PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 52 (13.283)
Trst, petek, 3. marca 1989
Val aretacij v pokrajini lahko ima nepredvidljive in skrb vzbujajoče posledice
Brutalna represija na Kosovu Vlasija aretirali in zaslišali
V prihodnjih urah bodo aretirali še druge albanske predstavnike Aretacije je Miloševič napovedal že pred časom - Za sedaj ni reakcij
Azem Masi, kosovski grešni kozel
BOGO SAMSA
PRIŠTINA — Pokrajinsko tajništvo za notranje zadeve je včeraj uradno sporočilo, da so pripeljali na zaslišanje člana pokrajinskega komiteja ZK Kosova Azema Vlasija, predsednika poslovodnega odbora kombinata Trepča Aziza Abrasi-ja in direktorja rudnika v Starem trgu Burhana Kavaja in da jih bodo predali sodnim organom v nadaljnji postopek. V uradnem sporočilu je še rečeno, da iz razpoložljivih podatkov izhaja utemeljen sum, da so s svojimi dejanji ob dogodkih novembra 1988 in februarja 1989 zagrešili kazniva dejanja, ki jih predvideva kazenski zakonik SFRJ.
Na Kosovem se je torej pričela brutalna oblika represije. Zaprli so tri vidne albanske ljudi, med njimi Azema Vlasija, ki je bil nesporno od vseh Albancev priznan voditelj in hkrati odkrit in dosleden zagovornik jugoslovanske rešitve kosovskega vprašanja. Z njim so se že znašli v zaporu najvišji voditelji rudnika v Trepči, v katerem je 1.300 rudarjev stavkalo osem dni v najbolj dramatičnih okoliščinah.
Na spisku obtoženih je 88 najvidnejših Albancev, voditeljev podjetij, politikov, zdravnikov, profesorjev, celotno trenutno albansko vod-
stvo. O tem je bil govor v skupščini SFRJ že dober mesec in na ta seznam se je skliceval predsednik srbskih komunistov Slobodan Miloševič, ko je na mitingu v Beogradu napovedal aretacije, jih podprl in zagotovil v imenu srbskega vodstva.
Brutalna represija se je na Kosovu torej pričela. Neposredno jo je včeraj napovedal tajnik pokrajinskega komiteja ZK Kosova Tomislav Sekulič, ko je na tiskovni konferenci odgovarjal na vprašanja novinarjev. Prvo tako vprašanje se je glasilo: »Ali je res, da so Azema Vlasija aretirali in da je Fadil Hoxa emigriral v Albanijo?« Tiskovna agencija ANSA je to nepotrjeno vest, da je namreč Fadil Hoxa, nekdanji visoki kosovski funkcionar pobegnil v Albanijo posredovala tudi italijanski javnosti.
Odgovoril je, da so bili obveščeni, da so pristojni organi začeli izvajati sklepe predsedstva SFRJ in predsedstva CK ZKJ, konkretne stvari pa bodo ustrezni organi uradno sporočili. Napoved aretacij je torej dvakrat prišla iz partijskih vrst, in to vedno s strani srbskega partijskega predstavnika: predsednika ZK Srbije in tajnika ZK Kosova.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Azem Vlasi se je rodil 23. decembra 1948 v Kosovski Kamenici. Po rodu je Albanec. Član Zveze komunistov je od 1965. leta. Gimnazijo je končal 1968. leta v Kosovski Kamenici, pravno fakulteto pa v Prištini 1973. leta, kasneje je bil na podiplomskem študiju na pravni fakulteti v Beogradu.
Bil je predsednik šolskega komiteja gimnazije, član pokrajinskega komiteja zveze študentov Kosova, nato pa sekretar in vršilec dolžnosti predsednika Zveze študentov Jugoslavije. Dvakrat je bil predsednik Zveze socialistične mladine Jugoslavije. Takrat ga je vzel pod okrilje predsednik Tito, ki ga je izredno cenil kot jugoslovansko in napredno usmerjenega Albanca. Po vrnitvi na Kosovo je bil tajnik pokrajinske konference SZDL Kosova. Leta 1981 je bil torej na manj pomembnem položaju, ko je prišlo do znanih dogodkov, je zavzel izrazito projugoslovansko stališče in se ponovno naglo povzpel po hierarhični lestvici v vrh kosovskega, zlasti partijskega vodstva.	b. S.
Zajezitev inflacije je zaenkrat največja skrb vlade
Strategija ministra Amata temelji na novi politiki proračuna in cen
Zakladni minister Amato
RIM V Italiji se inflacija stalno veča, tako da so se februarja življenjski stroški za delavske in uradniške družine dvignili za 6,3 odstotka v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta in za 0,8 odstotka v primerjavi z letošnjim januarjem. Osrednji statistični zavod Istat je sestavil tudi seznam blaga široke potrošnje, ki je vplivalo na povišanje življenjskih stroškov. V veliki meri so na večje izdatke pritiskale višje cene za nekatera živila (0,7 odst.), za javne storitve (1,1 odst.), zvišale so se tudi cene oblačil (0,3 odst.), izdatki za električno energijo in ogrevanje (0,1 odst.), najemniki in lastniki pa plačujejo tudi višje stanovanjske stroške (0,3 odst.). Obenem pa se je v teku leta zvišala tudi cena avtomobilov in pohištva (1,2 oziroma 2,6 odst.).
Medtem ko je Istat objavljal zadnje podatke o življenjskih stroških, pa je kabinetni svet v Palači Chigi skušal določiti ustrezno strategijo za zajezitev naraščajoče inflacije. Zakladni minister Amato je podčrtal, da je »splošna zaskrbljenost še kako upravičena, vendar se ne sme spremeniti v pretiran strah.« »Inflacija sploh ni italijanska značilnost, pač pa pesti vse države Evropske skupnosti. Še več, v nekaterih državah je krepko presegla predvideno mejo, v Veliki Britaniji in ZR Nemčiji pa se je v primerjavi z lanskim letom celo podvojila,« je dejal Amato.
Kaj bo torej ukrenila vlada? Kabinetni svet je skušal včeraj najti pravo pot in primerno strategijo, ki bi zmanjšala državni primanjkljaj. Kako namerava to izpeljati, pa ni hotel povedati noben minister. Še najbolj zgovoren je bil minister Bat-taglia, ki je dejal le, da so ubrali pravo pot. Zakladni minister Amato pa je novinarjem pojasnil, da bo vlada ukrepala tako rekoč na treh frontah: davkih, proračunu in cenah. Tako naj bi ustrezneje nadzorovala naraščanje inflacije, hkrati pa preprečila, da bi se splošni gospodarski položaj v državi poslabšal.
Po Amatovih besedah naj bi zadeva potekala nekako tako-le: davčna politika - prvi priliv denarja v državno blagajno bo že meseca maja, ko bodo morali davkoplačevalci anticipirati 40% dohodkov za tekoče leto. Ostalih 55% bodo plačali novembra. Država naj bi tako že vnaprej zamrznila vsaj 16 tisoč milijard lir. Proračun: vlada želi predvsem ustvariti novo likvidnost in hkrati spoštovati potrebe prebivalstva. Državni primanjkljaj se je namreč povečal za drugih 8-9 milijard lir in dosegel skupno 130 milijard. Cene: Amato je prepričan, da je treba pravilno usmeriti cenovno politiko. Vlada zato že načrtuje, da bi povzela sheme tarif, tako kot se je to dogajalo v preteklosti, vendar bi jih morala primerno spremeniti in prilagoditi sedanjim potrebam.
G. R.
Kljub razsodbi lacijskega TAR
Varnostnih pasov ne bomo še rabili
RIM Precej razburjenja in zmede je včeraj povzročila odločitev lacijskega deželnega upravnega sodišča, ki je delno razveljavilo okrožnico ministrstva za prevoze, s katero se je obvezna uporaba varnostnih pasov v avtomobilih podaljšala do 26. oktobra letos. Na podlagi pritožbe Koordinacijskega združenja za obrambo okolja in zaščito uporabnikov Codacons je lacijski TAR razveljavil odložitev obvezne uporabe varnostnih pasov in odločil, da se morajo vozniki in potniki na sprednjih sedežih v avtomobilih, ki imajo varnostne pasove že serijsko vgrajene, obvezno privezovati v bistvu že sedaj.
Svojo odločitev je lacijsko upravno sodišče utemeljilo s tem, da neuporaba varnostnih pasov predstavlja hudo nevarnost za cestni promet. Sodišče je ministrstvu za prevoze tudi ukazalo, da takoj po prejemu razsodbe izda novo okrožnico v skladu s to odločitvijo in javnost ter ustrezne oblasti seznani z obveznostjo takojšnje uporabe varnostnih pasov na prednjih sedežih. Za tiste, ki tega prometnega predpisa ne bi upoštevali, so predvidene tudi precej zasoljene denarne kazni.
Seveda je ta odločitev naletela na takojšnjo reakcijo ministrstva za prevoze, ki je v posebnem tiskovnem obvestilu sporočilo, da sporna ministrska okrožnica ostaja v veljavi in (ja tako v skladu s 23. členom zakona 111, z dne 19. 3. 1988 za vse avtomobiliste velja 26. oktober kot datum, s katerim bo obvezno privezovanje z varnostnimi pasovi na sprednjih sedežih. Ministrstvo za prevoze je v svojem sporočilu tudi napovedalo, da se bo po prejemu sporne sodne odločitve na razsodbo pritožilo.
Veleposlanik Dušan Štrbac
RUDI PAVŠIČ
GORICA Jugoslovanski velepos-lanik v Rimu Dušan Štrbac, ki bo da-bes sklenil tridnevni obisk v Furlaniji-Julijski krajini, je včeraj popoldne °biskal Gorico, kjer je v spremstvu svetovalca za gospodarska vprašanja ploriana Kovača in generalnega kon-zUla SFRJ v Trstu Livia Jakomina, bil 9°st Kulturnega doma. Jugoslovanski državni predstavnik se je tu srečal s Predstavniki Slovencev v Italiji.
. Po uvodnem pozdravu Igorja Kome-a je veleposlanik Štrbac ugodno očedil dosedanja srečanja, ki jih je imel z da)višjimi deželnimi in vladnimi pred-sjavniki v Trstu ter s predstavniki ob-Clhe Trst in gospodarskih sredin.
Sicer, tako je ugotovil, tudi vprašaje slovenske narodnostne skupnosti v liji, kakor italijanske v Jugoslaviji ,.ta bila prisotna na teh pogovorih, ki b je imel jugoslovanski gost.
V daljšem pogovoru s slovenskim predstavništvom, v katerem so bili Miloš Budin, Ivan Bratina (KPI), Dušan Košuta, Jože Cej (PSI), Igor Komel, Klavdij Palčič (SKGZ), Marjan Terpin, Karlo Brešan (SSk), Viljem Cerno, Fer-ruccio Clavora (beneške organizacije) in Marija Ferletič (SSO), je bil jugoslovanski veleposlanik podrobno seznanjen s problematiko naše narodnostne skupnosti, tako z gospodarskega, kulturnega, šolskega in družbenega vidika. Predvsem je bila pozornost usmerjena v potrebo po izglasovanju zakona, ki bo pošteno in v skladu z ustavo zaščitil našo skupnost.
Visoki jugoslovanski predstavnik je okoli današnjega položaja v Jugoslaviji dejal takole: "Najboljša pomoč Jugoslaviji je v tem trenutku normalno sodelovanje s SFRJ." O možnosti takega sodelovanja pa je na svojem obisku v Furlaniji-Julijski krajini našel marsikaterega interesenta.
v goriškem Kulturnem domu
Veleposlanik Štrbac s predstavniki Slovencev v goriškem Kulturnem domu
Košarkarski pokal prvakov
Zmaga Spličanov Scavolinija
ne bo v finalu
□ □ □
Od danes do nedelje
V Budimpešti dvoransko atletsko SP
NA 10. STRANI
Izraelci prestregli in ubili štiri palestinske gverilce
TEL AVIV — Izraelski padalci so včeraj v tamponskem pasu na jugu Libanona prestregli skupino palestinskih gverilcev, ki se je poskušala prebiti na izraelsko ozemlje. Štiri gverilce so ubili, petemu pa je uspelo zbežati.
Po prvih ugotovitvah je skupina pripadala Demokratični fronti za osvoboditev Palestine prosirskega Najefa Ha-vatmeha. Gverilce so Izraelci prestregli na obronkih hriba Manor v zahodnem delu tamponskega pasu. Poveljnik severnega vojaškega območja general Josi Pereld je ob tem navedel, da so v zadnjih dveh tednih »palestinski teroristi« podvojili svoje poskuse vdora na izraelsko ozemlje, pri tem je -izgubilo življenje 15 Palestincev. General Pereld je včeraj skušal dokazati, da se je Arafat s temi napadi izneveril svojim zagotovilom, da bo PLO opustila teroristične napade.
Havatmehova Demokratična fronta za osvoboditev Palestine pa je prav včeraj v Damasku navedla, da je Arafat klonil pred ameriškimi pritiski in da njenih borcev Arafatove obljube ne obvezujejo.
Na sliki (telefoto AP): Izraelski vojaki ob truplih ubitih Havetmehovih gverilcev
Odobren zakon o gradnji parkirišč
Tudi Trst deležen pomoči za nova parkirna mesta
RIM Komisija za javna dela pri oslanski zbornici je dokončno odo-rila zakonski osnutek, ki ga je pripravil minister za mestna središča Carlo Tognoli in ki predvideva izgradnjo 200.000 novih parkirnih mest v italijanskih mestih. Med prvimi 15 mesti, ki naj bi bila deležna teh finančnih sredstev, je tudi Trst, poleg njega pa še Rim, Milan, Turin, Genova, Firence, Benetke, Bologna, Cagliari, Neapelj, Bari, Reggio Calabria, Catania,
Palermo in Mesina. Za ta mesta je za letos in prihodnje leto namenjenih skupno po 50 milijard, leta 1991 pa sto milijard lir. Na podlagi teh sredstev naj bi mestom odobrili tudi posojila po 500 milijard lir v letošnjem in prihodnjem letu in 1000 milijard v letu 1991.
Za ostala manjša mesta, ki pa še niso določena, je namenjenih letos 50 milijard, prihodnje leto pa 100.
Finančni stražniki aretirali direktorja zapora v Cosenzi
COSENZA — Sodne oblasti so včeraj izdale zaporni nalog za direktorja zapora v Cosenzi Micheleja Rizza. Za aretacijo so se odločili po podrobni preiskavi, ki sta jo vodila državni tožilec Serafini in njegov namestnik Spagnu-olo. Aretacijo so izvedli finančni stražniki.
Micheleja Rizza dolžijo pridobivanja materialnih koristi z izsiljevanjem, pri katerem se je skliceval na svoj položaj, neopravljanja uradnih dolžnosti in kršenja uradnih predpisov. Po doslej še nepotrjenih vesteh pa naj bi direktorja zapora v Cosenzi obtožili tudi ugrabitve. Rizzo naj bi po teh trditvah ugrabil nekega zaporniškega čuvaja.
Srečanje o vprašanju odnosov Cerkve in Države v Italiji do jezikovnih manjšin
RIM — Italija je edina država v druščini držav Evropske gospodarske skupnosti, ki ni ukrenila še ničesar za manjše jezikovne skupnosti, ki živijo (ali bolje rečeno životarijo) na njenem teritoriju, ob naraščajoči nevarnosti, da se popolnoma asimilirajo in izginejo. Kaj dosti ni ukrenila niti za večje etnične in jezikovne manjšine (take, ki živijo vzdolž državnih meja in imajo za sabo matične države ter mednarodne sporazume). Dovolj je, če pomislimo, koliko let se že brez haska vlačijo po predalih italijanskega parlamenta razni zakonski osnutki za zaščito slovenske manjšine. Neobčutljivost za reševanje problemov "drugačnih" je še toliko bolj očitna in kričeča v trenutku, ko se v pripravah na združeno Evropo ter v naporih za utrjevanje miru v svetu bistveno izboljšuje odnos do manjšin. Najboljši zgled daje v tem pogledu katoliška Cerkev z novoletno papeževo okrožnico o spoštovanju manjšin, kot pogoju za mir v svetu. Skratka, skrajni čas je, da tudi italijanska Država spremeni svoj odnos do manjšin.
Okrog teh ugotovitev so se razpredala razmišljanja jezikoslovcev in politikov na srečanju, ki je bilo v sredo popoldne v prostorih rimske univerze La Sapienza in ki je imelo za naslov ravno vprašanje odnosov Cerkve in Države v Italiji do jezikovnih manjšin. Srečanje sta priredila Oddelek za jezikovno
znanost na univerzi La Sapienza in Vsedržavni zvezni odbor jezikovnih manjšin Confemili. Slišati je bilo marsikaj zanimivega, čeprav je treba hkrati reči, da vsaj za večino (ne ravno mnogih prisotnih) nič bistveno novega. Pa ne zato, ker bi debata ne bila na visoki ravni, pač pa zato, ker je bilo na srečanju videti vedno ene in iste obraze. Manjkali so prav tisti, ki jim je bilo srečanje namenjeno (in za katere bi bilo od izrečenega veliko novega, poučnega in koristnega), to so predstavniki civilnih oblasti. In manjkali so tudi tisti, ki jim je glavna naloga, da prenašajo probleme, ideje in pozive v družbeni in politični obtok, to so predstavniki sredstev javnega obveščanja. Tako se je še enkrat zgodilo, da je ostal pomemben dogodek, na katerem so spregovorili ugledni jezikoslovci kot Tullio De Mauro in Leonardo Sole, predstavniki Cerkve kot ravnatelj papeške univerze msgr. Pietro Rossano in don Bruno Nicoli-ni, ter manjšinski parlamentarci kot Stojan Spetič, Cesar Dujany (Dolina Aosta) in Roland Riz (Južna Tirolska), brez prave odmevnosti. Zgodilo se je na žalost tudi to, da je bilo veliko parlamentarcev prisiljeno odpovedati svojo prisotnost zaradi drugih obveznosti (vsi napovedani poslanci - Amalfitano, Lan-zinger, Russo in Silvana Schiavi - so bili zadržani v
poslanski zbornici zaradi glasovanja o popravkih zakonskega osnutka o spolnem nasilju). Upati je, da bo prisotnost političnih predstavnikov bolj množična na prihodnjem srečanju, ki bo v Rimu 16. marca in bo posvečeno "Evropi jezikov in kultur: listini pravic Evropskega sveta" in na katerem je kot eden od glavnih govornikov predviden predsednik Dežele Furlanije-Julijske krajine Adriano Biasutti.
O predsinočnji razpravi bomo še pisali. Naj zaenkrat povemo, da so imeli glavna poročila docent za jezikovno filozofijo na univerzi La Sapienza prof. Tullio De Mauro, rektor papeške univerze msgr. Pietro Rossano in predsednik Confemili prof. Piero Ar-dizzone. Prvi je podal zanimiv in izčrpen zgodovinski prerez odnosov cerkvenih in posvetnih oblasti do večinskih in manjšinskih jezikov in kultur, drugi je orisal zlasti papeževo okrožnico o manjšinah, tretji pa je spregovoril o zamudah italijanskih oblasti pri uresničevanju ustavnih določil, ki zadevajo jezikovne in etnične manjšine. Specifično o problemih slovenske manjšine v Italiji, tako z zgodovinskega vidika, kot upoštevajoč današnji položaj, sta spregovorila sen. Spetič ter deželni svetovalec SSk Brezigar. O vsem tem bomo še poročali.
DUŠAN KALC
Neredi v Dušanbeju Na ducate ranjenih
MOSKVA — Glasilo tadžiških komunistov je objavilo presenetljivo vest, da je 20. februarja glavno mesto Dušanbe doživelo pravo »hudo uro«, ko je kakih 150 »huliganov« vdrlo v neki študentski dom. Ko so pretepli študente, so se prvi skupini pridružili še drugi prenapeteži, ki so se podali proti središču mesta in vandalsko uničevali, vse kar so dobili na poti. Najprej so jo skupile izložbe, nato so vdrli v neko kinodvorano in se znesli nad gledalci. Vsi poskusi maloštevilnih varnostnih sil, da bi zaustavile napadalce so se izjalovili. Kos so jim bili, šele ko so prišla ojačenja in ko so segli po orožju. Medtem pa so v Dušanbeju zažgali tri trolebuse, dva avtobusa, osem policijskih avtov in štiri zasebne. Policija je v zapor spravila 113 oseb, v spopadih pa je bilo ranjenih 64 oseb, med katerimi dober ducat težje.
Komunist Tadžikistana navaja, da so oblasti uvedle preiskavo, da bi ugotovile vzroke tega slepega nasilja. Prav tako iščejo morebitne »huliganske kolovodje«, časopis pa sploh ne navaja morebitnih nacionalnih ali verskih nagibov.
V Sloveniji zavračajo metodo političnega linča
LJUBLJANA — Aretacije na Kosovu so povsem logično izredno močno odjeknile v slovenskem javnem mnenju. Ljudje so razburjeni, ogorčeni, užaljeni in morda celo presenečeni. Politični odnosi v Jugoslaviji so z vsakim dnem slabši in vedno bolj jasno prihaja do izraza diametralno nasproten pogled na osnovne stvari: demokracijo, svobodo, pravno državo, nacionalne pravice.
Za sedaj ni uradnega stališča, kar je razumljivo, saj so medrepubliški odnosi tako zaostreni, da je slovensko vodstvo oprezno. Seveda je tudi včeraj zasedalo, toda za sedaj za zaprtimi vrati in ni bilQ uradnih sporočil. Tisk pa je zelo jasen v obsodbah tako po TV, kot tudi v komentarju Danila Slivnika v današnjem "Delu". Slivnik je govoril o vtisu dvodnevnega dogajanja pred skupščino SFRJ, ko se je pokazalo, da bi nekateri hoteli vpeljati metode političnega linča. Takrat so se slišale zahteve »smrt Vlasiju« in napovedi, da bo gotovo kaznovan. Bila bi prava katastrofa, če bi se izkazalo, da je trojica žrtev brezvestnega političnega obračunavanja, po katerem je treba politične nasprotnike tudi fizično likvidirati.
Politični položaj in nekatera osnovna sploš-no-jugoslovanska politična vprašanja so bila na dnevnem redu včerajšnjega zasedanja Socialistične zveze Slovenije in njenih občinskih tajnikov, Predsednik Jože Smole je na seji odločno obsodil metodo mitingov, ki ničesar ne rešujejo. Zato je pozval vse Slovence, pripadnike narodov in narodnosti, ki živijo v Sloveniji, da se deluje umirjeno s pokončno držo in da se ne naseda morebitnim provokacijam. Ne sme se prilivati olja na ogenj. Mitingi tudi v Srbiji niso ničesar rešili, položaj na Kosovu je slabši kot kadarkoli, Srbi in Črnogorci se izseljujejo, taka strategija je neučinkovita. Toda zloglasni Šolovič je pred kratkim obrazložil, da bo »antibirokratsko revolucijo« razširil na Bosno in Hercegovino, potem na Hrvaško in končno na Slovenijo. Zato je govoril o Srbih, ki so v Sloveniji izkoriščeni, saj bi s tem hotel ustvariti incident. Dnevnik "Jedinstvo" v Prištini piše o izrednih ukrepih, ki jih je treba sprejeti v Sloveniji. V članku se trdi, da je v Sloveniji na oblasti kontrarevolucija, ki podpira kontrarevolucijo na Kosovu. Predsednik Smole je nato citiral še vrsto povsem izmišljenih in lažnih obtožb na račun Slovenije, na primer, da
»vodstvo Slovenije odkrito podpira zahtevo Kosovo - republika« in da je to napad »na suverenost in integriteto Jugoslavije, na socializem, enakopravnost narodov in narodnosti, na bratstvo in enotnost«.
Smole je ponovil znana in večkrat ponovljena stališča slovenskega vodstva, ki je vedno obsojalo vsak pojav protisrbskega, pa tudi an-tialbanskega razpoloženja. Glede obtožb o večpartijskem sistemu pa je Smole zagovarjal ustavno ureditev, ki dovoljuje organiziranje občanov, je pa zelo točno in določa, da organizacije, ki hočejo delovati v političnem sistemu, morajo biti najprej sprejete v socialistično zvezo, drugače pa ne morejo biti sestavni del političnega sistema.
Predsednik Smole je tudi navedel nekatere primere srbskih podjetij, ki iz trenutnih političnih razlogov nočejo sodelovati s slovenskimi. Tak je primer podjetja Vulkan iz Niša, primer zavračanja dobavljanja mesa in drugih. Take zadeve so do kraja neodgovorne še zlasti, ko se skuša uveljaviti tržno gospodarstvo. Te stvari ne kaže dramatizirati, vendar vnašajo nedopustno metodo trenutnih političnih sporov v ekonomsko življenje Jugoslavije.
Že včeraj smo poročali o zborovanju Srbov, ki žive v Ljubljani. Zborovanje se je pričelo v razgretem ozračju, zaključilo pa se je umirjeno in konstruktivno. Do izraza so prišle razlike v stališčih in v razmišljanju, toda prevladal je razum in demokratična metoda. Marsikdo je govoril o svojih osebnih stiskah in težavah, dvojica-trojica je skušala celo skandirati »Slo-bo, Slobo«, peščica je hotela prirediti miting, ki naj podpre onega v Beogradu. Velika večina pa je bila za resen razgovor, za vključevanje v Socialistično zvezo, v partijo in druge organizacije in se je toplo zahvalila predsedniku mestne konference SZDL Ostermanu za pomoč. Predsednik Osterman je spregovoril zadnji, bil je prepričljiv, ko se je opravičil za nekatere upravičene težave in včasih tudi nepravilen odnos. Toda prav tako je bil načelen in jasen v razlagi slovenske demokratične politike za vse. Zato je bil skupni zaključek izredno pozitiven: priredili bodo zborovanje in to v Cankarjevem domu, prireditelje so izbrali, vse bo pod okriljem SZDL, na zborovanju pa bodo govorili Srbi, Albanci, Slovenci in drugi o sožitju in bratstvu povsod in za vse. (bs)
• Brutalna represija na Kosovu
NADALJEVANJE S 1. STRANI
Sekulič je na tiskovni konferenci dejal, da je treba dosledno vztrajati pri izvajanju posebnih ukrepov, ki jih je uvedlo predsedstvo. Nato pa je dobesedno dejal:
»Glavni problem je zdaj to, da albanski komunisti, zlasti tisti v vodstvih, molčijo. Česa se bojijo?« je vprašal Sekulič in poudaril, da je treba omenjeni zid molka vsekakor prodreti. »Vrniti se moramo k tistim silam v kosovskih partijskih organizacijah, ki so nas po seji pokrajinskega komiteja, na katerem so bile izvedene kadrovske spremembe, soglasno podprle, in ugotoviti, zakaj so se medtem umaknile v ozadje.
Nujno je vzpostaviti dialog z Albanci, saj v nasprotnem primeru ne bomo našli izhoda. Ljudje se ne morejo zbirati_ in polarizirati na ta način, da se bodo vsi Srbi in Črnogorci postavili za tri Albance, vsi Albanci pa bodo hkrati v njih videli simbol sovraštva, prosrbsko usmerjene ljudi, ki naj bi izdali albansko stvar.
Politiko ZK na Kosovu lahko zagovarjajo in izvajajo samo tisti, ki živijo v pokrajini. Toda nacionalna hegemonizacija kaže, da se vnemajo spori in da nastaja nacionalno gibanje. Kar se tiče albanskega nacionalizma in separatizma, vemo kakšna so njegova politična izhodišča in za katere cilje si prizadeva, toda kosovski javnosti številnih vprašanj, na primer tistih v zvezi z ustavnimi spremembami, še vedno nismo dovolj pojasnili.«
Potem je govoril o odstopih Rahmana Morine, Allija Shukrije in Husamedina Azemija, o čemer so razpravljali tudi na sinočnji seji predsedstva pokrajinskega komiteja ZK Kosova.
Sekulič je rekel, da metode pritiskov in izsiljevanja ni mogoče sprejeti in nadaljeval: »Ugotoviti moramo, kdo stoji za zahtevo po odstopih, kakšni so njegovi cilji in politična izhodišča, potem pa bo treba s pomočjo CK ZK Srbije in CK ZK Jugoslavije v partijskih forumih začeti argumentirano razpravo in stvari razčistiti.«
Glede Morinovega odstopa se je Sekulič skliceval na sejo pokrajinskega komiteja ZK Kosova, s katere pa je bilo izdano uradno sporočilo, da ni podlage za njegov odstop. Odstop je bil izsiljen, sprejeli so ga iz humanitarnih razlogov, omenjeni trije partijski voditelji pa so »jasno potrdili, da so za politiko ZKJ«.
Za sedaj seveda še ni jasne obtožnice, kaj naj bi zagrešili Azem Vlasi in njegovi tovariši zaporniki oziroma vsi tisti, ki jim bodo sledili v kosovske zapore v teh dneh. Vendar je zadeva precej jasna. Krivijo jih, da so organizatorji manifestacij, ki so jih priredili Albanci lansko zimo, ko so s pritiskom izsilili odstop vodilnih albanskih predstavnikov in med njimi tudi Vlasija, Kagushe Jashari in drugih. Sedaj pa jih obtožujejo, da so organizirali stavko rudarjev, in Vlasija, da je menda rudarje prepričal, da so vztrajali, ko naj bi bili v četrtek, med stavko, že pripravljeni popustiti.
V tej zvezi pa krožijo tudi obtožbe na račun slovenskega vodstva. Azem Vlasi je bil pred petnajstimi dnevi v Sloveniji in tudi v prostorih slovenskega CK ZKS. Tega v Sloveniji nihče ne zanika, seveda pa ne vidi pri vsej stvari tudi nič posebnega. Vlasi je bil dolga leta v vodstvu jugoslovanske partije in je stkal številne osebne vezi, zato je razumljivo, da je obiskal svoje prijatelje in znance. Menda je iskal tudi zaposlitev, saj mu novo vodstvo na Kosovu ni dopustilo možnosti za normalno življenje. Iz tega pa se sedaj pletejo pravi kriminalni romani o povezavah Slovenije z albanskimi iredentisti in separatisti.
Toda resnično ozadje je najbrž povsem drugačno. Pred dobrim mesecem naj bi predsednik Miloševič poklical Vlasija in mu predlagal: »Postavil te bom za predsednika pokrajinskega komiteja ZK Kosova, člana predsedstva ZK Srbije in člana predsedstva ZK Jugoslavije. Toda ti moraš zagotoviti sprejem srbskih ustavnih sprememb.« Vlasi naj bi to odločno odklonil, češ da z Miloševičem v nobenem primeru ne more sodelovati, ker Albanci nikoli ne bodo prostovoljno sprejeli nove ustave, ki bistveno krni njihovo avtonomijo. Takrat naj bi tudi dejal, da je »vedel, da ga bo poklical, ker ga bo potreboval, da pa ni tega pričakoval tako kmalu.«
Tako je torej zdaj sledil Miloševičev odgovor, značilen za partijske veljake, ki izvajajo staro politiko, v sedanjem jugoslovanskem že splošnem uveljavljenem besedanjaku označeno kot "boljševiško ■
Beograd zavrača obtožbe Albanije
BEOGRAD — »Uradna Albanija in albanske emigrantske organizacije, med katerimi so nekatere sila zaostale, zelo zavzeto zastavljajo vprašanje položaja albanske narodnosti v Jugoslaviji,« je povedal predsednik zveznega sekretariata za zunanje zadeve veleposlanik Ivo Vajgl na tiskovni konferenci.
Glede naj novejših napadov Tirane na Jugoslavijo je Vajgl povedal, da »so pravice Albancev pri nas težko primerljive s tistimi, ki jih ima ta narod kjerkoli drugje. Toda četudi želimo razumeti zanimanje v Tirani in skrb za sonarodnjake v Jugoslaviji, so nerazumljive dezinformacije in skrajno zlonamerno obravnavanje jugoslovanske politike. Nekatere izjave, komentarji in pamfleti iz Tirane namreč močn odstopajo od nedavnih zatrjevanj visokih albanskm predstavnikov o odnosih z Jugoslavijo,« je doda Vajgl.
Med drugim je navedel, da v nekem »uradnen^ albanskem komentarju pozivajo tuje sile, naj se zavzemajo za vprašanja, ki so izključno notranja zad va Jugoslavije«. »Upravičeno lahko zastavimo vpra šanje, ali takšno obravnavanje zares odraža naci nalne interese Albanije? Ali se iz določenih razi gov spreminja albanska politika?« je vprašal pre stavnik ZSZZ. Uradno so taka vprašanja Tira poslali v začetku tedna, (dn)
Pred deželnozborskimi volitvami
Lista Drugačna Koroška buri duhove med Slovenci
Po izjavah odbornika Rinaldija
Zeleni zaostrujejo polemiko o Mokrinah
CELOVEC — Trije člani vodstva Zveze slovenskih organizacij so v odprtem pismu izrekli svoje pridržke do stališča upravnega in nadzornega odbora ZSO, po katerem je privržencem priporočeno, naj 12. marca volijo kandidate Drugačne Koroške, ne pa treh v deželnem zboru zastopanih strank. Podpredsednik ZSO Ludvik Ogris, predsednik Slovenske prosvetne zveze Tomaž Ogris in odbornik ZSO Franc Walter zagovarjajo stališče, da je treba voliti socialističnega deželnega glavarja Ambro-zyja, zato da bi preprečili zmago Haiderja in svobodnjakov, kajti "Slovenci ne želimo, da bi Haider postal koroški deželni glavar".
Avtorji pisma menijo, da volilno gibanje prinaša tudi tokrat 'dodatno napetost v slovensko narodno skupnost na Koroškem." Nova stranka - kot jo imenujejo - Drugačna Koroška sicer obeta nekaj zanimivih novosti in svetlih točk: "Končno so se le spravili pod skupno odejo tisti, ki so se v zadnjih mesecih najbolj lasali. Razveseljivo pa je predvsem, da volilni boj tokrat ne poteka na hrbtu koroških Slovencev." Sledijo pomisleki, da s kandidaturo tajnika ZSO Marjana Sturma nastaja vtis, kakor da se je zgubila pluralistična zasnova te organizacije. "Spet smo priča poskusu zreducirati slo-
Koroškl deželni glavar P. Ambrozy
vensko narodno skupnost na neko gibanje ali stranko."
Pisci trdijo, da socialiste volita dve tretjini slovenskih volilcev in da je "več kot 1.000 zavednih koroških Slovencev že dolga leta včlanjenih v SPOE." Pisci, očitno naklonjeni koroškim socialistom, imajo sicer pripombe, ker tudi tokratna socialistična kandidatna lista ne daje v ospredje nobenega slovenskega kandidata.
JOŽE ŠIRCELJ
TRST Renato Vivian vztraja. Deželni svetovalec Zelenih namreč polemično odgovarja pristojnemu odborniku Rinaldiju glede usode komprenzo-rija na Mokrinah.
Svetovalec Vivian je namreč že pred časom sprožil vprašanje nadaljnje usode komprenzorija na Mokrinah (v tabeljski občini na italijansko-avstrijski meji), ki naj bi ga od deželne uprave odkupila zasebna družba Poltabia iz Tablja, da bi na njem zgradila razne turistične objekte in ga namenila za zimske športe. V vprašanju, ki ga je pred časom naslovil na deželni odbor je predstavnik Zelenih v deželnem svetu opozoril na vrsto vprašanj in dvomljivih naključij, ki po njegovem mnenju niso najbolj jasna. Med temi je spraševal, zakaj je bila za prodajo omenjenega komprenzorija, ki se razteza na 442 hektarjih gozdnih in travniških površin dogovorjena tako nizka prodajna cena (ena milijarda in 299 milijonov lir); ali je res, da so nekateri svetovalci občinskega sveta iz Tablja, ki se je svoj čas odrekel posesti tega komprenzorija, istočasno tudi člani družbe Poltabia in predvsem, zakaj je deželna uprava imela tako silo za prodajo tega območja, potem ko se morajo sodne oblasti iz Tolmeča in rimski Računski dvor izreči o dveh prizivih, ki sta bila vložena v zvezi s tem problemom.
Na zadnji deželni seji je odbornik Rinaldi zagovarjal pravilnost in korektnost celotne akcije. Na osnovi dokumentov je ugotavljal, da je bil celoten postopek v skladu z zakonskimi določili in da pač tudi tabeljska občinska uprava namenila omenjeni kompren-
zorij v turistične in športne namene. Celotna akcija je torej po besedah odbornika Rinaldija povsem korektna. Že v repliki na odbornikov odgovor, s katerim je bil vsekakor nezadovoljen, je svetovalec Vivian ponovno potrdil svoje velike pomisleke o pravilnosti postopka in dodal, da bo sprejel vse potrebne ukrepe juridičnega značaja, ker je colotna zadeva nejasna.
Včeraj pa se je s tiskovnim poročilom povrnil na vprašanje. Odbornikov odgovor označuje kot »demagoškega in prežetega z zgovornimi molki«. Predvsem pa se zaustavlja na višini prodajne cene, ki je po njegovem mnenju naravnost smešna ob dejstvu, da so za isti komprenzorij leta 1979 ponudili že preko milijarde lir. Po desetih letih bi torej po njegovem, tudi zaradi objektivne valorizacije tega turističnega območja, moral veljati vsaj trikrat toliko.
Zaskrbljujoče pa je tudi to, da je deželna uprava sklenila prodajno pogodbo kljub temu da se morajo o vprašanju še izreči sodni organi in Računski dvor. Kot neoportuno pa je Vivian označil vabilo odbornika Rinaldija, naj se kar obrne na pokrajinski nadzorni odbor če se mu zdi, da so bile v postopku nepravilnosti in da so bili kršeni zakonski predpisi.
Oglasni oddelek
sprejema oglase in razna obvestila vsak dan od 8. do 13. ure po tel. 7796-611
Predlog PSI o civilni zaščiti v FJK
TRST — Deželna svetovalska skupina socialistične stranke je predložila (prvi podpisnik je načelnik skupine Enrico Bulfone) zakonski osnutek, ki dopolnjuje deželni zakon št. 64/86 o predpisih glede organizacije struktur in posegov o civilni zaščiti, za katere je pristojna Dežela.
Z zakonskim osnutkom nameravajo socialisti dopolniti posege Dežele v odnosu do združenj prostovoljcev. Med drugim zakonski osnutek socialistične stranke predvideva podporo enemu ali več središčem za dresiran] e psov, ki bi jih nato izkoristili ob naravnih ujmah. Ta središča bi morala Dežela priznati z odlokom pristojnega odbornika, ki bi moral tudi urejati odnose med temi in pristojnim deželnim ravnateljstvom.
Zakonski osnutek, kolikor bi ga deželni svet odobril, bi imel po mnenju PSI velik pomen, ker bi dal na razpolago novo in visoko specializirano strukturo v Primeru naravnih nezgod. V predstavitvi zakonskega osnutka socialisti opozarjajo na že obstoječo pozitivno stvarnost centra za dresiranje psov v Fari, ki ima za seboj že dolgoletne izkušnje.
V Idriji zbrali doslej že 220 milijonov dinarjev
Nadaljnje se akcija za obnovo Franje
IDRIJA — Solidarnostna akcija za obnovo legendarne partizanske bolnice Franje je naletela po vsej Sloveniji in v zamejstvu (kjer so pri denarnih zavodih v Trstu, Nabrežini, na Opčinah, v Gorici, Doberdobu in Sovodnjah odprti tekoči računi) na ugoden odmev. Na posebnem žiro računu pri Mestnem muzeju v Idriji se je doslej zbralo že 220 milijonov dinarjev. Nad porabo zbranega denarja pa bdi posebna komisija, ki so jo ustanovili pri operativnem odboru za sanacijo Franje pri idrijski občini.
Minulo deževje pa je priskočilo na pomoč reševalcem poškodovane partizanske bolnice Franje, kar so strokovnjaki pravilno predvidevali. Voda je iz soteske odnesla zelo veliko materiala, potem ko so gozdarji idrijskega gozdnega gospodarstva, ki so bili v pripravljenosti, z žičnim bagrom poglobili že prej urejeni odtok. Minerji idrijskega rudnika živega srebra pa so minirali skale, ki so ostale v soteski Pasice in ovirale odnašanje nasutega peska in kamenja.
V Franji je sicer nastalo začasno malo jezero, ki je zalilo nekaj temeljev barak in kiosk, vendar se škoda ni povečala.
Voda je pesek in kamenje nanesla v dolžini pol kilometra že izven grape, tako da ga bodo lahko odstranili. Gozdarji so pripravljeni, če bo treba, spet posredovati oziroma čistiti odtočni kanal, tako da preostalih barak bolnice Franje ne bo zalilo.
JOŽE OBLAK
iO*®€'
V Sežani kulturni večer
z Rudijem Šeligom
SEŽANA — Na Sežanskem se je mesec kulture pričel v začetku februarja in bo trajal vse do 17. t. m., ko bodo na predvečer obletnice rojstva pesnika Srečka Kosovela v Divači na slavnostni akademiji sežanske kulturne skupnosti podelili Kosovelove nagrade in priznanja najzaslužnejšim posameznikom in društvom. V tem času so se zvrstile številne prireditve, namenjene najširšemu občinstvu. Ena takih je bila tudi proslava sežanskega Kulturno umetniškega društva Jože Pahor, ki ga vodi predsednica Mirjam Stopar.
Zadnji februarski dan (sicer deževen) so se na osnovni šoli Srečka Kosovela zbrali ljubitelji lepe besede, pesmi in slike. Po uvodnem pozdravu predsednice društva Mirjam Stopar so se predstavili z lastno poezijo mladi literati Magda Svetina, Maja Razboršek in David Terčon, na klavir je zaigrala mlada pianistka Mojca Rožaj, ubrano pa je zapel tudi ženski pevski zbor, ki ga vodi dirigent Evgen Prinčič. Zal pa nismo videli rezultatov gledališke skupine Ruj, ki je z delom prenehala delovati zaradi neurejenih prostorov, prav tako je okrnjeno delovanje skupine za izbrani ples, ker je mentorica na porodniškem dopustu. Ob tej priložnosti so se predstavili tudi likovniki Marjan Miklavec, Mirjam Kocjan in Rado Oketič. Knjižničarke pa so priredile priložnostno razstavo samostojnih Šeligovih del.
Posebnost večera, za katerega sceno je pripravil David Terčon, ozvočenje pa Mario Pogačnik, je bil pisatelj in predsednik Društva pisateljev Slovenije Rudi Šeligo, ki je ob letošnjem kulturnem prazniku prejel Prešernovo nagrado za dramska in prozna dela. Odlomke iz njegovih del, ki so izredno bogata po umetniški moči, je bral igralec Janez Starina iz Primorskega dramskega gledališča Nova Gorica. Z gostom, ki se že štiri desetletja pojavlja v slovenskem kulturnem prostoru, je stekel pogovor o njegovih delih, sodobni literaturi v Evropi nasploh in pogledih na življenje.
"V zadnjem času je prevladovalo mišljenje, da je zelo dobra literatura tista, ki je najbolj čustvena, da je literatura nekaj, kar je moško nevrednega in spada v čustveni ženski svet. Toda to ni res, če se ozremo v evropsko literaturo 20. stoletja, vidimo ravno nasprotno. Sodobna proza zadnjih 100 let deluje kot izredno ekzaktna misel, ki je trdo klesana, s trdno kompozicijo, a ima med tema dvema formulama tudi življenje. Vsaka povečana ekzaktnost vstopa v slovensko literaturo, to pa je slovenski literaturi samo v veliko korist. To so dokazali vstopi nekaterih znanih slovenskih zdranvikov (Lokar, Magajna, Grum...)," je v pogovoruv Sežani med drugim dejal Šeligo.
-oks-
Lep praznik glasbe in beneške mladine
ŠPETER — V občinski dvorani v Špetru je bil pred dnevi lep praznik 9*asbe in mladine. Glasbena šola je namreč imela enega od svojih rednih “ncertov, na katerem je s 26 skladbami nastopilo okrog 30 gojencev, ki so Shali na klavir, kitaro, violino, harmoniko in violončelo.
»LAMA« gradi tovarne na Kitajskem
KOPER — Tovarna pohištvenega okovja Lama Dekani sodi med najuspešnejše ozde v koprski občini, s proizvodnjo okovja pa je v zadnjih dvajsetih letih povsem nadomestila uvoz, ki je bil za jugoslovansko pohištveno industrijo nujen. In ne le to. Lama vse več izvaža, in to v 30 držav na vseh kontinentih. Lanski izvoz je dosegel 6 milijonov dolarjev, dokaj uspešno poslovanje pa se v Lami kaže tudi tako, da izgub nimajo, in kot poudarja direktor delovne organizacije Mirko Miklavčič, tako, da ohranjajo realno vrednost družbenih sredstev, s katerimi gospodarijo.
Med zelo zanimivimi posli, ki se jih lotevajo v Lami, je nedvomno tudi prodajanje tehnologije in znanja v tujino. Skupaj z inženiringom Lesnine so lani julija dokončali prvo tovarno pohištvenega okovja na Kitajskem (v Chengduju, pokrajina Sečuan), s Slovenijalesom pa uspešno dokončujejo še drugi projekt, še eno tovarno, ki bo stala v Pekingu. To tovarno bodo opremili letos in v prvi polovici pri-
hodnjega leta naj bi v njej začeli z redno proizvodnjo. Zanimivo je, da sta obe tovarni različni, druga po tehnologiji v proizvodnji zahtevnejša od prve.
»Kitajci ne kupujejo enakih "proizvodov", če smem tako reči. V vsakem dogovoru z njimi je treba ponuditi nekaj novega, in to zahtevajo od nas tudi v tem trenutku, ko imamo pri njih še tri ponudbe za gradnjo podobnih tovarn,« pravi Mirko Miklavčič. Vse ponudbe so specifične, zahtevne in seveda dohodkovno zanimive. Dejstvo je, da je izvoz s prodajo znanja (oprema tovarn s tehnologijo in orodji) znatno donosnejši kot izvoz proizvodov. V celotnem poslu, realizaciji so namreč dragi vhodni materiali zastopani komaj 20-odstotno, 80 odstotkov prodajne cene pa tvori znanje.
Ob prodoru na kitajski trg je zanimivo, da so poleg znanja za kitajske kupce postali zanimivi tudi končni proizvodi Lame. Tudi izvoz le-teh se povečuje, kar za Lamo ni nepomembno, saj ustvarjanje dohodka na tujem
postaja vedno večja nuja. Domače tržišče je s pohištvenim okovjem že dodobra založeno, dovoljen je tudi izvoz, in vse to je Lamo "prisililo" v izvozne posle. Leta 1982 so izvozili komaj 2 odstotka proizvodnje, letos pa bo izvoz že presegel 40 odstotkov proizvodnje. To seveda zahteva intenzivno posodabljanje, česar se v Lami resno lotevajo in večino akumulacije namenjajo posodobitvam. Zanimivo je tudi, da so vse domače kredite odplačali, in doma dolga, ki bi jim samo z obrestmi pobiral akumulacijo, nimajo, okrog 2 milijona dolarjev dolga na tujem pa se kanijo rešiti še letos, nakar naj bi z izvoznim zaslužkom dokupovali novo tehnologijo. S posodobitvami v proizvodnji in prestrukturiranjem proizvodnje spreminjajo tudi strukturo celotnega prihodka, kar ni nepomembno, saj so prav na ta način in z boljšo organizacijo dela porabljena sredstva s 70 odstotkov v strukturi CP v letu 1987 "zbili" na 63 odstotkov v minulem letu.
DUŠAN GRČA
Uradni podatki o predvpisih za prihodnje šolsko leto
Dobro za državne otroške vrtce prvošolčkov pa 31 manj kot letos
Ob vzdržanju Slovenske skupnosti
Z glasovi večine odobren proračun zgoniške občine
Petnajstega februarja so se končali predvpisi v prve razrede šol vseh stopenj in v prve letnike državnih otroških vrtcev. Podatke za prve razrede nižjih in višjih srednjih šol smo objavili že pred časom, sedaj pa nam je šolsko skrbništvo posredovalo še podatke o predvpisih v prve razrede osnovnih šol in v državne vrtce.
Če na hitro ocenimo podatke, objavljene v dveh razpredelnicah, lahko zaključimo takole: prihodnje leto bo prvi letnik državnih otroških vrtcev predvidoma obiskovala skoraj četrtina otrok več kot letos. V 18 državnih otroških vrtcev na Tržaškem se je namreč predvpisalo 117, medtem ko je letos vpisanih 96 malčkov. Lani je prvi letnik državnih vrtcev obiskovalo 97 otrok. Nadvse razveseljivi so podatki za Barkovlje, Lo-njer, Mačkolje in Boršt. V Barkov-ljah sta bila lani vpisana le dva otroka, v Lonjerju celo nobeden. Niti v Mačkoljah letos ni bilo v prvem letniku nobenega otroka, prihodnje leto pa bodo štirje. Več živžava bo tudi v Borštu, kjer bo število malčkov naraslo od enega na sedem.
Sicer pa je pri teh številkah treba upoštevati, da niso dokončne, saj imajo starši še več mesecev za končni vpis, v občinske vrtce pa lahko vpišejo otroke tja do septembra. Realno število otrok, ki bodo obiskovali prvi letnik slovenskih vrtcev in čez tri leta slovensko osnovno šolo (okrog 90 odstotkov otrok namreč preide iz slovenskega vrtca v slovensko osnovno šolo), bo torej znatno višje, saj so v tržaški občini 4 občinski vrtci, 5 jih je v devinsko-na-brežinski, 2 v zgoniški in 1 v miljski občini.
Če predvpisi v prvi letnik vrtcev kažejo dobro, pa žal to ne velja za predvpise v prvi razred osnovnih šol. Podatki za osnovne šole beležijo skoraj četrtino manj otrok: letos je namreč 180 prvošolčkov, če se starši ne bodo premislili, pa naj bi jih v prihodnjem letu bilo kar 31 manj. Še največ skrbi bo za mestno osnovno šolo Dragotin Kette, kjer sta zazdaj predvpisana le dva prvošolčka, kar šest otrok pa bo z novim šolskim letom prešlo na nižjo srednjo šolo. Žalosten je tudi položaj v osnovni šoli v Mavhinjah, kjer že nekaj let ni otrok.
Predvpis v državne otroške vrtce
OTROŠKI VRTEC	1.letnik 1987/88	l.letnik 1988/89	l.letnik 1989/90
Sv. Jakob	8	4	5
Škedenj	3	3	4
Sv. Ana	3	5	4
Barkovlje	2	7	8
Lonjer	0	8	10
Opčine	16	19	14
Bazovica	7	10	6
Gropada	5	2	4
Trebče	2	1	4
Prosek	16	6	15
Križ	5	3	6
Repentabor	3	3	3
Dolina	5	4	6
Mačkolje	2	0	4
Domjo	6	7	5
Ricmanje	4	5	6
Boršt	5	1	7
Boljunec	5	8	6
SKUPNO	97	96	117
Predvpis v osnovne šole
OSNOVNA ŠOLA	1.razred 1987/88	1.razred 1988/89	l.razred 1989/90
Sv. Jakob	7	5	7
Ul. Giotto	0	0	2
Ul. Donadoni	7	5	7
Sv. Ana	6	10	5
Škedenj	0	5	1
Sv. Ivan	4	7	7
Barkovlje	1	5	10
Katinara	4	7	7
Rojan	5	5	2
Opčine	21	14	19
Bazovica	5	5	8
Gropada	6	6	1
Trebče	0	2	2
Križ	6	10	1
Prosek	3	12	11
Repentabor	0	5	6
Nabrežina	6	8	5
Devin - Sesljan	4	8	2
Mavhinje	0	0	0
Slivno - Šempolaj	4	8	5
Zgonik - Salež	17	6	5
Gabrovec	0	4	4
Briščiki	0	0	2
Dolina	4	8	3
Mačkolje	3	2	4
Domjo - Ricmanje	10	16	9
Boršt	1	3	4
Pesek	2	0	0
Žavlje - Korošci	4	3	5
Boljunec	6	11	5
SKUPNO	136	180	149
Tudi zgoniški občinski svet je v torek izglasoval proračun za finančno leto 1989 in triletno programsko poročilo, in sicer z glasovi Napredne liste, medtem ko so se svetovalci Slovenske skupnosti vzdržali.
Kot je naglasil župan Miloš Budin, se krajevne uprave soočajo z vse večjimi finančnimi težavami, ker je režim krajevnih financ neustrezen, kar velja predvsem za manjše občine. Letos je država znatno znižala svoje dotacije za izenačenje proračuna in občina je kljub načelnemu odklonu primorana aplicirati nov davek na produktivne dejavnosti, da tako vsaj delno pokrije proračunski primanjkljaj in obdrži dosedanjo količinsko in kakovostno stopnjo javnih storitev. Zgoniška občina bo aplicirala 75-odstotni količnik na podlagi tega, krivičnega zakona, ki dejansko izsiljuje upravitelje in pena-lizira predvsem manjše gospodarske operaterje. Tudi višina davka za smetarsko službo je bila z ozirom na vse večje stroške povečana za 10 odstotkov, medtem ko je ostal nespremenjen prispevek, ki ga uporabniki plačujejo za refekcijo v šoli in vrtcu. Občina bo nudila isto raven storitev in bo še izboljšala storitve na področju socialnega skrbstva s programiranim nudenjem oskrbe handikapiranim, ostarelim in onemoglim. Župan je vsekakor izrazil upanje, da se bo položaj v bodoče spremenil na bolje in da bo država zagotovila ne le večje dotacije, temveč tudi dala zaupanje občinam in krajevnim upravam kot teritorialnim demokratičnim ustanovam. V imenu Slovenske skupnosti je Srečko Gruden kritično analiziral sestavo proračuna, ki je vse preveč podoben fotokopiji iz prejšnjih let, in tudi mnoge postavke na področju investicij, ki so vezane na hipotetična finansiranja, so nerealne. Hvalevredne so sicer nekatere pobude, ki zadevajo kmetijstvo, metaniza-cijo, popravilo zvonika in rekreacijske centre po vaseh. Pomanjkljiva naj bi bila skrb za socialno problematiko in vse premalo se soočamo z žgočim vprašanjem alkoholizma. Načelnik svetovalske večine Žarko Šuc pa je upravo pohvalil, da ji je uspelo pripraviti tak proračun, ki kljub znatno manjšemu prilivu denarja iz državne blagajne zagotavlja redno poslovanje in kvaliteto storitev brez vsakršne okrnitve že ustaljenih storitev.
Na začetku zasedanja je župan občuteno obravnaval zaskrbljujoč polo-
žaj v SFRJ, kjer se na Kosovu nevarno zaostruje konfliktna situacija in me-detnično trenje. Izrazil je željo in prepričanje, da bodo sporazumno našli zadovoljive rešitve za utrjevanje sožitja med različnimi narodi in demokratičnega spoštovanja dostojanstva. 8. marca pa bo v Zgoniku srečanje z vinogradniki, ki ga organizira deželno nadzorništvo za kmetijstvo in urad za bolezni rastlin, na katerem bodo razpravljali o preventivnih posegih in zdravljenju vinske trte, ki jo je lani prizadela peronospora.
Sklep, da zgoniška občina razpiše javni natečaj za mesto delavca, je zaenkrat zamrznjen zaradi novo nastale juridične situacije. Nov zakon namreč določa, da se morajo javne uprave pri zaposlovanju delovne sile obrniti na pokrajinski urad za delo in sprejeti kandidate s prednostne lestvice iskalcev zaposlitve.
B. S.
Richetti sprejel predsednike vseh rajonskih svetov
Tržaški župan Richetti je v sredo prvič uradno sprejel novoizvoljene predsednike rajonskih svetov. Zaradi političnih nesoglasji so komaj pred kratkim izvolili vseh 12 predsednikov, in to je tudi vzrok za tako "zapozneli" sestanek z županom.
Župan Richetti, ki so ga spremljali podžupan Seghene ter občinska odbornika Ariella Pittoni in Tomizza, je zbranim predsednikom dejal, da bo treba rajonskim svetom vrniti njihovo prvotno vlogo. Spregovoril je torej o decentralizaciji, ki naj bi pripomogla k boljšemu delu in organizaciji občine. Rajonski sveti bi morali postati bolj samozavestni in posredovati osrednjim organom občine bolj dokumentirane in učinkovitejše predloge. Občinska uprava pa bi morala preurediti pravilnik svetov in jim nuditi možnost za samostojnejše delo.
Odbornica Ariella Pittoni je na sestanku izrazila željo, da bi nadomestili zamujeno in ustanovili posebno komisijo za decentralizacijo. Tudi Seghene in Tomizza sta naglasila potrebo po boljših odnosih med občinsko upravo in posameznimi rajonskimi sveti.
Dolinska občinska skupščina sklepala o upravnih zadevah
Dolinski občinski svet se je na svoji zadnji seji ukvarjal s pretežno upravnimi zadevami, ki pa od blizu zanimajo vse občane. Skupščina je v skladu z novimi proračunskimi potrebami odobrila 8-odstotni povišek davka za smetarsko službo in 10-odstotno povišanje vodovodnih tarif, medtem ko bo kubični meter vode za potrebe kmetijstva stal 350 lir. Tarifa za kanalizacijske storitve pa bo v tem letu znašala 70 lir na kubični meter. Svetovalci so odobrili tudi nov občinski gradbeni pravilnik.
Župan Švab je uvodoma poročal o prošnjah za prispevke za izvajanje nekaterih pomembnih javnih del, ki jih je odbor v skladu z zakonskimi določili predložil deželni upravi, Pokrajini in Kraški gorski skupnosti. Švab je poročal tudi o aferi v zvezi z nekaterimi nedovoljenimi gradnjami na zemljiščih EZIT pri Frankovcu in Dolgi kroni in sporočil, da je vso zadevo prijavil pristojnim sodnim telesom. Občinski svet je z večino glasov ob vzdržanju Krščanske demokracije tudi izrekel negativno mnenje o izvajanju nekaterih členov deželnega zakona za decentralizacijo, po katerem bi knjižnice, muzeji in še nekatere storitve prešle pod neposredno upravo tržaške Občine. Dolinski upravitelji temu nasprotujejo, so pa izrazili pripravljenost za sodelovanje s tržaško občinsko upravo v duhu dobrososedskih odnosov.
E N E L sporoča, da bo prekinil dobavo električne energije zaradi popravil, v nedeljo, 5. t. m., v sledečih krajih:
OBČINA DOLINA: Prebeneg, Križpot, Mačkolje
Iz varnostnih razlogov je treba ravnati z električnimi napeljavami in aparati, kot da bi bili pod električno napetostjo.
ENEL si pridržuje pravico, da ponovno vzpostavi električni tok predčasno brez predhodnega obvestila.
Obisk jugoslovanskega veleposlanika Štrbca
Poudarek na gospodarskem sodelovanju
Jugoslovanski veleposlanik v Italiji Dušan Štrbac je včeraj nadaljeval svoj obisk v deželi Furlaniji-Julijski krajini. V jutranjih urah se je v spremstvu svetovalca za gospodarska vprašanja Florijana Kovača in generalnega konzula SFRJ v Trstu Livia Jakomina srečal s prefektom Eustachiom De Felice-jem. Razgovarjala sta se o aktualnih političnih, gospodarskih in kulturnih vprašanjih. Prefekt je Štrbcu voščil uspešno delo, veleposlanik pa je izrazil zadovoljstvo, da bo svojo visoko funkcijo opravljal prav v Italiji. Po obisku na prefekturi je odšel v palačo Občine Trst, kjer se je srečal s tržaškim županom Francom Richettijem.
Po srečanju na županstvu je veleposlanik Štrbac obiskal poslovni center BIC. S predstavniki centra se je pogovarjal o gospodarskem sodelovanju med Jugoslavijo in Italijo. Prav gospodarsko sodelovanje je bila ena izmed osrednjih tem včerajšnjih razgovorov pa tudi srečanj, ki jih je jugoslovanski veleposlanik imel s predsednikom deželnega odbora Furlanije-Julijske krajine Biasuttijem in s predstavniki SKGZ. V tem smislu je Štrbac večkrat poudaril pomen trgovinskih
izmenjav, tehnološkega sodelovanja, maloobmejnega prometa, skupnih investicij, govor pa je bil tudi o sodelovanju na področju varstva okolja. Italijo in Jugoslavijo druži skrb za morje, ki je vir življenja, a tudi zaslužka. Prav onesnaženje Jadrana in škodljivi pojavi, kot je bilo lansko cvetenje alg, ogrožajo naravno ravnovesje, poleg tega pa škodujejo turizmu, ribolovu in drugim sorodnim dejavnostim, ki so bistvenega pomena za obe državi.
Veleposlanik Štrbac se je s političnimi in drugimi predstavniki pogovarjal tudi o vprašanju slovenske manjšine v Italiji in italijanske v Jugoslaviji. Večkrat je poudaril načelno stališče Jugoslavije, ki se zavzema za enakopravnost vseh narodov in narodnosti. Na srečanju s predstavniki SKGZ se je Štrbac podrobneje seznanil z gospodarskimi, kulturnimi in drugimi problemi ter uspehi Slovencev v Italiji. Predsednik SKGZ Klavdij Palčič je uglednega gosta seznanil tudi z našimi prizadevanji za dosego zaščitnega zakona. Med drugim je poudaril, da smo Slovenci za globalni zaščitni zakon, čeprav sprejemamo postopnost pri izvrševanju zakonskih določil gle-
de na stvarnost, v kateri živimo. Veleposlanik Štrbac je izrazil zadovoljstvo ob razvoju slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in ponovil, da Jugoslavija podpira načelo globalne zakonske zaščite. Enako stališče je izrazil tudi svojim italijanskim sogovornikom in novinarjem, ki so z velikim zanimanjem sledili njegovemu obisku. Prav glede vprašanja slovenske in italijanske manjšine pa je treba še enkrat poudariti stališče o povezovalni vlogi manjšin na gospodarskem, kulturnem in drugih področjih, o čemer je tekla beseda tudi na sestanku z Biasuttijem.
Včeraj zjutraj je jugoslovanski veleposlanik Štrbac obiskal tudi redakcijo Primorskega dnevnika, kjer ga je sprejel odgovorni urednik Marko Wal-tritsch, v popoldanskih urah pa se je odpeljal v Gorico, kjer se je srečal s predstavniki tamkajšnjih Slovencev in obiskal občino Števerjan. Danes bo odšel v Benečijo, kjer se bo srečal s čedadskim in špetrskim županom, obiskal zasebno slovensko šolo v Špetru, mešani podjetji Hobles in Beneco, sedež društva I. Trinko in se sestal tudi s predstavniki Slovencev iz videmske pokrajine.
Zaključuje počastitev 100-letnice Ciril-Metodove šole
Razstava bivših učencev in učiteljev
V Kulturnem domu v Trstu so predsinoči odprli razstavo sedmih likovnikov, bivših učencev in učiteljev Ciril-Metodove šole. Razstavo je organiziral pripravljalni odbor za proslavo 100-let-nice omenjene šole, ki jo je slovenska javnost dostojno počastila s prireditvijo, ki je bila 8. decembra lani prav tako v tržaškem Kulturnem domu. Ob tej priložnosti je izšla tudi lepa brošura z naslovom »Stoji učilna zidana«, ki jo je izdalo Založništvo tržaškega tiska.
S to razstavo smo želeli na svečan način zaključiti praznovanje te pomembne obletnice, saj je prav ta šola ogromno prispevala k utrjevanju narodne zavesti in k širjenju naše kulture med Slovenci, je dejala na otvoritvi v imenu pripravljalnega odbora Minka Pahor. Likovna razstava, na kateri so na ogled dela dveh bivših učiteljev in petih bivših učencev Ciril-Metodove šole, predstavlja le delček tega, kar so ustvarjali li-
kovniki, ki so to šolo obiskovali, na njej poučevali ali bili z njo kako drugače povezani. S svojim delom so potrdili — je še dejala govornica — naš obstoj na tej zemlji in naše kulturno bogastvo, ki so ga prav s svojimi slikami, s svojo ustvarjalnostjo ponesli tudi preko naših meja.
Na razstavi, ki bo odprta deset dni — za obiske šol v dopoldanskih urah, za ostale pa vsak dan od 9. do 12. in od 16. do 18. ure — so razstavljena dela Lojzeta Spacala, Jožeta Cesarja, Milka Bambiča, Avrelija Lukežiča in Ernesta Seška, ki so bili učenci Ciril-Metodove šole, in slike Niko-Iine Karkovič-Zega ter Alberta Sirka, ki sta na omenjeni šoli poučevala.
O svojih slikah je na otvoritvi spregovoril Milko Bambič, med udeleženci slovesnega odprtja razstave pa sta bila tudi ugledni tržaški umetnik Lojze Spacal in Vladimir Ražem, ki je bil tudi učenec šentjakobske šole. (ni)
Kulturni praznik na openski srednji šoli
Ne mine leto, da na srednji šoli Srečko Kosovel ne bi počastili dneva slovenske kulture. Običajno novica ne prodre v širšo javnost, ker se proslavljanje mogoče marsikomu zdi prej obvezujoča dolžnost kot nekaj občutenega in koristnega. V resnici pa se učenci zelo radi odzovejo tudi proslavam, še zlasti če se lahko izkažejo s svojo ustvarjalnostjo in domiselnostjo. To so dokazali prejšnjo soboto, 24. februarja, ko so se oddolžili spominu Franceta Prešerna. In tudi tokrat z veseljem ugotavljamo, da so se mladi dostojno odrezali in doživeto predstavili svoje točke. Vsak nastopajoči razred je bil po svoje pristen, hkrati pa blizu pesnikovemu izročilu. Nastopili so tako ali drugače skoraj vsi učenci, in to s petjem ob harmonikarski spremljavi, z recitacijami in z dramatizacijo Lepe Vide, s predvajanjem lastnih sestavkov, z anketami o aktualnosti in poznanju Franceta Prešerna ter z anketo o trenutno najbolj priljubljenih slovenskih pesmih. Skratka, pestra in občutena prireditev, čeprav se je odvijala v veži šolskega poslopja.
Srednja šola S. Kosovel
Tudi na Krasu korak v skrbi za čisto okolje
Tudi devinsko-nabrežinska občina je uvedla ločeno zbiranje zapadlih zdravil in porabljenih baterij. V prejšnjih dneh so zbiralce postavili v večjih vaseh in jih namestili v bližino zbiralcev trdih mestnih odpadkov ter zbiralcev papirja in stekla. Za njihovo namestitev je poskrbela družba AVIP, ki se ukvarja z mestno opremo in ki je sklenila konvencijo z devinsko-nabre-žinsko občinsko upravo, po kateri ne bo Občina nosila nikakršnih stroškov za te storitve. Občinski odbornik za okolje Certo je izrazil zadovoljstvo nad to pobudo in napovedal, da bo Občina uvedla tudi novo službo za zbiranje ovirajočih smeti, ki jih vse prepogosto srečujemo po Krasu.
Kampanja klavrno propadla
Na Zahodnem Krasu z večino zavrnili nacionalistično resolucijo
Nacionalistična kampanja, ki so jo misovci in melonarji načrtno sprožili tudi v rajonskih skupščinah tržaške občine, je na Zahodnem Krasu klavrno propadla. Tamkajšnji rajonski svet je namreč predsinočnjim s široko večino glasov zavrnil misovsko resolucijo proti uvedbi tako imenovanega bilin-gvizma in proti zaščiti slovenske narodnostne skupnosti. Nacionalistična stališča sta osamljeno podprla le neo-fašist in edini izvoljeni svetovalec Liste za Trst, ki pa ni predložil svojega dokumenta, ker je bil mnenja, da je misovska resolucija podobna dokumentom, ki so jih v ostalih rajonskih svetih predložili melonarji.
Proti resoluciji MSI so strnjeno glasovali komunisti, socialisti in Slovenska skupnost, medtem ko so se demokristjani lakonično vzdržali. Njihov načelnik je v razpravi utemeljil belo glasovnico, češ da se o tem vprašanju v teh pogojih ni mogoče še izjasniti, dokler ne bo rimska vlada objavila vsebino načrtovanega zaščitnega osnutka ministra za dežele Maccanica. Gre za pilatovsko stališče, ki dokazuje, da se Krščanska demokracija vsaj na Zahodnem Krasu ni hotela zameriti Listi in misovcem. V razpravi so se oglasili tudi komunist Štoka, socialist Fontanot in svetovalec Slovenske skupnosti Pertot, ki so utemeljili negativno zadržanje o resoluciji MSI ter se zavzeli za pravično zaščito Slovencev in za utrditev miroljubnega sožitja med tukaj živečima narodoma, (st)
Jutri začetek pokrajinskega kongresa PSI
Pod geslom »Pospeševati rast Trsta modernih k snidenju z Evropo« se bo jutri ob 16. uri na Pomorski postaji v Trstu pričel 19. pokrajinski kongres Socialistične stranke Italije. Po imenovanju predsednika občnega zbora in komisije za oblikovanje zaključne resolucije bo na sporedu poročilo dosedanjega pokrajinskega tajnika Arduina Agnellija. Sledila bo razprava, ki se bo nadaljevala v nedeljo ob 9. uri. Kongres se bo predvidoma zaključil v nedeljo nekaj čez poldne z izglasovanjem zaključne resolucije ter z izvolitvijo 31-članskega pokrajinskega vodstva in novega pokrajinskega tajnika.
Na kongresu bo sodelovalo 57 delegatov, ki so jih izvolile posamezne sekcije v pokrajini. Razpravljali bodo na osnovi enotnega programskega dokumenta, ki podrobneje razčlenja predvsem tri temeljne projekte, in sicer projekte za razvoj »modernega, čistega in prijateljskega Trsta«. Kljub enotnemu dokumentu pa se bo kongres predvidoma odvijal v znamenju živahne notranje dialektike. Na njem se bodo soočile štiri struje, in sicer struja podpredsednika Dežele Carboneja, ki zajema skoraj polovico delegatov, struja tržaškega podžupana Seg-heneja, ki zajema približno tret j i-ho delegatov, ter struji podpredsednika Friulie Pittonija in dežel-hega svetovalca Tersarja, ki razpolagata vsaka s približno deseti-Pji odstotki delegatov. Uradno ni oila predstavljena nobena kandidatura za vodstvena mesta, niti za htesto pokrajinskega tajništva. Zelo verjetno bo to funkcijo prevzel Carbone.
Katastrofo pozvzočil fant s prižigom cigarete po poskusu samomora
S plinom nasičeno stanovanje v Rojanu eksplodiralo, kot da bi počila bomba
Stanovalci bloka v Rebri Scala Santa 37/2 v Rojanu so včeraj nekaj pred 13. uro zaslišali silovit pok in takoj nato trušč razbitega stekla. Iz stanovanja v drugem nadstropju je nekaj trenutkov potem planil hudo opečen 25-letni Alessandro Serli, ki je kričal od bolečin in prosil pomoči. Njegova 56-letna mati Caterina Putinja vd. Serli se je ravno tedaj s polno torbo vračala iz trgovine. Ko je izvedela, kaj se je zgodilo s sinom, jo je obšla slabost in rešilec Rdečega križa je moral tudi njo odpeljati v glavno bolnišnico, kjer so ji dali pomirjevalno sredstvo in jo nato odpustili.
Eksplozija je v stanovanju Serlijevih povzročila pravo razdejanje, poleg tega je raznesla tudi steno sosednjega stanovanja. Le po čudežnem naključju nesreča ni terjala življenja 75-letne sosede Aurore Silli.
Življenje Alessandra Serlija visi na nitki, saj je dobil opekline tretje stopnje domala po vsem telesu. Ker mu v glavni bolnišnici niso mogli nuditi zadostne pomoči, so ga z rešilcem bolnice nekaj ur pozneje odpeljali v Videm, kjer so ga sprejeli na oddelek za hude opekline. Zdravniki so si strogo pridržali prognozo.
Vse kaže, da je bil nesrečnež sam kriv za to, kar se je zgodilo. Fant, ki je bil pod nadzorstvom centra za umsko zdravje iz Barkovelj, ker je večkrat dobival hude duševne napade, si je po lastnem pričevanju hotel včeraj dopoldne v trenutku obupa vzeti življenje. Odprl je plinsko pipo in hotel počakati na smrt. Ko se je prostor napolnil z močnim in dušečim plinom, pa si je Alessandro premislil in je zaprl plin. Sedel je v dnevno sobo in si nič hudega sluteč prižgal cigareto. Ogenj iz vžigalnika pa je v prostoru, prenasiče-nim s plinom, povzročil pravo katastrofo. Mogočen plamen je v trenutku oplazil fanta po vsem telesu in takoj nato ugasnil, istočasno je stanovanje opustošila silovita eksplozija. Stanovanje je dobesedno razneslo in iz njega so zleteli vaze z rožami, krožniki, kozarci, stoli in še marsikaj. Poleg tega je pok delno odtrgal balkon. Črepinje in kosi opeke so poškodovali karoserijo več avtomobilov, ki so bili parkirani pred hišo, zaradi eksplozije pa je popokalo tudi veliko šip v bloku. Gmotna škoda je izredno velika. Fan-
Razdejano stanovanje po eksploziji; levo zgoraj 25-letni Alessandro Serli, ki je povzočil katastrofo in se zdaj bori s smrtjo; desno 75-Ietna soseda Aurora Silil, ki je le po srečnem naključju ušla smrti	(Foto Križmančič)
tova priletna soseda Aurora Silli je, kot uvodoma rečeno, le za las ušla smrti. Ko je prišlo do eksplozije, je bila na svojem domu v kuhinji. Le tanek zid jo je ločeval od sosednjega stanovanja. Upokojenka nam je še vidno prestrašena povedala, da je tik pred eksplozijo pogrnila mizo v jedilnici in je potem odšla v kuhinjo, da bi
si pogrela omako. Vse je bilo že pripravljeno, da sede k mizi, ko je nenadoma razneslo zid v jedilnici. Opeka je pod seboj pokopala že pogrnjeno mizo...
Na kraj nesreče so prišli agenti letečega oddelka z načelnikom Padula-nom, gasilci s podpoveljnikom Gia-cuzzom, karabinjerji in bolničarji Rde-
čega križa z dežurno zdravnico Vagli-erijevo. Fant je bil hudo opečen po vsem telesu. Ogenj mu je v trenutku zažgal obleke, njegova koža pa je postala temnorjava. Kljub bolečinam pa je mladenič lahko še govoril in je pred prihodom Rdečega križa preiskovalcem sam povedal, kako je prišlo do nesreče.
Medicinska fakulteta demantira Mocavera
Spor med primarijem univerzitetnega inštituta za anestezijo in reanimacijo Mocaverom in vodstvom KZE se stopnjuje z naravnost osupljivimi zapleti in razpleti. Kot smo poročali v včerajšnji številki, je profesor Mocavero zaradi pomanjkanja anestezistov proglasil kritično stanje v kirurških oddelkih katinarske bolnišnice. Sredstvom javnega obveščanja je tudi sporočil, da je proglas o kritičnem stanju soglasno sprejel svet medicinske fakultete. Vodstvo KZE je še isti dan ocenilo Mocaverove izjave za neodgovorno dramatiziranje in obenem poudarilo, da se je po sporazumu z anestezisti (22. februarja) stanje znatno izboljšalo, saj se je število operacijskih posegov v prejšnjem in tekočem tednu dvignilo za 30 odstotkov.
Kaj pa se je zgodilo včeraj? Profesor Mocavero je časopisom poslal poziv, naj v smislu zakona o tisku demantirajo izjave vodstva KZE, češ da so popolnoma neutemeljene.
Predsednik KZE Bevilacgua in upravni vodja Zigrino sta pozneje demanti demantirala in odločno potrdila, da se podatke o zvišanju števila operacij (od 26 na 33 tedensko) lahko razbere iz dokumentacije o opravljenih operacijskih posegih, ki so seveda na razpolago sodstvu. Zanikala sta tudi Mocaverovo trditev, da mora dogovor o nadurnem delu anestezistov odobriti Deželni nadzorni odbor.
Naravnost presenetljiv pa je razplet, za katerega je poskrbel ravnatelj medicinske fakultete Bosatra, ki je zanikal Mocaverovo trditev, da je svet medicinske fakultete sprejel njegov proglas o kritičnem stanju. »Mocavero je svet fakultete le pozval, naj se zavzame za rešitev odprtih vprašanj, s čimer se je svet seveda strinjal, saj je v interesu vseh, da se trenja zgladijo. Sicer pa bi svet ne mogel ravnati drugače, saj kritično stanje v javnih bolnišnicah lahko proglaša le prefekt,« je pribil Bosatra.
Proces proti sedmim ginekologom se bo zaključil šele v ponedeljek
Proces proti sedmim ginekologom, obtoženim, da so pred sedmimi leti iz malomarnosti povzročili smrt 42-letne Milanke Gerkovič Miladinovič, se včeraj proti pričakovanjem še ni končal. Razsodba, za katero vlada precejšnje zanimanje, bo znana v ponedeljek. Včeraj so nastopili branilci zdravnikov, v ponedeljek pa sta na vrsti repliki civilne stranke in javnega tožilca. Šele tedaj bo sodišče (predsednik Brenči, stranska sodnika Trampuš in Dainotti) izreklo razsodbo.
Na včerajšnji "maratonski" razpravi so branilci obtoženih zdravnikov skušali dokazati, da njihovi varovanci niso krivi (oziroma da je njihova krivda zelo majhna) za razplet dogodkov in torej za smrt nesrečne ženske. Tudi sam javni tožilec Staffa je priznal, da so odgovornosti posameznih zdravnikov in posledice njihovega ravnanja različne, vsak od branilcev pa je to trditev skušal izkoristiti v svoj prid in na ta način zvrniti krivdo na druge.
Najdaljše nastope so imeli odvetniki
zdravnikov, za katere je javni tožilec zahteval zaporno kazen. Med njimi sta najdlje govorila odvetnika Bricola iz Bologne in D'Onofrio iz Trsta, ki branita Francesca Diversija. Javni tožilec meni, da ima prav Diversi največjo mero krivde, tako da je zanj zahteval tri leta zaporne kazni. Diversi je namreč ročno odstranil zarodek (sama izbira posega naj ne bi bila v tem primeru priporočljiva, poleg tega pa naj bi Diversi malomarno in z veliko hitrico odstranil zarodek). Odvetnika sta skušala dokazati, da za smrt pokojnice ni bil kriv samo ta poseg, pač pa da jo je povzročila vrsta drugih dejavnikov, ki naj bi jih strokovnjaki, ki so opravili ekspertize, ne vzeli v poštev. Dejala sta tudi, da bi zdravniki, ki so posegli po Diversiju, lahko še rešili situacijo, in da so zaradi tega enako krivi. Podobno je D Onofrio povedal tudi za drugega svojega varovanca, Maurizia Macchio, za katerega je javni tožilec zahteval dve leti zaporne kazni.
Odvetniki Baraggina in Strolega so skušali dokazati, da njihova varovanca
sploh nista kriva za smrt Miladinovi-čeve. Aleffi in Sardos, ki zastopata Baraggina (Staffa je zanj zahteval leto dni zaporne kazni), sta namreč trdila, da je ta storil vse, kar je bilo v njegovih močeh, da bi žensko takoj prepeljali v Burlo Garofolo, in da se je celo potrudil, da bi obvestil kolege, da jih čaka izredno zapleten primer.
Odvetnik Picasso, ki brani Strolega (Staffa je zanj predlagal osem mesecev zaporne kazni), pa je trdil, da je njegov varovanec ravnal pod nadzorstvom Diversija, ki naj bi ga prisilil, naj zašije poškodbe maternice.
■ Mestna sekcija Slovenske skupnosti bo imela danes ob 20. uri na sedežu SSk (Ul. Macchiavelli 22) svoj redni kongres, na katerem bodo izvolili novo vodstvo in delegate za pokrajinski kongres stranke.
Danes ob 20. uri bo tudi kongres zgoniške sekcije SSk, in sicer v špor-tno-kulturnem centru v Zgoniku.
Pianistka Breda Ukmar nocoj na Opčinah
V Prosvetnem domu na Opčinah bo nocoj v okviru Openskih glasbenih večerov nastopila pianistka Breda Ukmar. Glasbenica je po začetnem študiju v rojstni Sežani nadaljevala svojo glasbeno izobrazbo v Ljubljani, in sicer najprej pri profesorici Zorki Bradačevi na Srednji glasbeni šoli, nato na Akademiji za glasbo pod vodstvom prof. Zdenke Novakove in Aci-ja Bertonclja. Istočasno je diplomirala iz francoščine in filozofije. Po diplomi se je dalj časa izpopolnjevala v Italiji pri znanem pianistu in pedagogu Micheleju Marvulliu, sedaj pa poučuje klavirna Glasbeni šoli v Ljubljani.
Breda Ukmar nastopa bodisi kot solistka bodisi v raznih komornih sestavih in je bila deležna že zelo spodbudnih ocen. Njen repertoar obsega dela od baročnih stvaritev do sodobne domače klavirske literature. Na nocojšnjem koncertu, ki bo pričel kot ponavadi ob 20.30, se bo predstavila s skladbami Scarlattija, Mozarta, Pou-lenca, Potočnika, Satieja in Chopina.
N. K.
Se dva zaporna naloga zaradi spolnega nadlegovanja otrok
Zaradi nasilnih opolzkih dejanj nad mladoletniki je preiskovalni sodnik i? , 'archi izdal še dva zaporna naloga, prvega proti 47-letnemu Giancarlu Tulisu •hal !jCe Valmaura 77 (tega so sicer karabinjerji aretirali že pred dvema tedno-štpv'u,rUgega Pa Pr°i' 45-letnemu Giuseppu Covi, ki stanuje v isti ulici v hiši s d°hiu ° 67' Slednie9a 50 karabinjerji aretirali v sredo dopoldne na njegovem
A inS?dnik Patriarchi Je v teh dneh zaslišal še dva mladoletna bratca, 8-letnega in a 14-letno G., nad katerima naj bi se bila Tuliš in Cova spolno izživljala. Oče sn0i atl nista o tem vedela ničesar, ker jima otroka nista zaupala, da ju moška Pod °inadlegU^eta' Kadar staršev ni bil° doma, sta se moška ponudila, da bosta miga , naniu' v svojem stanovanju pa sta se ju začela nesramno dotikati. To sta auoletnika po daljšem prigovarjanju povedala sodniku, bih K° 50 karabinjerji pred približno dvema tednoma nataknili lisice Tulisu, so Ko prePribani, da je s tem preiskava o spolnem nadlegovanju otrok zaključena.
R0* jaa4‘eJse oorise. vse se je pričelo lanskega decembra z aretacijo 58-letnega Mich i eCCe ln 74-letnega Sigismonda Franca, ki sta se izživljala nad 9-letno sodi-* Deklica ie t0 napisala v prostem spisu in tako je zadeva prišla na kaže 6' ?malu se j® izkazalo, da je otroka izkoriščal tudi Tuliš. Moški pa je, kot sta /.{ladle90val še neko 14-letno D., pred kratkim pa so karabinjerji izvedeli, da ZlnrT.,a tudi omenjena bratec in sestrica njegovi žrtvi. Cova pa je, kot kaže urabljal "le" 14-letno sestrico.
Prizivno sodišče povečalo kazen 3 goriškim davčnim oporečnikom
Tržaško prizivno sodišče je včeraj obsodilo 39-letnega Maria Leghisso iz Tržiča, 43-letnega Giuseppa Ieusiga iz Gorice in 43-letnega Renata Fiorellija iz Morara na 4 mesece zapora in na 150 tisoč lir globe zato, ker so hujskali ljudi, naj ne plačujejo davkov, namenjenih oboroževanju, in ker niso navedli imena tiskarja na letakih, ki so jih v ta namen napisali. Sodišče je tako razveljavilo prvostopenjsko razsodbo, po kateri so bili 3 oporečniki krivi samo drugega prekrška in zato obsojeni le na 150 tisoč lir globe vsak.
Leghisso, Ieusiga in Fiorellija, ki so člani Soške skupine oporečnikov proti vojaškim stroškom, so karabinjerji aretirali marca 1987, ko so demonstrirali pred davčno izterjevalnico v Gorici in delili letake, s katerimi so vabili ljudi, naj ne plačujejo 5,5 odstotka davkov, kolikor znašajo sredstva za vojsko v državnem proračunu. Na prvostopenjskem procesu so jih oprostili prve obtožbe, češ da je bilo vabilo na lepakih posredno in da nikjer ni bilo jasno zapisano, da ljudje ne smejo plačevati davkov. Goriški javni tožilec Trotta, ki je menil, da so obtoženci zakrivili tudi ta prekršek, pa je vložil priziv. Podobno so storili branilci oporečnikov Maniacco, Chirco, Ramadori, Corticelli, Locatello in Tarleo, ki so bili prepričani, da je bila tudi druga obtožba neutemeljena, saj je bil na lepakih zapisan naslov sedeža njihove organizacije.
Prizadevanja branilcev, ki so se sklicevali tudi na pismo, s katerim je škof Bellomi jasno vabil vernike, naj se uprejo oboroževanju in naj zato ne plačujejo davkov, je bil torej zaman. Sodnikov ni prepričalo niti dejstvo, da se oporečniki borijo za ideale miru in da se za te ideale tudi žrtvujejo (ker ne plačujejo omenjenega dvaka, jim davčni izterjevalci vsako leto zarubijo nekaj pohištva).
Sporočamo, da nas je zapustil naš dragi
Josip Štoka
(Pepi)
Pogreb bo jutri, 4. marca, ob 12. uri iz cerkve na Kontovelu.
Žalujoči: sinova, hčeri, vnuki ter drugo sorodstvo.
Kontovel, 3. marca 1989
Ob smrti Benedikta Žerjala izrekata iskreno sožalje svoji pevki Ingrid in družini
MePZ in KD Primorsko iz Mačkolj
Pripravili so jo mladi iz Gropade
Izvirna in doživeta počastitev praznika slovenske kulture
Kolikokrat smo si zastavili vprašanje, kje so naši mladi, ko je šlo za razne prireditve? Vprašanje je izražalo nekoliko pesimizma, bojazni, da se mladi ne bodo znali vključiti v našo stvarnost in v kulturno dogajanje, ki je ena glavnih komponent našega življenja in ustvarjanja. Mladina iz Gropade je na vsa ta vprašanja odgovorila s proslavo dneva slovenske kulture, ki je bila pretekli petek v dvorani obnavljajočega se domačega kulturnega doma. In odgovor je bil tak, da so bili z njim številni domačini, ki so se proslave udeležili, res zadovoljni, morda prvič tudi ganjeni ob spremljanju programa, ki so si ga mladi sami zamislili, ga naštudirali in tudi zelo lepo izvedli.
Ker gre za dan slovenske kulture, ki nekako uokvirja tradicionalne Prešernove proslave, so si mladi iz Gropade, člani mladinskega krožka KD Skala zamislili svojo prireditev tako da so jo posvetili padlemu partizanskemu pesniku Karlu Destovniku - Kajuhu, po katerem so pred leti poimenovali domačo osnovno šolo.
Povezavo med Kajuhovo borbeno partizansko pesmijo, ki govori o trpljenju in tudi o odločnem boju slovenskega naroda proti okupatorju, in Prešernovo poezijo, so mladi ponazorili s pesmijo Zdravica na začetku programa in s sugestivno ureditvijo odra, na katerem sta na črnem ozadju, ki je upodabljalo mračne čase fašizma, izstopali sliki Prešerna in Kajuha, ob njiju pa velika slovenska trobojnica.
Na tako urejenem odru je stekel program, ki je obsegal bogat izbor Kajuhovih pesmi in obširen opis njegovega življenja, boja in smrti. Obogatili' so ga z glasbenimi vložki, s prikazom diapozitivov o Kajuhu in z govoroma.
Izvajalci recitala Kajuhovih pesmi, ki govorijo o trpljenju, grozotah, boju proti okupatorju, pa tudi o veri v boljšo bodočnost, so bili mladi: Alenka, Egon, David, Tanja, Irena, Andrej, Do-natela, Martin, Martina, Gabrijela, Klara, Marko, Ingrid, Jana, Tanja in Megi. Govorila sta predsednik KD Skala Saško Kalc in Aleksander Muži-na, ki sta se med drugim zahvalila mladim za izvirno in močno ganljivo proslavo. Mužina se je v svojih besedah ustavil tudi pri razmišljanju o tem, kaj nas Slovence čaka v obrambi našega jezika in kulture.
Pesem »Samo milijon nas je« je zaključila večer, ki so ga številni domačini poslušali zbrano, ganjeni, da je mladina zmogla tako lepo povedati in podati vse to, kar čutimo v teh časih Slovenci v zamejstvu in kar preveva danes ves slovenski narod. Lepa družabnost, ki je povezovala mlade in odraslo občinstvo, med njimi bivše učitelje domače šole, je zaključila to proslavo, ki bo ostala zgled vsem mladim in v rahel opomin tistim, ki dvomijo v njihove sposobnosti. Pohvala je šla tudi učiteljici Fridi Valetič, domači osnovni šoli in g. Ozbiču, ki so dali svoj prispevek za uspeh te enkratne proslave dneva slovenske kulture.
NEVA LUKEŠ
gledališča
KULTURNI DOM
Slovensko stalno gledališče ponovi v BOLJUNCU nocoj ob 20.30 v izvedbi Bogdane Bratuž: Hermann Broch POVEST SLUŽKINJE ZERLINE. Abonenti imajo popust!
Slovensko stalno gledališče v sodelovanju z Združenjem ITALIJA-ZSSR je poskrbelo za gostovanje skupine TEATER STUDIO JUGOZAPADNAJA -MOSKVA jutri, 4. t. m„ ob 20.30 s predstavo Carla Goldonija KRČMARICA MI-RANDOLINA in v nedeljo, 5. t. m. ob
20.30	s predstavo Nikolaja V. Gogolja ŽENITEV.
VERDI
V nedeljo, 5. t. m. ob 16. uri (red D) ponovitev Rossinijevega SEVILJSKEGA BRIVCA. Dirigent Spiros Argiris. Režiser Beppe De Tommasi.
Prihodnja predstava bo v torek, 7. t. m. ob 20. uri (red F).
Ponovitve bodo trajale do 11. marca.
ROSSETTI
Jutri ob 20.30 bo na sporedu MOMIX SHOVV s skupino Momix Dance Theatre. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
Ponovitev v nedeljo, 5. t. m. ob 16. uri.
CRISTALLO - LA CONTRADA
Danes ob 10.00 se bo Assemblea Teatre iz Turina predstavil z delom GLI SPA-VENTAPASSERI SPOSI. Predstava je namenjena osnovnim in srednjim šolam.
Jutri, 4. t. m. ob 20.30 bo na sporedu delo SINCERAMENTE BUGIARDI.
razna obvestila
V okviru Ljudskega misijona bo jutri,
4.	marca, ob 20.30 na sedežu Sklada M. Čuk - Proseška 131 - Opčine SREČANJE s prof. Egidijem Košuto o PROBLEMIH DORAŠČAJOČE MLADINE.
SKD Barkovlje - Ul. Cerreto 12 obvešča, da bo ob LJUDSKEM MISIJONU srečanje z misijonarjem patrom Filipom Rupnikom v nedeljo, 5. marca, ob 16.30. Vabljeni vsi!
Sekcija Slovenske skupnosti za Sv.
Ivan, Lonjer in Katinaro vabi na OBČNI ZBOR (kongres), ki bo v ponedeljek, 6. marca ob 20. uri v Marijinem domu, Ul. Brandesia 27/11. Toplo vabljeni vsi člani in prijatelji.
Mladinska sekcija Slovenske skupnosti priredi v nedeljo, 5. t. m., ob 15. uri 3. DEŽELNI KONGRES, ki bo na Pomorski postaji.
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu sklicuje v sredo, 15. t. m., ob 9.30 v prvem in ob 10.00 v drugem sklicanju 11. REDNI OBČNI ZBOR v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20. Vabljeni člani in prijatelji društva.
Pri KD Rdeča zvezda iz Saleža bo ponovno zaživela folklorna dejavnost. Mladi pridite v ponedeljek, 6. t. m., ob 20.30 v športno-kulturni center v Zgoniku.
Danes, 3. t. m., ob 20.30 bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, 2. nadstropje predavanje O METODAH IN TEHNIKAH SABOTAŽE PRAVICE DO RABE SLOVENSKEGA JEZIKA. V okviru tečaja za izvajanje jezikovnih določb zakona o globalni zaščiti bo govoril prof. Samo Pahor.
Žene iz Boršta in Zabrežca vabijo na PRAZNOVANJE 8. marca. Vpisovanje v popoldanskih urah na tel. št. 228494 ali 228629.
Sekcija Zveze borcev Boljunec obvešča vaščane, da sprejema prispevke za obnovo bolnice Franja v Partizanskem klubu in mlekarni v Boljuncu.
koncerti
Societi dei concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 6. marca, ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil KVARTET HAGEN.
SKD Tabor - Prosvetni dom Opčine -OPENSKI GLASBENI VEČERI. Nocoj ob 20.30 KLAVIRSKI RECITAL pianistke BREDE UKMAR. Na sporedu: Scarlatti, Mozart, Poulenc, Potočnik, Satie, Chopin.
Bazilika sv. Silvestra - Drevi ob 18.15 bo na sporedu koncert nagrajencev 1. Mednarodnega natečaja v kompoziciji »Alpe Jadran«.
Musič Club Tor Cucherna - Nocoj ob
22.00	bo na sporedu koncert angleškega pianista in pevca Paula Millusa. Jutri ob
22.00	pa bo nastopal kvartet brazilske pevke Albe Marie Lopez.
razne prireditve
Amaterski oder J. Štoka priredi KUL-TURNO-ZABAVNI VEČER jutri, 4. marca, ob 20. uri v Kulturnem domu na Proseku. Sodelujejo člani KD F. Prešeren iz Boljunca.
V	Društvu slovenskih izobražencev v Trstu bo v ponedeljek, 6. marca, predaval fotograf Vlastja Simončič na temo "150 LET FOTOGRAFIJE - PRIKAZ ZGODOVINE IN RAZVOJA". Začetek o 20.30.
SKD Barkovlje - Ul. Cerreto 12 prireja v torek, 7. marca okroglo mizo na temo "SOŽITJE MED VERNIMI IN NEVERNIMI". Sodelovali bodo misijonar pater Filip Rupnik, sen. Stojan Spetič, prof. Jože Pirjevec, časnikar Sergij Pahor, moderator Tomaž Simčič. Začetek ob 20. uri.
KD V. Vodnik iz Doline obvešča, da zaradi tehničnih razlogov odpade revija otroških pevskih zborov VESELO ZAPOJMO v nedeljo, 5. t. m.
ZŽI-UDI Križ vabi v sredo, 8. t. m. vse ženske na praznovanje DNEVA ŽENA, ki bo v Ljudskem domu v Križu ob 20. uri. Poskrbljeno za prigrizek in kozarček. Vabljene!
Zadružni center za socialno dejavnost in KRUT vabita danes, 3. marca, ob 16. uri na petkov popoldan v Ul. Petro-nio 4. Popoldan bomo preživeli z gospo Vero Klemenčič, ki bo spregovorila O BIOVRTNARJENJU - ZDRAVI PREHRANI IZ DOMAČEGA VRTA.
Dramska skupina SKD Tabor - Opčine bo nastopila jutri, 4. t. m., ob 20. uri na PRAZNIKU ŽENE v Križu pri Tomaju s narečno enodejanko Deštin, delo Draga Gorupa.
SKD Tabor - Opčine - Prosvetni dom.
V sredo, 8. t. m„ ob 20.30 ob dnevu žena bo srečanje ženskih pevskih zborov ZAPOJMO SI PESEM VESELO. Sodelujejo: ŽPZ Prosek-Kontovel, ŽPZ I. Grbec iz Skednja in ŽPZ Tabor - Opčine. Večer bosta popestrili točki Bianka in Gabrijela ob 8. marcu in koncertino v S—meš-nem tonu. Sledi družabnost. Vabljeni žene in možje ter fantje in dekleta.
KD F. Venturini vabi na predvajanje VIDEO KASETE O PUSTU jutri, 4. t. m., ob 20. uri v Kulturnem centru A. Ukmar - Miro pri Domju.
V	počastitev dneva žena,, ki bo v sredo, 8. marca, ob 18.30 priredi KD Rovte -Kolonkovec DRUŽABNI VEČER. Po kratkem govoru bo sledila družanost. Dobimo se v Ul. Montesernio 27.
KD F. Venturini - Proslava DNEVA SLOVENSKE KULTURE. Nastopajo MePZ Primorsko in MPZ F. Venturini. V petek, 10. t. m., ob 20. uri v kulturnem centru A. Ukmar - Miro pri Domju.
Ui!!li> SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
v sodelovanju z Združenjem ITALIJA-ZSSR gostuje
TEATER STUDIO JUGOZAPADNAJA -MOSKVA Jutri, 4. marca, ob 20.30
Carlo Goldoni
KRČMARICA MIRANDOLINA
□ □ □
V nedeljo, 5. marca, ob 20.30
Nikolaj V. Gogolj
ŽENITEV
v Kulturnem domu - Ul. Petronio 4.
Predprodaja vstopnic od 10. do 14. ure; v nedeljo, 5. marca, eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma, tel. 734-265.
		
kino		šolske vesti
ARISTON - 16.00, 22.00 Un pešce di nome VVanda, kom., VB 1988, r. C. Crichton, i. J. Clesse, J. Lee Curtis. EXCELSIOR I - 17.30, 22.15 Mississippi burning, r. Alan Parker EKCELSIOR AZZURRA - 17.30, 21.45 Betrayed tradita.r. Costa Gavres, i. Debra Winger, □
NAZIONALE I - 16.15, 22.15 Libidinosi approcci di minorenni sporcaccione,
pom., □□
NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Lei, io e lui, kom.; r. D. Dorrie; i. G. Dunne, E. Greene.
NAZIONALE III - 16.30, 22.15 Chi ha incastrato Roger Rabbit, kom., ZDA 1988, r. R. Zemeckis; i. B. Hoskins, C. Lloyd.
NAZIONALE IV - 17.30, 22.00 Gorilla nella nebbia, pust., ZDA 1988, r. M. Apted, i. Sigourney VVeaver, Bryan Brown.
GRATTACIELO - 16.30, 22.15 Sotlo ac-cusa,
MIGNON - 16.30, 22.00 Addio al re, dram., ZDA 1988, r. John Milius, i. Nick Notle, Nigel Havers.
EDEN - 15.30, 22.10 Gatte in calore, pom., □ □
VITTORIO VENETO - 16.30, 22.10 La prima esperienza, r. C. Pierson, i. Lo-retta Loew, Alex Sautet, □ □
CAPITOL - 16.30, 22.10 L'orso, pust., r. Jean-Jacques Annaud; i. medvedek Vouk in medvedinja Kaar, Jack VValla-ce, Andre Lacombe.
LUMIERE FIGE - 16.00, 22.00 Tucker, dram., ZDA 1988, r. F. F. Coppola, i. J. Bridges.
ALCIONE - 16.00, 22.10 Nove settimane e 1/2, er. dram., ZDA 1985, r. Adrian Lyne, i. Mickey Rourke, Kirn Basinger,
□
RADIO - 15.30, 21.30 Super moglie nin-fomane, porn., □ D
Prepovedano mladini pod 14. letom □ 18. letom □ □
včeraj - danes
Sindikat slovenske šole sporoča, da so datumi pismenih nalog za izredne habilitacije za slovenske višje srednje šole naslednji: 9. t. m. slovenščina, italijanščina in latinščina, 15. t. m. angleščina, matematika, 16. t. m. kemija in 17. t. m. telesna vzgoja.
prispevki
Danes, PETEK, 3. marca 1989
MOJMIR
Sonce vzide ob 6.40 in zatone ob 17.54 - Dolžina dneva 11.14 - Luna vzide ob 4.16 in zatone ob 12.21.
Jutri, SOBOTA, 4. marca 1989
MISLAV
PLIMOVANJE DANES: ob 1.06 najnižje 2 cm, ob 6.12 najvišje 24 cm, ob
13.19	najnižje -45 cm, ob 20.14 najvišje 30 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 7 stopinj, zračni tlak 1013,8 mb narašča, veter 8 km na uro zahodnik, vlaga 90-od-stotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 8,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Nicoletta Tomasi, Fe-derica Pešce, Jason Sims, Lucia Zarcone, Lorenzo Matteo Lorenzutti.
UMRLI SO: 83-letni Stanislao Zadnik, 55-letna Luciana Marži, 98-letna Andrei-na Scebotnjak, 84-letni Antonio Vuco-vich, 29-letni Roberto Karis, 80-letna Te-resina Pieri, 76-letni elemente Marizza, 93-letna Anna Denci, 91-letni Luigi Am-maturo, 86-letna Paola Gostischa, 60-let-na Maria Consiglia Mongelli, 89-letni Luigi Bressan, 46-letni Giorgio Opatti, 85-letni Eriberto Brandolin.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 27. februarja, do sobote, 4. marca 1989 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul. Fabio Severo 112, Ul. Baiamonti 50.
Boljunec (tel. 228124), SESLJAN (tel. 414068), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul. Fabio Severo 112, Ul. Baiamonti 50, Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44.
BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (tel. 414068), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44.
BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (tel. 414068), MILJE - Mazzinijev drevored (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje
obvešča, da je še nekaj razpoložljivih mest na
TEČAJU
BANČNE TEHNIKE
Vpisovanje in podrobnejše informacije na sedežu zavoda Ul. Ginnastica 72, tel. 577941.
SL0VENSK0
w STALNO GLEDALIŠČE
Hermann Broch
POVEST
SLUŽKINJE
ZERLINE
Izvaja Bogdana Bratuž
Danes, 3. marca, ob 20.30, v gledališču »F. Prešeren« v BOLJUNCU.
V	spomin na dragega moža in očeta Karla daruje^ družina Gombač 50.000 lir za Sklad M. Čuk.
Namesto cvetja na grob dr. Draga Gantarja darujeta družini Čuk in Cvelbar 50.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na drago Grozdano Čebohin daruje družina Sigulin 50.000 lir za obnovo bolnice Franje.
V	spomin na Zorko Godino-Santin daruje družina Patrizio 50.000 lir za KD I. Grbec.
V	spomin na Ivana Počkaja in Svetka Žagarja daruje Anton Ražem - Pakelc
60.000	lir za ŠD Zarja.
Claudio Jerman daruje 10.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina.
V	spomin na Angela Doljaka darujeta Sergio Cante in Pepi Legiša 40.000 lir za Vaško skupnost Praprot.
V	počastitev spomina dragega Angela darujeta Berto in Bogomila Doljak
100.000	lir za Vaško skupnost Praprot.
V	spomin na Rudija Mahniča darujeta žena Kristina in hči Majda 30.000 lir za obnovo bolnice Franje in 30.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Dolina.
Namesto cvetja na grob Borisa Čuka daruje Silva Vodopivec 15.000 lir za pevski zbor V. Vodnik.
V	spomin na Borisa Čuka daruje Kristina Mahnič 20.000 lir za Pihalni orkester Breg.
Namesto cvetja na grob Borisa Cuka darujejo D arina Lovriha 15.000 lir, sestrični Draga in Meri 50.000 lir, Josip Lovriha (233) 20.000 lir za Pihalni orkester Breg ter Mauricij in Pavel Lovriha
10.000	lir za Pihalni orkester Breg in
10.000	lir za ŠD Breg.
Namesto cvetja na grob Borisa Čuka daruje Mirando Lorenzi 20.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na pok. Ivana Dapretta daruje Renata Zini 25.000 lir za Skupnost družina Opčine.
N.N. daruje 30.000 lir za Skupnost družina Opčine.
N.N. daruje 100.000 lir za nov sedež Skupnosti družina Opčine.
V	spomin na Draga Gantarja darujejo družine Berce, Žetko in Gašperšič
100.000	lir za Sklad O. Berce.
V	spomin na dr. Viktorja Drnovščka daruje N.N. 100.000 lir za ŠD Kras.
V	spomin na Borisa Čuka daruje družina Danieli - Cociancic 50.000 lir za pihalni orkester Breg.
V	spomin na svaka Ivana Guština daruje družina Milič (Repen 49) 20.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Repentabor.
V	spomin na dragega moža in očeta Ivana daruje družina Guštin 50.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Repentabor.
Namesto cvetja na grob Ivana Guština daruje družina Hmeljak 10.000 lir za sekcijo VZPOI-ANPI Repentabor.
V	spomin na Dušana Starca daruje Andrej Starc 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Kontovelu.
razstave
V	galeriji Cartesius bodo jutri, 4. t. m., ob 18. uri odprli razstavo slikarke Lu-ise M. SGUAZZI. Razstava bo trajala do 16. marca.
V	Kulturnem domu v Trstu je na
ogled razstava slik petih slikarjev, bivših učencev oziroma učiteljev Ciril-Metodo-ve šole. Razstavo organizira Pripravljalni odbor za proslavo 100-letnice Ciril-Me-todove šole. Vabljeni!
ZŽI - UDI Križ vabi ob DNEVU ŽENE na otvoritev razstave ženskih ročnih del, ki bo v torek, 7. t. m., ob 20. uri v Domu A. Sirk v Križu. Sodeloval bo Dekliški pevski zbor Vesna. Razstava bo odprta še v sredo, 8. t. m., v soboto, 11. t. m. od 16. do 18. ure ter v nedeljo, 12. t. m ., od 11. do 13. ure ter od 15. do 18. ure.
Zveza žena iz Milj vabi v sredo, 8. t. m., ob 11. uri v Beneško hišo na otvoritev razstave umetniških in obrtnih ročnih del. Na ogled bodo tudi izdelki učencev italijanskih in slovenskih šol iz Milj. Urnik: vsak dan od 10.00 do 12.00 in od
16.00	do 19.00. Ob nedeljah: od 10.00 do 13.00. Razstava bo trajala do 19. t. m.
V	Finžgarjevem domu na Opčinah bo v okviru Ljudskega misijona jutri, 4. t. m., ob 17. uri odprta razstava SVETIH PODOB Norberta Grčarja.
mali oglasi
DOBERMANE odličnih staršev prodam. Tel. 003861/442221 po 17. uri.
UNIVERZITETNA ŠTUDENTKA nudi lekcije iz angleščine in nemščine. Tel. 229234 od 13. do 15. ure.
OSMICA je odprta v Repniču - Zajčja farma.
OSMICO ima v Borštu Diko Žerjal.
OSMICO je odprl Just Škerlj - Salež 44. Toči belo vino in teran.
OSMICO je odprl Josip Berdon - Pulje pri Domju 123 (pod Logom).
OSMICO je odprl Ivan Antonič v Cerov-ljah. Toči belo in črno vino.
RESTAVRACIJA PESEK sprejema rezervacije za praznovanje 8. marca. Tel. 226294.
RESTAVRACIJA KRIŽMAN v Repnu vabi v soboto, 4. 3., in v sredo, 8. 3., na celovečerni ženski direndaj z ansamblom Happy day. Za rezervacije tel. 327115 ali 327263.
PROFESORICA klavirja poučuje klavir in teorijo. Tel. 003866/54274.
NUDIM lekcije iz nemščine. Tel. 231858.
IŠČEM hišno pomočnico, pripravljeno pomagati starejši osebi. Tel. 828603.
KUPIM hišo z zemljiščem v Gorici ali okolici, tudi potrebno popravil. Tel. 040/575145.
Kje lahko kupite knjige in plošče po polovični ceni?
Samo na RAZPRODAJI
TRŽAŠKI KNJIGARNI
OD 1. DO 31. MARCA.
menjalnica
TUJE VALUTE
FIXING BANKOVCI MILAN TRST
Ameriški dolar...... 1357,500	1340.—
Nemška marka........ 737,730	735.—
Francoski frank..... 216,600	214,50
Holandski florint ... 653,370	651.—
Belgijski frank.....	35,199	34,60
Funt šterling....... 2336,700	2310.—
Irski šterling...... 1964,900	1940.—
Danska krona........ 189,350	186,50
Grška drahma........	8,768	8,25
Kanadski dolar...... 1133,400	1100.—
TUJE VALUTE
2. 3. 1989
FIXING BANKOVCI MILAN TRST
Japonski jen ....... 10,582	10,20
Švicarski frank..... 863,180	860.
Avstrijski šiling... 104,802	104,20
Norveška krona...... 201,150	198.—
Švedska krona....... 214,590	211-
Portugalski eskudo .	8,951	8,40
Španska pese ta .... 11,795	11,25
Avstralski dolar.... 1089,100	1030.—
Jugoslov. dinar .... —	0,17
ECU................ 1530,750	—
■|,/fT	BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
dCIKd TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telet Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-13' Agencija Rojan 411-61'
		
lillfll	današnji televizijski in radijski sporedi	
[~H RAI 1________________
7.15	Aktualno: Uno mattina
9.40	Nan.: Mia sorella Sam
10.00	Variete: Ci vediamo alle dieci, vmes (ob 10.30) dnevnik
11.00	Nadaljevanka: Passioni
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Via Teulada 66
13.30	Dnevnik
14.00	Glasbena oddaja: Disco-ring
15.00	Izobraževalna oddaja: Leteči zmaj
16.00	Risanke: Cartoon Clip
16.15	Mladinska oddaja: Big!
17.55	Danes v parlamentu
18.05	Kviz: Domani sposi
19.30	Rubrika: Knjiga, naša prijateljica
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film: La spada nella roccia (ris., ZDA 1963, r. VVolfgang Reitherman)
21.50	Dnevnik
22.00	Film: II leone africano (ris., ZDA 1955, r. James Algar)
23.15	Aktualno: Special Ima-gina '89
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
0.15 Inf. oddaja: Otrok 90. let
0.45 SP v free-stylu (iz Hin-
derlanga)
{ RAI 2________________
7.00	Aktualno: Prva izdaja
8.30	Rubrika o zdravju
9.00	Film: Ouattro ragazze sognano (kom., It. 1943., r. G. Giannini, i. Vanna Vanni)
10.40	Risanke in Trentatre
11.05	Tečaj nemščine
11.35	Varieteja: Aspettando mezzogiorno, nato Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik in Diogenes
14.00	Nad.: Ouando si ama
14.45	Dnevnik - gospodarstvo
15.00	Kviz: Argento e oro
16.55	Rubrika: Iz parlamenta
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Nanizanka: Uno psico-logo per tutti
17.30	Rubrika o zdravju in lepoti
18.30	Športne vesti, nato nanizanka Hunter
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Kviz: Conto su di te
22.10	Dnevnik - nocoj
22.20	Dnevnik - posebnosti
23.20	Dnevnik - zadnje vesti
23.45	Film: Reds (dram., ZDA 1981, r. Warren Beatty, i. Warren Beatty, Diane Keaton, Jack Nicholson, 2. in zadnji del)
[	RAI 3______________
9.55	Svetovno prvenstvo v atletiki (prenos iz Budimpešte)
12.00	Izobraževalna oddaja: Vabilo v gledališče - La moglie ideale (Marco Praga, r. Daniele D'An-za, i. Gastone Moschin, Ileana Ghione, Nando Gazzolo)
14.00	Deželne vesti
14.30	Tenis: turnir WCT (prenos iz Dallasa)
16.25	Svetovno prvenstvo v atletiki (prenos iz Budimpešte)
18.45	Športna rubrika: Derby (urednik Aldo Biscardi)
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Dokumentarna oddaja: Pred 20 leti
20.00	Aktualno: Io confesso (vodi Enza Sampo)
20.30	Film: II braccio violento della legge n. 2 (krim., r. John Frankenheimer, i. Gene Hackman, Fer-nando Rey)
22.20	Dnevnik - večerne vesti
22.30	Film: Un gioco da duri (r. Michael Ritchie, i. Burt Reynolds, Kris Kristofferson)
00.15 Dnevnik - zadnje vesti 0.30 Dok.: Pred 20 leti
RTV Ljubljana 1
10.00	Video strani
10.10	Mozaik. Tednik
11.00	Mostovi
11.30	Nadaljevanka: Umor Mary Phagan (McMur-try, 3. del)
12.20	Video strani
16.20	Video strani
16.30	Dnevnik, Mozaik
16.45	Tednik
17.35	Mostovi
18.15	Video strani
18.20	Spored za otroke in mlade: Drejček in trije Marsovčki (9. del)
18.35	Nadaljevanka: Safari (2. del)
19.05	Risanka
19.20	TV Okno, Naše akcije
19.30	Dnevnik
19.55	Vremenska napoved
20.05	Dokumentarec: Naš edini svet - Ljudje iz puščave
20.40	Nadaljevanka: Detektiva iz Miamija (9. del)
21.30	Mini show: Odzila
21.50	Dnevnik
22.00	Film: Nikoli nisem pel očetu (dram., ZDA 1970, r. Gilbert Cates, i. Mel-vyn Douglas, Gene' Hackman)
23.30	Video strani
|~P^ TV Koper_____________
13.30	TVD Novice
13.40	Nogomet: ena od tekem za evropski pokal
15.15	Košarka: evropski pokal
16.15	TVD Novice
16.30	Atletika (iz Budimpešte)
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji:
TRST — Zaključek obiska ambasadorja SFRJ
TRST — Razgovor o Slovenskem klubu
TRST — Razstava bivših učencev Ciril-Metodove šole
TRST — Siači-moški
19.30	TVD Stičišče
20.00	Nanizanka: Lucy
20.30	Tenis, turnir WCT
23.00	TVD Novice
23.10	Rubrika: Sottocanestro
24.00	Atletika (iz Budimpešte)
(fcP RTV Ljubljana 2
16.00	SP v atletiki
19.05	Videomeh, Dnevnik
20.05	Pianist Arturo Michelangeli
22.05	Skupščinska kronika
22.15	En avtor en film
22.40	Film: Dolga pot do doma
CANALE S_______________
8.30	Nanizanki: Una famiglia americana - Nozze d'argento, 9.30 General Hos-pital
10.30	Kvizi: Cantando cantan-do, 11.15 Tuttinfamiglia,
12.00	Bis, 12.35 II pranzo e servito, 13.30 Čari geni-tori, 14.15 Gioco delle coppie
15.00	Aktualno: Agenzia ma-
trimoniale
15.30	Nanizanki: La časa nella prateria, 16.30 VVebster -Servizio a domicilio
17.00	Kvizi: Doppio slalom,
17.30	Cest la vie, 18.00 O.K. II prezzo e giusto!
19.00	Kviza: II gioco dei nove (vodi Raimondo Vianel-lo), 19.45 Tra moglie e marito (vodi Marco Co-lumbro)
20.25	Aktualno: Radio Londra
20.30	Variete: II Principe Az-zurro (vodi Raffaella Carra)
22.35	Aktualnosti: Forum
23.20	Variete: Maurizio Co-stanzo show 0.40 Rubrika: Premiere 0.50 Nanizanke: Baretta -Jennifer, 1.50 Mannix, 2.50Masquerade
RETE 4	_________
7.50	Nanizanki: Lou Grant -Una generazione da sal-vare, 8.40 Svvitch - Tre topi biondi
9.30	Film: II figlio di Cleopat-ra (pust., It. 1964, r. Ferdinande Baldi, i. Mark Da-mon, Scilla Gabel)
11.30	Nanizanki: Petrocelli -Cingue metri di guai,
12.30	Agente Pepper - Lo strozzino
13.30	Nadaljevanke: Sentieri,
14.30	La valle dei pini,
15.20	Gosi gira il mondo,
16.15	Aspettando il domani, 17.00 Febbre d'a-more
18.00	Nanizanka: New York New York - Maratona
19.00	Vesti: Dentro la notizia
19.30	Nanizanka: Sulle strade della California - Linea di fuoco
20.30	Film: La veglia delle aguile (pust., ZDA 1962, r. Delbert Mann, i. Rock Hudson, Rod Taylor
22.45	Nanizanka: Spenser
23.45	Film: Non c'e fumo senza fuoco (dram., Fr.-It. 1972, r. Andre Cayatte, i. An-nie Girardot)
ITALIA 1______________
7.00	Risanke
8.15	Nan.: Strega per amore,
8.45	Supervicky, 9.15 Ralph Supermaxieroe,
10.00	Hardcastle and McCormick, 11.00 L'uo-mo da sei milioni di dol-lari, 12.00 Tarzan
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke
14.00	Nanizanki: Časa Keaton,
14.30	Baby sitter
14.55	Variete: Smile
15.25	Deejay Television
16.00	Otroška oddaja
18.00	Nanizanke: Tre nipoti e un maggiordomo, 18.30 Supercar, 19.30 Happy Days
20.00	Risanka: Milly
20.30	Film: La zona morta (dram., ZDA 1983, r. David Cronenberg, i. Chris-topher Walken, Herbert Lom)
22.30	Kviz: Per la strada
23.00	Variete: Megasalvishow
23.15	Šport: Grand Prix
0.25 Rubrika: Premiere
0.35 Nanizanke: Troppo for-te, 1.05 Giudice di notte,
1.35	Kung-fu
ODEON_________________
8.00	Nad.: Agua viva, 9.00 II segreto di Jolanda
10.00	Nanizanka
10.30	Kviz: La spesa in vacan-za, vmes (ob 11.00) nan. The Bill Cosby Show
12.00	Risanke
13.00	Otroški variete: Sugar
14.00	Nanizanka: Rituals
14.30	Nadaljevanki: Maria,
15.30	Amore proibito
19.00	Rubrika: Fiori d'arancio
19.30	Nanizanki: La mamma e sempre la mamma, 20.00 Bollicine
20.30	Film: Meatballs II - Arri-va lalieno (kom., ZDA 1984, r. Ken Wiederhorn,
i.	Richard Mulligan, JohnMengatti)
22.30	Športna rubrika
0.30 Nan.: Un salto nel buio
TMC____________________
11.00	Nanizanka: Ai confini deli'Arizona
12.00	Nadaljevanka: Doppio imbroglio
12.45	Ogledalo življenja
13.30	Dnevnik
14.00	Športne vesti
14.30	Glas. odd.: Clip Clip
15.00	Nan.: Sceriffo Lobo
16.00	Tenis: turnir WCT
17.45	Aktualno: TV donna
18.45	Dokum. o naravi
19.15	Ogledalo življenja
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Killer elite (krim., ZDA 1975, r. Sam Pec-kimpah, i. James Caan, Robert Duvall)
22.35	Nanizanka: Il teatro di Ray Bradbury
23.05	Aktualno: TMC nocoj
23.20	Nogometne vesti
TELEFRIULI____________
13.30	Nanizanka: La costa dei Barbari
14.30	Risanke
15.45	Glas. odd.: Musič box
17.30	Nanizanka: Aeroporto Internazionale
18.00	Nad.: Dama de Rosa
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Zelena dežela
20.30	Nadaljevanka: Cristofo-ro Colombo
22.00	Rubrika: Punto di v ista
22.30	Inf. tednik: Tigi 7
23.30	Dnevnik, nato dražba 0.30 Rubrika: II salotto di
Franca, nato dražba
1.30	Informativna oddaja
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 10.00, 14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, koledarček; 7.40 Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Koroški portreti; 8.40 Za vsakogar nekaj: Glasbeni listi, Beležka, Misel dneva; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi;
12.00	Zenske in politika; 12.40 Zbori; 13.20 V našem prostoru: Glasba po željah, Od Milj do Devina; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Pravljični svet v barvah; 14.30 Zapisi in glasba;
15.00	Epska pesnitev: Odiseja (11. del); 15.15 Naši kraji in ljudje; 16.45 Postni govor; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Glasbeni listi; 19.20 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radijska šola; 8.35 Pesmice na potepu; 9.05 Glasbena matineja; 11.05 Za starejše občane; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetij_ski nasveti; 12.40 Domača glasba;
13.30	Čestitke poslušalcev; 14.02 Gremo v kino; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Vodomet melodij; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z ansamblom A' la carte; 20.00 Oddaja o pomorščakih; 20.30 Slovencem po svetu;
22.00	Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno in Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30, 19.00 Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Spominski datumi; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Mladi val Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Jugo-ton; 17.40 Aktualna tema; 18.00 Zbori;
18.30	Popevke po telefonu; 19.00 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.40 Dobro jutro, otroci; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Feeling v glasbi; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Naj lepših sedem; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Notranjepolitična oddaja;
12.00	Glasba po željah; 12.45 Zunanjepolitični komentar; 13.00 Čestitke poslušalcev,- 14.00 Popevke; 15.00 Popoldanski spored; 16.00 Puzzle; 16.33 Rubrika; 17.00 Bubbling; 17.33 Show business; 18.00 Prijatelj DJ; 18.33 Mi in vi; 19.00 Spomini;
20.00	Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Glasba; 17.45 Okno na Benečijo;
19.00	V svetu fantazije; 20.00 Mix Time;
21.00	Nočni val.
Več oči vidi bolje od enega
DOLINA AOSTE, PIEMONT, LIGURIJA	PIEMONT	LOMBARDIJA	TRIDENTINSKO JUŽNA TIROLSKA	VENETO
Telecupole	VCO Azzurra TV	Telenova	Teleregione	Telearena
Teleliguria				Televenezia
Teleuropa				TV A Vicenza
FURLANUA
Telefriuli
EMILIJA ROMAGNA	TOSKANA	MARKE	UMBRIJA
Rete 7 Emilia Nord Teleradiocitta Nuova Rete	Teleregione	TVRS Rete 7 Onda Sambenedettese	RETE 24 H
LACIJ	MOUSE
G.B.R.	Telemolise
ABRUCI
CAMPANIA. BASILICATA
PUGLIA
KALABRIJA
SICILIJA
SARDINIJA
Rete 8
Canale 10	Video M Italia	VL7	Telescirocco	Teleregione
	Canale 10		Video Catania	
			RTP	
r
V—^inquestelle je prvo vsedržavno televizijsko omrežje, ki združuje 28 najpomembnejših krajevnih TV postaj v Italiji. Na omrežju Cinquestelle znajo ovrednotiti krajevne vesti in kulturo, ob tem pa nuditi tudi vsedržavne in mednarodne vesti ter kulturne dogodke.
Morda zgleda nesmiselno, vendar mislimo razdeliti program na krajevne in svetovne dogodke. Da bi dosegli ta cilj predvaja omrežje Cinquestelle tako programe krajevnih postaj, ki podrobno poznajo lokalno stvarnost kot tudi najboljšo proizvodnjo fWJ : novinarske oddaje in
kulturo, šport in zabavo, avtorske filme in prozo. Tako je nastala edinstvena kombinacija: omrežje krajevnih TV postaj z mednarodnim navdihom.
Omrežje Cinquestelle je komaj nastalo in je že veliko: najmanj 28 x večje od drugih.
publlCltaS Državna agencija za reklamo.
državno televizijsko omrežje
ekskluzivni dobavitelj programov RAI
Na Trgovinski zbornici predstavili jugoslovanski zakon o tujih naložbah
Danes na 4. Film video monitorju
Založniške novosti in TV zvečer pa filma za mlade
Pred nedavnim je jugoslovanska zvezna skupščina odobrila nov zakon o tujih naložbah. O tem pravem mejniku jugoslovanskega gospodarstva so razpravljali v sredo popoldan na goriški Trgovinski zbornici. Namen zanimivega srečanja je bil predvsem predstaviti tukajšnjim podjetnikom možnosti razvoja novih podjetij z mešanim kapitalom, kot to dopušča novi jugoslovanski zakon, ki bo med drugim omogočal tujim investitorjem, da bodo na jugoslovanskih tleh ustanavljali svoja podjetja. Vsi govorniki so si bili edini, da bo ta novost spodbudila in okrepila stike med Italijo in Jugoslavijo. Srečanja so se udeležili vidnejši predstavniki gospodarstva tostran in onstran meje.
Kot je uvodoma spregovoril predsednik goriške trgovinske zbornice Enzo Bevilacgua, je napočil čas, da se uresničijo nekatere pobude, ki bi nedvomno prebudile trenutno nekoliko skromno goriško gospodarsko stvarnost.
Sledil je poseg predsednika novogoriške medobčinske gospodarske zbornice Davorina Škarabota, ki je poudaril veliki pomen novega jugoslovanskega zakona o tujih naložbah. Ta zakon je sicer eden izmed pogojev za razvoj obmejnega in jugoslovanskega gospodarskega tržišča, je dejal Skarabot, ni pa edini, saj so za njegovo uveljavitev potrebni skupni interesi. V naslednjih letih bo treba skušati odpraviti še nekatere važne predpostavke, kot so npr. politična in komercialna nesoglasja, ki ovirajo nemoten razvoj gospodarstva. Škarabot je med drugim tudi omenil, da v Sloveniji nestrpno pričakujejo nekatere nove zakone, ki bodo v celoti objasnili senčnate točke, ki so prvenstvene važnosti pri
celovitem medsebojnem gospodarskem razvoju. To naj bi se morda zgodilo že ta mesec, ko bo nastopila nova jugoslovanska vlada.
O novem jugoslovanskem zakonu za tuje naložbe je nato spregovoril vodja juridične sekcije Gospodarske zbornice Slovenije dr. Janko Arhar. Dejal je, da se je Jugoslavija trdno odločila za korenito gospodarsko reformo. Kaj pravzaprav pomeni novi zakon? Omogočal bo ustanavljanje novih kapitalnih družb, delniških družb, družb z omenjeno odgovornostjo in akomandnih družb. Tuj partner bo lahko ustanovil na jugoslovanskih tleh katerokoli družbo za upravljanje kateregakoli podjetja. Pri tem bo lahko izbiral med partnerstvom ali samostojno naložbo. V primeru stoodstotne naložbe tuje podjetje ne bo smelo izdelovati ali
preprodajati orožja in vojaških potrebščin. Poleg tega ne bo smelo delovati v sektorjih kot so npr. železniški in letalski prevozi, telekomunikacije, založništvo in zavarovalnice. V primerih, ki jih zakon dopušča, pa bo lahko sam odločal o najsmotrnejšem delovanju svojega podjetja. Prav tako bo lahko prosto razpolagal s prisluženim denarjem. Ko bo izplačal jugoslovanski državi 15-odstotni davek, bo lahko preostali dobiček nemoteno nesel iz Jugoslavije ali pa na novo investiral.
V primeru partnerstva pa bo tuj gospodarstvenik lahko skepal pogodbe z najrazličnejšimi jugoslovanskimi podjetji in, kar je največja novost, tudi z obrtniki in samostoj-niki podjetniki. Pri vsem tem pa je treba dodati še važen podatek, da bo kupovanje nepremičnin za tujce še naprej nemogoče.
Ob navtičnem sejmu številne prireditve
Nauticamp tudi v Tržiču
Jutri ob 12. uri bodo pred kanalom Valentinis v Ul. Boito v Tržiču odprli sejem Nauticamp, oz. del sejma, ki se bo istočasno odvijal v Trstu in Tržiču. Tržičani se mrzlično pripravljajo na to zanimivo manifestacijo, ki bo privabila v Tržič in v Trst gotovo veliko ljubiteljev morja.
Spored sejma je zelo pester in poln zanimivih pobud. Jutri bodo na morju poskusne vožnje čolnov "Fidac racing" (prireditelji napovedujejo prihod vrhunskega pilota Guida Cappellinija). V nedeljo ob 10. uri bo v Panzanskem zalivu tekmovalna regata za naraščajnike, istočasno bo start regate za prvenstvo "Hob-biecat". Zvečer bo zelo živo v plesišču Valentinis, kjer bo na sporedu zabavni večer "Tahiti dream", ki ga prireja novogoriški Casino. Isti večer bo v občinskem gledališču koncert operne glasbe.
Pobude se bodo nato nadaljevale do nedelje, 12. marca, ko bodo z nekaterimi tekmovanji v veslanju in s kanuji slovesno zaprli Nauticamp. Med drugim bo danes teden ob 20.30 vedno v Valentinisu zabavni večer "Rombo star in blu", na katerem bosta nastopila italijanski kabaretist Enzo Braschi in neka znana pevka, po napovedih najbrž Patty Pravo. Na letošnjem sejmu Nauticamp bo razstavljalo svoje izdelke kar 133 razstavljavcev.
S POSEBNO BANČNO OBLIKO «VARNA POKOJNINA«
VAM KMEČKA BANKA IZ GORICE________________
NUDI VRSTO PRIJETNIH UGODNOSTI:
MOŽNOST RAZPOLAGANJA Z DENARJEM POKOJNINE TAKOJ OB DNEVU IZPLAČILA, BREZ NEPOTREBNEGA ČAKANJA V VRSTAH PRED POŠTNIM OKENCEM. BREZPLAČNO ČEKOVNO KNJIŽICO. FORFETARNO LETNO OBRAČUNAVANJE STROŠKOV IZ TEKOČEGA RAČUNA. TO POMENI, DA KMEČKA BANKA IZ GORICE LAHKO OPRAVLJA ZA VAS IN V VAŠEM IMENU RAZNE FINANČNE STORITVE.
BREZPLAČNO ZAVAROVANJE IN ODŠKODNINO V PRIMERU SPREJEMA V BOLNICO.
ZAVAROVANJE SE NANAŠA NA BIVANJE V JAVNIH IN ZASEBNIH ZDRAVSTVENIH USTANOVAH; V PRIMERU NEZGODE ALI BOLEZNI, Z ALI BREZ KIRURŠKEGA POSEGA.
VIŠINA ODŠKODNINE ZNAŠA DNEVNO 20.000 LIR, V TRAJANJU OD 6 DO 100 DNI V ZDRAVSTVENI USTANOVI BODISI ZA POSAMEZEN PRIMER ALI V TEKOČEM LETU.
■	NUDI BREZPLAČNO ZAVAROVANJE, KATERO OMOGOČA PODVOJITEV ZNESKA NA TEKOČEM RAČUNU ALI BRISANJE PRIMANJKLJAJA V PRIMERU INVALIDNOSTI ALI SMRTI, V VIŠINI OD ENEGA DO PETDESET MILIJONOV LIR.
■	NUDI BREZPLAČNI TRIMESEČNI IZVLEČEK STANJA IZ TEKOČEGA RAČUNA.
■	NUDI BREZPLAČNO KARTICO BANCOMAT IN ČEKOVNO KARTICO CARTA ASSEGNI.
■	OPRAVLJA PLAČILO RAČUNOV ZA ŠTEVILNE VAŠE POTREBE: VODA, ELEKTRIKA, PLIN, TELEFON ITD. NE DA BI ZA TO ZAHTEVALA DODATNO PLAČILO.
■	OMOGOČA OSEBNA POSOJILA ZA RAZNE VAŠE POTREBE POD IZREDNO UGODNIMI POGOJI.
■	NUDI STROKOVNE NASVETE ZA VSE VRSTE VAŠIH FINANČNIH TRANSAKCIJ.
■	KMEČKA BANKA IZ GORICE Sl PRIDRŽUJE PR A VICO DO SPREMEMB POGOJEV BANČNIH IN ZAVAROVALNIH USLUG.
■	JAMSTVO JE VELJAVNO ZA VSE DRŽAVE IN SE NANAŠA NA OSEBE DO 80. LETA STAROSTI, Z OMEJENIMI IZJEMAMI.
■	PRIJAVO BIVANJA V ZDRAVSTVENI USTANOVI JE TREBA ODDATI TAKOJ PO ODPUSTU KMEČKI BANKI ALI NEPOSREDNO ZAVAROVALNI DRUŽBI.
■ DODATNI POGOJI ZAVAROVANJA PRI ZAVAROVALNI DRUŽBI «LA PREVIDENTE ASSICURAZIONI S.P.A.» SO VAM NA RAZPOLAGO V KMEČKI BANKI V GORICI.
RAZEN ŽE OMENJENEGA KMEČKA BANKA IZ GORICE NUDI VSEM LASTNIKOM TEKOČIH RAČUNOV V SODELOVANJU Z LA PREVIDENTE ASSICURAZIONI AGENCIJA IZ CODROIPA
)) Banca Agricola rnrira 1 Kmečka banka Gonca
Film video monitor se danes nadaljuje v Kulturnem domu z intenzivnim in zanimivim sporedom. Že včeraj je dogajanje na filmskem in televizijskem pregledu bilo bogato: izstopali so srečanje s študenti in docenti ljubljanske Akademije za gledališče, radio, film in televizijo, koroški film Tevžej in televizijske Spomine na Soško fronto, Dorice Makuc in Mije Janžekovič.
Danes popoldne bo ob 15. uri TV film Filipa Robarja-Dorina Ljudnica o prizadevanjih za demokratičnejšo psihitarijo na Slovenskem. Sledilo bo predvajanje dveh zgodovinsko dragocenih filmov: Triglavske strmine, Ferda Delaka, in Bloški smučarji, Metoda Badjure. Gre za restavrirane kopije filmov iz leta 1932, torej iz pionirskih časov slovenskega filma. Predvajanje bo poleg kinotečnih miši" privabilo tudi ljubitelje planin in ngrave. Slednjim je ob 17. uri namenjeno tudi predvajanje filmske serije Slovenija, v kateri režiser Andrej Mlakar z avtorskim pristopom vodi gledalca skozi naravne in kulturne lepote sveta pod Alpami.
Danes ob 17. uri bo tudi predstavitev slovenskih založniških novosti na področju filmvidea, knjig, revij in videokaset. Popoldanski spored bo ob 18. uri sklenila TV igra Francija Slaka Nasmehi (nagr. iz Prešernovega sklada 89).
Večerni spored ob 20.30 je vabljiv še posebno za mlajše občinstvo in vse, ki jih seveda zanima mladinski fenomen v Sloveniji. Skupina Laibach, njena .glasba, umetnost in izzivi so vsebina rock filma Gorana Gajiča Zmaga pod soncem. Drugi celovečerni film bo "neodvisni" Remington. Mlad režiser Damjan Kozole se je v tem svojem drugem uresničenem projektu odločil za žanrsko izhodišče kriminalke, vanj pa vnesel dovolj čustvenosti, da lahko Remington označimo tudi kot "film nežnosti".
Na Korzu trčila rešilec in avto
Starček v globoki nezavesti
V Ul. Lunga se je včeraj ob 17. uri težko ponesrečil 81-letni Vasco Ma-netti, Ul. del Pralo 15/A. Mladenič s kolesom je zadel vanj, starček pa je pri padcu močno udaril z glavo na asfalt. Prepeljali so ga na Katinaro, kjer so ga zaradi globoke nezavesti sprejeli s pridržano prognozo.
Na Korzu Italia je rešilec Zelenega križa malo kasneje trčil v avto, ki je privozil iz Ul. Cascino. Rešilec je hitel po ranjenca v drugi nesreči na Korzu. V trčenju ni bil nihče ranjen, škoda na vozilih je velika, promet pa je bil dalj časa prekinjen.
Tri ženske iz Corna di Rosazzo so se ranile v silovitem trčenju ob 16. uri na državni cesti pri Šlovrencu.
Dan kulture v Podgori
Dan slovenske kulture bodo nocoj ob 20. uri počastili na prireditvi v domu KD Paglavec v Podgori. Po priložnostnih besedah Marka Marinčiča bo nastopil podgorski otroški zbor, ki ga vodita Sabina Antoni in Kristina Kovic, nato oder mladih KD Briški grič iz Števerjana, spored pa bo pod vodstvom dirigenta Marjana Cigliča sklenil mešani zbor Podgora, ki ga sestavljajo pevci zbora Paglavec in pevke zbora Podgora.
razne prireditve
Danes ob 18.00 bodo v avditoriju v Ul. Roma predvajali dva glasbena filma o umetniški poti priznane pevke Elisabeth Schwartzkopf in Karajanovih nastopih v rojstnem Salzburgu.
razna obvestila
Družba za Trst se sreča danes, 3. t. m.,ob 19.15 na običajnem mestu.
Kmečka zveza opozarja kmete, da zapade do 5. marca rok za plačilo takse na številko IVA. Interesenti naj se oglasijo v uradu zveze, Ul. Malta 2, v dopoldanskih urah.
V Štandrežu bo jutri družabnost ob dnevu žena. Prireja jo KD Oton Župančič. Prijave pri Marti (tel. 21407).
KD Briški grič prireja praznovanje ob dnevu žena jutri pri Terčiču v Podsaboti-nu.
Ženski odsek KD Danica prireja jutri večer ob dnevu žena v kulturno-špor-tnem središču na Vrhu. Vpisujejo Irena, Marjeta in Boža.
Jutri, 4. marca, ob 20.30 bo v župnijski dvorani v Doberdobu nastopil dramski odsek PD Štandrež z Nušičevo veselo igro Kaj bodo rekli ljudje...?
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Marzini - Korzo Italia 89 - tel. 531443.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Al Redentore - Ul. Rosselli 23 - tel. 410340.
29-letna Patrizia Artemni, njena 4-letna hčerka Silvia in 54-letna Anna Tantono bodo okrevale v nekaj dneh.
kino
Gorica
KULTURNI DOM 4. Film video monitor: 15.00 »Ljudnica«, 16.00 »Bloški smučarji« in »Triglavske strmine«, 17.00 »Slovenija«, 18.00 »Povečava« in »Nasmehi«, 20.30 »Zmaga pod soncem« in »Remington«.
CORSO 17.30-22.00 »Compagni di scuo-la«.
VERDI 18.00-22.00 »Un pešce di nome Wanda«.
VITTORIA 17.30-22.00 »Ispirazioni sessu-ali«. Prep. ml. pod 18. letom.
Tržič
COMUNALE 18.00-22.00 »Mignon e par-tita«.
ENCELSIOR 17.30-22.00 »Cocktail«.
Nova Gorica
SOČA 18.15-20.15 »Rada se te spominjam«.
ŠEMPETER 20.00 »Smeh v vesolju«, 22.00 »Oiran«.
__________pogrebi____________
Danes v Gorici ob 9.30 Claudio Iacob iz bolnišnice sv. Justa v stolno cerkev in na glavno pokopališče, ob 11. uri Fran-cesco Severin iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Ločniku.
Ni več trpljenja ne bolečine življenje je trudno končalo svoj boj.
(S. Gregorčič)
V 89. letu starosti je umrl naš dobri in dragi oče, nono in pra-nono
Albin Valentinčič
iz Pevme
Za zmeraj bo ostal v naših srcih in spominu. K zadnjemu počitku ga bomo spremili jutri izpred bolnice sv. Janeza od Boga v Gorici in po cerkvenem obredu v Pevmi na pokopališče v Štmavru. Uro pogrebabomo javili naknadno.
Žalujoče družine Valentinčič, Dro-bež in Brandolin
Gorica, Nova Gorica, 3. marca 1989
3. MARCA 1919 PIETRO ROVIS
je v Pazinu odprl trgovino s parfumi in drogerijo.
Po končani vojni je pred štiridesetimi leti prenesel trgovino v Gorico.
DROGERIJA - PARFUMERIJA
ROVIS
70 LET NA RAZPOLAGO POTROŠNIKOM
3. MARCA 1989 SERGIO ROVIS
je v štiridesetih letih v Gorici očetovo dejavnost nadaljeval in popestril s prodajo bižuterije, filmov, razvijanjem črnobelih in barvnih filmov ter fotokopiranjem. Danes lahko nudi kupcem, kot edini v Gorici, fotokopije v velikosti tudi do 150 cm x 100 cm
drogerija - parfumerija SERGIO ROVIS - Gorica - Travnik 10 - Tel. (0481) 531812^
Film video monitor v Gorici
Dober umetniški začetek
Kavarna Astoria, sredina premiera Pogačnikovega filma na otvoritvenem večeru 4. Filma video monitorja v Gorici, je bila poklon žal premalo številni goriški publiki, ki se je odzvala vabilu vztrajnih prirediteljev te vsakoletne kvalitetne filmske prireditve, namenjene spoznavanju slovenskega filmskega in televizijskega ustvarjanja v zamejstvu in v širši italijanski kulturni javnosti. Mariborska kavarna Astoria je zaživela pred nami v skrbno izbranem filmskem montažnem prepletanju predvojnega, medvojnega in najbolj poudarjenega povojnega časa s tako ustvarjalno jasno podobo, da je gledalca močno zaintrigirala vse do konca. Režiserju Jožetu Pogačniku je uspelo avtobiografsko zgodbo odličnega scenarista Žarka Petana postaviti v dogajanja, ki se pletejo in nizajo okrog njegove družine.
Središče filma je očetova kavarna Astoria, ki je bila med obema vojnama, ko so se sredi Maribora Sokoli tepli z nemčurji, osrednje mestno shajališče, kakršno premorejo največkrat le manjša središča. Uvodni pomislek ljubljanske gostje, da bo morda štajersko obrobje s svojo prestolnico predaleč goriškemu gledalcu slovenskega ali drugačnega rodu težko razumljivo, je bil odveč. Razgreta publika, ki je bila morda v začetnih montažnih pristopih režiserja, ki se je bil odločil, da vzporedno prepleta tri zgodovinska obdobja, zato da bi bila usoda kavarnarjeve družine bolj jasna, nekoliko zmedena, se je potem živahno odzivala razpletu njene intimne drame.
Kavarna Astoria je tudi film moje generacije. Pripoveduje o mladostnem zanesenjaštvu, ki ga lahko takšna ali drugačna spretna indoktrinacija, podprta z oblastjo, spelje izven skrbnega družinskega krova. Če se to dogaja v tem ali onem času in kraju, niti ni važno. Nasilne družbene spremembe rušijo s svojimi totalitarnimi predznaki človekov notranji svet in vrednote, iz katerih se je napajal. Zato je bilo razumljivo navdušenje mladega goriškega dekleta italijanskega rodu, ki je sicer priznalo, da o vseh teh zgodovinskih časih ne ve veliko, toda psihološki pristop slovenskega režiserja k razreševanju človekove intime sredi teh dogajanj jo je presunil in ji dal misliti. To je vsekakor doslej najboljši Pogčanikov film. Veliko pohvalo zasluži tudi za lokalni kolorit, s katerim je obarvana govorica nastopajočih.
Zasedba vlog je naravno odlična. Če v svoji najprej čisto normalni pozi kavarniškega lastnika Janez Hočevar vztraja skoraj do trenutka, ko mora izročiti kavarno državi in se tej izgubi pridruži še bolezen ljubljene žene, z vso žensko in materinsko krhkostjo jo igra Lidija Kozlovič, je kavarnarjev konec presunljiv. Branko Šturbej kot kavarnarjev sin, njegova izvoljenka Nataša Ralijan in nadvse imenitna figura prijatelja, ki ga je upodobil Vlado Novak, so nam v svoji mladostni igrri odlično približali naš mladostni čas, pa verjamem, da si bodo pridobili tudi naklonjenost današnje mladine. Morda jim bo grenki finale Kavarne Astoria ostal trajno v zavesti.
DORICA MAKUC
Jutri v Kulturnem domu gostovanje moskovskega teatra
Goldonijeva Krčmarica Mirandolina
Zgodba Mirandoline se odigrava v Firencah v 18. stoletju. V prijazni krčmi lepa krčmarica ogreva srca vseh, ki stanujejo pod njeno streho. Najbolj ji ljubezen vračata markiz Forlinpopoli in grof Albafiorita. Vitez Ripafratta pa ne mara žensk in je torej nevljuden z lepo Mirandolino. Njeno užaljeno srce - iz same ženske kljubovalnosti strelja topovske salve ljubezni proti nevljudnemu divjaku. Ne ljubi ga, a vendar mu iz samega samoljubja ne da miru. Prijazno se mu dobrika, tudi sama hlini preziranje moških in očitno odbija oba plemenitaša, ki jo nadlegujeta. S to zvijačo si pridobi zaupanje viteza Ripafratte. Bližina nežnega bitja pa sčasoma omehča vitezovo odurnost. Najprej se oglasita v njem nekakšna hvaležna čustva, nato prijateljsko nagnjenje, končno pa mu Kupidova strelica prebije ledeno srce. To je za Mirandolino pravi triumf. Njeno maščevanje ne pozna meja. Trdno sklene, da ne bo odnehala, dokler ga ne spravi k svojim nogam. In ko to doseže, se pred njegovimi očmi poroči z moškim, ki mu je že dolgo prej dala besedo.
Mirandolino so uprizorili z velikim uspehom v gledališču SanfAngelo v prvi polovici januarja 1753.
Kritika je delo ocenila kot eno izmed najbolj resničnih in najbolj izbranih komedij. Vse do danes so jo z uspehom igrali v raznih državah. Desetkrat je bila že prevedena v nemščino, osemkrat v angleščino, doživela pa je prevod v petnajst jezikov. Tudi naslov igre ima lepo število enačic.
Poznamo jo pod naslovom Mirandolina, Krčmarica, Vitez Ripafratta ali Markiz Forlinpopoli, Ljubimci v gostilni, Trije tekmeci v gostilni in celo pod šegavim naslovom Štirje psi okoli ene kosti.
Ni torej čudno, da se je komedije lotil tudi Teater Studio Jugozapadnaja. Režijski koncept bomo spoznali ob sobotni predstavi. O Valeriju Beljakoviču, režiserju predstave, lahko napišemo samo, da se je rodil 26. 8. 1950 v okolici Moskve; da se je začel že mlad ukvarjati z gledališčem, da se je po vojaški službi vpisal na pedagoško fakulteto ter nadaljeval študije na univerzi GITIS, kjer je sledil predavanjem gledališke režije. Mentor mu je bil režiser Revenski, ki se je šolal pri Majerholdu. Okrog Beljakoviča se je že leta 1974 zbrala skupina mladih gledaliških amaterjev, ki so s svojim umetniškim delom izpričali svojo veljavo. Pobližje jih bomo spoznali jutri, 4. t. m., ob 20.30, ko nam bodo zaigrali Goldonijevo komedijo Krčmarica Mirandolina.
A. R.
Polnokrvna baletna predstava z Lindsayjem Kempom
Danes v Sežani
je namreč poslužil različnih stilov, od elizabetinskega teatra do hollywood-skega spektakla, je istočasno gradil pripoved na različnih nivojih, ne da bi pri tem niti za trenutek upočasnil tempo predstave. Plesalcem sicer dovoljuje dobro mero improvizacije, vendar zahteva tudi absolutno spoštovanje ritma. Učinkovito ogrodje nudijo baletu glasba Carlosa Mirande (scenska glasba je posneta, sicer spremljajo dogajanje štirje godci - violina, violončelo, flavta in klavir), domiselna scena in čudoviti kostumi, pri katerih sta avtorja Kemp in Sandy Powell, luči, ki jih mojstrsko upravlja John Spradbery. Carlos Miranda je star
Kempov sodelavec in ni čudno, da sta dosegla neobičajno »uglašenost«. V tem okviru se gibljejo plesalci-igralci in občasno pevci, dvajsetčlanska skupina, v kateri je glavni Kempov sodelavec David Haughton - korežiser in koideator predstave, plesalec-igralec-pevec v vlogah Tezeja in Oberona. Pravzaprav bi vsak od nastopajočih zaslužil komentar posebej, ker je prispevek vsakega edinstven: tu so Tita-nija, Boltom, ljubimci, komedijanti, amazonke, vile, godci. Ustavili pa se bomo le ob Francoiseju Testoryju -dečku, ki ga sicer v Shakespearovem tekstu ni: s svojo lepoto je očaral kraljico, s svojim hermafroditskim nastopom pa je osvojil tudi občinstvo. Tu je
še in vedno Lindsay Kemp - plesalec, vedno prisotni Puck: škrat, duh, demon, oseba iz sanj, ki smo jo spoznali, ko smo bili otroci in smo potem nanjo pozabili.
Konec predstave pomeni povratek v vsakdanjost. Sanj je konec: le še utrinek - priklon nastopajočih ob ploskanju. Po brezhibni, enkratni in res sanjski predstavi nam postreže Kemp tudi z do potankosti naštudiranim koncem: še dionizična pesem, še kratek plesni korak in šegavi Puck nam nagajivo pokaže jezik. Pozdravlja nas in se nam roga, ker nam je znal samo on pokloniti Sanje... NADJA KRIŠČAK
in
dionizične sanje
Srečanje s pesnico Nežo Maurer
Prijateljem poezije in še posebej poezije Neže Maurer - ki jih ni malo in obiskujejo Kosovelovo knjižnico, se bo izpolnila želja, da se srečajo s priljubljeno pesnico.
Neža Maurer si je s svojim literarnim delom, ki sega na različna področja ustvarjalnosti, pridobila širok krog prijateljev. Njene tenkočutne pesmi za odrasle, zbrane v pesniških zbirkah Skorja dlani in skorja kruha, Tej poti se reče želja, Čas, ko je vse prav, Ogenj do zadnjega diha in Drevo spoznanja, so v knjižnici vedno iskane knjige.
Prav tako pa poznajo Nežo Maurer mladi bralci, saj je zanje napisala vrsto priljubljenih knjig kot so: Kako si veverica, Beli muc, Kam pa teče voda, Čukec, Kadar Vanči riše, Televizijski otroci, Kostanjev škratek, Uh, kakšne laži. S svojimi literarnimi prispevki pa je vedno prisotna tudi v mladinskem periodičnem tisku.
Ob literarnem srečanju z Nežo Maurer bo v knjižnici tudi otvoritev razstave znanega umetnika Roka Zelenka, ki bo razstavljal slike in keramične izdelke, z njim pa bo razstavljala tudi njegova žena Lea Bernetič.
V kulturnem programu bodo sodelovali: gledališki igralec Vladimir Jurc in mladi obiskovalci knjižnice. Srečanje z Nežo Maurer in slikarjema bo danes ob 18. uri v Sežani.
Razstava bo na ogled do 20. marca.
a. n.
Knjigi Ferka in Jarnika
Celovška Mohorjeva družba je prejšnji petek predstavila novo knjigo Janka Ferka. O knjigi je v Hiši literature v Celovcu govorila mag. Neva Šlibar in poudarila, da gre za knjigo, ki pogojuje kreativnost bralca, ker se Ferkov jezik, zaradi estetike redukcije, nahaja v bližini nemosti. Šlibarjeva je še podčrtala intenzivnost tekstov, sicer pa brezčasnost, ki je prav tako vidna. Janko Ferk je svojo zadnjo knjigo naslovil »Vsebina peščenih ur«.
Pri Mohorjevi družbi pa je/pravkar izšlo tudi delo Ericha Prunča »Urban Jarnik, Textologische Untersuchung seiner Sprache«. Avtor objavlja deloma prvič zapuščino Urbana Jarnika.
Pričujoča monografija skuša omogočiti pregled na Jarnikovo delo in ga uvrstiti v razvoj slovenske literature, koroškega duhovnega življenja zgodnjega 19. stoletja in slovenskega jezika.
Nova premiera v Cristallu
V gledališču Cristallo se nadaljuje abonmajska sezona skupine La Contrada. V soboto bo v tem okviru nova premiera, in sicer dela Alana Ayckbourna »Iskreno lažnjivi«. Gre za eksplozivno komedijo, ki predstavlja prvi velik avtorjev uspeh. V njej igrajo nekateri znani igralci, kot so Valeria Valeri, Paolo Ferrari, Chiara Salerno in Stefano Benassi. Režiser uprizoritve je Giovanni Lombardo Radiče.
Alan Ayckbourn se je rodil leta 1939 v Londonu in je danes med najbolj uprizorjenimi angleškimi komediografi. Ukvarja se tudi z režijo, svojo kariero pa je začel kot igralec. Danes vodi eno izmed skupin National Theatre. O svoji komediji »Iskreno lažnjivi« je dejal: »Nekateri mi očitajo staromodnost. Mislim, da so imeli prav, kajti tudi sam sem staromoden...«
Kot rečeno bo premiera jutri v gledališču Cristallo. Začetek predstave bo ob 20.30.
Otroška naivnost
Živel je nekoč nagajiv škrat, imenoval se je Puck. Gospodoval je v gozdu in prav rad je ponagajal ljudem, če jih je srečal. Z njim so radi sodelovali tudi drugi gozdni in zemeljski duhovi. Njegove šale niso bile vedno nedolžne, vendar tudi ne prekrute...
Tako bi se lahko začela pravljica, ki nam jo pripoveduje Lindsay Kemp s svojo predstavo Dream - Sanje po Shakespearovem Snu kresne noči. Nujni sta predvsem dve pripombi: v Kempovih Sanjah je Shakespearovega zelo malo, ostala je zgodba, zaplet, vse drugo je nadgradnja, ki jo predstavljajo kot baletno predstavo, čeprav je ta oznaka preohlapna in pretesna obenem. Kompleksna in večstranska Kempova osebnost je zgradila res baletno pravljico, ta pa se v hipu prelevi v pantomimo in dobi obrise komedije. Nato so spet sanje, ko se zbudijo gozdni duhovi in nas popeljejo v fantastični svet, ki zaživi v pramenu svetlobe, da nam ob bolečem ali sladkem akordu ponudi občutek, vtis, privid, ki izgine, ko trzne veka.
Zdi se, da je Lindsay Kemp - koreograf res želel ustvariti pravljico, tisto, ki jo otroci poslušajo zvečer, da jih zaziblje v spanje. Po kruti predstavi Flo-mers je želel ustvariti nekaj drugačnega, poetičnega, otroškonaivnega. Gozdni duh Puck, v vlogi katerega nastopa sam Kemp, res gleda svet z otroškimi očmi, njegova nagajivost pa včasih Preneha biti naivna in zna ustvariti Paradoksalno krute situacije. V takih trenutkih lahko zajame gledalca tesnoba in se poetične sanje spremenijo v moro, ko zagospodari neobvladljiv strah. Kempova magija ali prikaz mamile je tudi nadvse čuten, torej zrelo °drasel in neotroški. Tako zaživijo strasti, ljubezen in sovraštvo, tako iz-Sdbijo plesalci pravljično breztelesnost duhov, da vzbudijo v nas zelo človeško občudovanje brezhibnih te-,e* in njihove gibčnosti, njihove neomajne skladnosti in spremenljivosti “ različnih odrskih zahtevah.
Prav pri tem stalnem nihanju med ^njskostjo in čutnostjo lahko najbolje nimo Kempa - režiserja, ki niti za ®nutek ne popusti želji po plesnem stetiziranju, temveč zna ob pravem s enutku prekiniti baletni surrealizem jmntomimičnirn ali celo komedijant-Un posegom. Plesalci se v hipu spre-«*Jo v šegave komedijante, v cirku-n Ptc ali pevce, da nam poklonijo tre-■j- .e* oddiha, sproščujočega smeha, ha se ce'° uspemo spomniti, da bi hat °Pai°čim lahko ploskali. Takoj °.nas bodo spet ovili z nevidnimi dnp * sani in znašli se bomo na gožih o*1* ma^u v družbi duhov, škratov Jfij^eb iz pravljic za novo pustolov-
bj^*3 Pravljično-dionizični predstavi še ? morali vsaj za trenutek ustaviti j0 d večplastnosti in večstilskosti, ki ulikujejo. Lindsay Kamp - avtor se
Dopolnilo
V članku o kulturnih dnevih Slovencev v Italiji, ki bodo od 16. marca dalje v Ljubljani, je zabeležen pomanjkljiv naziv kvarteta, ki bo zaigral na sami otvoritvi. Gre namreč za Godalni kvartet gojencev šole Glasbene matice, katerega mentor je Peter Filipčič.
Po 11. kolu košarkarskega pokala prvakov
JUGOPLASTIKA - BARCELONA
84:79 139:40)
JUGOPLASTIKA: Sretenovič 5, Pera-sovič 17, Pavičevič 4, Kukoč 19, Sobin 13, Cižmič, Tabak, Ivanovič 11, Radja 15.
BARCELONA: Jimenez 24, Costa 4, Si-bilio 13, Solozabal 6, Llopis, Abad, Soler, Crespo 9, Waiters 10, San Epifanio 13.
OSTALA IZIDA 11. KOLA Nashua - Limoges	86:101
CSKA - Aris	88:100
LESTVICA
Makabi
Barcelona
Jugoplastika
Aris
Limoges
Scavolini
CSKA
Nashua
11 9 2 1027:953 18 11 9 2	929:869	18
11 7 4	938:892	14
11 7 4	975:972	14
11 4 7	953:943	8
11 4 7	892:926	8
11 3 8	883:912	6
11 1 10 900:1040 2
SPORED 12. KOLA Makabi - CSKA (9.3.), Nashua - Scavolini (8.3.), Aris - Jugoplastika (9.3.), Limoges - Barcelona (8.3.).
SODNIKA: Rigaš (Gr.) in VVarnick (Izr.); PON: Sobin (34), San Epifanio (35).
SPLIT — S sinočnjim uspehom proti vodilnemu v skupini, Barceloni, so si Spličani praktično zagotovili nastop v finalnem delu turnirja v Miinchnu. Kaže torej, da je Jugoplastika prišla v formo v pravem trenutku. To je dokazala tudi včeraj, ko je pokazala največ prav tedaj, ko je bilo to najbolj potrebno, v finalu tekme, ko je tri minute pred krajem povedla z 8 točkami razlike. V prvem polčasu je namreč Barcelona bila skoraj vseskozi v vodstvu in tudi v drugem si je nabrala nekaj prednosti (61:54), a Spličani so jo dohiteli in tudi zasluženo zmaga-
li.
SCAVOLINI - MAKABI	92:93
(41:33, 81:81)
SCAVOLINI: Minelli 16, Gracis 4, Magnifico 10, Ferro 18, Daye 28, Vecchi-ato, Zampolini 8, Costa 6, Silvestrin 2.
MAKABI: Simms 6, Daniel 11, Mercer 8, Lippin 23, Jamchi 14, Magee 17, Bar-low 14.
SODNIKA: Kurilič (Jug.) in Richardson (VB); PM: Scavolini 10:16, Makabi 20:30; 3
TOČKE: Scavolini 8:19, Makabi 11:22; PON: Magee (37, Magnifico (38), Zampolini (41); v 18' se je poškodoval Mercer.
PESARO — Scavolini si je zapravil še zadnjo priložnost, da bi se uvrstil v finale. Sinoči je namreč kljub svoji požrtvovalnosti doživel že 6. zaporedni poraz. Po dobrem prvem polčasu je v drugem kot običajno prišlo do hudega padca, a na koncu je le izsilil podaljšek, ki pa mu ni nič pomagal.
Knorr v finalu
BOLOGNA — V prvem polfinalu italijanskega košarkarskega pokala je Knorr Bologna s 78:71 (27:31) premagal Philips Milan. V finalu se bo Knorr pomeril z zmagovalcem srečanja Snaidero - Scavolini, ki bo 21. t. m.
Torino odstopili Borsanu
TURIN — Torino bo odslej v rokah inž. Borsanija, industrijca, gradbenika in finančnika iz Piemonta. Borsani se je obvezal, da bo v društvene blagajne vložil vsaj deset milijard lir.
Od danes do nedelje v Budimpešti
Atletsko dvoransko SP
BUDIMPEŠTA — Od danes do nedelje bo v Budimpešti druga izvedba svetovnega dvoranskega atletskega prvenstva, na katerem bo nastopilo približno 600 tekmovalcev in tekmovalk iz 70 držav. To bo največje tekmovanje, ki se je kdajkoli odvijalo v dvorani.
Pričakovati je ogorčene boje, čeprav bodo v Budimpešti odsotni nekateri slavni atleti, kot Američani Carl Lewis, Jackie Joyner-Kersee, Joe De Loach, Sovjeta Sergej Bubka in Tatjana Samoljenko, Vzhodna Nemka Heike Drechsler in drugi. Za večino le-teh je bil glavni razlog, da se ne bodo udeležili dvoranskega SP, ker je bila lanska sezona zelo naporna (predvsem so bile na sporedu OI v Seulu). »Seulska junakinja« Griffitho-va pa se je, kot znano, poslovila od atletike in krenila na bolj donosno pot filmske igralke.
Najmnožičnejšo reprezentanco ima na tem SP Sovjetska zveza (56 atletov
in atletinj), sledita domačin Madžarska z 48 in ZDA z 39.
V odsotnosti nekaterih glavnih akterjev iz Seula bodo verjetno na tem SP imeli možnost novi talenti, med katerimi naj omenimo sovjetskega skakalca s palico Gataulina, avstrijskega sprinterja Bergerja, nizozemsko sprinterko Nelli Cooman itd.
Italijansko zastopstvo bo v Budimpešti dokaj okrnjeno. Med moškimi bodo nastopili Pavoni oin Ullo (60 m); Floris in Catalano (200 m); Viali (800 m); Mei (800 m); Andrei (krogla); De Benedictis (hoja 5 km). Med ženskami pa: Capriotti (daljina); Maffeis (krogla); Salvador (hoja 3 km). Še manjše pa bo jugoslovansko predstavništvo: Slobodan Brankovič bo nastopil na 400 m; Branko Zorko na 3.000 m in Biljana Petrovič v skoku v višino.
Danes bodo podelili tri komplete kolajn, in sicer v moškem teku na 60 m ovire, v ženskem teku na 60 m in v teku na 200 m.
Z udeležbo 1.300 študentov
Pričetek zimske univerziade
SOFIJA — Na sofijskem zimskem stadionu "Septembri" je bila včeraj slovesna otvoritev 14. zimskih študentskih iger, ki bodo trajale do 12. t. m. in na katerih bo nastopilo približno 1.300 tekmovalcev in tekmovalk iz 34 držav. Med le-temi bodo nastopili tudi Italijani in Jugoslovani. Udeležence so na otvoritvi pozdravili bolgarski minister za kulturo, predsednik organizacijskega odbora zimske univerziade Jordanov in predsednik mednarodne federacije študentskega športa, Italijan Pri-mo Nebiolo.
Barve jugoslovanske vrste bodo branili drsalca Mateja Avbreht in Tomislav Čižmešija, alpski smučarji Klemen Bergant, Urban Planinšek in Nataša Bokal, biatlonca Jure in Uroš Velepec, skakalec Iztok Golob in tekača Iztok Raišp ter Robert Kerštajn..
Na dosedanjih zimskih univerziadah so Jugoslovani skupno osvojili 17 kolajn, eno zlato, šest srebrnih in 10 bronastih. Najuspešnejši Jugoslovan pa je bil Jure Franko, ki je leta 1985 v Bel-lunu osvojil zlato odličje v slalomu,
srebrne kolajne pa so osvojili Tomaž Cerkovnik (dve), Boris Strel, Anja Zavadlav, Nataša Bokal in Primož Ulaga.
Nov poraz Jugoslavije
DJAKOVO — Jugoslovanska moška namiznoteniška reprezentanca je doživela nov poraz v okviru tekmovanja v evropski super ligi. Potem ko je pred tremi dnevi zgubila proti pomlajeni postavi ZRN, je tokrat s 4:3 klonila proti Nizozemski.
Hlasek namučil Lendla
DALLAS — V četrtfinalu teniškega prvenstva WCT v Dallasu je Švicar Hlasek pošteno namučil Čehoslovaka Lendla, ki je zmagal šele po dobrih štirih urah in pol igre z rezultatom 7:5, 1:6, 7:6, 6:7, 7:6. Dosti lažje se je v polfinale prebil Američan McEnroe, saj je njegov nasprotnik in rojak Agassi odstopil v 2. setu, potem ko je prvega osvojil s 6:4. V prvem polfinalu se bosta pomerila prav Lendl in McEnroe, v drugem pa Šved Pernforns in Američan Gilbert.
Po četrtfinalnih srečanjih v evropskih nogometnih pokalih
Hudo razburjenje v Milanu
MILAN — V Milanu se še vedno ni uneslo hudo razburjenje po prvi četrfi-nalni tekmi pokala prvakov v Bremnu, kjer je Milan izenačil z domačini z 0:0. Sacchi, tehnični vodja Galliani in vsi igralci namreč ne morejo pozabiti zadetka, ki ga sodnik ni priznal. Vendar pa pri Milanu vsi radi pozabljajo, da so tudi nasprotniki malo potem dosegli po vsej verjetnosti regularen gol, pa ga je sodnik razveljavil. Milan je sedaj favorit za napredovanje v polfinale pokala prvakov.
V	pokalu pokalnih prvakov so pri Sampdorii z izidom iz Bukarešte zelo zadovoljni, saj so izenačili na težki tekmi na tujem, pa čeprav so igrali v desetih zaradi izključitve Carbonija. Ekipa trenerja Boškova je sedaj eden od favoritov za osvojitev tega prestižnega pokala.
V	pokalu UEFA je Juventusov trener Zoff zelo zadovoljen z zmago z 2:0 v »bratomornem« srečanju z Napolijem. Sedaj trdi (in očitno blefira), da imata obe ekipi enake možnosti, da se uvrstita v polfinale.
Na sliki: tako je Milan dosegel zadetek, a ga sodnik ni videl.
Na rallyju po Portugalski
Premoč vozil lancia
CASCAIS — Kaže, da bo tudi druga preizkušnja svetovnega prvenstva v rallyju domena pilotov Lancie. Njihovim najresnejšem tekmecem, ki branijo barve Toyote, se namreč ne godi najbolje. Ob koncu 2. etape vozila lancia vsa tri prva mesta, na 4. je VValdegaar na toyoti, a njegov zaostanek je že precejšen. VValdegaardov klubski tovariš, Spanec Sainz, pa je odstopil, potem ko se je zaletel drevo. Do kraja manjkata še dve etapi, Lancia pa lahko ponovi zmagoslavje z rallyja Montecarlo, kjer je zasedla prva tri mesta.
VRSTNI RED PO 2. ETAPI: 1. Biasion (lancia) 2.58’27"; 2. Alen (lancia) po 3’53"; 3. Auriol (lancia) 6'12"; 4. VValdegaard (Toyota) 8'58"; 5. Fiorio (lancia) 14’28"; 6. Fischer (audi) 19T5"; 7. Duez (BMW) 20'40"; 8. Biča (lancia) 23'50"; 9. De Mevius (mazda) 23'50'; 10. Andreucci (lancia) 23'58".
Sklicani Brazilci za tekmo v Vidmu
VIDEM — Nogometno reprezentanco »ostalega sveta«, ki se bo 27. t. m. pomerila v Vidmu z Brazilijo (na tej tekmi bo Žico vzel slovo od nogometa) bodo vodili Mircia Lucescu, bivši trener romunske državne reprezentance in sedaj tehnični direktor Dinama iz Bukarešte, Arthur George, trener Porta, in pa Nils Liedholm. Brazilci so za tekmo že sklicali 19 igralcev. Sklicani so bili: Junior, Tita, Dunga, Careca, Renato, Andrade, Milton, Evair, Muller, Gilmar, Joao Leite, Ricardo (Sporting), Ricardo (Benfica), Silas, Mozer, Valdo, Aloisio, Julio Cesar in Romario. Včeraj so tudi sklenili, da se bo cena vstopnic sukala od 12.000 do 90.000 lir.
Na deželnih smučarskih tekmovanjih
Našim gre od rok
Sneg teh zadnjih dni je končno dal elana smučarskim tekmovanjem v deželnem merilu. Tako je bil včeraj v Cimi Sappadi super-G v kategoriji naraščajnikov in dečkov, na katerem so si tekmovalci priborili še zadnje točke, potrebne za nastop na deželnem finalu. Končni dosežek zamejskih smučarjev in smučark je nedvomno zelo dober, saj se jih je v ta finale uvrstilo kar 8, in sicer Frančiška Rapotec (Breg), Valentina Šuber, Klavdija Ferluga, Marko Šuber in Kristjan Volpi (Brdina - MZSTE Hobles), Erik Tence (Mladina -MZSTE Hobles), Aleksander Zacchigna (Devin - MZSTE Hobles) ter Robert Renčelj (SK Devin). Danes se bodo pomerili v super-G, jutri bo na vrsti veleslalom, v nedeljo pa slalom. Če ne bo nepredvidenih ovir, si lahko od tega nastopa pričakujemo nekaj dobrih rezultatov.
V nedeljo bodo ponovno nastopili tudi najmlajši, ki bodo tekmovali v Forni di Sopra v veleslalomu.
Rezultati včerajšnjega super-G (v oklepaju deželna uvrstitev): DEKLICE: 5. (17.) V. Suber (Brdina-MZSTE Hobles). NARAŠČAJNICE: 1. (4.) F. Rapotec (Breg); 9. (25.) K. Ferluga (Brdina-MZSTE Hobles). NARAŠČAJNIKI: 3. (7.) R. Renčelj (Devin); 6. (23.) M. Šuber; 10. (36.) K. Volpi (oba Brdina-MZSTE Hobles). (K. G.)
Ljubljanska Kompas Olimpija boljša od Partizana
BEOGRAD — V polfinalni tekmi jugoslovanskega pokala v hokeju na ledu je Kompas Olimpija s 4:3 (0:1, 0:1, 4:1) premagala Partizana in se tako uvrstila v finale.
Ukrepi disciplinske komisije
Najtežje tokrat za Primorje
Disciplinska komisija deželne nogometne zveze je proseškemu Primorju tokrat naložila 300.000 lir globe, poleg tega pa mu je prepovedala, da eno tekmo odigra na domačem igrišču. V obrazložitvi med drugim piše, da so navijači žalili in grozili sodniku, bodisi med tekmo kot tudi po njej, tako da ga je neki član Primorja moral spremljati do ceste. Poleg tega je uradnega spremljevalca VValterja Husuja izključila vse do 2. maja, ker naj bi žalil sodnika in naj mu ne bi priskočil na pomoč ob razsajanju navijačev. Do 2. marca 1990 pa je bil izključen Sergio Husu, ker naj bi ob koncu tekme ver-gel vedro z vodo, ki naj bi zadelo sodnika v glavo.
Med igralci sta bila za dve koli izključena Barbieri in Pascon (oba Primorje), za eno pa Granata (Kras).
Prijateljska rokometna tekma
Danes Kras - Inles
Krasova rokometna ekipa bo danes ob 19. uri v Zgoniku odigrala zahtev-
nejšo trening tekmo z Inlesom iz Ribnice, ki velja za eno najboljših ekip v Sloveniji. To bo za Lazarjeve varovance najboljša priložnost, da preverijo svojo formo in moči pred začetkom povratnega dela prvenstva. Priznati je treba, da krasovci doslej niso preveč navdušili, saj jih še nismo videli igrati na takšnem nivoju, kot smo ga bili vajeni lansko pomlad (v devetih prvenstvenih tekmah so zbrali le pet točk: dve zmagi in en neodločen izid), vendar treba povedati, da se jih je marsikdaj tudi držala smola, saj so dve tekmi zgubili le z zadetkom razlike. Skupno so dali 170 golov, prejeli pa 184, kar je razmeroma dobra zalika, če jo primerjamo s položajem na lestvici (krasovci delijo predzadnje mesto s Cellinijem iz Padove). Najboljši strelci so trenutno Sardoč (59), Sosič (37) in Raseni (20). Nocoj bo trener Lazar preveril, v kolikšni meri bo ekipa občutila odsotnost Sosiča, in kako se bodo obnesle nove razporeditve igralcev v napadu.
(Pjotr)
Fabio Sancin
il!!!
totocukio
.I
Atalanta - Torino	1
Bologna - Como	1
Fiorentina - Cesena	1	2
Inter - Verona	1
Juventus - Ascoli	1
Lazio - Milan	1X2
Lecce - Roma	X
Pescara - Napoli	1	2
Sampdoria - Piša	1
Brescia - Bari	X	2
Taranto - Udinese	1	X
Mantova - Vicenza	X
Brindisi - Cagliari	1X2
Fabio Sancin (letnik 1950) se je že od mladih nog zapisal košarki. Začel je v Ginnastici Triestini ter celo igral dve sezoni v ekipi Lloyda v B ligi (torej v sedanji A-2 ligi!). Košarko na najvišjem nivoju je pustil že pri 24. letu, nato pa se je posvetil treniranju. Od leta 1982 vadi vrsto najmlajših košarkarjev pri Boru, trenutno pa trenira ekipe minibasketa in propagande pri Boru ter člansko vrsto Cicibone, ketere je tudi ustanovitelj in predsednik. Igor Malalan je pravilno napovedal 9 izidov.
Napoved za prvo dirko, ki bo v Padovi, je dokaj težavna. Obeta se negotov dvoboj med Feystongalom (sk. 1) in Fiorinom Bellom (sk. 2). Po našem mnenju ima več možnosti prvi. V sk. X bi opozorili na Gil del Lupa, ki kaže precejšen napredek.
V	Firencah bi poskusili bazo s sk. X, v kateri prednjači Eroz. V sk. 1 je solidni Fantastico Red, presenečenje pa lahko pripravi Gun Point (sk. 2).
Težka je tudi napoved za dirko v Napoliju. Poskusili bi z Edacejem (sk. X), ki je regularnejši od Egasma-ta (sk. 2) in Falcona Gresta (sk. 1).
V	Tarantu bi najprej omenili Efer-dinga (sk. X). V sk. 1 ne smemo pozabiti na Diaza FC, o katerem pravijo, da je v odlični formi. V sk. 2 pa lahko preseneti kdorkoli.
V	Turinu se Flambard (sk. X) ne bi smel ustrašiti svojih nasprotnikov. Vsekakor omenimo še Fiocca di Neve (sk. 1). V ospredje pa bi se znal prebiti tudi Fit Avenne (sk. 2).
Na dirki v Rimu bi se znal uveljaviti Course Record (sk. 2), ki je nedavno zmagal v podobni kombinaci-
ji. Med prvimi bi morala biti še String Section (sk. X) ter Caro Bol (sk. 2), ki je v dobri formi.
Dirka tris
MILAN — Dirka tris bo tokrat na San Siru, kjer bo na startu 22 konj. Naši favoriti: 1 Genovese AS, 22 Jun-ker June, 14 Felussov. Za sistemiste: 21 Bobbie Turf, 16 Caravan Om, 13 Glemmon.
1.	—	prvi	1
drugi	X	2
2.	—	prvi	X
drugi	1	2
3.	—	prvi	X
drugi	1	2
4.	—	prvi	X
drugi	1	X
5.	—	prvi	X
drugi	1	2
6.	—	prvi	2
drugi	X	1
Jutri i’ Borovem športnem centru
Polfinalni del igre med dvema ognjema
Jutri bo v Borovem športnem centru na sporedu polfinalni del letošnjega turnirja v igri med dvema ognjema, ki poteka v okviru osnovnošolske olimpiade. Razpored tekem bo tak: 15.00: Milčinski -Širok, 15.30: Bazoviški junaki - Milje. 16.00: Župančič - Širok, 16.30: Kette/Gr-bec - Gregorič Stepančič, 17.00: Finžgar -Ribičič. Prve tri tekme bodo že odločilne za osvojitev mest od 5. do zadnjega. Poslednji dve srečanji sobotnega sporeda Pa bosta polfinalni in oba zmagovalca se bosta uvrstila v finale, ki bo na posredu maja meseca v okviru sklepene slove-nosti. (-boj-)
SK BRDINA	h
obvešča, da bo v nedeljo, 12. t. m., 0 _ priliki tržaškega prvenstva izlet v Sap' pado. Vpisovanje in informacije na se dežu kluba. Proseška 131. Ljubite*) smučanja vabljeni.
Jutri v košarkarskem prvenstvu D lige
Borovci na težkem gostovanju v Moglianu
Borovi člani bodo spet naleteli na hudega nasprotnika, polega tega pa bodo jutrišnjo tekmo odigrali v gosteh, in sicer v Moglianu Venetu. Domača postava sodi med tiste štiri, ki so praktično nedosegljive za vse druge in ki se bodo med sabo spopadle za napredovanje. Naj pa navedemo, da je trenutno položaj Bora Radenske povsem varen, čeprav se razmere lahko kmalu izostrijo; prav zato je treba nadaljevati po poti zanesljivih iger proti moštvom "srednjega" in "spodnjega" predela lestvice. Razen že navedenih štirih prvouvrščenih so vsi ostali tekmeci povsem enakovredni in prav v tem smislu so borovci lahko motivirani, da si privoščijo še kako zadoščenje. V zadnjih kolih so zunanji igralci uspešno sodelovali proti Sote-cu iz Gradišča pa sta si precej mesta priborila tudi mlada centra Paulina in Smotlak, ki sta dokazala da svoje lahko prispevata tudi v napadu. (Cancia)
Trenutek z domačega srečanja Bor Radenska - Tecnoluce
V košarkarskem promocijskem prvenstvu na Tržaškem
Spet slovenski derbi
Derbi za derbijem. Teden po spopadu med Cicibono in Bregom Adriat-herm bosta orožje prekrižali Cicibona in Kontovel Electronic Shop, ki je žal verjetno dokončno izpadel za boje za napredovanje.
Naj bralce spomnimo, da so se morali Kontovelci v prvem derbiju pošteno namučiti in da so odpor Cicibone strli šele v zadnji sekunci srečanja.
Bregovi košarkarji bi se morali glede na koledarski razpored pomeriti s Stello Azzurro, vendar pa zaenkrat še ni znano, ali bodo tekmo odigrali ali pa ne. Zaradi nerazpoložljivosti dolinske telovadnice so Brežani ta teden brez igrišča. Košarkarska zveza pa se o tem zaenkrat ni še izrekla. (Cancia)
V goriški skupini zelo pomembna tekma za domovce
Domovci bodo jutri na domačih tleh gostili drugouvrščeno moštvo Albe iz
Krmina. Srečanje bo gotovo privabilo v telovadnico Kulturnega doma lepo število košarkarskih navdušencev, saj bo ta tekma zelo pomembna. Krminča-ni so v prvem srečanju na domačih tleh z veliko težavo ugnali trdožive Dornikove varovance, ki so klonili le z dvema točkama zaostanka. Tedaj so naši nastopili brez Nanuta in Podber-šiča, ki bosta jutri normalno nastopila. Igralci Albe ne smejo izgubiti tega srečanja, saj bi v nasprotnem primeru izgubili stik z vodilno Ardito.
Domovci pa so pripravljeni drago prodati svojo kožo. V zadnjih treh kolih so dvakrat slavili, torej počasi prihajajo v pravo formo. Kljub temu da so igralci iz Krmina nesporni favoriti za jutrišnje srečanje, pa možnosti prestižne zmage belo-rdečih ne gre podcenjevati.
Srečanje med Domom Gometal Si-mek in Albo bo ob 18. uri v telovadnici Kulturnega doma. (af)
Naše ekipe v raznih odbojkarskih prvenstvih
Tokrat s spremenljivo srečo
1. MOŠKA DIVIZIJA
Od vodilne trojice je igrala le Intrepi-da iz Mariana, medtem ko srečanja med Našim praporom in San Luigijem niso odigrali. Ostala slovenska predstavnika, 01ympia in Val, sta potegnila krajši konec.
IZIDI 7. KOLA: Torriana - Val 3:0, Cor-ridoni - 01ympia 3:2, Caldini - Cormons 3:0, Grado - Intrepida 0:3, Mossa - Ronchi 3:0. LESTVICA: Intrepida 14, Naš prapor in San Luigi 12, Torriana 8, 01ympia, Caldini, Corridoni in Mossa 6, Grado in Ronchi 4, Cormons 2, Val 0.
1.	ŽENSKA DIVIZIJA
A SKUPINA
V zadnjem kolu je sreča pokazala hrbet slovenskim odbojkaricam Soče Če-rimpex, ki so morale priznati premoč Mosse. IZIDI 5. KOLA: Cormons - Liber-tas GO 3:1, Soča Čerimpex - Mossa 1:3, Azzurra - Lucinico 2:3, Capriva - San Luigi 0:3. LESTVICA: San Luigi 10, Lucinico in Cormons 8, Soča Čerimpex in Azzurra 4, Libertas Gorica in Mossa 2, Capriva 0.
B SKUPINA
Tudi v zadnjem kolu postava Agoresta ni odigrala prvenstvenega srečanja. Kar. zadeva vrh razpredelnice, se nadaljuje zmagoviti tek Farre in Corridonija.
IZIDI 5. KOLA: Intrepida - Grado 1:3, Acli Ronchi - Farra 0:3, Corridoni - Vil-lacher Bier 3:0. LESTVICA: Corridoni in Farra 10, Agorest, Grado in Ronchi 4, Fincantieri in Intrepida 2, Villacher Bier 9- Agorest ima 2 tekmi manj, Fincantieri in Intrepida imata tekmo manj.
2.	ŽENSKA DIVIZIJA
Čeprav smo komaj na začetku prven-stva, je treba omeniti, da sta se Villesse in Morarese izkazali kot najboljši ekipi.
IZIDA 2. KOLA: Morarese - Mossa 3:2, villesse - Acli Ronchi 3:0. LESTVICA: Villesse in Morarese 4, 01ympia, Acli Ronchi in Mossa 0.
UNDER 16 ŽENSKE
Stanje na vrhu ostaja nespremenjeno. Fincantieri ne popušča, za petami pa sta iftu Soča Čerimpex in Libertas Gorica.
IZIDI 13. KOLA: San Luigi - Farra 1:3, Azzurra - Sagrado 3:0, Fossalon - Soča
Čerimpex 1:3, Grado - Libertas Gorica 1:3, Fincantieri - Intrepida 3:0. LESTVICA: Fincantieri 26, Soča Čerimpex in Libertas Gorica 22, Azzurra 18, Sagrado 12, Farra 10, Fossalon 8, Intrepida 4, Grado 2.
UNDER 15 ŽENSKE
V	tem prvenstvu obe slovenski ekipi, 01ympia in Agorest, igrata precej slabo. Tudi v zadnjem kolu sta izgubili in še vedno zasedata spodnji del razpredelnice.
IZIDI 8. KOLA: Agorest - Pieris 0:2, Acli Ronchi - Villacher Bier 2:0, Villesse - 01ympia 2:0. V zaostalem srečanju je Acli iz Ronk premagal 01ympio z 2:0. LESTVICA: Ronchi 14, Villesse 12, Pieris 10, Villacher Bier 6, 01ympia in Agorest 2.
RONCHI - OLVMPIA	2:0
(15:4, 15:12)
OLVMPIA: De Biasi, Carrara, Brisco, Bevilacgua, Corsi, Bratina, Zotti, Pintar, Princi.
V	srečanju proti vodilnemu so mlada dekleta 01ympie igrala dokaj slabo, in to še posebno v prvem setu, ko niso nudila nasprotnicam nikakršnega odpora. V drugem nizu so slovenske igralke v začetku celo vodile, na žalost pa so popustile v ključnih trenutkih. (M. Carrara)
VILLESSE - OLVMPIA	2:0
(16:14, 15:8)
OLVMPIA: De Biase, Carrara, Brisco, Bevilacgua, Corsi, Bratina, Zotti, Pintar, Princi, Bella.
Kljub dobri igri, ki so jo predvajale igralke 01ympie, so v končnici prvega niza prepustile zmago nasprotnicam. Razočaranje zaradi neuspeha je goriškim igralkam odvzelo zbranost v drugem nizu, ki ga je Villesse brez težav osvojil.
(M. Carrara)
UNDER 14 ŽENSKE
Torriana iz Gradišča je v zadnjem kolu slavila tudi proti predstavnicam Agoresta in s tem potrdila svoje vodstvo na lestvici.
IZIDA 2. KOLA: Intrepida - Libertas Gorica 2:1, Agorest - Torriana 0:3. LESTVICA: Torriana 4, Lucinico, Pro Ro-mans in Intrepida 2, Agorest in Libertas Gorica 0.
Deželno smučarsko dijaško prvenstvo v F orni di Sopra
Dijaki /. Stefana odlični tretji
Dijaki našega Državnega poklicnega zavoda za industrijo in obrt Jožef Stefan so bili na letošnjem deželnem smučarskem prvenstvu v veleslalomu na pragu bržkone zgodovinskega uspeha. Štiričlanska smučarska ekipa brata Giulio in David Taučer, Robert Renčelj in Erik Vodipivec, ki je premočno zmagala na pokrajinskem prvenstvu na smučiščih v Forni di Sopra, je izredno spodbudno pričela tekmovanje v istem športno zimskem središču tudi v sredo, ko so se pomerili najboljši dijakinje in dijaki smučarji naše dežele. Pri mlajših mladincih je kot prvi od naših startal Robert Renčelj s številko 22 in dosegel najboljši čas 41"83, ki ga je potem izboljšal samo še končni zmagovalec Belcari iz Trbiža, ki je bil za 60 stotink hitrejši. V isti starostni kategoriji je David Taučer dopolnil izredno spodbuden začetek našega zavoda z odličnim časom 42"20 in pristal na odličnem 4. mestu in popeljal šolo Jožef Stefan v vodsvo, saj sta bila ostala dva velika favorita za končno zmago zavoda iz Trbiža in Tolmeča kar precej zadaj.
Izhodiščni položaj pred štartom mladincev je bil več kot dober. Žal pa je imel takoj po štartu izredno smolo Giulio Taučer, ki se je pognal na progo tako močno, da se mu je zaradi velikega naklona in premočnega pritiska odpela smučka in vsi upi za dober končni uspeh so splavali po vodi. V danih okoliščinah je kot zadnji zastopnik Stefana Erik Vodopivec povsem zanesljivo opravil svojo nalogo, kljub temu da je bila veleslalomska proga s 33 vratci kar precej načeta in ni dovoljevala prekomernega tveganja. Z odličnim časom 42"70" je osvojil 8. mesto končne lestvice mladincev in 4. v ekipni konkurevci. Prvo in drugo mesto sta si v tej konkurenci prismučala dijaka iz Tolmeča in tako samo s tremi točkami prehitela smučarje Stefana, ki so bili žal izločeni iz državnega finala.
Za osvojitev končnega drugega mesta med zavodi bi bilo dovolj, da Taučer prehiti tri tekmece, za kar je prav gotovo sposoben, in zavod Stefan bi dosegel največji uspeh v smučanju v zgodovini obstoja naših šol. Za ta spodrsljaj je bilo prav vsem izredno žal, kar je med nagrajevanjem prof. Jože Jelen tudi omenil in še posebej poudaril, ker drugo in dve četrti mesti sta bili enkraten uspeh.
MLAJŠI MLADINCI: 1. Belcari (ITC Tarvisio) 41"23, 2. Renčelj (Stefan) 41 83,3. Forniz (ITIS Kennedy PN), 4. Taučer (Stefan) 42"20. MLADINCI: 1. Sbriz-zai (IPSIA Tolmezzo) 40"42, 2. Sgardello (IPSIA Tolmezzo) 40"46, 3. Tognoli (ITG Trst) 40"80, 8. Vodopivec (Stefan) 42"70. KONČNI EKIPNI VRSTNI RED: 1. ITC Tarvisio 10, 2. IPSIA Tolmezzo 20, 3. Jožef Stefan Trst 23. (G. Furlanič)
Odbojka
V teh dneh so se začele mladinske igre za dijake in dijakinje nižjih srednjih šol, katerih se udeležujejo seveda tudi naši zavodi. Kot običajno se je rekordno število ekip prijavilo za žensko odbojko, saj jih je kar 19. Organizator, tržaško šolsko skrbništvo, jih je razdelil v 5 skupin. V skupini A nastopa od naših šol rojanski Erjavec, v skupini B šentjakobski Ivan Cankar, v skupini C openski Kosovel, v skupini D pa proseški Levstik, nabrežinski Gruden, dolinski Gregorčič in svetoi-vanski Ciril in Metod. Že v svojih prvih nastopih so predstavnice naših šol dokazale, da so dobro pripravljene in da bodo tudi letos prav gotovo odigrale vidno vlogo v tem prvenstvu.
SKUPINA B: Čampi Elisi - Cankar 0:2
CANKAR: Viola, Rojc, Pincin, Neubauer, Tersar, Orlič, Erika in Deborah Oleni, Vianello, Fischer, Ilič, Cigoni
SKUPINA C: Kosovel - Sauro 2:0, Kosovel - Caprin 2:0
KOSOVEL: Mahnič, Bizjak, Spacal, Bertoli, Brišnik, Kalc, Vrše, Daniela in Kristina Bogateč, Hrovatin, Kosmina, Race, Ferluga, Tensi, Čuk, Spetič, Goj-ča.
SKUPINA D: Levstik - Gruden 2:0, Gregorčič - Ciril in Metod 0:2
LEVSTIK: Briščik, Černe, Kralj, Pie-ri, Lukša, Košuta, Tence, Predonzani, Sedmak, Tretjak, Bezin, Bogateč. GRUDEN: Antonič, Legiša, Švara, Gabrovec, Golemac, Radovič, Ban, Ca-harija, Ferlan, Pernarčič, Pertot. GRE-OGORČIČ: E in P. Bandi, Braini, K. in
J.	Kosmač, Kocjančič, Laurica, Mauri,
K.	in V. Pettirosso, Zobec. CIRIL IN
METOD: Čok, M. in P. Crapesi, Fat-man, Giugovac, Jurkič, Legovič, Zuba-lič, Lorenzi.
V	moški del turnirja se je vpisalo 7 ekip, slovenske barve pa zastopa openski Kosovel, ki je v skupini B, v kateri se tekmovanje še ni začelo.
Rokomet
Začelo se je tudi prvenstvo v rokometu, tako v moški kot v ženski konkurenci. V moški kategoriji je vpisanih 7 ekip, med katerimi je seveda tudi openski Kosovel, za katerega predstavlja rokomet že tradicionalno panogo, ki je tej naši šoli prinesla že celo vrsto odličnih rezultatov. Openci so v svoji izločilni skupini premagali vse nasprotnike in se uvrstili v finalni del.
Rismondo - Kosovel	20:30
KOSOVEL: Guštin, Plehan, Calzi 1, Raubar, Sosič 1, Ferluga, Miot 1, Milič
12,	Carli, Vrše 11, Gallopin, Vidali 4, Vavpetič.
Kosovel - Manzoni	43:26
KOSOVEL: Plehan, Calzi 1, Raubar, Ferluga 3, Miot 5, Milič 12, Carli, Vrše
13,	Gallopin 8, Vavpetič 1, Guštin.
Dante - Kosovel	23:35
KOSOVEL: Calzi 2, Guštin 1, Sosič 2, Ferluga 1, Miot 3, Milič 5, Vrše 12, Gallopin, Vidali 8, Plehan.
V	ženski konkurenci so prijavljene 4 ekipe, od katerih sta dve slovenski,in sicer Kosovel ter Ciril in Metod. Openska šola je seveda med favoriti in je v prvih dveh tekmah tudi brez težav zmagala.
Kosovel - Ciril Metod	16:4
KOSOVEL: Kristina Bogateč, Spacal
2,	Škabar, Crissani 6, Vrše 2, Brišnik 1, Ferluga, D estri, Perini, Ciocchi 1, Ur-šič-Calzi 2, Bertoli 1, Danjela Bogateč 1. CIRIL IN METOD: Rojac, Fatman, Marc, Balde, Crapesi, Giugovac, Lorenzi, Zubalič, Fakin, Jurkič, Legovič
3,	Galvani 1, Čok.
Kosovel - Rittmayer	16:11
KOSOVEL: Kristina Bogateč 1, Spacal, Škabar, Crissani 5, Vrše 1, Brišnik 1, Ferluga, Destri 1, Perini, Ciocchi, Uršič-Calzi 7, Bertoli, Danjela Bogateč. (Inka)
m			n	& planinskega sveta - iz planinskega sveta - iz planinsk	m	sveta	1	iz planinskega	sveta		iliiliiiiiiiiiiijj;		
Tomaž Jamnik: smučanje in alpinizem - dva aspekta pustolovščine
.. Tomaž Jamnik - Miško je v Sloveni-F zelo znan športnik. V letih od 1956 1962 je bil jugoslovanski smučarki državni reprezentant, ko je pri sv°j{h 26 letih opustil tekmovalno ^bučanje pa se je ves posvetil alpi-v‘zmu in tudi v njem dosegel zavidlji-Uspehe. Jamnik se je namreč ude-ZU najvažnejših jugoslovanskih himalajskih odprav (npr. na Everest, Ja-Kang, v Karakorum, na K2 in še ^.kogih drugih), mnogo jih je tudi vo-sJ' Poleg tega pa ima za sabo preko tp.ftnsto plezalskih vzponov, od ka-^1} je tudi nekaj prvenstvenih. Miš-^jrna petdeset let in je danes eden s®lniarkantnejših osebnosti sloven-*e9a alpinizma, sicer pa je po pokli-S( elaktroinženir v elektrogospodar-bo U v.Kranju. Pogovor z njim je ved-in Prijeten, saj ima za sabo izredno se^Sestransko športno kariero, ki se irti 6c*a ni zaključila. Predvsem pa b)QQ Janmik izredno izkušnjo, ki zaje-na* Preko dve desetletji, in to ključni, ki SJ9Q alpinizma, zato je bil »klepet«, knc na tem mestu objavljamo, vse-p°r Jelo zanimiv.
sed a'	s* bil vrhunski smučar,
Kistjl P® si vrhunski alpinist in alpi-shiučni- organiz®tor. V čem sta si )>scanie in alpinizem sorodna?
9ledar0dnosti ie seveda več. Te lahko Vsem1110 *z športnega vidika, predel va P® menim, da sta obe dejavnosti razii^-Pekta, seveda ob razumljivih ^čine 7 ene in iste stvari: pustolov-' £ato ni naključno, da sta tako
smučanje kot alpinizem slovenska vodilna športa, vendar pa moramo vseeno marsikaj razločevati. Alpinizem se v glavnem odvija nekje daleč od doma, traja pa zelo dolgo, če pomislimo predvsem na izvenevropske odprave. S smučanjem pa je vse bolj neposredno. Tekmovalnost je izrazita in odkrita, vse pa se zaključi oz. izživi v kaki uri. Vse to pa nam v naše domove lepo pričara televizija z neposrednimi prenosi, kar se seveda z alpinizmom ne more zgoditi. (Nedavni neposredni prenos z vrha Everesta je častna izjema, op. ur.). Prav zaradi tega ne bodo Silvo Karo, Tomo Česen ali Franček Knez nikoli dosegli popularnosti Čižmana ali Mateja Svet, čeprav nedvomno sodijo po svoji kvaliteti v sam alpinistični svetovni vrh. Sicer bi si tudi alpinisti želeli imeti »beli cirkus«, kot ga imajo seveda smučarji, vendar žal tega ne bo mogoče ustvariti.«
V zadnjem obdobju se je pojavilo športno plezanje, ki naj bi v kratkem postalo olimpijska disciplina, kmalu pa bodo priredili pravi svetovni pokal v tej športni panogi s celo vrsto povezanimi tekmovanji. Morda bo prav s športnim plezanjem, ki seveda ni pravi alpinizem, slednji dobil tisto mesto med športnimi dejavnostmi, ki mu pač pripada...
»Športno plezanje je prijetna novost zadnjega obdobja. Z njegovim priho-
dom se je in se še bo okoristil klasični alpinizem, saj je slednji dobil svojo bolj »športno« dimenzijo, ko pa morajo biti priprava, trening in celo prehrana načrtovani, programirani, sistematični in redni. Seveda pa pri športnem plezanju popolnoma izostaneta tradicionalna pustolovščina in »odkrivanje nekoristnega sveta«. Manim pa, da vsaj tokrat nismo Slovenci izgubljali časa pri uveljavljanju v tem športu, saj smo tudi tu tik pod svetovenim vrhom, kot že na drugih področjih alpinizma in
predvsem v plezariji v Patagoniji in v Himalaji.«
Povrnimo se k tvoji alpinistični poti. Za sabo imaš izredno veliko število vzponov in odprav, še prej pa si bil vrhunski smučar...
»Ko sem nehal smučati na reprezentančnem nivoju, sem se kmalu ves predal alpinizmu, ki je prav takrat v Sloveniji doživljal svoj razcvet. V dvajsetih letih aktivnosti imam za sabo nekaj sto vzponov vseh vrst, pač po kopni skali ter snegu in ledu, plezal pa sem že v naših in v Centralnih Alpah, v Dolomitih in še marsikje drugje, mnogo pa sem se tudi posvetil Himalaji. Leta 1971 sem se podal na odpravo v Hindukuš, naslednjega leta pa v Afriko, na Kilimandžaro in Ma-wenzi. Na prigovarjanje Nejca Zaplotnika sem se leta 1975 udeležil odprave na himalajski osemtisočak Makalu, štiri leta kasneje pa velike jugoslovanske ekspedicije na Everest. Leta 1980 sem bil v Novi Zelandiji (Mt. Cook), tri leta kasneje pa sem se udeležil odprave na Pamir, ko smo osvojili Pik komunizma. V zadnjih letih sem bil še bolj aktiven. Leta 1985 sem bil spet v Himalaji, ki smo osvojili Jalung Kang, naslednjega leta v Karakorumu, pred dvema letoma sem smučal z najvišjega vrha Severne Amerike Mc Kinleya, lani pa sem vodil ekspedicijo na K2. Na teh odpravah sem v glavnem skrbel za organizacijo, saj sem mnoge ekspedicije vodil ali bil namestnik
vodje, ali pa sem še skrbel za transport. Prav zaradi tega se nisem mogel povsem posvetiti plezanju, saj je bilo dela v bazi več kot dovolj. V glavnem sem dosegal višene med šest in osem tisoč metrov, na odpravi v Karakorumu pa sem osvojil osemtisočak Broad Peak, ker ni bilo mnogo organizacijskega dela in sem se lahko posvetil plezanju.«
Kakšne načrte imaš in v kaj se trenutno usmerja slovenski alpinizem?
»Komisija za odprave v tuja gorstva pri Planinski zvezi Slovenije, katere član sem, bo v kratkem ponovno organizirala odpravo na K2, saj ima v načrtu, da osvojimo vse osem tisočake na svetu, po možnosti po novih smereh, kar nam je do sedaj skoraj popolnoma uspelo, K2 pa seveda spada med te. Te odprave se bom zagotovo udeležil, za ostalo pa se še nisem dokončno odločil. Trenutno se bomo Slovenci posvetili majhnim odpravam, ki naj bi osvojile prestižne gore po prvenstvenih smereh v alpskem slogu. Tako se bosta že letos Bence in Andrej Štremfelj podala v Himalajo ter skušala osvojiti osemtisočak Anapurno 1 po težko zahodni steni, Tomo Česen pa bo skušal preplezati prvenstveno smer na himalajskem sedemtisočaku Jannuju. To so vsekakor zelo prestižni cilji in če bomo uspeli, bomo še enkrat potrdili naše mesto v samem vrhu svetovnega alpinizma.«
Razgovor zapisal DUŠAN JELINČIČ
Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir: v SFRJ številka 1.500,- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000 - din, trimesečno 85.000-din, letno 320.000.- din, upokojenci mesečno 25.000 - din, trimesečno 65.000 - din, polletno 120.000.- din, letno 240.000 - din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 72.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 108.000 lir. Mali oglasi 760 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Marko VValtritsch
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
3. marca 1989
Droga je iz Kolumbije potovala v Italijo preko Švice
V tovornjaku je bilo 8 kg kokaina Naročih so ga zaprti kamoristi
BRESCIA — Italijanska, francoska in švicarska policija so s skupno akcijo ponovno zadale težak udarec trgovcem z mamili. Na avtocesti Milan - Brescia je namreč enota crimi-nalpol ustavila tovornjak, v katerem je bilo skritih 8 kilogramov čistega kokaina. Tovornjak je upravljal 38-letni Ma-urizio Farina iz Perugie, italijanski policiji pa je njegov prihod na italijansko ozemlje najavila švicarska. Akcija je privedla za zapahe 20 razpečevalcev, 18 oseb, osem Italijanov in 10 Kolumbijcev pa še išče mednarodna policija.
Zaplenjena pošiljka droge je iz Kolumbije prišla v Italijo preko Švice in Francije, in to po naročilu nekaterih članov kamore, ki so sicer v zaporu. Ni prvič, da tako akcijo vodijo mafijci in kamoristi kar izza rešetk. Mednarodna policija je potovanju kokaina sledila celih šest mesecev, v Evropo pa je prišel iz Kolumbije. Tudi kurirji, ki so imeli nalogo, da mamilo dostavijo v Italijo so kolumbijskega porekla. Ta skupina, katere del je sedaj v zaporu, je zalagala italijanski trg, predvsem pa švicarskega in francoskega. Zasledovanje pošiljke se je začelo pred dobrimi šestimi meseci, ko je italijanska policija končno prišla na sled 33-letnemu kamo-
ristu Francescu Magriju. Pred časom je namreč pobegnil iz zapora v Civitavecchii. Mož se je skrival v Nici, kjer so ga francoske oblasti kmalu zasledile z njim vred pa so aretirale še devet osumljencev. Med temi so tudi trije člani družine Catapano, ki je v Nici imela trgovino z gospodinjskimi stroji, v resnici pa je ta prostor služil kot skladišče za pošiljke mamil. Akcija se je nato nadaljevala še v Italiji, in sicer v Brescii, Milanu, Civitavecchii in Rimu. Povsod je policija aretirala nekaj osumljenih oseb, ki so očitno čakale na pošiljko kokaina iz Švice.
Tako je sedaj za zapahi vsega 20 ljudi, zaplenjenega mamila pa je skupaj več kot 45 kilogramov. Skoraj pri vsakem aretirancu je namreč policija našla večje ali manjše zaloge, ki so čakale na odjemalce. Žal pa je policiji, verjetno zaradi ovadbe, »ušla« še večja pošiljka, ki je že bila na poti iz Južne Amerike. Tudi ta pošiljka, preiskovalci menijo, da je šlo za več kot 50 kilogramov droge, bi na italijanski trg pripotovala preko Švice in Francije. Ni izključeno, da so imeli tudi pri tem poslu glavno besedo zaprti kriminalci.
Umrl je politični zgodovinar L. Firpo
TURIN — Po krajši bolezni je včeraj v 74. letu starosti umrl Luigi Firpo. Prištevajo ga med največje italijanske mislece z izredno kritično žilico. Bil je docent zgodovine političnih doktrin, sam pa je napisal nešteto knjig, zlasti zgodovinskih esejev. Samo o Tomma-su Campanelli jih je napisal 150. Italijanska javnost ga je začela spoznavati in ceniti šele ko je leta 1964 začel sodelovati z dnevnikom La Stampa; urejal je stalno rubriko z zgovornim naslovom »Cattivi pensieri«, v kateri je razmišljal o aktualnih dogodkih italijanskega političnega in javnega življenja.
Republikanska stranka ga je izvolila za poslanca. Firpo je v zbornici večkrat izkazal svojo doslednost in je odločitve svoje stranke tudi javno kritiziral. Najbolj pa se je zameril Rimljanom, ko je dejal, da je Rim umazano in zadušljivo mesto, ki ga je odveč obnavljati.
Preiskava zaradi tovora artičok
GENOVA Dokaj presenetljiv razplet ima lahko sredina stavka dela genovskih pristaniških delavcev, ki niso hoteli raztovoriti trajekta Emilia, s katerim so pripeljali polne tovornjake artičok. Po nekaterih vesteh naj bi namreč tamkajšnji državni tožilec začel s preiskavo, če bodo potrjene govorice, da so nekaterim delavcem, ki niso včlanjeni v enotno pristaniško družbo, s silo preprečili raztovarjanje kamionov z artičokami.
Zadevo je prijavilo podjetje Italiso-le, ki je zaprosilo za izredni pretovor artičok, ker gre za pokvarljivo blago. Toda kljub posredovanju sodnih oblasti in začasnega predsednika Avtonomnega pristaniškega konzorcija v Genovi je enotna pristaniška družba odklonila raztovarjanje trajekta Emilia. Del pristaniških delavcev v genovskem pristaniščiu namreč stavka v znak protesta proti odlokom ministra za trgovsko mornarico Prandinija.
Državljanska vojna na jugu sudanske države slabi položaj vlade in predsednika Mahdija
NAIROBI — Sudanska politična kriza se očitno hitro zaostruje: vojaški poveljniki so zavrnili zahtevo premiera Sadika El Mahdija, naj bi mu še za šest dni (do konca tedna) podaljšali ultimat za vladne spremembe in za mirovno pobudo na jugu države. Na vojaško stran so se postavili tudi predstavniki 38 političnih strank, sindikatov in političnih združenj, ki ravno tako zahtevajo, naj premier takoj začne ukrepati, ali pa naj odstopi.
Mahdi je že napovedal, da bo v soboto odstopil, če mu nezadovoljni oficirji ne bodo podaljšali ultimata, ki je potekel že v začetku tedna. Če k temu dodamo še ostre kritike, ki jih je na rovaš sudanskega premiera izrekel egiptovski predsednik Mubarak, ko mu je oponesel, da skuša globoko sudansko notranjo krizo prevaliti na sosednje države, potem se zdi, da ima El Mahdi čedalje manj manevrskega prostora. Množično nezadovoljstvo s premie-rom in njegovo skoraj triletno politiko vsaj v nekaterih prvinah spominja na nezadovoljstvo prebivalstva, ki je konec marca in v začetku aprila leta
1985 pripeljalo do padca diktature maršala Nimeiri-ja.
Voditelj UMA stranke in vlade se skuša braniti, da za temeljite spremembe v vladi nima dovolj časa in da je pripravljen sprejeti zahtevo oficirjev, naj sestavi koalicijsko vlado narodne rešitve z udeležbo vseh političnih strank. Mahdi je v stiski začel izjavljati, da je enotnost Sudana mogoče rešiti le s politično rešitvijo na jugu države, pri tem pa je zamolčal, da je bil ravno on tisti, ki je skupaj s skrajno desno fundamentalistično islamsko narodno fronto (sedaj glavno koalicijsko partnerico) miniral mirovne predloge, ki sta jih sredi novembra lani pripravila demokratska unionistična stranka in vodstvo južno sudanske g a odporniškega gibanja polkovnika Johna Garanga. Demokratski unionisti, druga najvplivnejša politična stranka, je iz protesta pred dvema mesecema izstopila iz vladne koalicije.
Čedalje bolj očitno postaja, da je Mahdi postal ujetnik svojih političnih in verskih ambicij, ki so
očividno tesno prepletene. S tem je mogoče povezati njegovo zavezništvo z islamskimi fundamentalisti (islamsko narodno fronto), ki nasprotujejo politični rešitvi krize na Jugu. Tam pa se položaj iz dneva v dan bolj zaostruje, kajti vladne enote so v defenzivi. V zadnjih dneh so gverilci odporniškega gibanja zavzeli nekaj strateško pomembnih krajev in se po njihovih trditvah pripravljajo na napad obkoljene južne prestolnice Džube.
Po poročilih z juga Sudana je najjužnejša provinca Ekvatoria že pod kontrolo Garangovega odporniškega gibanja, ki je že nekaj mesecev v ofenzivi. Zaradi spopadov so se znova poslabšale razmere za nekaj milijonov civilistov, ki jim grozita lakota in smrt. Videti je, da se čas za vlado v Kartumu hitro izteka, tako zaradi politične krize kot zaradi državljanske vojne. Zato ni čudno, da je Kartumu vedno pogosteje mogoče slišati govorice o državnem udaru.
AVGUST PUDGAR
Pobila jih je NKVD in ne nemški nacisti
V ukrajinski Bikovniji blizu Kijeva prihaja po zaslugi raziskovalca Mikola Lisen-ka (na spodnji sliki) resnica o domnevnih »nacističnih pokolih« leta 1941 končno na dan. Pričevanja očividcev in posmrtni ostanki žrtev (zgornja slika) dokazujejo, da so bili podobno kot v Katynskem gozdu poljski oficirji tudi v tem primeru žrtve stalinističnega nasilja, kaliber in krogle so namreč sovjetske	(Telefoto AP)
Po dveh dneh izrednih ukrepov se položaj v Venezueli umirja
CARACAS — Po uvedbi izrednega stanja se položaj v Venezueli počasi umirja. Notranji minister je v sredo zvečer izjavil, da so nekatera manjša žarišča neredov le še v Caracasu, drugod v državi pa naj bi življenje že potekalo normalno. Povedal je tudi, da se je vlada odločila, da poviša plače v državnih in privatnih podjetjih za približno 30 odstotkov, poleg tega pa naj bi uvedli tudi določen nadzor nad cenami najosnovnejših živil. Ob tem pa naj bi nadzorovali tudi cene prevozov, ki so bili glavni vzrok za začetek krvavih spopadov.
O postopni normalizaciji govori tudi dejstvo, da so v sredo popoldne v Caracasu že odprli nekatere trgovine z živili, pred katerimi pa so se takoj nabrale dolge vrste ljudi, ki so si v splošnem pomanjkanju hoteli zagotoviti kakršno koli živilo. Podobno je bilo tudi včeraj zjutraj, dolge vrste pa so se ustvarile tudi pred bencinskimi črpalkami. Z delom naj bi v kratkem začele tudi banke. Na ulicah so se spet pojavili avtomobili, mestni čistilci pa so začeli z napornim odstranjevanjem odpadkov in ostalih ostankov silovitih spopadov med uporniki in silami javnega reda. Venezuelska vlada je ustvarila tudi vojaški zračni most, da bi Caracas oskrbela z vsemi živili, ki so primanjkovala že pred začetkom ljudskega upora.
Zaradi izrednih ukrepov je v teku protestna akcija opozicijskih strank, ki pa posebej protestirajo le zaradi cenzure. Glavni opozicijski stranki socialni kristjani Copei in pripadniki Gibanja za socializem namreč ne nasprotujejo uvedbi policijske ure in omejevanju drugih ustavnih svoboščin, odločno pa zavračajo le omejitve svobode izražanja, ker to po njihovem mnenju pomeni napad na demokracijo v državi. Predsednik stranke Copei je tudi pozval vse stranke k enotnosti, saj se po njegovem mnenju le tako lahko ohrani demokracija v državi.
Na sliki (AP): Hudo pomanjkanje osnovnih živil v Caracasu je eden izmed vzrokov, da je prišlo do takih kraj, kot je ta, ko motorist beži z ukradeno govejo polovico.
Voda Adiže je čistejša a pitje še prepovedano
ROVIGO — Zadnje analize vodovodnih voda so v Rovigu dokazale, da se je položaj izboljšal, saj niso več ugotovili prisotnosti tolu-ena, xilola, benzaldehida in trieli-na. Voda naj bi bila torej neoporečna, oblasti pa kljub temu niso preklicale sklepa, ki prepoveduje uporabo vode v prehrani. Zupan iz Roviga Carlo Piombo je poudaril, da čakajo na rezultate analiz višjega zdravstvenega sveta in šele takrat bodo preklicali prepoved. Zakon mu namreč dovoljuje, da vztraja pri svoji prepovedu tudi v primeru »suma«, da bi malenkostne strupete snovi s časom škodile človeškemu organizmu.
Popolnoma drugačen pa je položaj v Chioggi. Tu so včerajšnje analize ugotovile prisotnost raztiih ogljikovodikov v vodi, kar nedvomno opravičuje previdnost up-
raviteljev v Rovigu. Stopnja onesnaženosti reke Adige se je res znižala, voda pa je pri zajetju še vedno oporečna. Upravitelji iz Roviga so medtem poverili sodnim oblastem nalogo, da ugotovijo, zakaj so v vodovodno omrežje poslali oporečno vodo. Nihče pa ni do sedaj sprožil sodnega postopka proti tistim obratom v zgornjem toku Adiže, ki so s svojimi industrijskimi odplakami povzročili onesnaženost pri zajetjih, tako da je kakih 200 tisoč ljudi ostalo brez tekoče pitne vode. Pretura v Rovigu pa kljub temu nadaljuje s preiskavo, da bi odkrila onesnaževalce Adiže. Mor-da bodo sedaj končno stopili na pf' ste tistim, ki še vedno mislijo, da so reke in potoki navadni greznični odtočni kanali za vso industrijsko nesnago.