voditelji nekdanje katoliške ljudske stranke dr. Ebenhoch, dr. Fuchs in predsednik nepolitične državne organizacije grof Sylva-Tarouca. Občinski suet ljubljanski. L j u b 1 j a n a, 15. julija 1907. Predsedstvena naznanila. — Pohvala Pragi. Seji načelujc g. župan Ivan Hribar, ki poroča, da sc je podala deputacija ljubljanskega občinskega sveta 27. m. m. v Prago ob vse-sokolskcm zlctu. Deputacija jc bila tako od župana kakor od praškega prebivalstva ljubeznivo sprejeta. Vzela jc seboj najboljše vtise. (Dr. Triller: Res jc!) Odposlaništvo je imelo priliko, da je stopilo v dotiko z zastopništvi občinskih svetov v Peterburgu, Zagrebu, Belgradu in v Parizu. To bo imelo za Ljubljano posledice glede na privabljenje tujcev. Govorilo se je ob tej priliki, da se bo vršila leta 1911 v Ljubljani mednarodna tekmovalna telovadba. Pri tej priliki naproša občinski svet, naj mu dovoli, da izreče praškemu občinskemu svetu zahvalo »na gostoljubnosti in bratovstvu, ki smo ga bili deležni v Pragi«. (Dobro-klici.) Peticija za samoslovenske napise. Zupan naznanja, da mu jc bila izročena kratko pred sejo peticija, podpisana od 7172 prebivalcev. (Ploskanje na galeriji.) Zupan naznani, da odstopi dopis slavnemu deželnemu odboru, kateremu bo odstopil tudi vse druge pcticije, ki bi glede na to prišle od ljubljanskega prebivalstva občinskemu svetu. Umaknjen županov dopis. Pri čitanju in odobrenju zapisnika zadnje seje naznanja župan, da umakne svoj dopis, s katerim jc nameraval razveljaviti drugi del sklepa občinskega sveta z dne 24. junija 1907 tičočega se pritrditve deželnega odbora o vpeljavi samoslovenskih uličnih napisov. Zadeva »Proft«. Pri čitanju in odobrenju zapisnika o zadnji seji izjavi g. župan sledeče: Vzpričo netočnim časnikarskim poročilom o zadnji seji občinskega sveta, zdi se mi potrebno konštatovanje, da jc bil občinski svet, kar dokazuje sejni zapisnik — glede meri-toričnega protesta v zadevi Proft v resnici soglasen in da se je nekod v javnosti napačno razumevalo in tolmačilo postopanje nekaterih gg. občinskih svetnikov, zlasti pa tovarišev Subica in dr. Trillerja, katerima vsled tega tudi klub občinskih svetnikov ni imel ničesar očitati. Dimnikarsko vprašanje. Deželna vlada je pozvala občinski svet, da naj sc do konca junija t. I. razdeli Ljubljana v nove dimnikarske okraje in pa da sc določijo novi dimnikarski tarifi. Delo je ogromno, ne more sc tako hitro izvršiti. Potrebno je, da se stopi v dotiko s strankami in z dimnikarji, ki hočejo precej zvišati tarif. Sklene se naprositi deželno vlado, da podaljša rok do konca tekočega leta. Razpisana stavba št. jakobskega župnišča. Zupan prečita došlo mu garancijsko pismo predstojništva št. jakobske župnije, ki zagotavlja k zgradbi št. jakobskega župnišča prispevek 13.000 kron. Ker jc po tem dopisu zadoščeno vsem zahtevam, je naročil župan imen. 0 vrtinca. Angleški spisal Edgar Allan Poe. — Poslovenil I. M. (Dalje.) Kar se tiče globine vode, ne nrorem uvideti, kako se jo je sploh moglo dognati v neposredni bližini vrtinca. Onih »40 nitij« se more nanašati samo na dele preliva blizu obrežja pri Moskoe ali Lafoden. Globina mora biti sredi Moskoestroma zelo mnogo večja; in za to dejstvo ni potreba nobenega bolj jasnega dokaza, kakor se ga mora zado-biti s postranskim pogledom v prepad vrtinca, ki se ga more imeti raz najvišje skale na Hel-seggenu. Ko sem s tega vrhunca gledal na gromeči Phlegeton spodaj, si nisem mogel kaj, da se ne bi nasmejal vzpričo prostosti, s katero pripoveduje pošteni Jonas Ramus pravljice o kitih in medvedih kot stvari, ki jih je težko verjeti. Meni se je namreč zdelo samo ob sebi umevno, da bi se zamogla tudi največja linijska ladja, ako bi prišla pod vpliv pogubne privlačnosti, ravno tako malo ustavljati, kakor hurikanu pero, in da mora naenkrat izginili v globini. PoskusL raztolmačiti ta pojav — izmed katerih so se mi nekateri, kakor se spominjam, zdeli prav razumljivi, ko sem jih čital — so se mi videli sedaj zelo drugačni in nezadostni. Splošno mnenje je, da nima ta vrtinec, kakor še trije drugi manjši med otoki Fcrroe. nobenega drugega vzroka kakor spopad valov, ki se vzdigujejo in padajo o plimi in oseki ob celo vrsto skal in kamenja, ki tako stlačijo vodo, da pada sama ob sebi tako kakor vodo-pad; in kolikor višje se vzdiguje pritok morja, toliko globokejši mora biti padec, in naravna posledica tega je vrtinec ali sveder, če-gar vsesujoča sila je dovolj znana po manjših poskusih.« — Te besede se nahajajo v Ency-clopacdia Britanica. Kircher in drugi so mnenja, da sc nahaja v sredini Moskoestroma prepad, ki drži skozi zemljo in ki pride zopet na dan na kakem daljnem kraju — Botnijski zaliv se nekako precej določno imenuje v enem slučaju. To mnenje, prazno samo ob sebi, je bilo ono, kateremu je moja domišljija zelo rada pritrdila, ko sem gledal tja, in ko sem ga omenil svojemu vodniku, sem se zelo začudil, ko sem ga slišal reči, akoravno jc to mnenje splošno razširjeno med Norvežani, da kljub temu ni njegovo. Glede prvega tolmačenja jc priznal, da ga ne more razumeti; in v tem sem mu pritrdil; kajti kakor je tudi prepričevalno na papirju, postane sredi gro-menja prtpada popolnoma nerazumljivo in cclo popolnoma krivo. »Sedaj ste dobro videli vrtinec,« je dejal stari mož, »in ako sc hočete splaziti okolu te skale,, da jo imava pred vetrom in da zmanjša gromenje vode, vam povem zgodbo, ki vas bode prepričala, da moram nekoliko vedeti o Moskoestromu. Storil sem, kakor ie želel, in nato je nadaljeval. »Jaz in moja dva brata smo imeli nekdaj kot skuner opravljeno ladijo z eno jamboro in ki je mogla nositi kakih sedemdeset ton, s ka- tero smo imeli navado ribariti med otoci onstran Moskoe, skoro pri Vurrgh. Pri vseh velikih vrtincih na morju je o primernih prilikah izvrsten ribolov, samo ako ima človek poguma poskusiti; vendar smo bili med vsemi lofodskimi obrežnimi prebivalci mi trije edini, ki smo redno zahajali venkaj k otokom. Običajna lovišča so sc nahajala bolj daleč spodaj proti jugu Tam jc brez velike nevarnosti dobiti rib ob vsaki uri, in zaradi tega zahajajo ribiči najrajše tja. Izbrana mesta tam med skalovjem pa ne dajejo samo najbolj finih vrst, temveč tudi v mnogo večjih množinah, tako, da smo mi nalovili v enem samem dnevu toliko, kolikor niso mogli bolj boicči ribiči s težavo naloviti v celem tednu. V resnici, za nas je bila to stvar obupne špekulacije —■ tveganje življenja jc nadomeščalo delo in pogum je služil kapitalu. »Ladijo smo imeli v nekem majhnem zalivu kakih pet milj bolj zgoraj ob obrežju, in imeli smo navado okoristiti se ob lepem vremenu s petnajst minut trajajočim mirom, pohiteti preko glavnega preliva Moskoestroma, daleč nad vrtincem, in sc nato podati na zasi-dranje kam doli blizu Ottcrholma ali Sand-flcscna, kjer svedri niso taki silni kakor drugje. Tukaj smo navadno ostali, dokler ni skoro zopet napočil čas za mirno vodovje, ko smo dvignili sidro ter se podali proti domu. Na to pot se nismo nikdar podali, ako nismo imeli stanovitnega stranskega vetra za tja in nazaj — tacega, o katerem smo za gotovo čutili, da nc poneha pred našim povratkom — in v tem oziru smo redkokdaj računali slabo. Dvakrat tekom šest let smo bili primorani ostati cclo noč zasidrani zunaj, ker io vladala popolna tišina, ki je ravno tukaj nekaj zelo redkega; enkrat pa smo morali ostati na naših loviščih skoro teden dni, stradajoč do smrti, zaradi viharja, ki je nastal kmalu po našem prihodu in ki jc preveč razburkal preliv, da bi mogli misliti nanj. Pri tej priliki bi bili skoraj gnani na odprto morje kljub vsem naporom (vrtinci so nas namreč metali sem-intja tako silno, da smo navsezadnje vrgli našo sidro in je vlekli za seboj), ako se ne bi zgodilo, da smo prišli v enega neštevilnih pretokov ki so danes tukaj, jutri tam ki nas je gnal v zavetje pri otoku Flimen, kjer smo se na srečo zasidrali. »Ne morem vam popisati niti dvajsetega dela vseli težav, ki smo jih doživeli na teh loviščih — ni dobro biti tamkaj, niti v lepem vremenu toda potrudili smo sc vedno, da hitro preplovenio nevarni Moskoestrom brez nezgode, akoravno sem dostikrat imel svoje srce na jeziku, ko smo bili slučajno eno minuto ali za časom mirne vode. Veter včasih ni ostal tako močan, kakor smo pri odhodu mislili iu potem smo naredili nekoliko manj pota, kakor smo želeli, med tem, ko je bil tok tako silen, da ladije nismo mogli voditi. Moj najstarejši brat jc imel osemnast let starega sina, jaz pa sem imel dva mlajša, krepka de-čaka. Ti bi nam bili lahko v veliko pomoč v takih časih pri velikem krmilu in pozneje tudi pri ribarenju, vendar, četudi smo se sami podajali v nevarnost, nismo imeli srca. da bi pustili tudi mlade podati se v nevarnost — kajti nevarnost jc bila v resnici grozna. »V malo dneh bode sedaj skoro tri leta. ko se je zgodilo to, kar sem vam namenjen povedati Milo jc desetega dne meseca julija stavbinskeniu uradu, da razpiše natečaj za zgradbo novega župnišča pri Sv. Jakobu. Sprejem v domovinsko zvezo. — Dr. Šušteršič. O prošnjah za sprejem v domovinsko zvezo ljubljanske mestne občine poroča svetnik dr. Zarnik. Kakor običajno, čita imena onih, o katerih so došle prošnje za sprejem. Poročevalec čita: Dr. Ivan Šušteršič, odvetnik v Ljubljani. K besedi se oglasi občinski svet. Velkavrh, ki izvaja, da se mu zdi čudno, da dr. Šušteršič, ki stanuje že toliko časa v Ljubljani, ni že prej prosil za sprejem v domovinsko zvezo in plačal tistih 200 kron ubož-nemu zakladu. (Obč. svet. Plantan: Zato ker je revež.) Poročevalec dr. Zarnik omenja, da dr. Šušteršič ni prosil sam za sprejem, ampak prosila je njegova domača občina Ribnica, (Medklici: Ne marajo zanj!) kakor sploh vlože dve tretjini takih prošenj občine. Ni pa nobenega povoda in razloga, da se ta prošnja odkloni, ker so za sprejem dr. Šusteršičev dani vsi postavni pogoji. Velkavrh pravi, da v tem slučaju pač ni pričakovati, da bi morala občina kdaj podpirati Šusteršiča. Čudno se mu pa le zdi, da pritiskajo občine na to, da se sprejmo stranke v občinsko zvezo ljubljansko. Končno se odobri 159 prošnja za sprejem v domovinsko zvezo ljubljanske občine, 53 se jih pa odkloni. Zagotovi se pa sprejem v domovinsko zvezo po zadobljenetn avstrijskem državljanstvu prosilcem: Karolu Bechmanu, poslovodji, francoski državljan; Celestinu Borghese, delavec, italijanski državljan; Leopold Grttnfeldu, potnik, hrvaški državljan in Frideriku Ivanu Somnitzu, rojenemu v Indiji, nemški državljan. Volitev v odbor za obdelovanje ljubljanskega barja. V odbor za obdelovanje ljubljanskega mahovitega močvirja se izvolita na dr. Oraž-nov predlog gg. inženirja Hanuš in Prelovšek. Prej sta bila v odboru bivši občinski svetnik nadinženir Žužek in komisar Jakob Tome. Zavarovanje mestnih policijskih stražnikov. Odkloni se ponudba generalnega zastopstva »Avstrijske delniške zavarovalnice proti prirodnim nezgodam v Gradcu« glede na zavarovanje mestnih policijskih stražnikov. Poročevalec občinski svetnik Svetek. Prispevek za študijski popotovanji. Luki Jelencu se dovoli 600 kron za obisk londonske šolske razstave ob drugem mednarodnem šolskem higijenskem kongresu pod pogojeni, da piše o razstavi v »Popotniku« in pa da poroča na občnem zboru »Učiteljske zveze«. — Mestnemu fiziku dr. Krajcu se dovoli 400 K. da obišče higijensko razstavo in higijenski kongres v Berolinu. Poročevalec občinski svetnik Svetek. Stavbne zadeve. Odobri se prošnja Jerneja Hlebša o določitvi stavbnih črt in nivela pri parceli št. 70/2 in pa regulacija Hradeckega vasi, nadalje se pritrdi magistratnemu poročilo glede na regulacijo na zemljišču med progo Južne železnice, Ceste na Rožnik in pomerijalno mejo. Določi se na dr. Kaiserjevo prošnjo stavbna črta in nivel ob Tržaški cesti. Odobri se ma-gistratovo poročilo o podaljšanju ulice Stara pravda, ki bodi široka 14 metrov in se mora ob njej zidati v zaprtem zistemu. Ugodi in deloma se izpremeni parcclacijski načrt Zofije Valentove glede na razdelitev prej Pirkcrje-vega posestva v Slomškovih ulicah na štiri stavbišča. 18—, dneva, ki ga ljudje v tem delu zemlje ne bodo tako kmalu pozabili — kajti bil je dan, ko je divjal najbolj strašen orkan, kar jih je kedai prišlo izpod neba; iu vendar je vlekel zjutraj in celo notri pozno v popoldne rahel in stanoviten veter od jugozapada, in solnce je sijalo svitlo, tako da ne bi niti najstarejši mornar med nami ne mogel slutiti, kaj je imelo priti. »Trojica nas — moja dva brata in jaz — smo okolu druge ure popoldne odrinili proti otokom in smo kmalu naložili ladiio skoro do vrha z lepimi ribami, katerih je bilo, kakor smo vsi opazili, tega dne mnogo več, kakor kedaj poprej. Po moji uri je bilo ravno sedem. ko smo dvignili sidro in se napotili domov, tako, da bi prišli preko najbolj nevarnega dela Stroma za časa mirne vode, o kateri smo vedeli, da nastopi, ob osmih. »S svežim vetrom od naše desne strani smo odjadrali in vozili nekoliko časa zelo hitro, ne da bi se nam sanjalo o kaki nevarnosti, kajti v resnici nismo videli najmanjšega vzroka nadejati se je. Kar naenkrat nas zagrabi od zadaj veter od Helseggena sem. To je bilo jako nenavadno — nekaj, kar se nam še nikdar preje ni pripetilo — in začel sem postajati nekam nemiren, ne da bi vedel pravzaprav zakaj. Obrnili smo ladjo po vetru, vendar nismo zaradi vrtincev prav nič mogli dalje, in jaz sem bil primoran nasveto-vati, da se vrnemo na sidrišče, ko smo se ozrli proti zadnjemu delu ladje m videli vse obzorje prevlečeno z nekim čudnim bakreno-rdečim oblakom, ki se je s strašno hitrostjo vzdigoval. »Med tem časom je veter, ki nam je potegnil nasproti, ponehal in imeli smo popolno tišino ter smo plavali semintja. To stanje pa ni trajalo toliko časa, da bi mogli premišljevati o njem. Prej kakor v eni minuti je prihru-mel vihar nad nas — prej kakor v dveh je bilo nebo popolnoma zakrito — in vsled tega in pljuskanja vode je nastala naenkrat tolika tema. da nismo mogli videti drug drugega. Mestna višja dekliška šola. Dobava peči se poveri tvrdki Vidic & Co. za znesek K 969 20, železna ograja za 8140 K tvrdki Weibel in betonska dela tvrdki Sera-vallo & Pontello za K 5244 18. Stroj za cepljenje drv. Nabavi se električni stroj za cepljenje drv, ki bo stal 1380 K, ker se bo precej prihranilo, ako se drva več ne cepijo ročno marveč s strojem. Vožnja. Vožnja za odgonce in jetnike ter priprega za gasilno in reševalno društvo za triletno dobo 1907/09 se odda dosedanjemu podjetniku Josipu Turku, kateremu se zviša odškodnina od 3400 na 4000 kron. Poskočile so mezde delavcev, ni zadostoval en sam par, ampak bila sta potrebna clva para konj. Obč. svetnik Meglič želi, naj bi sc sicer take stvari oddale po licitaciji. Zupan: Povoda imamo dovolj, da tega ne storimo. Oglasil se je za to delo pred leti cenejši ponudnik, a smo mu je morali odvzeti, ker je bil nesposoben. Imamo podjetnika g. Turka, ki izvrši v redu prevzeto delo. Poročevalec podžupan nagkuša, da ie g. Turk popolnoma zanesljiv pri vožnjah. Sklep o oddaji vožnje g. Turku je bil soglasen. Šolske zadeve. Zupan naprosi občinskega svetnika dr. Trillerja, da prevzame poročila šolskega odseka, ker je poročevalec Šubic odšel na popotovanje izven Avstrije. Društvu »Mladika« se dovoli vporaba nekaterih prostorov v poslopju višje dekliške šole, kjer ustanovi »Mladika« zasebno šolo. Osemrazrednici Lichtenthurnc-vega zavoda se dovoli dotacija 100 K za risarske potrebščine. Dovoli se mestnim šolam dotacija 400 K in 200 K za napravo fizikali-ških aparatov na II. mestni deški šoli. Računi o uporabi dotacije za okrajno učiteljsko knjižnico za šolsko leto 1906/07 se odobre. Rovškov kinematograf. Davorinu Rovšku se odstopi za napravo paviljona za kinematograf oni del sveta v Lattermanovem drevoredu v Pratru na levi strani pota v Šiško poleg prostora, kjer zgradi Ivan Kenda pivnico. Svet se mu odda v najem za dobo 10 let proti 100 kronski letni najemnini. Odkloni se pa Rovškov pogoj, da bi v Pratru kdo drugi ne smel postaviti kinematografskega paviljona. Razširjenje vodovodnega omrežja. Poroča inženir Ciuha. Glede na nameravano polagajne druge vodovodne cevi so se vršila komisijska pogajanja 16., 17. in 18. inaj-nika. Pri tem se je sklenilo z interesenti, da se povrne škoda zemljiškim posestnikom, 60 vinarjev za kvadratni seženj na leto. Obseg poškodovanih zemljišč se določi po županu z dvema občinskima odbornikoma občine, v kateri biva oškodovani posestnik. Prebivalcem vasi Kleče se da mesečno 110 K. onim v Savljah pa mesečno 80 K za zamudo časa, ker nc bodo mogli rabiti Vodvodne ceste. Občinski svet ie pritrdil odškodnini. Odklenil pa je zahtevo prebivalcev iz Savelj, Kleč, Stošc, Ježice, Malevasi in Spodnje Šiške, ki zahtevajo, naj jim občina napravi vodovod, oziroma poglobi vodnjake, ker se ie znižala talna voda po črpanju ljubljanskega vodovoda. Vladni svetnik Pavlin je v svoji strokovni oceni tega ugovora izjavil, da se talna veda ne znižuje vsled ljubljanskega vodovoda. Res je, da se znižuje talna voda od leta 1896. sem, a vzrok je, ker se je po regulaciji Save znižala vodav strugi. Imeli smo le zime.vkaterih je bilo malo snega. Po ljubljanskem vodovodu se zniža talna voda le v okrožju 1000 metrov črpalnic. Občinski svetnik Hanuš obširno dokazuje, da vodovodne črpalnice ne vplivajo več kakor na 250 metrov v okrožju. Vodnjaki okoličanov so globoki k večjemu 4 metre, ni čuda, da ob suši zmanjka v teh vodnjakih vode. Mi smo potrebovali 20 metrov, predno smo si zagotovili vodo. Prebivalci omenjenih vasij so na napačni poti, ko zahtevajo od ljubljanske občine vodovod. Lahko si ga pridobe po državni in deželni podpori, da ,:ih bo le malo stal. Škropljenje ulic. Občinski svetnik Kozak želi, naj bi se na mesnem in sadnem trgu škropilo vsaj pred 5. uro. Toži, da je na Poljanah podnevi tak prah, da ni mogoče odpreti oken, ker ga dviguje tramvaj. Zupan: Zelja Kozakova je opravičena. Na mesnem in sadnem trgu ne kaže škropiti in pometati, ko so žc razpoložene jestvine. Škropiti se ulicc niso mogle, ker so naši someščani, oziroma častite someščanke tratile vodo. Naravno je, da se potrebuje zdaj več vode, ker je več hiš. Ciuha: Pred kakimi 14 dnevi je pričelo tako pontanjkovati vode, da je stala v rezervoarju samo še 10 cm visoko. Nevarnost jc bila, da vodovod odpove v hišah v višjih mestnih delih. Da preprečim večje zlo, sem se odločil, da ustavim škropljenje. Zdaj se pa že zopet škropi in tudi glede na pritožbe g. občinskega svetnika Kozaka ukrenem potrebno. Počitnice. Zupan naznani, da se prično počitnice in da bode prihodnja občinska seja v drugi polovici meseca septembra, izvzemši morebiti kak jako nujen slučaj. Zeli občinskim svetnikom vesele počitnice. Zahtevajte,.Slovenca" v vseh gostilnah! — Zahtevojte »Slovenca" na Kolodvorih! Državni zbor. Proračunski odsek. Dunaj, 15. julija. Ob 3. uri popoldne .ic zboroval proračunski odsek in se je vršilo prvo ineritorično zborovanje. Prvi je govoril Vukovič o nagodbi in hrvaško-ogrskem sporu. Izvajal je, kako potrebno bi bilo, da bi se k nagodbenim pogajanjem med Avstrijo in Ogrsko pozvala tudi Hrvatska kot poseben državnopravni faktor. Ker se pa naša vlada in parlament dozdaj nista s to mislijo pečala, so Ogri lahko delali, kakor so hoteli in stavljali v nevarnost življenske interese cele monarhije. .Vukovič se nato bavi z izjavo Wecker-lovo, da Bosna pripada ogrski kroni in kon-štatira, da so Hrvati in Srbi to ogrsko dr-žavnopravno nesmisel sprejeli hladno in s pomilovalnim smehom. Nato izraža nado, da ix> železniški minister pojasnil, kaj je z železniško zvezo z Dalmacijo, o kateri se ic pri nagodbenih pogajanjih obravnavalo. Govornik prosi, naj se pri razpravi o dalmatinski upravi uredi tudi vprašanje o hrvaškem notranjem uradnem jeziku. Wittek predlaga resolucijo: Vlada se poživlja, da odpravi zvišanje poštnih in telefonskih pristojbin. Malik zahteva zvišanje kredita za pospeševanje obrti na 1 milijon kron, zvišanje melijoracijskega zaklada in regulacijo Mure. Akcija za pod-l>ore proti ujmam in drugim nezgodam naj se pospeši in porabijo vse vodne moči, ki repre-zentirajo vrednost 2000 milijonov, za elektri-ške naprave. Izvedejo naj se vojaške reforme in zakonsko določi nadtaksa na sladkor. Izvede naj se podporna akcija za Dalmacijo in davek za pomorske svetilniške luči, ki bo tudi Ogrom naložen. Hofmann-NVellenhof povdarja potrebo, izvesti sanacijo deželnih financ in nujno državno podporo za dežele. Izboljša naj se gmotno stanje učiteljstva in reformira hiš-norazredni davek. Povdarja kredit za pospeševanje obrtništva. Sylvester se tudi vnema za uradništvo. Glabinski vpraša vlado: Ali ima načrt, kako izboljšati deželne finance, kdaj bo predložila zbornici reformo direktnih davkov, kaj bo določila v novi službeni pra-gmatiki glede na železniške uslužbence in pisarniške pomočnike. Korošec izjavi, da bo »Slovenski klub« glasoval za proračunski provizorij. Nato odgovarja trgovinski minister dr. Fort. Uredilo se bo vprašanje o prodaji piva v steklenicah kot koncesionirana obrt in povišal kredit za pospeševanje obrti. Minister se izjavi proti resoluciji Wittkovi, ker ne sme telefonski promet izkazati deficita. Vlada ima velik načrt, kako razširiti telefonski promet, obenem sc je pa tudi ozirati na želje odjemalcev. Kramar vpraša finančnega ministra, kdaj bo sklical enketo za saniranje deželnih financ in ali bo že v jesenskem zasedanju predložil preosnovo hišnorazrednega davka. Nato zahteva podržavljenje severozahodne in češke severne železnice. Finančni minister Korytov-ski odgovarja: Najprej predloži dodatek k državnemu proračunu, ki se tiče železnice čez Ture, pyhrnske želcznice in gališke železnice Lvov—Samobor. Vsled nepričakovanih vremenskih nezgod se je moral za železnico čez Ture porabiti kredit za leto 1908 v delnih zneskih od dva do dva in pol milijona kron že letos. Kar se tiče povzdige Dalmacije, vlada dela neumorno in naglo. Kredit za pospeševanje obrti sc bo najbrž že za 1. 1908 zvišal. Nadtaksa na sladkor sc bo uredila povol.ino, represalije proti Ogrski pa niso umestne. Anketa zaradi sanacije deželnih financ se bo vršila septembra, načrt o preesnovi hišnorazrednega davka pa predložil že jeseni. Železniški minister dr. Derschatta opisuje nezgode pri gradbi železnice čez Ture in Pyhrn. Potrebne kredite bo zahteval potom posebne predloge. Glede na železniško zvezo z Dalmacijo izjava Derschatta, da je vlada prepričana o njeni gospodarski, politični in strategiški važnosti in da bo on vse storil, da se načrt izvede. V to svrho se bo v Zadru ustanovil to jesen oddelek za trasiranje. Tudi z vpora-bo vodnih moči za elektriko se ministrstvo bavi. Elektriški promet sc bo uvedel na progi Landeck-Brcgenz in Inomost-Bregenz. Jeseni predloži vlada načrt za podržavljenje vseh železnic. Ploj predlaga resolucijo kako odpo-moči bedi v Istri in na južnem Štajerskem. Češki poslanci. Dunaj, 15. julija. Prihodnja seja češkega kluba bo izredno važna. Obravnavalo se bo vprašanje o razmerju čeških poslancev do obeh čeških ministrov v kabinetu. To vprašanje je posebne važnosti zdaj, ko vlada potrebuje opore češkega kluba v nagodbi z Ogrsko. Radovedni so posebno, kaj bodo ukrenili agrarci (27), ki nasproti češkima ministroma niso nič vezani. Nagodba. Dunaj, 15. julija. Neki odlični državnik objavlja v »N. W. Tagblatt«, da v nagodbe-nem vprašanju še ni rešeno vprašanje o nad-taksi na sladkor, o konverziji ogrskega rent-nega bloka in o dalmatinskih železnicah, za katere Ogri kot koncesijo zahtevajo zvezo pri Annarbergu, da bodo z Nemčijo direktno zvezani. Vendar pa je čisto gotovo, da sc bo tudi v tem vprašanju dosegel kompromis. Katoliški Cehi. Klub katoliškonarodne stranke češke, ki je sklenil, da stvori s »Slovenskim klubom« skupno parlamentarno komisijo, je izvolil v to komisijo poslanca dr. Hrubana, dr. My-slivca, Stojana in Šillingerja. AERENTHAL-TITTON1. Razgovor. D e s i o , 15. julija. Aerenthal je sprejel italijanske časnikarje, katere mu je predstavil Tittoni, Aerenthal jc dejal, da ga veseli, da je mogel Tittoniju pokazati svoje simpatije za Italijo in da se bo mogel pokloniti kralju. Mnogo balkonov v Desiu jc v Zastavah. Ob 9. uri zvečer sta se ministra odpeljala v Tu-rin, odkoder se podasta v Racconigi poklonit se kralju. Desio, 15. jul. Politiški razgovor med Aerenthalom in Tittonijetn se je vršil od 11. ure predpoludne do 1. ure popoludne v navzočnosti kabinetnega šefa Bollati in poslanika Gagerna, pozneje pa med ministroma samima v delavnem kabinetu Tittonijevem. Rim, 15. julija. Poloficiozna »Agenzia Štefani« objavlja o razgovoru med Aerenthalom in Tittonijem sledeči uradni komunike: Ministra sta presojajoč politiški položaj in vsa vprašanja, ki so v interesu Avstrije in Italije, prišla do zaključka, da se popolnoma vjemata. Podlaga tega sporazuma jc vzdrža-nje ravnotežja dosedanjega stanja, uspeh razgovora pa sc ne nanaša samo na sedanjost, ampak tudi na vse eventualitete v prihodnosti. Berolin, 15. julija. Italijanski poslanik v Berolinu jc izjavil, da so predmet sporazuma med Aerenthalom in Tittonijem posebno makedonske reforme. Kar se tiče utrdb Italije na avstrijski meji, je to v času oboroženega miru čisto naravno in nima agresivnega značaja. Predvsem je gotovo, da italijanska vlada ne podpira iridente. Sprejem iu demonstracije. Desio, 15. julija. Delavska društva so Aerenthala prisrčno sprejela ter klicala: Živela Avstrija! Živela trozveza! Župnik je raz prižnico pozdravil visokega gosta iz Avstrije. Godba je igrala avstrijsko himno. Drugače iridentovsko - liberalna manjšina občinskega sveta, h kateri pripadata dva občinska svetovalca. Dočim je godba oratorija igrala avstrijsko himno, je takozvana »Banda popo-lare« igrala Garibaldijevo in šla demonstrativno po mestu. Listi. Milan. 15. julija. Vojaški list »Pensiero Militare« sicer pozdravlja Aerenthala, pa meni, da so vojaške priprave za vsak slučaj potrebne. Stvar je ta, da nista ne Italija ne Avstrija zdaj šc dovoli pripravljeni za vojsko. Želeti pa je, da sc poleže šovinizem iriden-tarjev. Najbolj se za trozvezo vnema »Cor-riere della Sera«, ki ostro obsoja iridento, katera ic Italijo speljala na pogubno pot. HRVAŠKO - OGRSKI SPOR. Zagreb, 15. jul. Povsod po deželi prirejajo poslanci shode, na katerih poročajo o svojem delovanju. Poslanec Supilo jc na Glini opisoval vzroke hrvaško - ogrskega spora in povdarjal edinstvo Hrvatov in Srbov nasproti Mažarom. Ogulili, 15. julija. Najbolj stvarno in premišljeno je bilo poročilo bivšega podbana Nikoliča v Ogulinu. kjer so mu volivci priredili prisrčne ovacije. Dr. Nikolič je povdarjal, da je sporazum in državna skupnost med Hrvati in Mažari potrebna, zavračati pa treba energično poizkus uveljaviti državno edinstvo mažarsko, kakor da bi Hrvaška ne bila zaveznica, ampak podanica Ogrske. Sporazum, ki popolnoma varuje posebno državnopravno stališče Hrvaške ni mogoč, ako se temeljito ne revidira nagodba od 1868. Dr. Nikolič je izjavil, da je položaj za Hrvate želo ugoden, ako bodo trezni in ne bodo pokvarili dela poslancev z neredi in protizakonitimi demonstracijami proti skupnim uradom in uradnikom. Nikoliču so živano aklamirali. Osi je k, 15. julija. Nadžupan sirmijske-ga komitata Hideghethy je demisijoniral. Ljudstvo mu je priredilo velike ovacije. — V Požegu je na ljudskem shodu poročal poslanec dr. Vinkovič, kateremu so priredili slovesen sprejem. NUNZIO NASI ZAPRT. Ri m, 15. julija. Na ukaz senata so bivšega ministra Nasija prijeli in zaprli v zapore Regina Coeli v Rimu. NEMIRI V ČRNI GORI. B e 1 g r a d , 15. julija. »Stampa« poroča iz Kotora, da so v Drobnaku v Črni gori izbruhnili nemiri proti vladi. V Drobnak so odšli trije bataljoni črnogorske deželne brambe. SRBIJA. Kraljev rojstni dan. B e 1 g r a d , 15. julija. Pet polkovnikov je prosilo za vpokojenje, ker jih kralj ob priliki svojega rojstnega dne ni odlikoval z redom svetega Save. Več mlajših častnikov je zaradi tega hotelo sklicati protestni shod, kar so pa opustili, ko se jim je reklo, da bodo zaradi tega lahko prišli v trdnjavske zapore. Ko so častniki hoteli v konaku kralju častitati in ie v njihovem imenu hotel govoriti bivši vojni minister general Atanaskovič, je polkovnik Damjanovič protestiral in izjavil, da je vojni miniter njega določil za govornika. Atanaskovič je prosil za vpokojenje. JAPONSKA IN AMERIKA. London, 15. julija. V San Diegu (Kalifornija) je razburjenje proti Japonccin velikansko. Ljudski govorniki navdušujejo in ščuvajo ljudstvo proti Japoncem. Baje so se Američani z Japonci spopadli. Baje so v trdnjavi Rosenkrain zasledili še druga dva japonska ogleduha, torej vsegaskup že štiri. RUSIJA. Preiskovalna komisija glede na poneverbe pri transbajkaiski železnici je dognala, da se je poneverilo 6 in pol milijonov rubljev. — Pet roparjev je v Harkovu na cesti napadlo blagajnika zemske bolnišnice ter oropalo 9000 rubljev. — V Kijevu je vojaško sodišče več upornih vojakov obsodilo na smrt, druge pa na dosmrtno ječo. NAPAD NA FRANCOSKEGA PREDSEDNIKA. Pariz, 15. julija. Napadalec na Fallie-resa, Maille, je bil preje topničar pri vojni mornarici, potem pomorščak na trgovski ladji. Na policiji trdi, da ni streljal na Fallieresa, ampak le v zrak, da bi vzbudil pozornost nase, ker je v različnih pravdah izgubil vse svoje premoženje. Policija pravi, da je mož najbrže blazen. Dnevne novice. X Hribar kontra Gostinčar. Hribar se zdaj bori proti Gostinčarju zaradi njegovih medklicev. Zoper medklic Gostinčarjev da »S. L. S.« ni ista stranka, kakor je bila nekdanja konservativna stranka pod vodstvom kan. K. Kluna, je »Narod« priobčil v soboto dolg uvoden članek, v katerem hoče dokazati, da ima Hribar prav, ne pa Gostinčar. Včeraj ie celo priobčil doslovno prazni, čisto osebni govor Hribarjev, v katerem se je Hribar bojeval z Gostinčarjem vpričo vsega parlamenta. Parlamentarni dvoboj med Hribarjem in Gostinčarjem se bo pa končal s Hribarjevim porazom ,kajti Hribar ni kos Gostinčarju. Gostinčar ima prav: Stara konservativna stranka je izginila s površja, ko so se razmere iz-prememle, in za njo je nastopila demokratična »S. L. S.« kot zastopnica najširših ljudskih slojev. Hribar morda tega ne ve prav dobro, in zato mu želimo, da bi se od gospoda drž. poslanca Gostinčarja dal o tem poučiti, kajti Gostinčar je sam sodeloval pri ustanovitvi »S. L. S.« in je pokazal pri tem mnogo več socialno-politične izobrazbe in organizatorič-nega talenta kakor Hribar, ki je svojo narodno napredno stranko tako nesrečno in nerodno reformiral, da jo je on sam prvi zatajil. Torej Hribar, uči se od Gostinčarja! X Soc. demokraške liberalne surovosti v Idriji. Poroča se nam da so povodom slavno-sti katoliške delavske družbe v Idriji soc. de-mokraški liberalni kričači tudi na večer slav-nosti kazali svojo onemoglo jezo s tem, da so v zaščitju mraka prihruli pred Didičevo gostilno in piskajoč, tuleč, žvižgajoč proslavili svojo oliko in svobodo. Obnašali so se tako, da jih je moralo orožništvo zapoditi nazaj čez most. Po nekaj »odmorih« so prinesli tudi kravje zvonce baje iz zapuščine bivšega idrijskega poslanca Ferjančiča. Naši ljudje so sprejeli to kravjo ovacijo z najboljšim humorjem. Bolje se demonstranti niso mogli označiti kot da so si obesili kravje zvonce! Posamezni gostje so pogumno odhajali domov skozi četo kravarjev, seveda je bil počaščen vsak z brez -miselnimi psovkami. Gostje so se imenitno zabavali in bili veseli te jeze nasprotnikov še dolgo po zvršitvi krasnega programa. Slav-nost je imela vsestranski najlepši uspeh. Neki liberalec se je proti našim somišljenikom izrazil: »Danes res vidim, da kar je pametnega v Idriji, je na Vaši strani!« + Biserna in zlata maša. Dne 31. t. m. bo obhajal preč. g. Miha Tavčar, častni kanonik, dekan in župnik v Žužemberku, svojo biserno sveto mašo; dne 4. avgusta pa viso-"' kočastiti g. Anton Peterlin, župnik v Šmihelu pri Novem mestu svojo zlato sveto mašo. — Iskreno in prisrčno čestitamo! X Kranjsko deželo toži »Dramatično društvo«, češ da mu ostaja dolžna vsako leto 5400 kron, ker je deželni zbor sklenil deželne podpore 12.000 K. a je deželni odbor ne izplačuje, ker deželni zbor ni sklenil pokritja. Dežela prepušča »Dramatičnemu društvu« najemnino za lože, ki znaša na leto 6600 kron. a ostalih 5400 kron, ki še manjkajo do 12.000 kron, ne izplačuje, ker denarja nima. Ali je tožba najbolj pripravno sredstvo, da se dežela nagne k nadaljni podpori »Dramatičnega društva«, kakršno je zdaj, se nam zdi jako dvomljivo. + Izboljšalo se je zdravje blag. gospej dr. Pavletičevi, ki ji želimo, da kmalu okreva. — Varstvo telefona pred gromom. G. M. Slavič iz Varljan, občina Kastav, sedaj poštni tehniški uradnik v Trstu je izumil jako praktični stroj za očuvanje telefonskih in brzojavnih postaj pred gromom in strelo. Svetovna angleška tvrdka Holtappeh mu ponuja za izum 100.000 mark. — Odlikovanje. Naslov in značaj dvornega svetnika .ie podeljen svetniku pomorske oblasti v Trstu g. dr. Petru vitezu Rešetarju. —Zopet kočijaž v Trstu umorjen. Še se ni poleglo v Trstu razburjenje zaradi umora, ki so ga pred tednom izvršili neznanci pri »lovcu« poleg Trsta, ustrelivši kočijaža Praznika, že se je izvršil drugi umor. Včeraj ob peti uri zjutraj so našli na cesti ki pelje v Prosek, umorjenega kočijaža Antona Mogoroviča. Bil je trikrat ustreljen v hrbet, kakor Praznik. Zaprli so tri osebe, o katerih sc še ne ve, ali so tudi v zvezi s prvim umorom. — Stvar postaja tajnostna. Kakor znano, so neznanci — izvedelo se je, da so to bili trije, med njimi neka ženska — najeli Praznika, vestnega človeka, ki je imel vedno seboj 50 do 100 kron, na trgu pred »Narodnim domom« nekako pred 11 uro ponoči. Ob 11 uri 45 minut so videli kočijo pred kavarno »Šport« tik ljudskega vrta, ob 12 uri 20 minut po polnoči pa so videli kočijo na ulici Giulia. odkoder mimo bošketa vodi pot k »lovcu«. Noč je bila viharna. Tam je bil Praznik ustreljen in sicer, ko je sedel na kozlu trikrat v hrbet. Poleg njega so našli svetilko, s katero so morilci najbrž preiskali njegove žepe. Konj jc stal dobre štiri ure premočen sam na kraju zločina, potem se je pa sam la- čen vrnil v mesto — pot je dolga. Vzroki umora so zaviti v tajnostno temo. Ali so ga umorili tako zavratno zaradi borih 50—60 K? Ali iz maščevanja? Kakšnega sovražnika pa naj ima ubogi kočijaž? V vozu so našli dežnik. Sledov morilcev niso mogli zasledovati, ker jih je dež izbrisal. Blizu »lovca« je gozd. Opirati so se mogli edino na dežnik in na to, kje je bil Praznik s kočijo in njenimi gosti od 11 ure 45 minut pa do 12 ure 20 minut, torej med časom, ko so ga videli pred kavarno »Šport« in časom, ko so ga videli voziti po ulici »Giulia«, ki je čisto blizu kavarne. Policija je razpisala 500 kron nagrade za tistega, ki bi pojasnil, kje se je v tem času Praznik ustavil in kdo so bile tiste tri osebe. Zdaj je policija zaprla le eno osebo. Izvedela je namreč, da je neka ženska v neki gostilni na Akvedotu pravila, da je na dan umora videla ob treh zjutraj priti po Akvedotu doli neko mlado žensko, vso oškro-pljeno od blata in brez dežnika. Policija je to žensko kmalu zasledila. Ženska je prostitutka, doma iz Benetk. Samo to se ne vjerna, ker je imela, ko jo je ženska videla po Akvedotu, modro bluzo, dočim trdijo drugi, da je ženska, katero so videli v Praznikovi kočiji imela zelenkasto bluzo. — Policija se je tudi pritožila po listih, da ji nihče pri zasledovanju noče iti na roko. Pritožba je imela nepričakovan uspeh. Policija je namreč po priobčenju te pritožbe dobila mnogo pisem, katerih nekatera pojasnujejo marsikatero temno točko glede tega zločina. Med temi pismi je eno, podpisano »Pepi«, ki skoraj popolnoma do pičice potrja izpovedbe drugih petih prič. Policija se toplo zahvaljuje vsem piscem rečenih pisem, a posebno pa podpisanemu »Pepetu«. Pozvedbe v tej stvari vodi policijski svetnik Frenner in ta je — po nasvetu redarstvenega ravnatelja napravil predsinočnjim s konjem pokojnega Praznika sledečo izkušnjo: Konja so vpregli in odvedli na trg pred »Narodnim domom«, kjer je bil najet pokojni Praznik ono noč. Tu so konja pognali in ga pustili, naj gre, kamor hoče sam. Konj je šel naprej v hlev v ulici Sil-vio Enea Piccolomini in tu se je vstavil. Po gnali so ga zopet in mu zopet pustili, naj si sam izbere pot in gre, kamor hoče. In konj je šel po ulici Giulia v Bošket in naravnost k »lovcu«. Zavil je sicer po raznih stranskih ulicah in se tudi na več krajih ustavil. Na policiji so mnenja, da je konj šel na tej skušnji ravno po istih točkah, kakor ono noč, ko ga je zadnjič vodil pokojni Praznik. — To izgleda sicer jako čudno in skoraj neverjetno; vendar se je na policiji zatrdilo, da je to gola resnica. In če je to resnica, potem je razumnost tega konja naravnost fenomenalna. — Po Trstu je bila danes razširjena vest, da sta bila sinoči umorjena dva druga kočijaža, in sicer eden na Katinari, a drugi v Devinu, a izkazalo se je, da so te vesti neosnovane. — Umrla je na Dunaju v soboto, dne 13. julija, gospa Josipina Strahovnik, soproga bivšega predsednika in sedanjega častnega člana »Straže«, gospoda Alberta Strahovnik. Pogreba v pouedeljek popoldne se je udeležilo zastopstvo »Straže« in mnogo prijateljev ter znancev spoštovane Strahovnikove družine. Naše iskreno sožalje! — Vihar na Dunaju. Zadnjo nedeljo je divjal cel dan na Dunaju močan vihar z neprestanimi nalivi. Najbolj zadovoljni so bili oni, katerim ni bilo treba hoditi izpod strehe, zakaj na ulici se je veter kar igral s klobuki, slamniki in dežniki. Tej gospe je veter zasukal dežnikovo streho navzgor, oni gospodični je zlomil pri dežniku palico in prevrnil streho v blatno lužo; nežna gospodična pobira kosce svojega dragocenega dežnika po cesti in pride domov s premočeno obleko in uničenim slamnikom. Ko pa prelomi vihar dežnikovo palico tudi nekemu gospodu, vrže ta še oni konec, ki ga je obdržal v roki, proč in se odpelje z električno dalje. Danes pa imajo prodajalci dežnikov cele kupe v včerajšnjem viharju poškodovanih dežnikov, da jih popravijo. Kakor po vojski! Dunajski humor je imel dovoli prilike za duhovite opazke! — Ob zadnjem viharju so moškim in ženskam jako dobro služili plašči s kapuco. Brezdvomno se bode na Dunaju ta moda razširila in ob viharjih bomo videli na cesti vedno manj dežnikov! — Gorica brez vode. Mestni magistrat goriški je moral dati zapreti vse pipe v zasebnih hišah in zapreti tudi vse javne vodnjake od 10. ure zvečer do 5. ure zjutraj. Novi kromberški vodovod premore samo ti-malo za mesto s 25.000 prebivalci. — Umrl je v Novem mestu občeznani gospod R. Muhvič. — V Kandiji je umrla dne 10. junija Uršula Paulin, roj. Stangl. — Toča na Trški gori pri Novem mestu. Dne 7. t. m. popoldne jc toča veliko vinogradov popolnoma, druge deloma uničila. Tudi 9. t. m. je zopet med dežjem toča padla. Debela je j)ila kakor veliki orehi. Ljudje pravijo, da je toča mnogo vinogradov »gladko« pobila; »kar gladko«, to je ljudski izraz. Malo poprej na zeleno cepljene trte so tudi popolnoma uničene. Poškodovani so vinogradi ne le za to leto, ampak tudi za prihodnje. Marsikateri vinogradnik bi bil pridelal 150 veder vina, zdaj bo pa komaj 10 veder; drugi zopet 60 veder in sedaj pol vedra, itd., in vinograd, majhna njivica in hišica, je velikokrat edino premoženje mnogoštevilne in še zadolžene rodovine; lahko si potem mislimo, kako je takim ubogim ljudem pri srcu. Treba bo zopet streljati, in sicer iz več postaj; veliko ve-ščakov in meteorologov je za streljanje, tudi Amerikanci šc vedno streljajo proti toči. — Oreh je vendar občutljivo drevo; huda zima mu ni škodovala, ampak orehova drevesa so letos izvanredno polna; drugega sadja bo pa na Dolenjskem malo. — Prva pomoč po toči prizadetim vinogradnikom novomeškega okraja. Kakor že znano, je toča pretečem teden razne vinogra- de v novomeškem okraju tako stolkla, da bodo nekateri vinogradniki ob ves vinski pridelek in, Če ne bodo sedal s potolčenimi trtami pravilno ravnali, bo še prihodnje slabo za rod. Predvsem se morajo sedaj take trte dobro poškropiti, ker drugače jih peronospera močno napade. Ker pa mnogi vinogradniki nimajo potrebnih denarnih sredstev niti za ga-lico, je deželni odbor kranjski dovolil iz lastnega nagiba znatno vsoto za nakup modre galice v svrho brezplačne razdelitve med revne vinogradnike prizadetih občin novomeškega okraja. Ta navidezno mala pomoč prinese vinogradnikom na tisoče in tisoče kron koristi. — Novo pevsko društvo. V Mirnem, politični okraj Gorica so osnovali novo društvo; »Mladeniško pevsko društvo Slavček«. — Prostovoljno gasilno društvo v Stobu pri Domžalah obhaja obletnico svoje ustanovitve dne 4. avgusta t. 1. z vrtno veselico. Zanimivi vspored objavimo pravočasno. — Novo gimnazijsko poslopje v Rudolfo-vem. C. kr. naučno ministrstvo se je odločilo za zidanje novega — prepotrebnega — gimnazijskega poslopja, a pod pogoji, ki so ;ako težki za občino: prostor poleg vile gospe Bevčeve naj da občina zastonj, naj napravi do poslopja novo cesto ter prispeva k zgradbi s 50.000 K. Dne 26. junija ie občinski odbor vsprejel vse te pogoje ter tako zagotovil novo gimra/ sko poslopje v ne predolgem času. — Redarji in ognjegasci stavkajo. Ker je v Novem Sandecu magistrat odločno odklonil vse zahteve redarjev in ognjegascev za zvišanje plače, so začeli stavkati. Magistrat je vse odpustil. Redarstvo nadomešča orožništvo. — Jesih se podraži vsled podraženja špirita in drugih za izdelavo kisovega cveta potrebnih snovi. Avstrijska zadruga izdelovalcev kisa je zaradi tega sklenila, zvišati ceno kisovemu cvetu za 2 kroni pri hektolitru. — Nova slovenska planinska koča. Cerkljanska podružnica S. P. D. v Cerknem slovesno otvori svojo novo sezidano planinsko kočo na vrh Porezna dne 11. avgusta t. 1. Prosi se tudi vse podružnice S. P. D., da se glede morebitnih svojih prireditev ozirajo na ta dan. ________ — Slovenske službe božje na Dunaju zadnjo nedeljo se je udeležilo kljub silnemu viharju precejšnje število neustrašenih in pogumnih tukajšnjih Slovencev in Slovenk. Vsa čast jim, nanje pač smemo biti ponosni! — Včerajšnji vihar je trajal tudi celo noč in danes — ponedeljek — dežuje dalje, a veter je potihnil nekoliko. — Himen. V nedeljo predpoludne se je poročil v Trstu g. dr. Fran Brnčič, odvetnik, z gospico Mileno Mandič, hčerko g. dra. Fr. Mandiča, glavarja znane družine tržaške. — Nemško in avstrijsko planinsko društvo je imelo preteklo nedeljo v Inomostu svoj občni zbor. Podružnic ima društvo 345, 5 članov 73.393, koč 220, vodnikov 1094. Društvo je imelo dohodkov 468.973 K, izdatkov 462.511 K- Prihodnje leto bo društvo imelo svoj občni zbor v Monakovem. Huda kazen. Ker je udaril stavkolomca je bil v Hamburgu neki stavkujoči delavec obsojen v devetmesečno kazen. Ljubljanske novice. LJUBLJANSKA KIRKE. Nečuveno čarodejstvo v občinskem svetu. Hribar je zopet naredil čudež. Kar je belo, postaja črno v njegovih rokah, in kar je črno, postane na mah belo. Včerajšnja seja občinskega sveta nas spominja na očeta Homerja. ki pripoveduje v svoji »Odiseji«, kako so prišli Odisej in tovariši k čarovnici Kirke, ki je z eno besedo vsakega človeka izpreme-nila v svinjo. Hribar pa dela nasprotno: Svinjo, ki sta jo ob Proftovi aferi naredila v občinskem svetu gg. dr. Triiler in ravnatelj Šubic, je čarovnik Hribar z eno besedo precopral in prekrstil v najžlahtnejšega konjička. In še večja čuda so se zgodila: Glasnik resnice, sejni zapisnik, ta paladij vsake javne korpo-racije, je v občno začudenje izpremenil svoj glas in je pred strmečim občinskim svetom naredil nestorjeno, kar je bilo narejenega in je pričaral kot dejstvo, kar nikdar ni bilo. Ta čudež je celemu občinskemu svetu zaprl usta, da je strme poslušal in ni mogel najti glasu, da bi izrazil svoje začudenje. Zgodilo se je pa tako, da gremo še enkrat po vrsti: Dne 18. junija t. 1. je občinski svetnik Meglič predlagal v občinskem svetu protest proti imenovanju Profta za ravnatelja. Ostro so pazili časnikarji, kaj se je godilo, in »Slovenski Narod« je poročal: »Proti predlogu jc nastopil občinski svetnik Šubic, ne da bi odobraval, kar se je v tem pogledu sklepalo v deželnem šolskem svetu, temuč iz formalnih in taktičnih razlogov. Rekel je, da bi o stvari bil moral najprej razpravljati klub občinskih svetnikov. Nadalje je preverjen, da taki sklepi več škodujejo nego koristijo. Nekatere točke se mu zde brezpomembne in nelogične (da bi se protestiralo proti sestavi terno-prcdloga sedaj, ko je terno že sklenjen). Temu stališču se je pridružil tudi občinski svetnik dr. Triiler.« »Laibacher Zeitung« je poročala: »Obč. svetnik Šubic se je iz formalnih razlogov izjavil zoper sprejem tega nujnega predloga, ker stvari ne bi koristil, pač pa škodoval, kateri izjavi sc je pridružil tudi obč. svetnik dr. Triiler; ker iz formalnih razlogov ne more glasovati za predlog, zoper meritum te zadeve pa neče glasovati, se bo zdržal glasovanja. »Slovenec« je bil še natančnejše poročal, kakor je znano našim čitateljem; nam zadostuje, da iz »Naroda« in iz uradnega lista potrdimo dejstvo. Pri glasovanju je bil Megličev predlog sprejet z vsemi proti petim glasovom. Da Šubic in Triiler nista po teh besedah mogla glasovati za predlog, je pač jasno. Predsednik dr. Bleiweis je tudi koustatiral samo večino, ne soglasnosti, kar bi bil pri taki zadevi moral storiti, saj se je šlo za demonstracijo. »Narod« je poročal: »Predlagatelj g. Meglič se je zavaroval, da bi se mu očitala netaktika in kršenje discipline. Čudi se, da se nekateri gospodje zatekajo za taktiko in disciplino, kadar se gre za kak radikalni predlog. Svoj predlog zdržuje v celem obsegu, ki je bil tudi sprejet z veliko večino glasov.« Torej z veliko večino, ne soglasno! »Laibacher Zeitung« je poročala: »Pri glasovanju je bil predlog obč. svetnika Me-gliča sprejet z veliko večino.« O soglasnosti torej ni govora. Zdaj je stopil na plan dr. Tavčar v »Narodu« in je očitno prijel dr. Trillerja in Šubica ter jima očital, da sta s svojim nasprotovanjem pokvarila manifestacijo občinskega sveta, ki bi bila morala biti soglasna in navdušena. Očital jima je. da sta pokvarila vso zadevo, kajti ministrski predsednik baron Beck se je skliceval na njiju dva, da sta bila proti protestu občinskega sveta. To je stori! dr. Tavčar, ker je vedel, da nista glasovala za protest. Dr. Triiler se je pa zagovarjal in s svojim lastnim podpisom v »Narodu« prvi objavil laž, da je bil protest sklenjen soglasno, dasi je ves občinski svet z galerijo in poro-čevavci priča, da to ni bilo res in da ravno dr. Triiler ni glasoval za protest. Prijeli smo dr. Trillerja in mu očitali neresnico — in mož je utihnil v zavesti svoje krivde. Pozvali smo dr. Trillerja in Šubica, da odložita svoj mandat, ker sta tako izdala slovensko stvar, pozvali smo narodno napredno stranko, da ju izbacne iz svojega vodstva, ker toliko časa pada to nečuveno dejanje na vso stranko, dokler ju ima v svoji sredi. Tako je bilo do sinoči. Sinoči je pa prišla liberalna Kirke. Hribar kar izjavi, da je bilo vse neresnično, kar so listi pisali, protest je bil sklenjen soglasno, dokaz — zapisnik! Šubic in Triiler sta oprana, — liberalna stranka ima zopet čist narodni prapor! Šubica ni bilo, dr. Triiler je imel žalostno drznost, da je bil — ves rdeč — navzoč, ko so ga na tak način prali. To je nečuveno! Ali je še kak človek na svetu poleg Hribarja, ki bi z drznim čelom kot župan dal tako izjavo? Ali misli Hribar, da ima tudi v Ljubljani pred seboj Hrvate, katerim lahko bajke pripoveduje? Zapisnik je neresničen, če je to v njem, kar Hribar trdi. Zapisnikar Govekar sploh vedno še le pozneje zmaši zapisnik, sproti nič ne piše. On tudi ni mogel in ni smel dati v v zapisnik, da je protest soglasno sklenjen, ker je predsednik samo suho konstatiral: Sprejeto. Zapisnik torej laže, če ie to v njem, kar Hribar pravi. Mi smo dolžni svojemu dobremu imenu, da proti Hribarju povzdignemo svoj glas, in sicer v imenu vsega časnikarstva: V imenu »Slovenca«, »Naroda« in »Laib. Zeitung«, tudi v imenu dr. Tavčarja, ki ga je Hribar zopet na tak nečuven način kompromitiral. Ce mora dr. Tavčar prenašati tako ponižanje od ljudi, ki jim je resnica deveta briga, protestiramo mi zanj namestu njega, ker ie bil dr. Tavčar v Proftovi zadevi eden tistih maloštevilnih liberalcev, ki se je pravilno vedel. Od Hribarja zahtevamo, da popravi zapisnik in javno prekliče, kar je v včerajšnji seji proti časopisju govoril. Ce tega ne stori, ga bomo morali obdolžiti, da je kot župan lagal s predsedniškega mesta. Dr. Triiler in Šubic pa nista oprana, ampak zdaj šele prav globoko tičita v Profto-vem nemškiitarskem maslu. Zato pa še nadalje velja klic: Odložita mandata, in liberalna stranka ju izbacni iz vodstva, ako hoče še nositi narodno ime! Ij Hrvaški gostje v Ljubljani. Člani hrvaškega gozdarskega kongresa so prišli včeraj v naše mesto in so se gostje pod vodstvom barona Rukavina in gozdarskega svetnika Dojkoviča nastanili v hotelu »Union« ter ogledali včeraj Ljubljano .Danes zjutraj so se odpeljali na Bled in Bohinj. lj V hotelu »Union« se je nastanil ekse-lenca podmaršal pl. Morocutti, ravnatelj poštne hranilnice AnderI in garderitmojster pl. Stefenelli. lj Imenovanje ravnatelja I. drž. gimnazije še ni perfektno. Včerajšnje poročilo je bilo še prehitro. Z zadevo se bo te dni zopet pečal deželno-šolski svet. lj Novo mašo bo bral v nedeljo, dne 21. julija, p. Fortunat Goli iz reda sv. Frančiška v Trnovem. Gospod novomašnik je dovršil bogoslovne nauke v Gorici. lj Za osuševanje ljubljanskega barja je razpisana služba stavbenega voditelja. lj Za subreto slovenskega gledališča je, kakor poročajo češki listi pod sijajnimi pogoji angaževana gdč. Gros. lj Ljubljanski župan Ivan Hribar se jc odpeljal sinoči zvečer z brzovlakom na Dunaj. lj Umrla je na Dunajski cesti štev. 13 g. Marija Vozu. Ij Sprejemni izpiti za I. letnik c. kr. ženskega učiteljišča v Ljubljani so se vršili 10., 11., 12., 13. in 15. julija. Sprejetih je bilo za bodoče šolsko leto v I. letnik 45 gojenk. Ker ni prostora za več gojenk, ne bo sprejemnega izpita v začetku šolskega leta 1907/8. lj Nazaj v hišo pokore. Prisiljenec Jožef Apfel je včeraj opoludne peljal s paznikom kosilo drugim prisiljencem. Med vožnjo ga je prijelo veseije do prostosti, skočii je z voza Delniška družba »ZDRUŽENIH PIVO V AREN" Žalec in Laško = priporoča svoje izborno pivo. — Specialiteta: ,Salvatorc (črno pivo a la monakovsko). z= Zaloga Spodnja Šiška (telefon št. 187). —— PcjMIjotuc na dem sprejema restaurater porodnega T>cma" g. I^r ž n i K« (Telefon $t. 82.) —- NAGODBA. Dunaj, 9. Julija. Stanje nagodbenili pogajanj je sledeče: Tarifno in kvotno vprašanje je skoro docela nerešeno; ravnotako bančno in užitninsko vprašanje. Glede na bančno vprašanje se Ogri seveda zdaj še ogrevajo za skupnost. Z ozirom na varstvo mark. patentov in vzorcev se je prišlo do sporazuma; danes se obravnava o finančnem in užitninskem v prašanju. Jutri bosta ministrska predsednika reasumirala, kar se je sklenilo in točke, ki so še nerešene. Rešilo se je tudi živinozdrav-niško vprašanje. Baje se bodo pozneje v slučaju nesporazumljenj glede na trgovinsko pogodbo sporna vprašanja predlagala haaške-mu sodišču. JAPONSKO BRODOVJE V TRSTU. Trst, 9. julija. Koncem julija priplove semkaj iz Kiela japonska eskadra, sestoječa iz križark »Cušima« in »Ikoma«. V Reki bo brodovje vzelo na krov pri \Vhiteheadu naročene torpede za Japonsko. LAŠKI LIBERALCI. Trst, 9. julija. Včeraj se je vršil občni zbor političnega društva propalih laških nacionalnih liberalcev »Patria«. Za predsednika je izvoljen Depiera. Ta je v svojem govoru povdarjal pomen »demokratizacije« laške liberalne stranke primerno novim potrebam časa. GARIBALDI. Trst, 9. julija. »Piccolo« javlja, kako se je vršilo v Pragi obenem s proslavljanjem Jana Husa tudi proslavljenje Garibaldija. Vrhlicky ie spisal študijo o »Garibaldiju v poeziji«, dr. Drazdak pa se je v »Narodnem Domu« spominjal simpatij Garibaldija do Čehov. »Piccolo« se pritožuje, ker je oblast Garibal-dijevo slavnost v Trstu prepovedala. MAKEDONSKO VPRAŠANJE. S o f ij a , 9. julija. Makedonski begunci so izročili haaški mirovni konferenci spomenico, kjer predvsem zahtevajo, naj se v smislu berolinske pogodbe imenuje krščanskega generalnega guvernerja za Makedonijo. Spomenica najbrž ne bo nič pomagala. SESTANEK SRBSKEGA KRALJA IN BOLGARSKEGA KNEZA. Sofija, 9. julija. Tu se zatrjuje, da se v kratkem na kolodvoru v Belgradu sestaneta bolgarski knez in srbski kralj. Meteorologično poročilo. Višina n.morjem 306 2m, srednji rračni tlak 736-0mm Cas opazovanja 9. 'več. 7. zjutr. 2. pop. Stanje barometra t mm 735 0 734 0 735 4 Temperatura po Celaijn Vetrori 185 sr. sever 141 19 4 si. jug sr. szah. Neb« del. jasno obl. del. jasno -M |B| O, 7 2 Učenke se takoj sprejmejo modni atelije 2 ucenca sprejme takoj s popolno oskrbo Setinr-Rprsin i P°POI5° osuroo J . ? ! Janko Sink, svečar in lectarv Kranju. Wolfove ulice 5 1532 3-1 »t 1442 10-6 Gospodična s trgovskim kurzom, vešča stenografije in pisanja na stroju, išče primerno službo. Ponudbe blagovolijo se poslati pod šifro Z. P. št. 6 na upravništvo »Slovenca". 1536 2—1 Srednja včerajšnja temp. 18 7», norm. 19 6°. Ponoči se je močno bliskalo, proti jutru dež in nevihta. Potrti najgloblje žalosti naznjamo podpisani vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest o smrti naše iskreno ljubljene, nepozabne sestre, oziroma svakinje in tete, j gospodične Luize Zagorz, : ki je dne 5. julija po kratki bolezni in 'j prejemu sv. zakramentov na Dunaju mirno zaspala v Gospodu. Zemski ostanki drage pokojnice se prepeljejo v Ljubljano in tu v sredo dne 10. julija ob 10. uri dopoldne z z južnega kolodvora prepeljejo na pokopališče k sv. Krištofu k zadnjemu počitku. Sv. zadušne maše sc bodo brale v raznih cerkvah. 1535 1—1 Prosi se tihega sožalja! Ljubljana, 9. julija 1907, Eduard Burger, c. kr. profesor, Edmund Jungkunz, tovarnar, svaka. — Fani Burger roj. Sagorz, Ana Jungkunz rojena Sagorz sestri. — Gudrun Burger, Ortruu Burger, vnuka. 1537 (1-1) Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš ljubljeni sin, oziroma brat, stric in svak, gospod Gabriel Killer danes, dne 8. julija 1907, ob pol 5. uri popoldne, v 28. letu svoje starosti, po dolgi in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega rajnega bode v sredo, dne 10 julija 1907 ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. Sv. maše zadušnice se bodo brale v domači farni cerkvi. V Kranju, 8. julija 1907. Žalujoči ostali sodarjani spretna delavca, se pod ugodnimi pogoji za veliko trgovino z vinom takoj sprejmeta. 1530 3-1 Kje, pove oprav, tega lista prodajalna z galanterijskim blagom in stanovanjem se odda poceni do 1. avgusta. Primerna je tudi za kako šiviljo, ker je soba svetla in zračna. Več se poizve na Marije Terezije cesti Št. 1Č. 1507 3—2 Močno, čvrsto dekle katero je že službovalo v kaki špecerijski trgovini in je zmožno slovenščine in nemščine ter je dobra računarica, dobi primerno službo pri tvrdki Jos. Schumi v LJubljani. 1508 3—3 Ceno se prodalo: 2 mizi, 6 stolov, I stelaža za knjige, I omarica za sre-brnino, 2 zaštora za okna, I linolej-preproga, dalje podobe, preproga čez mizo in 1533 1-1 za postelj. Vpraša naj se v Wolfovi ulici št. 6. Pridna in poštena 1528 3—1 prodajalka špecerijske stroke se takoj sprejme. Katera je verzirana v prodaji tobaka ima prednost. Ponudbe se prosijo na J. Kemperle Kamnik. 1529 3-1 Išče se spretnega tovarniškega = ključavničarja kateri mora biti obenem tudi godbenik, da more sodelovati pri tovarniški godbi. Služba je stalna. Ponudbe s prepisi spričeval in referencami naj se vpošljejo na naslov — bombaževa predilnica in tkalnica Tržič, Gorenjsko. 949 M m dob« le pri SINGER Ko. akc. dražba za šivalne stroje " LJUBLJANA, Sv. Petra cesta. BV* Svarimo t tem najnujnejše svoje odjemalce pred šivalnimi stroji, ki jih ponujajo drugi trgovci pod imenom ,izvirne Singerce". Ker ml svojih strojev nikdar ne oddajamo takim trgovcem, obstoje taki .izvirni Singerjevi stroji" k veijemu ii starih rabljenih, iz tretje roke dobljenih šivalnih strojev, za katere ne moremo alti previoti kakega poroštva, niti doposlati posamnih delov. (j perje in puh oprano in očiščeno V, kilograma o