V NAŠI DRŽAVI. M j. Vel. kralj bo obiskal v kiatkem Slovealjo La Hivatsko. Naš kralj bode Odpotoval v najkrajšein času na Bled, l)er se pričakuje veseli dogodek. Poleg Bleda bode posetil nadškofijski dvorec Brezovlco pri Zagrebu. Za sprejem in bivanje kralja pri Zagrebu so izvršene vse prlprave. Vodi jih veliki župan sku pno z zagrebškim nadškofom, ker je ta dvorec last zagrebškega nadškofa. Ko bo Nj. Vel. kralj bival na Brezovici, ga bo pozdravila številna deputacija hrv. kmetov v narodnih nošah. Miais.ri MaJ.e antante odpc!oxrall iz fiaše državo. Po končanili razgovoriii med zunanjimi ministri Malc antante v Beogradu si je gospoda ogledala nekatera letovišča in znameniiosti v naši državi. Dne 28. majnika so se pa razšli zunanji ministri in časnikarji v Zagre-bu. Čeboslovaški zunanji minister dr. Beneš se je odpeljal preko Avstrije v Prago. Do meje ga je spremljal češki poslanik v Beogradu dr. Šeba. Rumunski zunanji minister Mironescu je odpotoval preko Subotice v Bukarešt in ga je istotako spremil rumunski poslanik na našem dvoru do meje. Zastopnik našega zunanjega ministra dr. Kumanudi se je vrnil s svojo soprogo v Belgrad. Važna seja nale vlade po odhodn Kid«nistrov Maie antauie, Dne 30. majnika .e je vršila na Topčideru seja ministrskega sveta. Vlada je razpravljala o splošnem mednarodnem' položaju naše države z ozirom na države, s katerimi žuno sklenili pogodbe, oziroma s katerimi bodemo v najkrajšem času začeli sklepati nove pogodbe. Ministrski svet je obravnaval položaj naše države po zadnjem zasedanju Male antante. Nadalje je ugotovil smernice pogajanj s Poljsko, Grčijo in Španijo. Ministrski 3vet Je ponovno poudarjal našo popolno in iskreno voljo, da se nadaljuje delo v duhu dosedanjib mirovnih pogodb za politiko miru in napredka. Trgoviaska pogajanja aneA našo drlavo In Poljsko so pričela v Belgradu dne 2. junija. V DRUGIH DEŽAVAH. Iz papeževe države. Nove papeževe poštne znamke so že izgotovljene in se Dodo izdale, čim bo izvršena ratifikaeija lateranskih pogodb. Izdale se bodo l 15 vrednostmi od 5 do 75 centesimov. Na njih se nahaja trojna papeška krona, kakor na znamkah bivše cerkvene države. Znamke višjih vrednosti imajo sliko papeža Pija XI. Poštna tarifa bo troina: ena za promet v vatikanskem mestu, druga za Italijo, tretja pa za o•talo Inozemstvo. Krog spcrazuma v Parizu. V Parizu •e posvetujejo že dolgo časa strokovnjaki velesil in odposlanci NemCIje, ka ko in koliko bi naj odplačali Nemci po mirovnih pogodbah jim naloženo vojno odškodnino. Zborovanja so bila zelo burna. ker se Nemčija brani prehudih plačilnih bremen. Baje bo prišlo v Parizu Jo sporazuma, po katerem bo plačala Nemčija 36 milijard mark odškodnine, ki se imajo plačati od 1. septembra 1929 v 37 letnih obrokih v poprečni višini po 2050 milijonov mark na leto. V prvih desetih letih, v katerih je treba Nemčiji z ozirom na njen težavni finančni in gospodarski položaj prizanašati, bodo ostala plačila pod mejo 2 milijard. Izid ancjleških voliiev. Na Telovo so se vršile na Angleškem v miru parlamentarne volitve. Udeležba je znašala nad 70%. Pri teh volitvah so doživeli doslej v zbornici gospodujoči konservativci hud udarec z izgubo nad 100 mandatov. Nad pričakovanje se ]e dvig nilo šievilo roandatov delavske stranke, ki je dosegla relativno večino. Zbor nica šteje 615 mandatov in od teh so po vcčini ugotovljeni vsi in bo šlo pri morebi.nih spremembah le še za neznatne malenkosti. Stanje strank po volitvah je sledeče: konservativci — vodja doscdajni ministrski predsednik Baldv/in — so dobili 250 mandatov (iz- guba 138), delavska stranka — vodja Macdonald — 287 mandatov (pridobill 125), liberalna stranka — vodja Lloyd George — 50 mandatov, druge stranke 5 mandatov. Nobena od vbeh velikiti strank ne bo mogla gama tvoriti vlade| ampak bo navezana na sodelovanje § liberalci. Novi parlament bode imel 18 Ženskih poslancev, dočim Jih Je bilo ti prejšnjem 8. Konservativci lmajo 8 ž-enf ske, delavska stranka 9. Popolnoma sdf blli poraženi pri teh volitvah komiinisti. Izid voUtev v Belgijl. Pri belgijskifi volitvah je dobila vladna vefiina i0|[ mandate in sicer katoličanl 76, liberalci 28. Mlnistrski predsednik Jasper jdji povdaril glede programa vlade po vo* litvah, da bode odpisala davkov za 1.5 milijard frankov. Iz Rusije. Na kongresu vseh držav^ ruske sovjetske unije je na zadnji Bejf osrednjega izvrševalnega odbora od 600 članov izvolil več kot dve tretjinf; starih članov. Med drugimi so bili spei! izvoljeni: Stalin, Buharov, Rikov ia Tomski.