Hi v oborožene sile iVjdsednik Kambodže princ Sihanuk je uradno nevtralen, dejansko pa je veliko bližji rdeči Kitajski kot bloku svobodnega demokratičnega sveta. V Vietnamu priznava vlado 0-svobodilne fronte, ne vlado gen. Kvja. WASHINGTON, D. C. — V našem državnem tajništvu so menda prišli do prepričanja, da je treba verjeti kitajskim komunistom, da nočejo konca vietnamske vojne. Zato so sklenili, ba bodo skušali doseči vsaj to, da vojskovanje ne prestopi vietnamskih mej. To je nagnalo naše diplomate, da se vnemajo za kambodžansko nevtralnost. Kambodžanski princ Sihanuk je že pred Božičem predlagal, naj mejo med Vietnamom in Kambodžo kontrolira znana mednarodna komisija, ustanovljena 1. 1954 ob priliki pogajanj za vietnamsko premirje v Ženevi. Svojemu predlogu je dodal zahtevo, naj stroške za kontrolo nosi naša dežela. V našem državnem tajništvu niso bili takrat za ta predlog, ker je Sihanuk kar naprej trdil, da more njegovo deželo rešiti samo tesna politična povezanost z rdečo Kitajsko. Od takrat se je mnogo spremenilo. Sihanuk se na primer ne navdušuje več za Kitajsko, se' odmika in hoče zaplavati v neke vrste nevtralnost. Naši diplomat-je so pa tudi odkrili, da ideja o kambodžanski nevtralnosti 1 ni tako slaba stvar. O vsem tem je hotel govoriti s Sihanukom naš državni podtajnik H a r r i man. "Vmes je pa prišlo nesrečno bombardiranje po naših bombnikih P?r vasi, ki ležijo ob meji med Vietnamom in Kambodžo. Siha-nuk je radi tega odpovedal sestanek s Harrimanom. Sedaj se oaši diplomatje trudijo, da bi to Vpetost zbrisali. Temu cilju je bil namenjen tudi zadnji sesta-nek med Ruskom in generalnim tajnikom ZN Tantom. Upajo, da bo Sihanuk dal kmalu potola-2lti, kajti naša diplomacija je se-^aj pripravljena na debato, kdo ^aj ndsi stroške kontrole na meji med Kambodžo in Vietnamom. Padec papirjev na borzah Tu(jj nesposobni bodo !e prirodna reakcija NEW YORK, N.Y. — V zgodnji pomladi so optimisti mislili, da bo indkes cen za delnice prekoračil 1000 točk, sedaj pa je padel pod 800. To je za marsikoga hud udarec, toda za gospodarstvo pa ne pomeni mnogo. Kupna moč dolarja na borzah je namreč prehitro padala. Za 1000 dolarjev si od tedna do tedna mogel kupiti manjše število delnic. Naraščanje tečajev je bilo o-čitno pretirano, na kar so stari borzijanci opozarjali že lani. Sedanji padec papirjev ne napoveduje torej nobene gospodarske krize, kot nekateri mislijo. Zrav nala se bo samo kupna moč dolarja na borzah in v našem vsakdanjem življenju. Na kateri višini, tega pa seveda nihče ne ve. Ker vsakdanja kupna moč dolarja hitro pada, je verjetno, da se bosta obe kupni moči kmalu srečali. Delnice bodo nekaj cenejše, vsakdanje življenje pa nekaj dražje. Ta igra se ponavlja vsakih par let, le mi hitro nanjo pozabljamo. S tem pa še ni rečeno, da se bo tendenca na borzah že jutri za stalno preusmerila. zgradili moderno Pristanišče na Kubi MIAMI, Ela. — Begunci s Ku-e trdijo, da so Rusi zgradili ve-moderno “ribiško” prista-mšče na Kubi, ki ga imajo v j‘stni upravi. Vanj zahajajo v ^ avnem le ruske ribiške ladje 12 Karibskega morja in Mehiškega zaliva. Ima neposredno radij-S 0 Zvezo s Sovjetsko zvezo. Pri-s anišče je možno v kratkem spremeniti v vojaško pomorsko °Porišee, zlasti za podmornice. ristanišče je bilo zgrajeno na hmelju rusko-kubanskega dogo-v°ra iz leta 1962. Sovjetska poro-^evalska služba Tass ga je ne-avno sama označila kot “najmodernejše v Latinski Ameri- Za simpatije kitajskih emigrantov merodajni — portreti! NEW YORK, N.Y. — Znani časnikar Salisbury, ki je potoval po vzhodni Aziji, je prišel do zaključka, da o simpatijah ki tajskih emigrantov po Aziji sodiš najlažje po protestih tovariša Mao-Tsetunga in predsednika Čangkajška. V Kambodži visijo na primer portreti tovariša Mao-ja povsod na vidnih mestih, portreti generala Čangkajška pa v kleteh. Prav narobe je pa na Tajskem. Tam se bohotijo portreti predsednika Čangkajška, slike tovariša Maoja so pa v kleteh. V Burmi, Malaji in Laosu to pravilo ne drži. Treba je imeti že izvežbano oko, da dožene, kje visi kateri portret. Zato pa v Indoneziji ni potretov tovariša Maoja niti v kleteh. Gorje, če bi ga protikomunisti kje odkrili. Portret tovariša Maoja ne najde odkritega mesta tudi v Južni Koreji in seveda tudi ne v Južnem Vietnamu. Imata pa oba portreta svojo doslednost: nočeta viseti drug poleg drugega. Tega ni mogel Salisbury nikjer videti. Obrambni tajnik McNamara je razkril, da bodo v bližnji prihodnosti začeli jemati v oborožene sile tudi one, ki so bili doslej “nesposobni”. NEW YORK, N.Y. — V prihodnjih 10 mesecih bodo oborožene sile sprejele okoli 40,000 vojaških obveznikov in prostovoljcev, ki so jih doslej zavrnile kot “nesposobne” največ zaradi pomanjkljive izobrazbe in fizičnih pomanjkljivosti, ki se dajo odpraviti. Prihodnje leto bodo povišali število te vrste vpokli-cancev na 100,000. Oborožene sile bodo za te vojaške novince uvedle poseben program vežbanja, ki jim bo skušal nadoknaditi to, kar jim manjka in jih tako usposobil ne le za vojaško službo, ampak jim omogočil tudi boljši uspeh kasneje v civilnem življenju. O-brambni tajnik je nekaj podobnega predložil že leta 1964, pa je Kongres tedaj predlog zavrnil, tokrat ga bo speljal, ker je potreba po vojaških novincih zaradi vojne v Vietnamu večja. Oborožene sile zavrnejo letno okoli 600,000 vojaških obveznikov in prostovoljcev zaradi tega, ker ne izpolnjujejo duševnih ali telesnih pogojev za sprejem. O-brambni tajnik je dejal, da je velika večina teh iz družin, ki žive v revščini in ne morejo nuditi svojim otrokom niti osnovnih potreb. Oborožene sile imajo odličen sistem šolanja in telesne vzgoje, ki lahko tem mladim ljudem pomaga, da se bodo lahko uvrstili kot enaki v oborožene sile in tudi kasneje v civilno življenje, je dejal McNamara veteranom zunanjih vojn v New Yorku na njihovem letnem zborovanju. V Pentagonu so zanikali vesti, da bi pomenile besede obrambnega tajnika znižanje zahtevane ravni za sprejem v oborožene sile. Cilj programa, ki ga je McNamara objavil, je pomagati mladim vpoklicancem d o sle č i zahtevano raven, torej nadomestiti tisto, kar so zamudili, oziroma jim je bilo odrečeno zaradi posebnih okoliščin življenja. Za vojsiG proti revščini senatni pododbor določil več, kot je bilo zaprošeno WASHINGTON; D.C. — Senatni pododbor za delovno silo je predložil 2 bilijona dolarjev za boj proti revščini v tekočem proračunskem letu, 300 milijonov več, kot je vlada predložila. Načelnik pododbora J. Clark, demokrat iz Pennsylvanije, je izrazil upanje, da bo mogel ves delavski odbor predlog obravnavati še pred Delavskim dnem, kar pa je precej dvomljivo. Pododbor je poslal v odobritev celemu odboru brez posebnega priporočila še predlog sen. R. F. Kennedvja za 200 milijonov za poseben program za otroke. ki še ne hodijo v šolo. Predlog pododbora obsega 496 milijonov za “soseskine mladin ske zbore”, 196 milijonov več, kot je predložila vlada, in 1.04 bilijona za “krajevne akcijske programe”, 100 milijonov več, kot je predložila vlada. Župan mesta Clevelanda je konvenciji Ameriške slovenske katoliške jednote polagal na srce, naj goji in ohranja slovenski jezik, slovenske običaje in kulturo ter s tem doprinaša svoj delež k bogatenju Amerike. CLEVELAND, O. — Sinoči je imela konvencija Ame-riško-slovenske katoliške jednote v hotelu Sheraton-Cle-veland banket, na katerega je prišel tudi mestni župan Ralph S. Locher, dober poznavalec in prijatelj Slovencev. V svojem pozdravnem govoru je dejal, da je slovensko naselje v mestu lahko najti in ga ločiti od ostalih, ker je redno med najsnažnejšimi, najskrbnejše in najlepše urejenimi v mestu. Naj bodo hiše stare ali nove, vse kažejo, da imajo skrbne gospodarje. Konvencijo KSKJ je pozval, naj goji in ohranja slovenski jezik, slovenske običaje in slovensko kulturo med mladim rodom, da bo slovenska beseda in slovenska pesem zvenela v tem mestu še tudi čez 20 in 50 let. Glavni govornik okrajni sod- ‘ nik August Pryatel je pouda- priznanaja s ploskanjem, naj-rjal pomen bratskih organizacij Pa le navdušil vse zadnji in njihovega dela za njihove nastop Kresa v lepih narodnih Chen-Pei-tan spesnil 3C0 revolucijonarnih pesmi HONG K O N G. — Tovariš Chen-Pei-tan je po poklicu mlad kmet, saj je star komaj 20 let, in živi v provinci Liaoning. Že 13 let star je začel brati spise tovariša Mao, kar je razvilo njegov pesniški talent tako globoko, da je do sedaj že objavil nad 300 revolucionarnih pesmi. Sedaj ga je odkrila rdeča propaganda na Kitajskem in napravila iz njega junaka dneva. Slava o njegovih pesmih bo pa šla po vsej deželi. Tega se mladi uradni pesnik najbrže niti ne zaveda. Ko so ga vprašali, zakaj noče delati v kulturi, jim je namreč odgovoril, da se bolje počuti na kmetih. S pesnikova-njem se pa peča samo ob prostem času. — Velika Britanija je nekako za eno tretjino manjša od Finske. lastne člane, pa tudi za skupnost. Bratska organizacija, kot je Ameriško slovenska katoliška jednota — KSKJ — spremlja svojega člana skozi vse življenje vse do praga večnosti. Ne daje mu le zavarovalnino, ampak se zanj briga in mu nudi vsakovrstno družabno oporo, ki bi jo drugje morda nikjer ne mogel dobiti. Tako govor župana R. S. Locher j a, kot govor sodnika A. Pryatela sta bila navdušeno sprejela. Kratek pozdravni govor je imel na vsem začetku sporeda predsednik KSKJ in predsednik konvencije g. Joseph Ne-manich. Začetno molitev je opravil glavni duhovni vodja KSKJ msgr. L. B. Baznik, končno pa častni duhovni vodja msgr. M. J. Butala. Glavni tajnik KSKJ g. Louis Železnikar je predstavil 23 častnih delegatov, katerih vsak je dobil pred konvencijo za $40, 000 nove zavarovalnine. Vsak od njih je dobil darilo in nagrado. Pri zabavnem delu programa so sodelovali “Mladi harmonikarji” pod vodstvom svojega učitelja g. Rudija Kneza, slovenska folklorna skupina “Kres”, “Slovenski oktet”, ki ga je prav — Zemeljska površina meri preko 197 kvadratnih milj. Brimmer drži z večino WASHINGTON, D.C. — Andrew Brimmer, ki ga je predsednik imenoval kot prvega črnca v!za to priložnost sestavil in pri-upravni odbor Federal Reserve,1 pravil za nastop g. Ivan Rigler. , je v pogledu finančne politike in “starosta čarovnikov” g. John na strani večine odbora, ki se za-, J- Grdina. Celoten program je vzema za trden nadzor nad denarjem kot sredstvom za zaviranje inflacije. bil sprejet z velikim zanimanjem in pozornostjo. Vsi nastopajoči so bili deležni živahnega AFL-CIO unije imajo letno zasedanje v Chicagu — Ta teden ni nobenega dvoma, da je treba livni borbi nevtralne in ne tro- didatje v ohajski državi, ako jih CHICAGO, 111. ima vodstvo AFL-CIO unij svo- podpreti vse demokratske kan- šile ne denarja ne dela za demo-je poletno zasedanje v Chicagu, j didate. Res je, da je Johnson i kratske kandidate. Pomembno je to zasedanje radi marsikdaj razočaral unije in da Temu stališču pa ugovarjajo tega, ker imajo unije nad 13.5 ni dosegel vsega, kar je obljubil,! Meany in njegovi somišljeniki. treba je pa tudi vpoštevati, da je Pravijo, da obstoji nevarnost, da na drugi strani storil vse, kar je demokratje zgubijo do 50 kon- .-V"' ' -A • ■■ V-;., :L. Vremenski prerok pravi: ^ e 1 n o oblačno z malimi P otnimi spremembami. Najela temperatura 74. milijonov članov, vsi so pa volivci s svojimi ženami vred. Zato bodo ta teden gledali vsi kandidat j e na jesenskih volitvah bolj proti Chicagu kot proti Wa-shingtonu, saj skoraj vsak med njimi računa tudi na delavske glasove. Dnevni red zasedanja je zelo pester, saj se je v gospodarstvu nabralo vse polno vprašanj, ki je treba nanje najti odgovor. Mednje spada na prvo mesto vprašanje draginje, ki sili unije na zahtevo po višjih plačah in mezdah. Predsednik AFL-CIO G. Meany in njegov tajnik Schnitzler bosta skupaj s 27 podpredsedniki obravnavala ravno tako živahno tudi naš sedanji političen položaj. Meany je odločen zagovornik Johnsonove politike, zato zanj mogel. Da bi namenoma pozabil na to, kar je obljubil, tega, mu ne more nihče očitati. Ni pa vseh 27 podpredsednikov, ki tvorijo vodstvo unij, istih misli. Med njimi jih je nekaj, ki se jim je Johnson tako hudo zameril, da mislijo, da ni vredno, da bi se unije pulile za njegove kandidate. Jezi jih na primer Johnsonova politika v zadnjem štrajku v letalstvu. Jezi jih, da ni Kongres rešil vprašanja o “pravici do dela”, da se ni dosti gnal za višje minimalne mezde, da je hotel vkleniti mezdna pogajanja v znani njegov načrt o gornji meji za povišanje mezd in plač do višine 3.2%. Zato se nekaj članov vodstva AFL-CIO vnema za stališče, naj bi unije ostale v letošnji vo- gresnikov, kar bi pomenilo, da bo zopet prišla do; veljave znana koalicija republikancev in konservativnih južnih demokratov in gledala, da čim več škoduje delavskim interesom. Je pa še druga nevarnost. Lahko se zgodi, da bodo nekatere države dobile republikanske guvernerje in legislature namesto sedanjih demokratskih. Le kakšno korist naj ima od tega delavsko gibanje? Zasedanje bo pa obravnavalo tudi političen položaj v posameznih državah. Bo lahko spoznalo, da je na primer demokratski režim v Kaliforniji v resni nevarnosti, da ni sigurno, da bi znani zagovornik unij senator Douglas zmagal v državi Illiois, da so v nevarnosti nekateri kan- ne bodo delavske unije podprle. Podobne debate so v unijskem vodstvu vsako drugo leto, niso torej ničesar-nenavadnega. Letos bo pa zasedanje imelo opravka z novim pojavom. Do sedaj so "se s politiko pečale v glavnem CIO unije, dočim AFL unije niso kazale smisla za ostre politične debate. Letos bo pa menda narobe. AFL unije so postale politično aktivne, todo ne ta ko kot želi Meany. Gledajo kritično na delo predsednika Johnsona in niso pripravljene, da za vsako ceno podpirajo demokrate. Meany se bo torej hudo potil, če jih bo hotel spraviti na svoje stališče. Letošnje poletno unijsko zasedanje bo torej močno prepojeno s politiko. Rezultat debat pa ne bo senzacijonalen. Vsi namreč pričakujejo, da bo končno obveljalo stališče predsednika Mea-nyja. j. noših. Skupino je za sinočnji nastop pripravila ga. Breda Lon car, ker je njena sedanja redna vodnica ga. Eda Vovk zadržana. Konvencija je včeraj nadaljevala svoje redno delo in bo tega danes predvidoma z izvolitvijo novega odbora končala. Zadnje vesti Iz Clevelanda in okolice Asesment— Danes je 25. v mesecu, ko društva običajno pobirajo asesment. Tajnica Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ sporoča, da bo zaradi konvencije KSKJ pobirala asesment namesto danes jutri od 5.30 do 8. zvečer v šoli sv. Vida. Tajnica Podr. št. 25 SŽZ bo pobirala asesment danes od 5.30 popoldne do 8. zvečer v šoli sv. Vida. Pozdravi— Dr. Louis Leskovar, direktor Slovenske radijske ure v Chicagu, lil., in njegova žena ga. Corinne, urednica glasila SŽZ Zarja, sta v Clevelandu, kjer se Louis udeležuje konvencije KSKJ. Pozdravljata vse svoje prijatelje ter znance. Prijazen obisk— Mrs. Frank Kerze, ki je prišla iz New Smyrna Beach na obisk v Cleveland, se zadržuje pri Mr. in Mrs. Joseph Legat na 849 E. 197 St. Barvni TV— Pri Norwood Appliance & Furniture na 6202 St. Clair Avenue imajo naprodaj pod ugodnimi pogoji ADMIRAL TV. — !v eč v oglasu. WASHINGTON, D.C. — Pred-: Asesmsnt_ sednik Johnson je dejal vče-j Tajnik in blagajnik Društva raj na tiskovni konferenci, da, Presv. Srca Jezusovega št. 172 je. njegova 'vlada storila za 1 KSKJ bos1? nebi-;.A fsesme- 1 v obnovo mest več kot katera-iredeljo po deseti uri dopoldne v koli druga v zgodovini dežele. | Baragovem domu. Po njegovem Združene države I Mestni davek na dohodke— zmorejo za odstranitev slu-1 “Little Hoover Commission” mov vse, kar je potrebno. je včeraj predložila uvedbo pol MOSKVA, ZSSR. — Sovjetska zveza je pognala včeraj proti Luni vcšoljsko vozilo Luna 11, ki naj začne po vzgledu Lune 10 in ameriškega Lunar Orbi-ter I. krožiti okoli Lune, zbirati podatke o Luni, posneti njeno površino in vse to poslati nazaj na Zemljo. Luna 11 obsega 3,608 funtov, med tem ko je obsegala Luna 10 le 540 funtov. To pcmeni, da ima Luna 11 veliko več instrumentov in seveda več nalog. BONN, Nem. — Včeraj je zaprosil za svojo razrešitev dolžnosti general G. Pape, poveljnik 3. vojaškega okrožja, v znak protesta, ker je vlada dovolila vstop vojakov v delavsko unijo. Iz istega vzroka je odstopil dan preje vrhovni vojaški poveljnik Nemčije gen. Trettner. SPRINGFIELD, 111. — Guv. Kcrner se je odločil, da bo v nedeljo poslal v čikaško belo predmestje Cicero narodno garda, da bo vzdrževala red in mir, ko bodo skozi predmestje korkali dr. L. M. Kingovi podporniki boja za civilne pravice. Ti se že nekaj ledno ženejo v Chicagu za integracijo naselij. Cicero je popolnoma belo predmestje in oblasti so Kinga svarile, naj ne hodi tja razburjat ljudi. PARIZ, Fr. — Predsednik De Gaulle gre danes na 27,000 milj dolgo pot, ki ga bo v 19 dneh pripeljala preko Abesi-nije, Kambodže in Tahitija, od koder bo opazoval eksplozijo francoske atomske bombe, okoli sveta nazaj domov. Najvažnejši je njegov obisk v Kambodži, kjer napovedujejo, da bo v torek očrtal svoje stališče v vietnamski vojni. odstotka mestnega davka na dohodke. Davek naj bi uzakonil mestni svet, namesto da je predložen volivcem, ki so ga pred tivemi leti zavrnili. Prihodnje leto naj bi Clevelandu prinesel 10.5 milijona novih dohodkov, v letu 1968 pa blizu 15 milijonov. Župan R. S. Locher je dejal, da predlog “stoodstotno podpira”. Unije se odločile za Perka— Unije AFL-CIO so sinoči odločile, da bodo pri volitvah podpirale republikanca Ralpha J. Perka za okrajnega avditorja proti demokratu D. T. Matia. Različno podnebje COLON, Pan. — Podnebje v raznih predelih države Panama je kljub njeni sorazmerno mali površini zelo različno tako po obsegu padavin kot po toploti. — Država Kolorado je po velikosti prebivalstva na 8. mestu v Uniji, po površini pa je enaka New Yorku. Nadzor nad cenami in plačami? WASHINGTON, D.C. — Kljub pomirljivim besedam delavskega tajnika W. Wirtza glede vpliva nove kolektivne delovne pogodbe unije letalskih mehanikov na narodno gospodarstva prevladuje mnenje, da je ta odgovor odprl vrata neomejenim zahtevam po višjih plačah. Unije so bodo sklicevale na ta dogovor in bodo skušale iztisniti zadnji peni, ki ga jim bo mogoče. Poviševanje plač, ki ga unije opirajo na rastoče cene, bo povzročilo nov val višjih cen in te zopet nove zahteve po višjih plačah ... V delu odgovornih ljudi prevladuje prepričanje, da bo ta nevšečni in narodnemu gospodarstvu škodljivi tok mogoče u-staviti le z uvedbo nadzora nad cenami in plačami. Vlada takim zamislim gotovo ni naklonjena, saj se izogiba celo zahtevam po zvišanju davkov kot sredstva za ustavitev inflacije. Ameriška Donsovm 6117 St. Clalr Ave. — HJEndemm i-0C2i — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: ue Združene države: $16.00 na leto; $3.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesec® Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $13.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 163 Thurs., Aug. 25, 1965 V čem je jedro? Med problemi, ki so v zadnjih letih povzročali argentinski narodno zavedni javnosti največ zaskrbljenosti, so bile argentinske državne univerze. Zlasti buenosaireška. Zanje mora ljudstvo prispevati na stotine in stotine milijonov pesov in z njimi vzdrževati ustanove, ki naj bi bile visoki znanstveni zavodi za pripravljanje študentske mladine za najrazličnejše strokovne poklice, v resnici so pa postale visoke šole komunizma in njegove prevratne dejavnosti. Prav tako, kot'je bilo pri nas v predvojni Jugoslaviji na vseučiliščih v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu. Kdor ne pozna razmer v Argentini, se bo temu čudil, ker je znano, da je ta država pretežno katoliška. Pa se je tudi tu zgodilo tako, kakor se navadno dogaja po svetu. Demokrati sami so bili tisti, ki so komunistom odprli pot do ključnih položajev na univerzi. Nihče drugi ne kot gen. Aramburu, predsed. vlade “osvobodilne revolucije”. Ta je leta 1956 izdal nov zakon o univerzah ter je dotedanji sistem spremenil v toliko, da univerz in fakultet niso več vodili samo rektorji in dekani, ampak vseučiliški odnosno fakultetni sveti. V vse te so pa bili poleg profesorjev pritegnjeni tudi študentje in tudi diplomanti, t. j. tisti, ki so že končali študije. Profesorji so imeli v vseučiliškem svetu 50 članov, študentje 25 in ostalih 25% so volili diplomanti. V vse te svete so bile vedno volitve. Tako je prišel na argentinskih univerzah v veljavo sistem, ki so ga ruski komunisti upeljali na svojih univerzah po svoji revoluciji. Toda leta 1932 so ga tam kot nepraktičnega odpravili in znova dali na univerzah vso oblast rektorjem in dekanom. V Argentini so pa s to zahtevo komunisti prodrli še 23 let pozneje. Kakor po vseh univerzah, so tudi na argentinskih strokovna študentovska društva. Na argentinskih univerzah so takoimenovane reformistične in humanistične skupine. Prve vodijo komunisti, ali so vsaj pod njihovim močnim vplivom, v drugih se pa včlanjajo demokratsko usmerjeni študentje. Na buenosaireški univerzi so se komunisti z leti s svojim načinom propagande ter ustrahovanja in s pomočjo sebi naklonjenega učnega osebja, tako uveljavili, da imajo večino skoro na vseh fakultetah. Zlasti so napadalni na medicinski, filozofski in gospodarski fakulteti. Tako so komunisti državno univerzo spremenili v svoj zavod. Postala je naravnost njihova trdnjava s 70,000 “študenti”, od katerih jih je takih študentov, ki študije tudi končajo z izpiti, le kakih deset odstotkov. V njej so vsa zadnja leta nemoteno uprizarjali politične demonstracije proti vladi, zlasti pa proti “yankijevske-mu imperializmu in napadalnosti v Dominikanski republiki ter v Vietnamu”. Leta 1965 so n. pr. na fakulteti za gospodarstvo onemogočili predavanje severnoameriškemu gospodarstveniku W. Rostovu, šefu planifikacije v ameriškem zunanjem ministrstvu. V Argentini se je uradno mudil zaradi pregledovanja njenega gospodarstva. Komunistični študentje mu na univerzi ne samo, da niso pustili govoriti, ampak so ga celo obmetali z gnilimi jajci in paradižniki! Tedanji rektor Raul Olivera je zaradi te sramote odstopil. Pa tudi kot protest proti dekanu omenjene fakultete Rolandu Garcii, ki ni izdal nobenih varnostnih ukrepov. Komunistični študentje so šli celo tako daleč, da so aktivno podpirali začetke komunistične gverile v Argentini, na vso moč so pozdravljali sklepe komunistične trikonti-nentalne konference na Kubi za komunistično prevratnost v Južni Ameriki ter se izrekali “za osvobodilna gibanja vseh zatiranih narodov”. Komunistična partija, ki je v Argentini zelo bogata — samo njena nabirka leta 1965 ji je prinesla 177,364,000 pesov — tu so seveda skrite podpore evropskih komunističnih strank, med katerimi je tudi Zveza komunistov Jugoslavije — je svoje študente z univerze uporabljala za napadalne oddelke proti policiji. Zato so bili za partijo vsi študentovski izgredi na univerzi, kakor poulični spopadi s policijo, zažiganje avtomobilov, uničevanje privatne lastnine pred trgovinami in restavracijami po ulicah, kjer so se odigravale demonstracije, samo generalke za pripravo splošne komunistične revolucije. , Če so prejšnje argentinske vlade spričo te nevarnosti, ki je grozila Argentini, ostajale brezbrižne, je jasno, da vlada argentinske revolucije to ni mogla ostati, ko si je postavila za cilj splošno obnovo v državi in moralni, dvig naroda. Zato je mesec dni po prevzemu vlade gen. Ongania izda! odredbo, s katero je vodstvo univerz prenesel na rektorje in dekane, delokrog vseučiliških svetov pa na pristojno ministrstvo. Študentovskim društvom je po tej odredbi prepovedano na univerzah sleherno politično udejstvovanje. t ; Po objavi te odredbe so komunisti na posameznih univerzah, posebno v Buenos Airesu, zagnali velik hrup in na- povedali zasedbo univerzitetnih poslopij, kar pa jim je policija preprečila. Pri tem je prišlo do izgredov in pretepov, pri katerih jo je skupil tudi neki profesor, državljan Združenih držav. Ti dogodki so našli naglo odmev po vsem svetu v napadih na argentinsko “vojaško diktaturo”, ki da uganja pravcati “nacistični teror”, kot je zapisal New York Times. Celo državni tajnik Rusk je postal “zaskrbljen nad dogodki v Argentini”. Pri New York Timesu so v svojih presojah zelo “liberalni”, v državnem tajništvu v Washingtonu bi pa bili lahko v presoji položaja v državah Latinske Amerike le bolj “prožni”. BESEDA IZ NARODA tf 1 Ste že slišail? Cleveland, O. — Kaj, že zopet nekdo pri vratih! ... pa toliko dela ... Bog daj, gospa! No kaj? — pa se poznava? O ja, Ti na vogalu živiš. Imamo prav lep dan, malo vetra, da ni prevroče. Ali ne gospa? Že, že — kaj pa želiš? Tako skrbno negovan vrt in kako lepe rože imate, gospa. To pa, za vrt pa prav pridno skrbim — toda, kaj bi pa rad? — Zopet kaj prodajaš? Ne, ne gospa! Samo vabilo za Vas in Vašo družino? Vabilo? Kakšno? Saj ste gotovo slišali o romanju Marijine legije. O kakšnem romanju? Vse eno — mi nimamo časa za par dni od doma iti. Ne, ne gospa — saj ni za par dni, samo nedeljsko jutro in del popoldneva. Zbrali se bomo ob 9h zjutraj pred šolo sv. Vida ter se odpeljemo — z avtobusom ali pa s privatimi vozili. Domov bomo prišli okoli štirih popoldan. Čigavo romanje je to? Vsakoletno romanje prireja Marijina legija za svoje člane, prijatelje in za vse, ki se nam žele pridružiti. V nedeljo? ■ Da, 28. avgusta. Bomo poromali k Naši Gospe v Mariapoch. Ob enajstih bo sv/maša, ob dveh so pete litanije z zaključnim blagoslovom. Po sv. maši bo servirano vsem, ki želijo, okusno kosilo. Kosilo, to pa že! Koliko pa vse stane? Vožnja z avtobusom je $1, kosilo za odrasle $2, za otroke do 12. leta pa $1. Vaš prigias sprej-mem pa kar jaz, gospa. Pa naj bo, grem skupno z družino. Bom še prijateljico vprašala — mislim, da bo šla. Le, le gospa. To prijavo pa kar po telefonu izročite g. Stefanu Maroltu — 431-5699, listke bom na že jaz prinesel. Zadnji dan za prijavo je 25. avgust! Prav lepa hvala, gospa. Na svidenje v nedeljo! A. S. bilo danih komunizmu in ne vem, kako bo zaradi tega šla prihodnja zgodovina,” je pisal. Dr. J. Janeš je postal zdravnik i. 1937, se pravi, drugo leto bo že 30 let, kar je v tem poklicu, in sicer ves ta čas v kirurgiji. Dve tretjini svoje zdravniške službe je posvetil Kitajcem. V pismu od 24. jan. 1964 bi dejal, pa se je v eni stvari nekoliko zarekel. V njem je bil namreč zapisal: “Imam trden namen 20 let brez prestanka delati. Po 20 letih, če bo zdravje dopuščalo, pa bi rad šel na kratek oddih po svetu. Ne toliko zaradi 'oddiha, bolj zaradi poklica. Rad bi šel malo po svetu bolnice pogledat in rad bi se še kaj naučil.” Iz pisma pa, ki ga je sedaj, t. j. letos, pisal, pa je videti, da se je premislil ... Sicer pa že v svojem pismu izpred dveh let ni bil čisto trden, saj je že v njem med drugim tudi zapisal: “Če bom res kdaj to naredil, potem bi za nekaj časa šel tudi v ZDA kako bolnico pogledat. Če se bo to uresničilo ..., potem me bo pot tudi v Cleveland zanesla, saj tam mnogo ljudi poznam in bomo tam kako veselo rekli,” itd. Kot drugim med nami, tako se tudi dr. J. Janešu leta vedno bolj nabirajo; čedalje več jih je in težja postajajo. Z njimi pa se tudi to in ono spremeni. Tudi volja in veselje do potovanja. Spominjam se, kaj so mi nekoč rajnki škof dr. Rožman o tem povedali. Rekli so: “Ko sem bil mlad, bi bil rad šel po svetu, pa nisem mogel, ker nisem imel sredstev, sedaj so pa sredstva, pa se tako težko podam na dolgo pot, a se moram!” To so povedali par let pred smrtjo, ko so se že čutili bolnega. Kakor je razvidno iz sedanjega pisma dr. J. Janeša, je — hvala Bogu — še dobrega zdravja, saj piše: “Meni gre dobro, sem zdrav in močan in izgleda, da bom moral še nekaj časa nož sukati.” Vendar takoj zatem tudi: “Dela imam čez glavo in me teden tako zdela, da se mi ob nedeljah ne da k stroju sesti, in tudi se marsikatero nedeljo zgodi, da nož ne počiva ...” Glede svoje obljube izpred dveh let pa piše sedaj: “Res sem enkrat pisal, da bom šel po dvajsetih letih dela med Kitajci na dopust, a to so bile le besede in ne verjamem, Cleveland, O. — Tisti, ki po- da bom sploh kdaj upal in mo-zorno bero AD in imajo dober ^ gel bolnico zapustiti. Sveta sem spomin, se bodo gotovo še spom- ^ dovolj videl in ne potujem rad; čili daljšega izvlečka iz pisma; govorjenje me bolj utrudi kot zdravnika dr. J. Janeša s Formo-1 deI°- Vem, kako take vrste doze, ki je bilo objavljeno v AD |Pust utrudi, in po tolikih letih 6. febr. 1984. Po tem, kar imam i trdega kirurškega življenja go-pregleda o njegovi koresponden- tovo nisem postal močnejši. Tu-ci, bi si upal trditi, da je to pi-;^ domačim (ljubljanska okolica, Prenisfll sa ja smo eno izmed najznačilnejših, če že ne najznačilnejše, kar jih op. p.) vedno obetam, da bom šel na dopust in da se kje sestane- je bil doslej napisal kot misijon- mo, a dvomim, da bo do tega pri- ski zdravnik med Kitajci na Formozi. Letos je dvajset let, kar se je poslovil dr. J. Janeš od nas in odšel na Formozo v misijon kot zdravnjk-lajik. Sedaj je že dvajset let, kar dela med Kitajci. Med njimi se počuti srečnega. Rad jih ima, in to vedno bolj. “Pokažem jim, da jih imam rad in to je edina pot, da imajo potem človeka tudi oni radi. Kitajci so res čudovit narod. Vesel sem, da me "je Previdnost pripeljala v te kraje, škoda, da je na kitajski celini komunizem zmagal! Svet je s tem mnogo izgubil. Nad 500 milijonov ljudi je šlo. Najlepše se mi zdi ostati vedno pri bolnikih in se ne po svetu potepati. Bo pa takrat, ko se začne večni dopust, lepše . . To pismo kakor tudi še neko drugo kasnejšega datuma z zelo zanimivimi podatki, je v izvlečku objavljeno v julijski številki “Katoliških misijonov”, ki smo jo prejeli pretekli teden v Clevelandu. Tam sta objavljeni tudi dve sliki dr. J. Janeša, in sicer ga vidimo na eni v družbi mladih zdravnike v-praktikantov v njegovi bolnici, na drugi pa sredi mladih zdravnic, ki so prakticirale leto dni v njegovi bolnici. Sezite po. “Katoliških misijo- nih”! Odlično branje! Omenjena številka je prva, ki jo je uredil naš slovenski misijonar Franc Sodja, ki ja začetek majnika letos odšel v Argentino. Po vsem tem je jasno, da prijatelja dr. J. Janeša ne bo letos k nam na obisk. Hudo nam je, a zumemo! Srčno radi bi se srečali z njim in se ustno pogovorili z njim. Toliko je tega in naše srce je polno... Prepričan sem, da tudi njegovo. Morda še celo bolj kot naše. Toda dr. J. Janeš je misijonar-lajik; zdi se mi, da prav tak kakor si jih je tako srčno zaželel II. vatikanski koncil. Naj ve, da v tem duhu spoštljivo sprejemamo to njegovo naznanilo. J. S. liiijofiks Sfswenei maj® spet prilik® zdmilhfe NEW YORK, N.Y. — Dokaj primerno, prav in lepo je bilo', da se je sosedni slovenski župnik iz Bridgeporta Father Farkaš spomnil na svojega osebnega prijatelja, soseda in napisal dosti lepih besedi Fathru Richardu za njegovo 25-letnico mašništva. Objavil jih je v Ameriški Domovini 18. avg. 1966. Nas, njujorške Slovence, je prav na dostojen način za tilnik zagrabil, nas pretresel ter nas o-opomnil na neko moralno dolžnost, k nam je že kar v uvodnem odstavku dejal: “Letošnje leto je za slovensko cerkev na Osmi cesti v New Yorku jubilejno leto— kar dvakrat. Prvi jubilej je bil zlati jubilej tamkajšnje župnije; drugi je srebrni jubilej njenega župnika. Prav te dni poteka 25 let, odkar je bil gospod posvečen v duhovnika Kristusovega. — Dva jubileja vsekakor zaslužita dve proslavi. Prva je že za nami, skrbno jo je pripravil g. župnik za svoje župljane. Druga je pred nami; prav gotovo jo bodo nič manj skrbno- pripravili župljani za svojega župnika .. Po oznanilu je Father Richard odločil, da bo slovesno srebrno mašo daroval na prvo oktobrsko nedeljo. Upajmo, da bodo nju-jorški Slovenci ob tem srebrnem jubileju spet napolnili domačo cerkev — kot so jo ob petdesetletnici svoje fare. In vsekakor po tej maši se ne bomo kar razšli, ampak se bomo kot zgubljene ovce vsaj za nekaj časa zadržali okoli svojega pastirja. Gotovo nam bo kaj milih melodij iz pastirske piščali dal in mu bodo te sluhe na svoje domove ponesli, da nam bodo zveneli in nas vsaj ob nedeljah — ob vsaki možnosti — k pastirju nazaj povedli. Za priprave “jubilejne podru-žitve” bo prvi pomenek po prvi maši — na prvo nedeljo v septembru — t. j. 4. septembra. Vsa društva, naj odbero po dva ali tri člane, ki naj se tega sestanka v cerkveni dvorani zanesljivo udeleže. O tej zadevi lahko kličete Mr. in Mrs. Škrabe, VA 1-5271, in dobili boste vsa potrebna navodila ter pojasnila o tej zaenkrat osnovni pripravi za — upamo — “kar najbolj skrbno” pripravljen srebrnomašniški jubilej njujorškega slovenskega župnika Fathra Richarda Roga-na. Tone Osovnik Mzeij ¥ mm Yerksi Velika škoda je, da slovenski teksti niso prevedeni iz izvirnika, ampak so napravljeni po srb-skohrvaških prevodih, med katerimi je npr. Cankarjeva novela Pavličkova krona že najmanj petnajstkrat prevedena v srbsko-hrvatski jezik. — V zbirki ni zastopan noben Makedonec. Ga. Ivana Česnik umrla Cleveland, O. — Včeraj smo dobili iz Celovca z letalsko pošto sporočilo, da je v kraju Schae-nis v Švici nenadoma umrla ga. Ivana Česnik, vdova po rajnem odvetniku in slovenskemu pisatelju dr. Ivu Česniku, ki je prav tako v Švici umrl (1. 1952). Rajnka zapušča hčerko Cirilo, vel in črtic iz jugoslovanskih poročeno z dr. Viktorjem Nova-književnosti v angleščino, kate- kom. Sin Ivan, ki se je po drugi svetovni vojni tudi iz begunstva države, je v Clevelan- ‘Yugoslav Short Stories’ Leta 1963 in 1964 se je mudil na znani Indiana univerzi v Bloomingtonu, Ind., profesor anglistike Svetozar Koljevič, danes profesor angleščine na univerzi v Sarajevu (Jugoslavija). V tem času so mu pomagali njegovi tamkajšnji študentje angleškega jezika in primerjalne književnosti med drugim pri izboru in pri prevajanju vrste no- re so —, kakor beremo v argentinskem “Glasu SKS” od 15. t. m., pred kratkim izšle v Londonu (Anglija) pod naslovom “Yugoslav Short Stories” v zbirki “The World's Classics”. Od Slovencev so zastopani Ivan Cankar, Miško Kranjec in Ciril Kosmač. priselil v Združene umrl pred več leti du. — Dober del področja New Orleansa leži pod morsko gladino in pod gladino reke Mississippi. Na tega Cefizeljna sem se spomnil, ko sem bral, kako se jugoslovanski časopisi grdo hvalijo, da je katoliška Cerkev s podpisom pogodbe med Vatikanom in Jugoslavijo priznala stališče ločitve Cerkve od države, ki da ga je Titova vlada vedno zagovarjala. Joj, kako* znajo komunisti nekatere besede zavijati in njih pomen potvarjati! še vse huje kot Cefizeljnov STOP! Amerikanec gre v Jugoslavijo in tam vpraša, kako imajo urejeno razmerje Cerkve do države. Povedo mu, da sta ločeni druga od druge. Ves navdušen se vrne in ne more prehvaliti Titovega režima, saj ima vendar najboljši sistem glede odnosa teh dveh družb, prav istega, kot ga imamo tukaj. Včasih grem nadomestovat župnika v Greenwich, Conn. Na farnem teritoriju je državna bolnica in enkrat na teden je treba iti tja maševat. Ko sem prvič šel, sem bil med sv. mašo zelo raztresen. Videl sem namreč, da so bolničarke pripravile oltar in vse potrebno za božjo službo, kako so okrevajoče bolnike vozile iz bolniških sob in jim med mašo stale ob strani, pa me je nadlegovala misel, kako je to vendar združljivo z ustavo, ki pravi, da je Cerkev ločena od države. Po sv. maši sem nesel sv. obhajilo bolnikom v posteljah kar v albi — dolgi beli halji — in povsod sem naletel na zelo obzirno vedenje vseh, po hodnikih, na dvigalu in po sobanah. Katoličani so pobožno poklekali in se križali, drugi pa tiho in spoštljivo stali. Vprašal sem potem bolnničar-ko, kako spravijo vse to v sklad z ustavo. Poklicala je starejšo gospo, ki se mi je predstavila kot načelnica oddelka za razvedrilo (chairman of recreation department). Bila je Judinja, pa je prav tako kot druge pomagala pri pripravi za mašo. “Kaj bi to ne bilo združljivo z ustavo!” mi je odgovorila. “Maša je bolnikom v duhovno tolažbo, s tem pa tudi v telesno dobro, zato jim jo damo. Seveda pa dajemo tudi protestantom in judom njihovo službo božjo po enkrat na te- den.” Tako tukaj pojmujemo* ločitev' Lko, da-ne brezboštvo in nobena je zagledal velik!Cerkve države: Nobena se ne verska skupina ne sme druge meša v zadeve druge, pač pa se vere žaliti ali sramotiti, dočim medsebojno podpirata. sme v Titovi Jugoslaviji brez- Kako pa v Tito vini? Tole berem v lanskem Zborniku Svobodne Slovenije na strani 80: NEW YORK, N.Y. — Cefizelj je prišel v New York. Na cestnem križišču napis STOP. “Pravim, pravim, si misli, saj tukaj po kranjsko znajo, kot vidim.” Krepko je stopil na prometno cesto, da bi jo križal. Avtomobili so hupali in švigali mimo njega, da ga je glu- i “Duhovniku je vstop v bolnišni-šilo in zmedlo. Ni še prišel do co ak hiralnico skoraj nemogoč, srede ceste, ko ga je zagrabila ni6 tedaj ne, kadar prosi za du-roka postave in potegnila iz pro- bovnika umirajoči bolnik, hira-meta. “Pravim, pravim — je lec ak ponesrečenec, še slabše sam pri sebi tarnal — čudni so razmere so po vojašnicah, kaz-jti Amerikanci. Debelo ti napi- nilnicah in poboljševalnicah. Ne sejo, da stopi, ko pa stopiš, te samo, da duhovnik tja nima policaj pohopa.” , vstopa, niti misliti si ne upa nih- če, da bi mu bilo dovoljeno prisostvovati verskim obredom.” Veliko mojih nekdanjih fantov s Portorika je zdaj pri vojakih tod okrog. Včasih katerega obiščem. Debelo sem pogledal, ko mi je nedavno nekdo pokazal mašno* knjigo, ki ima na platnicah pod naslovom “My Sunday Missal” naš državni grb in napis: “Presented by the Department df Army”, (Dar Armadnega ministrstva). Zastonj jih delijo med katoliške vojake. Kljub ločitvi Cerkve od države imajo vse 3 panoge naših obrambnih sil kurate, ki jih država plačuje. Zanimivo je, da imajo tukajšnji kurati v svojih edinicah veliko več spoštovanja in veljave, kot so,ga imeli nekdanji jugoslovanski ali avstrijski. V Titovi Jugoslaviji ne samo, da kuratov nimajo, tam se v vojašnicah “niti misliti ne upa nihče, da bi mu bilo dovoljeno prisostvovati verskim obredom.” Isto velja za državne uslužbence. Jugoslovanski škofje se v svoji spomenici z dne 23. novembra 1960 takole pritožujejo. “Pogosto se dogaja, da šolske oblasti pritiskajo na mladino, da bi ne hodila v cerkev k maši ali k drugim verskim svečanostim. Nepokornim groze s slabimi redi. Ta pritisk in grožnje se izvajajo tudi nad starši učencev. Mnogi državni uslužbenci se e-nostavno ne upajo v cerkev in ne puste tja svojih otrok, ker jim je bilo zagroženo, da bodo izgubili službo, ako se ne uklonijo. Bilo je več učiteljev odpuščenih iz službe z utemeljitvijo, da je odpust posledica njihove udeležbe pri verskih opravilih. Pogoste so grožnje s strogimi administrativnimi kaznimi proti tistim državnim uslužbencem, ki bi si upali izpolnjevati svoje verske dolžnosti.” V Ljubljani so obsodili pesni- ka Gajška zaradi bogokletne pesmi in po vsem svetu je završalo: “Glejte, kako krščanski je Titov komunizem!” Potem so pa sodbo preklicali in pesnika o-prostili z utemeljitvijo, češ da je po ustavi dovoljeno tudi brezboštvo, ne samo vera. Tudi v Združenih državah je brezboštvo dovoljeno, a s to raz- sme v boštvo nekaznovano pljuvati na druge vere in žaliti njih čustva, vera pa mora vse to mirno požreti. Pa je isti sistem v razmerju Cerkve do države tukaj kakor v Jugoslaviji, to se pravi: rabijo se iste besede “Cerkev ločena od države”, v dejanju pa taka razlika! Kakor pri Cefizelj' novem STOP, ali še večja. Rev. dr. Franc Blatnik, SDB. tjC-JTi rrjETrTTVTTTTTTTTTTHrn JANEZ JALEN: Ovčar Marko POVEST te6 *s»' “O Marija.” Rozalko je bilo že sedaj groza. “Nič se ne boj, deklič,” jo je miril Jok: “Če pa oča išče pomoči, se bo Volkun prilizoval in hotel steči k njemu. Pa ga nikar ne pusti. Tudi oča ogovori in reci: “Kaj je Krišč svojim jo-grom rekel, ko je k njim prišel?” — “Mir vam bodi,” mora odgovoriti. Ti pa vprašaj: “Zakaj pa Vi miru ne daste?” Pa bo povedal. Morebiti je pozabil popraviti kakšno škodo, ali pa bo treba dati za maše.” “Marko, ali ti kaj prida moliš za oča?” je Rozalka skoraj očitajoče vprašala brata. “O tem se bosta pozneje zgo-vorila,” je branil Marka Jok: “Če je pa hudoben človek, bo pes naježil dlako in zarenčal; pa ga miri tako dolgo, da bo strah tik pod oknom. Potem ga spusti — ho!” Jok je potrkal z robev-nico ob tla in Marku so se zasvetile oči. “ ’Kolji!’ psu nikar ne ukaži, da ne pregrizne komu vratu----------” ■S * Marko je čepel za butarami, držal Volkuna za grdanico in čakal. Ko je ura udarila enajst, je zadrgetal. Na vso moč ga je mikalo oditi v hišo, pa se je zbal očitka, da je strahopeten. Rozalka v kamri je potegnila odejo čez glavo. lila Blatih so regljale žabe. Za butarami je stikala miš. Mimo strehe je priprhutal netopir. Volkun se je zganil in narahlo zarenčal. Marko mu je pošepe-tal: “Tiho!” ga z rokami božal in miril. Čutil je, kako pes grebeni hrbet, in ga je minil strah: “Človeka voha.” Marko je pokleknil na koleno, se sklonil čez Volkuna in nepremično obstal. Kakor bi bil psa in fanta v bron ulil, sta ždela, pripravljena na skok. Počasi -in neslišno, senca se premika tako, se je približala oknu visoka, temna postava. Volkun je od nestrpnosti ganil ž mpom in Marko ga je moral prijeti za godec, da ni glasno zarenčal. Temna postava — Marko je prepoznal v njej žensko — je ogrnila belo rjuho, stopila pod okno, se pozibavala kakor konoplja v vetru in narahlo popraskala po leseni steni. V kamri je zakričala Rozalka. -Pes je planil pod okno. Marko le komaj še utegnil ukazati: Volkun! Primi!” Vse se je dogodilo hkrati, kakor bi trenil. Zensko, zavito v nosilno rju-k°> je zbil pes na tla, ji stopil na prsi in togotno renčal v razkriti obraz. Priskočil je Marko spoznal “strah” — Rotijo, revževo mater: “Beštja babja,” le zasikal in brcnil na vso moč 2 boso nogo prestrašeno Rotijo. Zaslužiš, da bi te ubil,” se je ^ogotil Marko. Rotija je zatulila, bolj z živalskim kakor s človeškim glasom. Le rjovi.” Marko> jo je ponovno brcnil in žal mu je bilo, ni bil v coklah. Kotija se je zavedela in se ho-J;ela rešiti. Udarila je Volkuna, ki jo je zato popadel v roko. Na-je pričela kričati, kar ji je §ri° dalo: “Pomagajte! Pomagajte!” Napol oblečeni so prihiteli tl udje iz hiš: “Kaj imata?” ( Sem mislil, da gori!” Psa proč, saj vidiš, da je ba-ba Predsednica Josephine Mulh, Predsednica Frances Lindič, taj-s;ca Josephine Winter, 3555 E. 80 j /’ blagajničarka Antonija Debe-Zapisnikarica Agnes Žagar. Nad-rnice: Frances Lindich, Helen rofi jn Anna zbikowski; zastopam za SND na 80. St.: Frances rndich in Mary Filipovič; za SND a Maple Heights: Anna Kresevic, '^stopnici za Ohio KSKJ Boosters P mladinsko dejavnost: Josephine jmter in Alice Arko; za Federa-t^.° Frances Lindich in Josephine d mten Zdravnika dr. Perko in j. JpFolin. — Seje so vsako tretjo v catI? v mesecu ob 1. uri popoldne _ kND na 80_ cesti_ DRUŠTVO SV. KRISTINE ŠT. 219 KSKJ Duhovni vodja: Rev. J. Celesnik; predsednik: Anton Tekavec; podpredsednik: Frank Drobnič; tajnica: Jennie Gustinčič, 18800 Abby Ave., tel. KE 1-8325; blagajnik: Matt Tekavec; zapisnikarica Ana Debeljak; nadzorniki: John Bradač, Jakob Gustinčič, Helen Troha; poročevalka Helen Troha. Zastopnika za KSKJ dan Frank Drobnič in An« Debeljak. Zdravniki: Dr. Max Rak in vsi slovenski zdravniki. — Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v šolski sobi sv. Kristine. PODRUŽNICA ŠT. 32 SŽZ Duhovni vodja Rev. J. Celesnik, predsednica Terezija Potokar, podpredsednica Barbara Baron, tajnica Josephine Camenshek, 924 E. 223 St, Euclid, O. 44123, RE 1-8698; blagajničarka Ana Godlar; zapisnikarica Ann Tekavec (Mrs. Math). Poročevalki: Frances Perme (slovensko), Ann Tekavec (angleško). Rediteljica: Frances Sokach. Nadzorni odbor: Frances Perme, Anna Chinchar. Seje se vršijo prvi torek v mesecu v dvorani sv. Kristine razen v febr., juliju in avgustu. PODRUŽNICA ŠT. 41 SŽZ Duhovni vodja Rev. Matija Jager, predsednica Mary Debevec, podpredsednica Theresa Mihevc; tajnica Ella Starin, 17814 Dillewood Rd., tel. IV 1-6248; blagajničarka M. Debevec, zapisnikarica Anna Rebol. Nadzornici: Mary Cerjak, Anna Videnšek. Zastopnica za SDD Mary Markel. Seje se vršijo vsak prvi tcrek v mesecu ob 1:30 pop. v Slov. delavskem domu na Waterloo Rd., soba št. 3. DRUŠTVO KRISTUSA KRALJA ŠT. 226 KSKJ Duh. vodja Msgr. L. B. Baznik, predsednik Ulrich Lube, podpreds. Mary Wolf Naggy, tajnica Mary Zupančič, 6124 Glass Avenue, tel. 432-2833; blagajničarka Jean Grcar, 639 East 102 Street, PO 1-9553; blagajničarka bolniške podpore M’ary Zupančič; zapisnikarica Mary Semen. Slovenska poročevalka v Glasilu Mary Zupančič. Angleška poročevalka Angela Lube. Nadzorni odbor: Frank Šega, Louis Hribar in Ivan Rigler. Zastop. za klub SND in delniških sej: U. Lube in Raymond Zakrajšek. — Zastopnika za predkonvenčne priprave za 1966: Ulrich Lube in Mary Zupančič. — Vsi slovenski zdravniki. — Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v “Sodality” sooi šole sv. Vida. fiKUšTVO SV. MARIJE MAGDA-o DENE, št. 162 KSKJ sprejema članice od 16. do 60. c a' Nudi naj novejše smrtninske JpUfikate $500 do $15,000; bol-ySka Podpora je $7 ali $14 tedensko. Qtr ^Mdinski oddelek se sprejema (Vi 6 roistva pa do 16. leta. —-j« ar j® letos sledeč: Duh. vodja jarf1"’ ‘Ij0u^s N- Baznik, preds. Mar-rt,. c? ^uhar, podpreds. Frances Ne-j».nico> taj. Maria Hochevar, 21241 Frah? tel. IV 1-0728; blagajn, mi- Macerol, Zapisnikarica Pa-NovS, StamPfel- Nadzornice: Fran. roj.,ak’ Josephine Ambrosic in Do-lrerny ^trnisa. Rediteljica Jennie akl'C' Nastop, za ženske in mladin. Et0 *osti Frances Nernanich, Za-MaVi1CG Za °hi° KSKJ Federacijo: FranCa Kuhar> Dorothy Strniša, ZdraU3! • manich’ Anna Godlar- — keie cmkil.vsi slovenski zdravniki. V me-6. ,vrši;|0 vsak prvi ponedeljek sv. y'!iCU v sPodnjll1 prostorih šole pob;-* a °k N00 zv. Asesment se do 7 ysak tretji ponedeljek od 6. od g vsakega 25. v mesecu storu Go ure v ravno istem pro- 163 ‘JfV0 SV. JOŽEFA ŠT. D , _ KSKJ Predel^* vodja Rev. Matt Jager, Sednik John Habat, podpred-hica fi augenfc Kogovšek, fin. taj -te]. v-i°rothy Ferra, 444 E. 152 St., Ferj--. K7131; pomožni tajnik Jos. 1-164?. tai' Mary Korošec PO blag..’ zapisnikar Frank Žnidar; Franc *lk Nouis Jarem; nadzorniki: Al Somrak, Mary Schmoltz, ste]ic arri' —" Vratar: James Ka-skar ’ vT Zdravniki: Dr. C. Opa-tnond ol' Kouis Perme, Dr. Ray-Seje g^tasny in Dr. Max Rak. J?eSecu p.nn - ---- ' ■Jeric, natpioiuo-ui. —— j - ----- Skem K-OO^ zvečer v Sloven- Nadzornice: Helen Mrrtel, Arhoma Plese-,6 Vr®ij° vsak tretji četrtek v Slovenska ženska zveza SKUPNE PODRUŽNICE S. Ž. Z. V OHIO Predsednica Mary Bostian, podpreds. Pauline Stampfel, tajnica in, blagajničarka Frances Novak, 3552 East 80 St., tel. Dl 1-3515; zapism-karica Dorothy Strniša, nadzornice: Stella Dancull, Nettie Štrukel in Rose Zbasnik. Seje vsako drugo sredo v mesecu v St. Clair Recreation Center, 6250 St. Clair Ave. ob 1. uri popoldne. PODRUŽNICA ŠT. 47 SŽZ Duh. vodja Rev. Francis Baraga, Častna predsednica Terezija Bizjak, predsednica Helen Tomažič; podpreds. Jennie Cvelbar, tajnica Jennie Pugely, 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts., O., tel. 581-4230; blagajničarka Antonija Dolinar, zapisnikarica Jennie Praznik, nadzornice: Anne Kresevic, Caroline Šušteršič in Stefania Mahnich; zastopnica za SND na E. 80th St., za SND v Maple Heights, Stanley Ave. in za SDD na Prince Ave.: Anna Kresevic, namestnica Jennie Pugely.. Za skupne podružnice: Jennie Pu-geiy. —• Seje so vsak drugi mesec, začenši v februarju na drugo nedeljo v mesecu ob 2:00 uri popoldne v SDD, 10814 Prince Ave. Slovenska Dobrodelna Zveza DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 4 SDZ Predsed. Jennie Stanonik, podpredsednica Angela Kofol, tajnica Jennie Suvak, 4208 Bluestone Rd., So. Euclid 21, O., tel. EV 2-5277, blagajničarka Josephine Oražem Ambrožič, zapisnikarica Rose Erste. Nadzornice: Frances Novak, Frances Okorn in Marie Telic. Reditelj ica Antonija Mihevc. Mladinske aktivnosti: Angela Kofol. — Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 v SND na St. Clair Ave. — Za preiskavo novega članstva vsi slovenski zdravniki. DRUŠTVO DANICA ŠT. 34 SDZ Predsednik Frank Stare, podpredsednik John Fabjančič, tajnica in blagajničarka Rose Vatovec, 10801 Prince Ave., BR 1-4582, zapisnikarica Mary Bubnič. Nadzorniki: John Samsa, Joseph Rolih in John Laurencic. — Seje so vsako 2. nedeljo v mesecu ob 10. uri dopoldne v SDD na 10814 Prince Avenue. — Zdravniki: Dr. Anthony Perko, Dr. Folin, Dr. Jelercic. Dr. Volk in vsi slovenski zdravniki. DRUŠTVO SV. CECILIJE ST. 37 SDZ Predsednica Nettie Zarnick. pod-predsednica Anna Zalar, tajnica Mary Jeraj, 5150 Thornbury Rd., HI 2-8036, blagajn. Cecilia Žnidaršič, zapisnikarica Fanny Majer. Nadzorni odbor: Mary Otoničar, Emma Tofant in Dorothy Strniša Vsi slovenski zdravniki. Seja se vr ši vsaki drugi četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer v šoli sv. Vida. DR. NAŠ DOM ŠT. 50 SDZ Predsed. Stanley Pervanje, podpredsednik Theodore Szendel, tajnica in zapisnikarica Jennie Pugely, 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts. 44X25, 581-4230; blag. Antonia Dolinar. Nadzorni odbor; predsednica Helen Tomažič, Henry Pervanja, Victor Stemberger. Zdravniki: vsi priznani zdravniki. Zastopniki za SND na 80 St. Stanley Pervanje in Theodore Szendel; za SDD na Prince Ave. Frank Skrl: za SND v Maple Hts. Henry Pervanje. — Seje se vršijo vsak drugi mesec tretjo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. na 8601 Vineyard Avenue. John Zigman; društveni dom; Anthony Zadeli in Jacob Gustinčič. ABZ federacija za Ohio: Mary Grze in Stanley Bober. Katerikoli zdravnik po volji člana. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu, če pa je na soboto ali nedeljo, se pobira naslednji ponedeljek zvečer. Seje so vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10. uri dopoldne v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. DRUŠTVO CERKNIŠKO JEZERO ŠT. 59 SDZ Predsed. Henry Blatnik, podpred-sed. John Mesgec, taj. Urška Brani-sel, 16501 Trafalgar Ave., Tel. KE 1-1801, blagaj. Mary Mesgec, zapis. Rose Paulin, nadzor. Andy Jerman. Rose Paulin. Sejo so vsak 3. četrtek v mesecu, na domu tajnice ob 7.00 zvečer. PODRUŽNICA ŠT. 10 SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE Duhovni vodja Rev. Matija Jager predsednica Anna Markovich, 15705 Holmes Ave., MU 1-7378; podpreds. Phillis Cermely, taj. in blag. Mary Camloh, 15726 Holmes Ave., 541-62-45; zapisnikarica Phillis Cermely; nadzornici: Amalia Novak in Steffie Koncilja; vratarica Jennie Koren. — Seje se vršijo vsak drugi torek v mesecu ob 7. uri zvečer v Slov domu na Holmes Ave. PODRUŽNICA ŠT. 14 SŽZ Duh. vodja Rev. Joseph Celesnik, predsednica Theresa Skur, podpredsednica Mary Stražišar, tajnica Antoinette Zabukovec, 215 E. 328 St., Willowick, O. 44095, WH 3-1546; blag. Mary Iskra; zapisnikarica Antonia Šuštar; nadzornice: Frances Globokar, Miss Mary Krnel, Rose Mickovic. Zastop. za Klub društev AJC: Mrs. Mary Koljat, Mrs. Mary Kušar. — Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v AJC na Recher Ave. ob 7:30 zvečer. PODRUŽNICA ŠT. 15 SŽZ Duhovni vodja Rev. F. M. Baraga, predsednica Frances Lindič; podpredsednica Helen Mirtel, taj. Frances Novak, 3552 E. 80 St., Dl 1-3515; blagajničarka Theresa Jeric, zapisnikar. Mary Filipovič DRUŠTVO NAPREDNI SLOVENCI ŠT. s Sr«T, Predsednik Frank Stefe, podpredsednik Edward Skodlar, tajnik in blagajnik Matt Debevec, 24151 Yose-mite Drive, IV 1-2048; zapisnikar Frank A. Turek. Nadzorni odbor: Ray Anzick, John Nestor in 'Srečko Eržen. — Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. uri zjutraj v SND, soba št. 3 (staro poslopje), na St. Clair Ave. SLOVENSKI DOM, ŠT. 6 SDZ Predsednica Molly Legat, podpredsednik John Gerl, tajnica Sylvia Banko, 877 E. 185 St., tel. IV 1-7554; blagajničarka Mary Koljat. Nadzorni odbor: predsednica Frances Medved, John Bur jak, Martin Vogrin. Zdravniki: vsi slovenski. — Seje se vršijo vsak tretji petek v mesecu v Slovenskem društvenem domu, 20713 Recher Ave., ob 3. uri zvečer. Ase: od 7. domu srnent do 8. na Holmes Ave. pobira pred sejo. Secu v* cn0' ure ter 24. in 25. v me-pd g. , Wpv. domu na Holmes Ave. ? , ure zvečer. Društvo spre-zH °ke*-0^ rojstva do 16. leta rasle 0rjravni®1‘?;e preiskave ter od-Va-hrn -T d° 60. leta za zavaro-$2.oo h i0?- $500 do $15,000 in do ' -^ 01niške podpore na dan. PRESVETEGA SRCA Predla0-VEGA 172 KSKJ Fredsprf6- ca Peresa Bach, pod-iri bow--?5. JosePh Bach, finančni -U33 Anjski tajnik Joseph Grdina, Fla^^dison Road- tel.: 881-7670, Hosta, • zapisnikarica Fach A aKič. Nadzorniki: Joseph - * ’ Anna 'Dol/G A „ TTT„ • A®"* ll*ki.1J,-rČSk?V0 vsi slovenski zdrav- Preiska., ^eršoPrU^tver' zdravnik Valentin tretjo ’ ^ ^ F. 62 St. Seje vsako xVeee;p sredo v mesecu ob 7. uri ^>33 ii,v J- B. Narodnem domu na w- 130 St. Slokar in Angela Stražar. Zi-stavonošinja Angela Stražar. Rediteljica Jennie Barle. Zastopnici za SND Frances Lindič in Mary Filipovič. Poročevalka Frances Lindič. Zastopnici za Ohio 'zvezo: Mary Filipovič in Frances Novak. — Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 7.30 zvečer v SND na 80. cesti. PODRUŽNICA ŠT. 25 SŽZ Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik, predsednica Mary Kolegar, podpredsednica Vicki Faletič, tajnica in blagajničarka Mary Otoničar, 1110 E. 66 St., HE 1-6933; zapisnikarica Dorothy Strniša; roditeljica Molly Deželan. Nadzorni odbor: Jennie Femec in Antonia Mihevc. — Seje se vrše vsak 2. po- j DANICA ŠT. 11 SDZ Predsednica Josephine Centa, podpredsednica Pauline Stampfel, tajnica in blagajničarka Frances Kodrich, 6522 Schaefer Ave., tel. 881-4679; zapisnikarica Frances Zakrajšek; nadzornice: Lillian M. Marinček, Pauline Stampfel, Josephine Levstick. Društveni zdravniki vsi slovenski. — Seje se vrSijo vsak drugi torek v mesecu ob 1:30 uri popoldne v Slovenskem narodnem domu, staro poslopje, soba št. 2. DR. RIBNICA ŠT. 12 SDZ Predsednik William Vidmar, pod predsednik Frank Virant, tajnik Joseph Ban, 1201 E. 168 St., 481-2246, zapisnikar Anion Tavzei, ma gajnik Frank Debelak, nadzorni odbor: Joseph Champa, Joe Cendol m Ivan Cendol. — Za pregled vsi slovenski zdravniki. Zastopnik za Klub društev SND in za konferenco Frank Virant; za Slov. nar. čitalnico Anton Tavzel; zastopniki za AJC v Euclid, O.: Louis Lustig, Joseph Post in Frances Modic. — Seje so vsak drugi petek v mesecu ob pol osmih v sobi št. 4 SND na St. Clair Ave. COLLIN WOO DS KI" SLOV ENKE ŠT. n SDZ Predsednica Mrs. Stefi Koncilja, podpredsednik Jack Šimenc, finančna tajnica ir. blagajničarka Rose Mickovic 19612 Chercke* Ave., IV 6-0462; zapisnikarica Mrs Mary Černigoj, nadzorniki: Alice Grose!, Jack Šimenc, in Gertrude Bokal. Za, Tel.: ON-1-3777; vratarja: Frank F. Žnidaršič, Frank J. Kolenc; zdravniki: Dr. James Seliškar, Dr. Anthony F. Spech, Lawrence B. Ogrinc. — Društvo zboruje vsak tretji petek v mesecu ob 8:30 zvečer v šoli sv. Vida. Asesment se pobira od 6:30 naprej r.,a večer seje in vsako prve nedeljo v mesecu od 9:30 do 11:00 dopoldne v šoli sv. Vida. UR. KRALJICA MIRU ŠT. 34 SD2 Predsednica Agne« Žagar, ono predsednica Marv Filinovio tain ca Alice Arko, 3562 E. 80 St... D) ST. MARY’S COURT # 1640 CATHOLIC ORDER OF FORESTERS Honorary Spiritual Director Rev. Matt A. Jager, Spiritual Director Rev. Raymond Hobart, Chief Ranger John Petrie, Vice Chief Ranger Anthony R. Kushlan, Past Chief Barger John M. Spilar, Honorary Speaker B. J, Hribar, Speaker Robert A. Somrak, Recording Secretary Robert A. Somrak, Jr., Financial Secretary Louis W. Somrak, 5219 Holmes Ave., PO 1-5934, Treasurer William F. Pavšek, Youth Director Louis J. Jesek, Trustees: Casimir Kozinski, Felix Korošec, Frank Kocin, Jr., Conductors Bastion Trampuš, Frank Mlinar, Sentinel Anthony Mrhar, Sick Visitor crank Doles, and Field Representative Frank J. Prijatel, 261-5197. Meetings are held every third Wednesday in St. Mary’s assembly ball (downstairs of the new church). Oltarna društva OLTARNO DRUŠTVO FARE SV. VIDA Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik; predsednica Mary Marinko, podpredsednica Mary Zorenc, tajnica in blagajničarka Mary Otoničar, 1110 E. 63 St., tel. HE 1-6933, zapisnikarica Mary Farčnik; rediteljica Anna Marinček. Nadzornice: Dorothy Strniša, Cecilia Žnidaršič in Jennie Femec. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1:30 uri pop. v šoli sv. Vida. OLTARNO DRUŠTVO FARE MARIJE VNEBOVZETE Duhovni vodja Rev. Matija Jager; preds. Veronica Gerich; podpreds. Dorothy Curk; tajnica in blagajničarka Ivanka Kete, 15709 Saranac Road, 681-0813; zapisnikarica Mary Strancar. Nadzornice: Ivanka Tominec, Ana Nemec, Ana Tomšič.— Skupno sv. obhajilo vsako prvo nedeljo v mesecu pri 8. maši, isti dan popoldne ob 2. uri molitvena ura; po blagoslovu pa seja v cerkveni dvorani. Pevska društva GLASBENA MATICA Predsednik John Perencevic, prva podpreds. Mrs. Eileen Ivančič, druga podpreds. Mrs. June Price, tajnica Miss Josephine Mišic, 1111 E. 72 St., HE 1-1837, blagajničarka Miss JoAnn Stwan; pom. tajnica Mrs. Mollie Frank, nadzorniki: Lar-r3^ Jajcinovic, Jo Mary Hochdorfer, Miss Geraldine Urbančič. Garderoba: Mary Batis, Marie Shaver. Glasbeni arhiv: Don Jacin. — Pevske vaje se vrše vsak četrtek ob 8. uri zvečer, v SND. soba št. 2. PEVSKI ZBOR SLOVAN Predsednik Joseph Durjava, podpredsednik Frank Ivančič, tajnik in blagajnik John Snyder Jr., 23810 Devoe Rd., RE 1-4098; zapisnikar Rudolf Ivančič. Nadzor, odbor: John Poznik Jr., John Globokar, Joe Petrich. Arhivar John Snyder. Pevovodja Frank Vauter. — Pevske vaje so vsak torek ob S zvečer v Domu na Recher Ave. pevski zbor Slovan apelira na vse rojake, ki jih veseli petje, da se pridružijo zboru. Seje se vršijo vsake 3 mesece na drugi ponedeljek v mesecu. četrtek ob 8.00 zvečer. Zabava po sejah v Slovenskem društvenem domu, 20713 Recher Ave., Euclid, O. Slovenski domovi SLOVENSKI NARODNI DOM NA ST. CLAIR AVE. Predsed. Tony Zak, podpredsed. Joseph Birk, itaj. Frank Bavec, blag. Frank Elarsic, zapis. Julia Pirc; nadzor, odbor: Frances Tavčar, Josephine Stwan, John Centa, Frank Dolenc, Louis Zigman; gospodar. Odbor: Krist Stokel, Joseph Okorn, Don Chesnik, Eddy Kenik, John Pestotnik, Frank Plut, Frank Wi-rant. Janko Rogelj častni predsednik. Seje so vsak 2. torek v mesecu ob osmih zvečer v sobi št. 4 starega poslopja. KLUB DRUŠTEV AJC NA RECHER AVE. Predsednik Lou Sajovic, podpredsednik John, Evatz; tajnica JoAnn Milavec, 23891 Glenbrook Blvd., Euclid, O. 44117, tel.: 531-7419; zapisnikar Edward Leskovec; blagajnik Frank Zigman; nadzorni odbor: Christine Kovach, Pauline Saj e vic, Milan Ulj an.—Seje za 1. 1966 prvi ponedeljek v mesecu: febr., marec, april, okt., nov., dec. v American Yugoslav Centru na Recher Ave., ob 8. uri zvečer. — KE 1-9309. KLUB LJUBLJANA Predsednik Ludvik Prosen, podpredsednik Ernest Slokar, tajnica Štefanija Koncilja, 15611 Saranac Rd., GL 1-1876, blag. John Barkovic, zapisnikarica Frances Klun, nadzorni odbor: Anna Kutcher, Josie Škabar in Frances Julylia. Kuharica Frances Gorjanc; Frank Rupert, stric; Angela Barkovic, teta. Pevovodja Frank Rupert. Vratar Frank Peček. Muzikant John Grabnar. — Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu ob 8. uri zvečer v AJC na Recher Ave. PEVSKI ZBOR KOROTAN ! Predsednik Jure Švajger, podpredsednica Marija Martik, tajnica Marija Sekne, 1144 Norwood Rd„ blag. Franc Lovšin, odborniki: Franc Kovačič, Helena Mihelič, Jože Odar, Marjan Perčič, Janez Sever in Ivica Tominec. Pevovodja Frank Zupan. Pevske vaje so ob nedeljah popoldne ob 1:15, seje pa vsako tretjo nedeljo v mesecu. Naslov: Pevski zbor Korotan, 1144 Norwood Rd., Cleveland, O. 44103. PEVSKI ZBOR JADRAN Predsednik Leo Wolf, podpreds. Lou Smrdel, tajnik-blagajnik F. J. Bittenc, 2004 Nelowood Rd., East Cleveland 12, O., LI 1-2102. Zapis-nikaricaMary Rose Tomsik. Nadzorni odbor: Betty Rotar, Mary Dolšak, Clarence Rupar. Glasbeni odbor: Angie Žabjek, Pete Tomšič, Tony Primc. Arhivarki: Mary Pečjak, Dolores Kaferle. Veselični odbor: Stefi Tolar, Angie Žabjek, Jennie Primc, Mary Dolšak, Tony Kolenc. Pevevodji: Reginald Resnik, Vlad. Malečkar. Pevske vaje vsako sredo ob 8. uri v SDD na Waterloo Rd. Ameriška bratska zveza nedelj ek v mesecu v šoli sv. Vida 1-7540, blagajničarka AcN* Zagat ob 7. uri zvečer, članice sprejemamo zapisnikarica Mary Filipovič, nad v mladinski oddelek takoj od roj- zornice: Josephine Winter, Angela stva, v odrasli oddolek pa od 14. Gregorčič, Veronica Škufca. Se- do 55. leta starosti. Asesment se je so vsak tretjo sredo v mesecu oh i Bober. "*Zastopnikf~ klub" društev• pobira na vsaki seji in 25. v mesecu. 7:30 v Slov. nar. domu na E. 80 St. 1 Jacob Gustinčič, Anthony Zadeli in NAPREDEK ŠT. 132 ABZ Predsednik Ludwig Prosen, .podpredsednik Frank Krince, tajnica Adalync B. Bober, 10268 Page Dr., Mentor, O., tel. EL 7-6614; blagajničarka Mary Grze, zapisnikarica Rose Intihar. Nadzorniki: Louis Sajovic, Anthony Zadeli in Stanley DR. SV. REŠNJEGA TELESA Ustanovitelj Rt. Rev Msgr John J. Oman, duh. vodja Rev. Francis Baraga, predsednica Mrs. Frances Lindič, 3544 E. 80 St. 441-0941, podpredsednica Agnes Russ tajnica in blagajničarka Mrs. Frances Zimmerman, 3546 E. 80 St. tel. 641-1155 zapisnikarica Mrs. Josephine Hočevar; nadzornice: Mrs. Mary Grden, Mrs. Helen Mirtel in Mrs. Angela Stražar; banderono-šinja Mrs. Rose Tomšič. Skupno ob-tajilo je vsako prvo nedeljo v mesecu pri maši ob 7:00, popoldne ob 2:00 isti dan pa molitvena ura. Seje o vsak tretji mesec in po potrebi. Društva Najsv. Imena DRUŠTVO NAJSVETEJŠEGA IMENA FARE SV. VIDA Duhovni vodja Rev. Victor J. Cimperman, predsednik John Hočevar, ml. podpredsednik Charles Winter, ml. slov. podpredsednik John Škra-fcec, zapisnikar Peter Sterk ml. slov. zapisnikar France Sever ml., tajnik Joseph Hočevar 1172 Addison Road, blagajnik Anton Oblak. Skupno sv. obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri 7.45 sv. maši. — Seja se vrši po sv. maši v cerkveni dvorani. PEVSKI ZBOR TRIGLAV Predsednik Jack Jesenko, podpredsednik Carl Samanich, drugi podpredsednik John Culkar, tajnica in blagajničarka Margaret Loucka, 3540 W. 63 St., WO 1-5222; zapisnikarica in poročevalka Anna Jesenko, nadzornika Ella Samanich in Joe Pultz, zastopnica za Slovenski Dom na Denison Avenue Tončka Verbič. Pevske vaje so vsak četrtek zvečer od 7:30 do 9:30. Pevovodja Frank Vauter Koncertni pianist Charles Loucka. — Mesečne seje so vsak 2. četrtek po pevski vaji. PEVSKO DRUŠTVO “SLAVČEK’ 676 Birch Dr., Cleveland 32, Ohic Predsednik Slavko Zupan, podpredsednik Cvetka Peklar, tajnik Gabrijel Žakelj, blagajničarka Rož: Župančič. Pevovodja Miodrag Sa-vernik. Dramatska društva DRAMATSKO DRUŠTVO LILIJA Predsed. Ivan Jakomin, podpredsed. Jakob Mejač, taj. France Hren, 21101 N. Vine Ave.. tel. 531-6196, blag. Štefka Smolič, zapis. Miro Odar, za program M. Odar, I. Hauptman, S. Gerdin, J. Mejač in S. Gaser, odrski mojster Slavko Štepec, arh. Srečko Gaser, kuhinja P. Stanonik, bara L. Mohar, F. Kastigar, reditelja F. Stanonik, P. Trpin, knjižničar F. Jenko, nadzorniki P. Omahen, F. Urankar in V. Vrhovnik. Seje so 1. ponedeljek v mesecu v Slov. domu na Holmes Avenue ob osmih zvečer. DIREKTORU SLOVENSKEGA DRUŠTVENEGA DOMA NA RECHER AVE. Častni predsednik Frank Žagar, predsednik Joseph Trebeč, podpredsednik Edward Leskovec, tajnik Alphonse Sajevic, 531-9309; blagajnik William Frank; zapisnikarica Mary Kobal; nadzorni odsek; Louis Sajovic, Joseph Kušar, John Evatz; gospodarski odsek: predsednik John Troha, Albert Pestotnik, John Snyder; direktorij: John Adams, John Hrovat, John Gerl, Louis Modic. Cnarles J. Starman, poslovodja, tel. oSl-9309; Joseph Petrič, hišnik, tel 481-1721. Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu, začetek ob 8. uri zvečer v Društvenem domu, Recher Ave.. Euclid, Ohio. SLOVENSKI DOM 15810 Holmes Ave. Predsednik John Habat, podpredsednik Stanley Zagorc, blagajnik, Al Marn, tajnik Frank Žnidar, 761-C362, zapisnikar Frank Hren. Nad-/.orni odbor: Cyril Štepec, Joseph Hribar, Louis Jarem. GospodarsKi odbor: Joseph Ferra, Frank Stanonik, John Trček. Ostali direktorji: Frank Sustersich, Frank Mrzlikar, Robert Berish, Ed Grosel. Seja direktorjev se vrši vsako četrto sredo v mesecu ob 7:30 zvečer v navadnih prostorih. SLOVENSKI DELAVSKI DOM „ , 15335 Waterloo Road Irreasednik Anton Vrh, podpredsed-n^aa dennie Trennel, tajnica in blagajničarka Agnes Stefanic, zapisnikarica Anne Žele, nadzorniki: Frank Bitenc, George Marolt in Harry Blatnik, gospodarski odbor: Andy Božič, John Korošec, Frank Zorman Direktor, John Cech. GOSPODINJSKI KLUB NA JU-TROVEM (Prince Ave.) Predsednica Jennie Bartol, podpredsednica Rose Vatovec, tajnica Stella Mahnič, blag. in zapis. Mary Taucher, nadzornice: Anna Kresevic, Antonija Rolih, Angela Mago-vec. Seje so vsako 1. gredo v mesecu ob 7:30 zv. v SDD na Prince Ave. UPRAVNI ODBOR KORPORACIJE “BARAGOV DOM”, 6304 St. Clair Predsednik Joseph Nernanich; podpredsednik Frank Grdina; tajnik Janez Ovsenik, 7505 Cornelia Ave., Cleveland, O. 44103; blagajnik Stane Vidmar; Baragova prosveta dr. Vinko Vovk; gospodar Alojzij Bajc; upravnik Doma Jakob Žakelj; odborniki: Anton Vogel, Edmund Turk, Franc Sleme, Jože Križman, Vinko Rožman, Slavko Miller, Frank Cerar in Anton Meglič. Telefonska številka Doma: EN i-5926 ali pa HE 2-0142. Dom oddaja prostore za družabne prireditve. DRAMSKO DRUŠTVO “NAŠA ZVEZDA” Predsednik Vinko Zgonik; podpredsednik Frank Kokal; tajnica Mary Ulyan; blagajničarka JoAnn Milavec, 23891 Glenbrook Blvd., KE 1-7419; zapisnikar Louis Modic; nadzorni odbor: 1. Sylvia Evatz, 2. Louis Stavan.ja, 3. Anthony Milavec, 4. Milan Ulyan; režiserja: Vinko Zgo-DRUŠTVO NAJSV. IMENA PRI nik’ Frank Kokal; arhivarja: Frank MAFT.TT VNEBOVZETT Kokal, Anthony Milavec; mojstri Duh. vodja Rev. Raymond Hobart;' °dra: John Kokal, John Mihelich. predsednik George Basilone, 1489! Anthony Milavec, Milan Ulyan; še-E. 172 St., tel. KE 1-7646; 1. pod- J petalka Milka Kokal. — Seje: Tretji SLOVENSKA PRISTAVA Predsednik Jernej Slak, podpredsednika Frank Urankar in Anton Vogel, tajnik Stanislav Vrhovec, 6211 Glass Avenue, Cleveland O., 44103, tel. 391-7173, blagajnik Berta Lobe. Odborniki: Frank Tominc, Pavel Žakelj, Frank De jak, Frank Kastigar, Maks Jerič, Vitko Sleme, Rudi Merc, Andrej Kozjek. Duhovni vodja: c. g. Raymond Hobart. Ladzorni odbor: Jože Nernanich. Branko Pfeifer, Vili Zadnikar. Razsodišče: John Kovačič, Edvard Ljubi, John Oster. Upokojenski klubi KLUB SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V EUCLIDU Predsednik Krist Stokel, podpredsednika Anton Srebot in Josephine Škabar, tajnik John Zaman, 2021 (Dalje na 6. strani) TEYGVE GULBRANSSEN DEDIŠČINA GOZDA kako je rekla: “Ubogi — ubogi tprla vrata in nekdo je prišel po Nenadoma je dvignila glavo, kakor bi prisluhnila. Znova se je nenadoma v njej spet oglasil mirni glas očeta Daga in besede, ki jih je bil rekel v izbi. Bile so se umaknile nenadni skrbi za očetovo zdravje, zdaj pa so se spet vrnile: “Da, to prizadene ponosu bolečino, toda življenje zlomi naš ponos, in življenje razumemo najbolje šele takrat, kadar je zlomljen.” Znova je zlezla sama vase. Zvenelo je kot spoznanje, do katerega se je moral sam le s težavo dokopati. In v taki uri bi ji ga ne bil rekel, če bi ne mislil, da ga potrebuje. Ali je bil ponos, ki ji je zaprl usta, ji ni dal, da bi pokazala — kar bi vendarle rada pokazala. Kaj je bila v trdih letih tako vzgojila svojo zunanjost, da je zdaj obvladovala njeno notranjost? Skušala je kolikor mogoče ponižati svojo držo, da bi videla, če ji to kaj pomaga; v tem vzgibu je položila roko čez posteljo. Zdelo se je, da jo nekaj v njeni notranjosti zadržuje, vendar jo je previdno, toda trdno položila na očetovo. Prvikrat v šestindvajsetih letih se ga je dotaknila njegova hčerka, ki jo je skušal obdržati v svojem srcu kot živahnega, srčno dobrega človeka. Major Barre je zaprl oči. Toplota njene roke^ je bila zanj sveto veselje, ki ga je že zdaj spet spreletavalo. Ležal je tu in se bal, da bi utegnila spet odtegniti roko; in misli, ki jih je pač mislil, ki pa bi jih sicer nikoli ne bil izgovoril, so se zdaj oblikovale v besede, v ganljive, plahe, tihe besede: “Ne morem dočakati, da bi mi oprostila — vso žalost — ki sem ti jo bil — prizadejal, Adelajda — toda ljubil sem te bolj — kot pa si ti to opazila.” Zdaj se je Adelajda z žgočim sramom spomnila, kako se je bil v svoji revščini omejil vseh skromnih radosti, da bi ji lahko kupil drage obleke, in zavedla se je marsikatere njegove male žrtve. In ona mu ne more povrniti njegovih besedi, ne more mu reči: tudi jaz sem te ljubila; kajti ne bilo bi res. Ničesar nima, kar bi mu mogla dati. Čutila je, kako so ji stopile solze v oči, in hotela je vstati, toda še predno se je mogla obvladati, je slišala, CHICAGO, ILL. MALE HELP ANALYZERS WARWICK — A major supplier of Sears Roebuck has immediate openings for Electronics Tech. Applicants should be high school graduates with advanced technical training. Experienced preferred but not necessary. Good opportunity for experienced in electrical repair of AM-FM radios and Amplifiers. We can offer a good starting salary with a full range of employee benefits, which include automatic increases, paid holidays free insurance and hospital. APPLY IN PERSON WARWICK ELECTRONICS INC. 7400 N. Lehigh Niles An Equal Opportunity Employer (164) EXPERIENCED INDUSTRIAL ELECTRICIAN GOOD WORKING CONDITIONS LIBERAL COMPANY BENEFITS Send resume in confidence or call MR. LOWELL HARRIS GENERAL ELECTRIC — PERSONNEL OFFICE 210 Columbia Avenue, Rutland, Vt. Interview — 8-5 P.M. Monday thru Friday Saturday 8 to 12 802-773-9121 An Equal Opportunity Employer -1L (164) FEMALE HELP ASSEMBLERS WIRERS SOLDERERS Immediate openings for women needed to do chassis wiring, soldering and assembling on our conveyor line. We can offer a full range of employee benefits in a modern plant. Automatic increases, free hospitalization, paid holidays, excellent starting salary. Full time days. Apply in person Monday thru Friday 7:30 - 4 p.m. WARWICK ELECTRONICS INC. 7400 N. Lehigh An Equal Opportunity Employer Niles oče!” in potem je zajokala. Z eno roko je stiskala njegovo, z drugo si je zakrila obraz in tako je krčevito jokala nad njim in — nad sabo. Adelajda je bila odšla. Major je ležal sam v modri izbi. Adelajdi je bil rekel, da bi rad govoril z očetom Dagom, če ne leži: v postelji in če — mu to ne bo odveč. Kadar čakaš, potekajo ure počasi, in major je čakal. Slišal je, kako so se odprla vrata in so škripale stopnice in potem je čul korake v preddverju, toda to niso bili koraki očeta Daga. Bil je le eden izmed hlapcev, ki naj bi bdel ponoči v sobi poleg majorjeve in pomagal, če bi ta kaj potreboval. Objel ga je občutek hladne zapuščenosti. Tako se torej bliža konec; kajti da je bil to konec, o tem si je bil na jasnem. Od rane mu je v glavi vrtalo in obhajala ga je tesnoba. Nekje v novi stavbi so se za- CHICAGO, ILL. MALE HELP PAINT FACTORY WORKERS Experienced help wanted for our modern lakeside plant in Waukegan, 111. Top industry wages and fringe benefits. Chemical Operators [Resin Kettles! Shaders [Tintersl Sand Mill Operators Thinners Phone RO 1-1800 or Waukegan, — MA 3-4200, for interview. Midland Industries Finishers Co. (164) PLUMBING AND HEATING Shipping Room and Countermen. Must be exp. Good opp’ty. Benefits. RAFFEL SUPPLY CO. 235-7300 (164) REAL ESTATE FOR SALE ELMHURST BY OWNER 6 rm. Cape CfifL 2 floors, S&S, Stove, washer. 1 bath. Full Bsmt. $18,000 firm. Call 2 p.m. - 5 p.m. Weekdays. By appt. onlv. CL 5-5551 (164) BY OWNER — Cus. hit. Ige. 2 bdrm. brk. hse. 8 closets, liv-din comb, w-w crptg. Tile kit. & din-nette. Bir. cab. 1% bth. 2-c gar. Many extras. Nr. 106th & S. Eber-hart. By appt. WA 8-9357 BUSINESS OPPORTUNITY CLEANING -TAILORING LAUNDRY-DRESSMAKING Established 25 years. Excellent paying business. LI 9-7626 (164) COUPLE WANTED MIDDLE AGED COUPLE to live in. Apt. furnished. Hush, can be employed elsewhere. Woman to manage furnished apts. in lovely bldg., collect rents, etc. 784-8020. (163) stopnicah navzgor in zdaj je hodil po veži. Major je bil v priča-' kovanju pridržal sapo, zdaj pa je olajšan zadihal. Bili so koraki očeta Daga. Oče Dag je poslal hlapca v poleg ležeči sobi spat. Sam je hotel čuvati pri majorju; počival je nekaj ur in zato je prišel tako pozno. Dag je bil od zgodnjega jutra pri bolniku, ki je bil večkrat v nezavesti. Major je hotel videti Adelajdina dečka, Dag ju je šel iskat, in major se je veselo šalil z njima; ko pa sta potem odšla, je bil ves izčrpan, jokal je in potem spet izgubil zavest. CHICAGO, ILL. MALE HELP ASSEMBLERS HEAVY We have immediate openings for men in assembly line operations with radio products. We can offer excellent starting salary with a full range of employee benefits in our modern plant. Automatic increases. Full time days. Apply in Person WARWICK Elscirooies Ins. 7400 N. Lehigh Niles An Equal Opoortunity Employer (164) HELP WANTED — COUPLES CARETAKERS For Dog Kennels and Grounds. '741-1182 (166) REAL ESTATE FOR SALE RY OWNER Brk. duplex, 2-5’s, 3 bdrms., gd. income prop. 2-2c. gar. Nr. schls. & transp. Lovely residential area. $14,000 and’ $14,500. Will separate. 585-2981 (164) BUSINESS OPPORTUNITY CLEANING-TAILORING LAUNDRY-DRESSMAKING LI 9-7626 (164) FEMALE HELP PRESS GIRL Part time. Small Cleaning Plant. MO 6-0211 SEWING MACHINE OPERATORS Experienced on birding small novelties. 337-4678 Male & FEMALE HELP (165) OPPORTUNITIES AT POLAROID As part of our rapid growth, we now have a variety of openings in our Melrose Park Distribution. Center. The positions open now are: CAMERA REPAIR MEI (Experienced — Trainees) ORDER CLERKS CLERK TYPISTS Polaroid offers many company benefits including a tuition refund plan, a liberal vacation plan, a bonus plan and both life and health insurance plans. If you are interested in joining an exciting and rapidly growing company and have a high school diploma, please call MU 1-1220 for an interview appoinitment, or apply in person, at Polaroid Corporation, 2041 North Janice Avenue, (One block West of Mannheim Rd., at Armitage) Melrose Park, Illinois. Polaroid is an equal opportunity employer. M/F POLAROID (165) Ko je zdaj prišel oče Dag, da bi bdel pri njem, je nekaj skrivaj nosil v roki in previdno' postavil na nočno omarico. Barre se je ozrl in videl, da je napolnjen kozarček. Zdravnik je bil sicer prepovedal, da bi mu dajali stvari, ki bi mu razburkale kri, kajti to bi utegnilo biti smrtno nevarno; toda Dag je menil, da človeku, kot je major, tak kozarček he more škoditi; gotovo bi se mu spričo tako dolgega ležanja v postelji prilegla kapljica izvrstnega francoskega konjaka še iz Terezinih časov; vedno si ga je tako želel. Major je sicer kozarček naglo zvrnil, danes pa je le previdno pokušal in ga počasi z žalostnim pogledom izpil. Najbrže bo to njegov poslednji kozarec. Dag je na svojem stolu malo zadremal, toda kdaj pa kdaj je pogledal na posteljo. Major je spal tri ure. Potem pa se je prebudil in se ozrl. Dag ga je opomnil, da mora glavo držati pri miru, in ubogljivo se je zleknil na hrbet. “Adelajda je bila tu,” je rekel Dag čez nekaj časa. Bar rej ev obraz je spreletel viden drget. Zaprl je oči in Dag je videl, da je težko in sunkoma dihal in kako je nekaj ovlažilo njegova lica. Z ginjenim glasom, toda tiho kakor sam zase, je rekel major: “Adelajdin obisk mi je tako mnogo* spet oživel — iz let, ko je bila še čisto majhna. To je bila svetla doba v mojem življenju, potem pa je zavel spet mrzel veter in z mano je šlo navzdol kot v zgodnjih mladostnih letih.” Barre je dolgo molčal, potem pa je njegov glas zazvenel spet močneje. “Ne, nečem govoriti o svetlih časih. Vse v življenju sem uničil — vsem, ki so prišli z menoj v dotik — očetu, materi — ženi, Adelajdi in mnogim drugim; in zdaj vam tu in gospodični Krusejevi, ubožici — poslednjij ki jp še mislila, da je nekaj v meni.” Oba sta dolgo molčala. Nista slišala ostrega nočnega vetra in ne domačnega prasketanja v peči. Misli obeh so bile izven kraja in časa. Bil je Dag, ki je končno spregovoril. “Da, borec nisi bil.” Tedaj je majorja spreletelo in kljub prepovedi je dvignil glavo, da, oprl se je ob komolec in pogledal Daga kot bi bil duh. Na eno samo stvar se je Barre opiral v življenju: čeprav kot človek in vojak ni bil brez napake, vendar je bil vedno neustrašen borec; še so govorili ljudje o njegovi odločnosti in njegovi blazni smelosti v opas-nih trenutkih. “Borec?” je končno stisnil iz sebe. Oče Dag je dolgo sedel, kot bi ničesar ne videl in ne slišal, in ko je odgovoril, je bil njegov glas miren, ni se ga dotaknilo vročično majorjevo vprašanje. “Mislil sem na dolgi boj — na boj v nas samih; in v tem nisi bil borec. Vedno si se predajal svojim poželenjem, nikoli se jim nisi upiral, in to prinaša nesrečo — človeku samemu in njegovi okolici. Živel si kot divjak. Ne trdim, da te imam ravno jaz pravico obsojati, mislim le na tvoje lastne besede: da se nikoli nisi boril, da si se predajal valovom, ki so te nosili vedno bolj nazaj. In da ležiš zdaj tu in se spominjaš na svoj poraz. Samo na to mislim.” Barre je bil položil svojo glavo spet na blazino in Dag je sprva s tihim, pozneje pa z močnejšim glasom nadaljeval: “Tudi jaz sem doživel svoj poraz — toda boriti se moramo — dokler nas ne objame tema — v smrti.” (Dalje prihodnjič) -------o------- IMENIK RAZNIH DRUŠTEV (Nadaljevanje s 5. strani) E. 228 St., Euclid, O., 44117, tel. IV 1-4871, blag. Andrew Bozich, zapis. Frank Česen. Nadzorni odbor: Mary Kobal, John. Troha in Molly Legat. Poročevalca: Frank česen in Frank Rupert. — Seje se vrše vsak prvi četrtek v mesecu ob 2. uri pop. v Slovenskem Društvenem Domu (AJC) Recher Ave. KLUB UPOKOJENCEV V NEWBURGHU Predsednik Anion Gorenc, podpredsednik Fred Krečič, tajnica in blagajničarka Antonia Stokar, 6611 Chestnut Rd., Independence, Ohio, LA 4-7724, zapisnikarica Jenr nie Pugely; nadzorni odbor: Andy Eržen, Jennie Zupančič, Mary Filipovič; zastop. za Klub: Jožef Rolih. Seje’so vsako četrto sredo v mesecu Seja se vrši vsako četrto sredo v mesecu ob dveh popoldne. KLUB SLOV. UPOKOJENCEV ST. CLAIRSKO OKROŽJE Predsednik Jože Okorn, pod-preds. Mrs. Anna Močiinikar, tajnica Mrs. Rose Erste, 3813 Schiller Ave., tel. 661-3777. blagajnik Flor-ian Močiinikar, zapisnikar Frank Kačar. Nadzorn, odbor: Anton Logar, Joseph Babnik, Mrs. Mary Kolegar. — Nove člane in članice se sprejema vseh starosti kadar stopijo v pokoj. — Seje se vršijo vsak tretji četrtek ob 2. uri popoldne v spodnji dvorani SND na St. Clair Avenue. KLUB SLOV. UPOKOJENCEV NA WATERLOO RD. Predsednik George Panchur, podpredsednik John Ažman, tajnica in blagajničarka Mary Debevec, 14926 Sylvia Ave., 541-3172, zapisnikarica Anna Vadnal. Nadzorni odbor: Jakob Marinko, Louis Dular in Ursula Branisel. — Seje so vsak drugi torek v mesecu ob 2. uri popo. v SDD na Waterloo Rd. KLUB UPOKOJENCEV v Slovenskem domu na Holmes Ava. Predsednik Anton. Škapin; I. podpredsednik Wm. J. Kennick; II. pod-predsed. Anna Kozel; tajnik John Trček, 1140 E. 176 St., teh: 486. 6090; pomožna tajnica Josephine Šušteršič; blagajnik Frank Mizlikar; zapisnikar Joseph Malečkar; nadzorni odbor: John Hrvatin, Louis Bezek, Jack Lipovec. — Seje in sprejemanje novih članov vsako drugo sredo v mesecu ob 2. uri pop. v Slov. domu na Holmes Ave. FEDERACIJA KLUBOV SLOV. UPOKOJENCEV NA PODROČJU VELIKEGA CLEVELANDA Predsednik Krist Stokel, podpredsednik Joseph Okorn; tajnik John Tavčar, 903 E. 73 St., tel. EN 1-1918; zapisnikar John Trček, blagajnik Andy Bozich; nadzorni odbor: John Zaman, Jos. Malečkar in Joseph Babnik. — Seje so vsake tri mesece. Sklicuje jih predsednik po potrebi. Samostojna društva SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA Predseanik Frank Baraga, 1144 E. 71 St.; podpredsednik John Lekan, taj. Frank Bavec, 1097 E. 6fUh St. Tel. HE 1-9183; blagai-nik John J. Leskovec, 377 E. 320 St., Willowick, O.; nadzorniki: John Lokar, Frank A. Turek in Anthonv Petkovšek; zastopnik z« klub SND Frank Bavec, za SD na Holmes Ave. Albert Marolt in Albin Lipold, za konferenco SND Louis Zigmund. — Seje se vršijo vsako tretjo sredo v januarju, aprilu, juliju, oktobru in glavna seja v decembru v Slovenskem Narodnem Domo, soba št. 4 staro poslopje. Društvo sprejema nove člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnino In zdravniško preiskavo. Društvo plačuje $200 smrtnine In $7 na teden bolniške podpore. Asesment je $1 mesečno. Za sprejem ali pregled novih članov so vsi slovenski zdravniki. Za na-čaljne informacile se obrnite na društvene zastopnike. _ SLOVENSKI DEMOKRATSKI KLUB, EUCLID, OHIO Max F. Gerl, predsednik; Joško Penko, podpredsednik; Jennie Fonda, tajnica, 23101 Chardon Rd., IV 1-8871; Alma Epich, blagajničarka; Jo Ann Milavec, zapisnikarica; Tony J. Šuštaršič, predsednik članskega odbora. — Slovenski demokratski klub v Euclidu zboruje vsak četrtek v mesecu v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave., Euclid, Ohio. SLOVENSKI AKADEMIKI V AMERIKI — S. A. V. A. Predsednik — Hajni Stalzer. I. podpredsednica Helka Puc. 2. podpredsednik — Janez Arko. Tajnica —-Tončka Burgar, 1702 Linden St., Brooklyn, N.Y. 11227. Blagajnik, Tone Arko. Urednik glasila “Odmevi” — Jaka Okorn — 388 Harman St., Brooklyn, N.Y. 11237. SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA V CLEVELANDU Duh. vod. Rev. J. Martelanc, starosta Janez Varšek, načelnik Milan Rihtar, podnačelnik France Rihtar, tajnica Zalka Zupan, blag. FranK j Tominc, načelnica ženskih skupin ga. Nada Kozjek, gospodar Viktor Blatnik. BALINCARSKI KLUB Predsednik Milan Jager, I. pod-preds. George Marolt, II. podpreds-Frank Zorman, tajnik John Korošec, 15807 Grovewood Avenue, Cleveland 10, O., Phone:: IV 1 3794, blagajpik Joseph Ferra; zapisnikar Mike Jakin; nadzorniki: Jaka Videtič, T. Umek in Viktor Bergoč. Ba-lincarski referent: Andy Božic; namestnik John Mršnik; Kuharice pomoč pri bari: Rose Čebul, Mary Marolt, Rose Ribar Albina Mršnik’ Bertha Dolgan, Jennie Prince, Dorothy Ferra. Prosvetni odbor: Tony Novak in. Jos. Ferra Seje se vrše vsako četrto soboto v meseci v Slov. delavskem domu na Waterloo Rd. Balincarski večeri so: sreda, petek in sobota zvečer, nedelja p°' poldne in zvečer. ŠTAJERSKI KLUB , Predsednik Miodrag Savernik, 67" Birch Dr., Euclid, O. 44132; pod' oredsednik Anton Meglič; tainie3 ga. Angela Kavas, 1260 E. 59 SL Cleveland, O. 44103; blagajnik Aloiz Ferlinc; gospodar Lojze Grajžl, z3' pisnikar Mirko Antloga; odbornik3; Jože Zelenik in Karl Fajs; nadzor^ odbor: Franc Toplak, John Vinki6* in Rudi Kristavčnik; razsodišče-Stanko Skrbiš, Karl Kovač in R°' zika Jaklič. SLOVENSKA FOLKLORNA SKUPINA KRES , Predsednik Ivan Zupančič, P°d” predsednik Marchello Lumpe**' tajnica Barbara Cerar, 5818 Borm3 Ave. tel. 391-9057, blagajnik Stab6 Mrva, voditeljica skupine ga. Ed3 Vovk, odborniki: Frank Vidm3” Nevenka Cerar, Marta Potočni''’ Nežka Ovsenik, nadzornik W3!* Zakrajšek. Redna seja se vrši vs3" prvi torek v mesecu. NA VARNEM IN NA GORKEM! — Pingvinčka gledata izpod varnega in toplega zavetja v mrzli arktični svet- iiždfflJL. ZVEZA DRUŠTEV SLOVENS!^ PROTIKOMUNISTIČNIH BORCE! Predsednilc Karel Mauser; P°a predsedniki so vsi predsedniki kr3' ievnih odborov DSPB; tajnik Melaher, 1143 Norwood Rd., Cleve' land, O. 44103; blagajnik in s°^. referent Miha Vrenko, Cleveland’ tiskovni referent Otmar MauSe*| Toronto; nadzorni odbor: Franc f6., ga, Anton Meglič, Cleveland, Cirl Preželj, Toronto; razsodišče: Fr3lV Medved, Andrej Perčič, Gilbe* ’ Minn., Tone Muhič, Toronto. . SLOVENSKI ŠPORTNI KLUB . Duh. vodja Rev. J. Martelan ’ predsednik Jože Košir; podpreds^ nik Ivan Kamin; tajnica Marija min; blagajnik Tone Mrva; odbo* niki: Frank Kogovšek, Stane E1!5’ Frank Rihtar, Helena Mihelič * Mario Zakel; preglednika: P. K°s in M. Lumpert. . BARAGOVA ZVEZA (Sixth and Fisher Streets, Marquette, Michigan) Predsednik Msgr. F. M. ScheU ger, podpredsednik Father Ambr°3 Matajik, taj. Father Howard Brcbf ’ blag. Msgr. Nolan McKevitt. L6*,^ članarina $1, podporni član letno ^ ’ dosmrtno članstvo $50.00, dosmr*,^ članstvo za družine in organiz36lJ. $100.00. Vsi člani dobivajo The E3 raga Bulletin, ki izhaja štirikrat ^ leto. Društvo krije stroške za 6,6 za priglašenje škofa Baraga blaZ nim in svetnikom.