o Iur/d Leto IV - Štev. 10 (82) UREDNIŠTVO in UPRAVA Čedad - Via B. De Rubeis 20 Tel. (0432) 71190 Poštni predal Čedad štev. 92 Casella postale Cividale n. 92 ČEDAD, 15.-31. maja 1977 Autorizz. Tribun, di Trieste n. 450 Izdaja Z T T T i Tiskarna R. Liberale - Čedad Izhaja vsakih 15 dni Posamezna številka 150 lir NAROČNINA: Letna 3000 lir 7,a inozemstvo: 3500 lir Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 Odgovorni urednik: Izidor Predan Quindicinale Za SFRJ 40 ND - Žiro račun 50101-603-45361 » ADIT « DZS, 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 - Telefon 22-207 Sped. in abb. post. II gr./70 Poštnina plačana v gotovini OGLASI: mm/st + IVA 12% trgovski 100, legalni 200 finančno-upravni 150, osmrtnice in zahvale 100, mali oglasi 50 beseda G B I M A C C O PROPOSTE UNITARIE SUL PIANO URBANISTICO Špeter: SREČANJE MED S1RANKAMI USTAVNEGA LOKA Srečanja med strankami ustavnega loka nadiških dolin so se usmerila v novo fazo: iskanje programske podlage, da bi premostili sedanjo enobarvno demo-krščansko vodstvo Nediške gorske skupnosti s sporazumom med DC, PSI, PSDI in neodvisnimi. Do te zahteve je jasno prišlo v dokumencu, ki so ga predstavile demokristianom levičarske stranke že več kot mesec dni na živahnem srečanju, do katerega je prišlo na sedežu občine. Ob tisti priložnosti so prišli kmetje — lastniki zemljišč iz Ažle in izrazili svoje nasprotovanje do politike gorske skupnosti in do občine zaradi površne razlastitve. Morda, da bi se izognili prisotnosti prebivalstva iz Ažle, se je tokrat vršil sestanek — na predlog DC — pri Lipi, kjer se vršijo po navadi sestanki demokristianov. Na tem novem sestanku, katerega so se udeležile vse povabljene skupine, vključno PCI, so predstavniki DC dokončno sprejeli teze in pred- S. PIETRO AL NATISONE loge opozicije, glede industrijskega razvoja, teze, ki dajejo prednost organskim in načrtnim rešitvam. Niti ni bilo nasprotij do želje, da bi se realiziralo razširjeno vodstvo v Gorski skupnosti. Razlogi, ki jih je obrazložil Battocletti (PCI), so jasni: Gorska skupnost nadiških dolin je napravila pozitivne korake samo takrat, kadar je delala s skupnimi močmi. Sedaj, upravljanje pomoči za potres, osimski sporazum ter načrt za razvoj, zahtevajo bolj napredno sodelovanje. Zato, bodisi Fabiana Bru-gnoli (PCI), kot Marinig (PSI) in Blasutig (PSDI), so iznesli problem enotnega vodstva. Salvagno (DC) se je ustavil na protipredlogu, da bi napravili vrsto programskih sestankov. Tako Speco-gna (DC), ki pa se je hotel razločiti in je sprejel tudi formulacijo komunikeja, ki ga objavljamo na drugem mestu. Kakor vidimo, smo v Beneški Sloveniji priča kvalitetnemu skoku tudi v odnosih med demokratičnimi politič- nimi strankami, ki occenju-jejo obnovo Benečije in osimske sporazume kot osnovo za novo, najširše sodelovanje, ki naj privede čimprej do koristnih rezultatov na političnem in upravnem področju. V novem odnosu, ki se je ustvaril, je očividno priznanje, s strani DC, čuta odgovornosti in sposobnosti delovanja levičarskih sil, kakor tudi spremenjeno razmerje sil, ne samo na vsedržavni ravni, ampak tudi v Nadiških dolinah. Ne samo to: treba je upoštevati prizadevanja Krščanske demokracije, da bi stopila na pot prenovitve in bila sposobna dati ustrezne odgovore na vpršanja slovenske etnično — linguistične skupnosti in tistih, ki jih predstavlja osimski sporazum. Dober znak za bodoče sodelovanje predstavlja tudi soglasno enotno glasovanje do katerega je prišlo med sestankom pri Lipi, za dokument, ki obsoja fašistične provokacije na področju občine Podbonesec. GLI SVILUPPI DEGLI INCONTRI FRA I PARTITI DELL’ARCO COSTITUZIONALE Gli incontri fra i partiti dell'arco costituzionale delle Valli del Natiso-ne si sono indirizzati verso una fase nuova: quella della ricerca di una base programmatica per poter giungere al superamento dell’attuale direttivo, monocolore democristiano della Comunità Montana con un’intesa fra la DC, il PSI, il PCI, il PSDI e gli indipendenti. Ciò era stato esplicitamente chiesto dal documento che i partiti di sinistra e degli indipendenti hanno presentato, ormai più di un mese fa alla DC, nel movimentato incontro avvenuto In municipio. In quella sede, infatti, i contadini ed i proprietari di terreni ad Azzida avevano portato il loro d:ssenso alla politica della Comunità e del comune sull’esproprio generalizzato. Forse per evitare la presenza della popolazione di Azzida, questa volta la riunione — su proposta della DC — si è svolta al Tiglio (Lipa) dove generalmente vengono fatte le riunioni della DC. Nella nuova riunione, cui hanno partecipato tuttin i gruppi invitati, compreso il PCI, i rappresentanti della DC hanno definitivamente ac- colto la tesi delle opposizioni sullo sviluppo industriale, tesi che intendono privilegiare soluzioni organiche e pianificate. Né vi sono state obiezioni all'indicazione di realizzare un direttivo più rappresentativo nella Comunità Montana. Le ragioni, esposte da Battocletti (PCI), sono chiare: la Comunità montana delle Valli del Natisone ha fatto passi positivi solo quando ha potuto operare unitariamente. Ora, la gestione degli aiuti del terremoto, l'accordo di Osimo e il piano di sviluppo, presuppongono una collaborazione più avanzata. Per questo sia Fabiana Brugnoli (PCI) che Marinig (PSI) e Blasutig (PSDI) hanno posto il problema del direttivo unitario. Salvagno (DC) si è attardato sulla controproposta di attuare una serie di riunioni programmatiche. Così Specogna (DC) il quale però ha cercato di distinguersi, accettando anche la formulazione di un comunicato che riproduciamo a parte. Come si vede vi è stato un netto salto di qualità che dimostra come — nella Slavia italiana — la ricostruzione ed il trattato di Osimo Con una serie di rilievi, critiche e proposte si è svolto l'incontro sul Piano Urbanistico Regionale promosso dal comune di Grimacco ed aperto dal sindaco ing. Fabio Bonini domenica scorsa 15 maggio. Il convegno, che si proponeva di individuare, sotto il profilo tecnico, i principi ispiratori del piano, verificandone la dubbia funzionalità per uno sviluppo integrato, economico, sociale e culturale, della Comunità delle Valli del Natisone, ha fornito una serie di risposte in termini accentuatamente negativi. Il Piano Urbanistico Regionale — a detta degli interventi — non è uno strumento di valorizzazione delle Valli del Natisone, ma è un documento di conferma nella loro emarginazione, assecondandone ia tendenza rivelatasi negli ultimi ven-t’anni: quella di un territorio fortemente degradato, in cui non si prevede nulla oltre la vocazione sil-vopastorale e, di conseguenza, una serie di limiti negativi. Le Valli del Natisone, in questo Piano, vengono viste come un territorio subordinato alle esigenze della pianura e ne viene disconosciuto il ruolo storico proprio, nel momento in cui, per effetto degli accordi di Osimo, le zone di confine possono diventare protagoniste della loro rinascita e della coope- razione pacifica fra paesi diversi. Le relazioni Il problema non deve essere sottovalutato, perché lo sviluppo dei territori di confine è un fatto europeo: lo ha ricordato il dott. Cla-vora, uno dei relatori del Convegno, indicando nella risoluzione della contraddizione fra l'accordo di Osimo ed il Piano Urbanistico Regionale, nel rovesciamento — quindi — dell'impostazione di quest’ultimo, una esigenza fondamentale delle nostre Valli. Esse hanno la caratteristica della specificità etnica da evidenziare e porre sul tavolo della discussione. Poiché soluzioni quali la ulteriore riduzione del carico umano (della popolazione) rappresenterebbe una perdita irreparabile del patrimonio etnico sloveno, ha sostenuto l’avv. Gus presentatore di una relazione tecnico-giuridica, e contrasta con il volere delle popolazioni, per cui s’impone una profonda revisione dei Piano Urbanistico. La definizione degli ambiti di intervento (agricoltura,, scorrimen-mento, turismo) illustrata dall'arch. Tosolini, dell'Ufficio Tecnico della Comunità presenta la mancanza di premesse per un nuovo tipo di sviluppo. (Continua a pagina 4) (che hanno dominato il convegno di Clodig tenutosi il giorno prima) sono elementi di promozione delle più ampie convergenze, frutto dell’azione svolta delle forze politiche più avanzate e del loro senso di responsabilità, che dovrà condurre al più presto a buoni risultati sul piano politico ed amnrnistrativo. Nel nuovo rapporto venutosi a creare, vi è evidente il riconoscimento, da parte della DC, della serietà delle forze di sinistra e della loro capacità di operare, come anche del mutato rapporto di forza, non solo in sede nazionale, ma anche nelle stesse Valli del Na-tisone. Non solo questo: appare anche, abbastanza chiara, la ricerca della DC di un suo volto nuovo, per diventare capace di dare risposte anche al problema del gruppo etnico-linguistico sloveno ed a quelli posti dal trattato di Osimo, interessante anche la votazione unanime, avvenuta nel corso della riunione del Tiglio, di un documento di condanna delle provocazioni neofasciste con scritte anti-slovene a Pulfero. Uvodni članek biltena ”UKVE„ Preteklo je že skoraj šest mesecev, odkar je izšla zadnja številka Ukev. Do prekinitve pa ni prišlo zaradi pomanjkanja novic in problemov, ki bi jih morali obravnavati. Našemu glasilu smo hoteli dati uraden značaj. Poskrbeli smo, da je bilo registrirano na sodišču v Tol-meču in ima sedaj tudi odgovornega urednika, ki je vpisan v posebni seznam časnikarjev dežele Furlanije-Julijske krajine. V Ukvah se je medtem časom marsikaj zgodilo. Naša vas je bila v središču pozornosti. Čutimo se dolžni, da se zahvalimo prijateljem, ki so nam vedno pomagali in nam zvesto stojijo ob strani, predvsem razne radijske in televizijske postaje ter nekateri časopisi v Italiji, Jugoslaviji in Avstriji. Vsi so prispevali k temu, da so se mnogi začeli zanimati za naše, že povsem pozabljene kraje. Čutimo dolžnost (po pravici povedano ne preveliko), da se zahvalimo tudi onim, ki naše delo vztrajno ovirajo in nas s svojim nasprotovanjem le vzpodbujajo, da odkrivamo svojo identiteto in se dosledno borimo za obstoj in za svoje pravice. Nudijo nam priliko, da se na dostojen in demokratičen način soočimo z različnimi idejami. Znano je, da ni uspeha brez nasprotovanja. V tem smo si edini. Kaj pravzaprav hočemo? Zahtevamo vse to, kar je naše in kar nam nihče nima pravice vzeti in to je - OSTATI HOČEMO UKLJANI -. To pa pomeni, da hočemo ohraniti svoje navade; zvesti hočemo ostati svojim družinam, verskim in narodnim izročilom. Govoriti hočemo svoj materin jezik doma, v cerkvi, v gostilni in na cesti. Naš materin jezik pa je sloven-sko-koroško narečje in ne kak drug jezik, kar nekateri zlonamerno pišejo in govorijo. Ohraniti hočemo svojo osebnost kljub mrzlim valom pretekle in sedanje asimilacije, ki puščajo svoje škodljivo posledice v načinu življenja anaših ljudi in so privedli celo do odpadništva. (Hvala Bogu, odpadnikov je malo. Naši ljudje imajo zdravo pamet, tudi če tega javno ne razkazujejo). Ne brigajmo se za one, ki želijo razdvajati vas in povzročajo samo dosti prahu in nič drugega. Še vedno velja pregovor — KDOR DRUGIM JAMO KOPLJE, PREJ ALI SLEJ SAM VANJO PADE. Delegacija naše dežele v SlSloveniji Od ponedeljka 9. do srede 11. maja se je mudila v Sloveniji na prvem uradnem obisku delegacija deželnega sveta Furlanije-Ju-lijske krajine pod vodstvom predsednika Arnalda Pitto-nija. Delegacijo, ki je bila gost slovenske skupščine, so sestavljali poleg predsednika, podpredsednik Vari-sco, svetovalca Berzanti in Masutto (DC), Colli in Lo-vriha (PCI), Zanfagnini (PSI), Vitale (PSDI), Bertoli (PRI) in Štoka (SSk). Med prvim političnim pogovorom, ki je bil v ponedeljek 9. maja med našo deželno delegacijo in predstavniki slovenske skupščine, je bilo ugotovljeno, da sta Italija in Jugoslavija z osimskimi sporazumi postavile pogoje za reševanje vseh odprtih vrašanj in za razvijanje najširšega medsebojnega sodelovanja. Če sta znali ustavariti take odnose, ki so danes lahko zgled miroljubnega sožitja v Evropi in v svetu je tudi zasluga novega ozračja, ki se je ustvarilo na meji, ki velja za najbolj odprto v Evropi. Dežela Furlanija-Ju-lijska krajina in Socalistična republika Slovenija sta dali velik,nenadomestljiv prispe vek pri sklepanju osimskih sporazumov, čeprav so njune zunanjepolitične kompetence omejene. Prav zaradi tega, ker je politična volja važnejša od kompetenc, ima tudi obisk delegacije deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine v Socialistični republiki Sloveniji velik pomen, še posebno v času, ko se odpira nova faza konkretnega uresničevanja vseh postavk osimskih sporazumom. V razgovorih je predstavljal slovensko delegacijo dr. Marjan Brecelj, predsednik skupščine. Po političnih razgovorih je obiskala naša delegacija ljubljansko univerzo, muzej NOB in razne gospodarske objekte v Sloveniji. Obisk je delegacija zaključila v Kopru, ker se je srečala s predstavniki italijanske manjšine. Nadiška dolina, Marsin in Landarska jama Pevski zbor ”Rečan„ utrdil prijateljstvo med Beneško Slovenijo in Yverdonom (Švica) Na vabilo občine mesta Yverdon, v francoskem delu Švice, blizu Lou-sanne, je odpotoval z avtobusom v petek 6. maja, ob 2. popolnoči zjutraj, pevski zbor «Rečan» iz Les, pod vodstvom Antona Qualizze, da bi gor nastopil s svojimi slovenskimi pesmi ob obletnici potresa in tako pokazal švicarskim državljanom ter številnim italijanskim in slovenskim emigrantom, da se življenje pri nas nadaljuje, kljub katastrofi, ki nas je tako hudo prizadela lansko leto. Zakaj so šli naši pevci v Yverdon in prav ob obletnici katastrofalnega potresa? Beneško Slovenijo vežejo z Yverdonom čustva globokega prijateljstva in hvaležnosti. Na področju te občine je delalo in še vedno dela večje število naših delavcev, kateri so bili sprejeti s simpatijami domačega prebivalstva Yverdona, katero je vodil župan Du-voisin. Člana delegacije sta bila še Marcel Jaccoud, odbornik za javna dela in predstavnik italijanskih kulturnih društev Federico Spagnoli. S sabo so prinesli denar, ki je služil za popravilo zadruge v Bardu. Na večerji, ki so jo priredili naši župani v čast delegaciji, je nastopil tudi pevski zbor «Rečan», ki je navdušil goste. Morda od tu zamisel, da jih povabijo v Yverdon. In tb se je zgodilo prav na obletnico potresa in obiska naših županov v tem lepem, simpatičnem in gostoljubnem švicarskem mestu. Naši pevci so šli gor, kjer so jim pripravili intenziven program. V Yverdon so prispeli 6. maja, približno ob 15. uri. Nato so jih takoj razmestili po prej preskrbljenih prenočiščih. Ob 18. uri so imeli skupno večerjo. Ob 20.115 uri je sledil sprejem, ki ga je priredil župan v veliki ivci zbora «Rečan» so se slikali z županom Yverdona in njegovimi »delavci (foto Feletig) n oblasti. V njih so spoznali tiste noralne vsebine odlike in sposob-ìosti, ki jih njih rojstna domovina li znala ceniti in vrednotiti. Mnogi .o se gor odlično uveljavili na raznih felovnih mestih in so bili deležni »bčudovanja in spoštovanja. Prav :ato ni nobene čude, da so občani n oblasti s simpatijami spremjjali ìastanek prve organizacije beneško-ilovenskih emigrantov, ki je bila jstanovljena prav v tem mestu. Na ustanovnem omčnem zboru in la raznih konferencah, ki jih je or-janiziralo društvo beneških izseljen-;ev, so bili vedno prisotni — poleg »redstavnikov italijanskega konzula-a — tudi predstavniki občinske iprave Yverdona in prefekt, kateri so vedno zaželeli obilo uspeha Jruštvu naših izseljencev. Ti dobri prijateljski odnosj pei se liso omejili samo med tam živečimi migranti in domačim prebivalstvom, impak so se raztegnili na sodelo-/anje med Beneško Slovenijo in fverdonsko občinsko upravo. Prav na dan lanskega potresa (6. naja 1977) so bili gostje gospoda »ierra Duvoisina, župana Yverdona, rije beneški župani: Zuanella iz So-/odnjega, Zufferli iz Dreke in Ca-ìalaz (zastopal je Boninija) iz 3rmeka. V trenutku, ko so se pogovarili i sodelovanju in o raznih problemih, d zadevajo emigrante, je potreslo udi v občinski dvorani Yverdona. \laši župani so se hitro vrnili do-nov. Za njimi pa je prišel solidar-ìosti telegram Yverdonskega župa-la Duvoisina. V Yverdonu so začeli :birati sredstva za pomoč našim »rizadetim krajem. Dne 6. novembra lanskega leta e prišla v Benečijo delegacija iz dvorani grada Yverdon. Poleg župa na so bili prisotni še prefekt, prvi namestnik -italijanskega konzula v Lousanni Amerio, za «Colonie Ubere» Federico Spagnoli in za italijanska društva Delmo Gregori. V dvorani so najprej prikazali film o potresu v Furlaniji in Beneški Sloveniji, ki ga je pripravil Adriano Busolini. Nato je nastopil pevski zbor Rečan, Luciano Feletig, predsednik Zveze beneških emigrantov pa je zavrtel diapositive o potresu. Povemo naj, da je, Feletig predstavil naše pevce v pravilni francoščini in prav tako lepo tolmačil posamezne slovenske pesmi. Pri tem je treba še omeniti, da sta imela velik uspeh med poslušalci solistka Annangela Chiarandi-ni in Ližo Juša iz Petjaga s svojo harmoniko. Drugi dan je bil «Rečan» gost italijanske «Colonie libere», kjer so kosili in peli. Zvečer so imeli srečanje s člani socialistične stranke Yverdona, ki je priredila tradicionalni letni ples. Lahko bi pisali še in še o tem lepem gostovanju, o nastopih ter o prisrčnem sprejemu «Rečana» v Švici, a nam zmanjkuje prostor. Za zaključek naj povemo samo še to, da so pevci najbolj hvaležni županu Yverdona za njegovo gostoljubnost, Federicu Spagnoliju za njegovo pristno vljudnost in organizacijsko sposobnost, prav tako Lucianu Fe-letiču in vsem drugim, ki so prispevali, da so preživeli v Švici in na potovanju prav lepe, nepozabne dni. Mi pa smo hvaležni pevskemu zboru «Rečanu», da je še bolj utrdil prijateljstvo med Beneško Slovenijo in gostoljubnim mestom Yverdonom. Il coro "Rečan,, ha rafforzato l’amicizia fra la Slavia friulana e Yverdon (Svizzera) Su invito del Comune della città di Yverdon, nel Cantone francese della Svizzera, vicino Losanna, è partito alle ore 2 del mattino di venerdì 6 maggio il coro «Rečan» di Liessa, con il direttore Antonio Qualizza, per esibirsi con le proprie canzoni slovene in occasione del 1° anniversario del terremoto, per dimostrare ai cittadini svizzeri ed ai numerosi emigranti italiani e sloveni che la vita da noi continua, malgrado la catastrofe che ci ha la popolazione locale e dalle autorità. In loro riconoscevano quelle virtù morali, squisitezze e capacità, che la patria non ha saputo apprezzare e valorizzare. Molti di loro si sono affermati in modo eccezionale in diversi settori di lavoro e sono partecipi dell’ammirazione e del rispetto. Proprio per questo non è da meravigliarsi se i cittadini e le autorità hanno seguito con simpatia la costituzione della prima organizzazione degli emigranti Sloveni, formatasi proprio in questa città. Al Congresso costitutivo ed a varie conferenze organizzate dall'Unione degli emigranti sloveni, erano sempre presenti — oltre ai rappresentanti del Consolato d’Italia — anche i rappresentanti dell'Ammini-straizone comunale di Yverdon ed il Prefetto, i quali hanno sempre augurato tanti successi ai nostri emigranti. Questi rapporti amichevoli non si limitarono però soltanto fra i nostri emigranti colà residenti e la popolazione, ma si estesero alla collaborazione tra la Slavia friulana e l’Amministrazione Comunale di Yverdon. Proprio il 6 maggio dell'anno scorso si trovavano là, ospiti di Pierre Duvoisin, sindaco di Yverdon tre sindaci della nostra Benečija: Zuanella di Savogna, Zufferli di Drenchia e Canalaz (in rappresentanza di Bonini) di Grimacco. Nel momento in cui discutevano di collaborazione e sui vari problemi inerenti gli emigranti, il terremoto si fece sentire anche nella sala municipale di Yverdon. I nostri sindaci ritornarono immediatamene a casa e subito dietro di loro venne il telegramma del sindaco di Yverdon, sig. Duvoisin. A Yverdon cominciarono a raccogliere aiuti per i nostri paesi sinistrati. Il 6 novembre dell’anno scorso ci fece visita una delegazione di Yverdon guidata dal sindaco. Della delegazione facevano parte anche l'Assessore ai lavori pubblici sig. Marcel Jaccoud e Federico Spagnoli rappresentante delle Associazioni italiane. Con sè portarono il denaro che serviva poi per la ricostruzione della Cooperativa di Lusevera. Alla cena organizzata dai nostri sindaci in onore della delegazione, partecipò il coro «Rečan», il quale entusiasmò gli ospiti con i propri canti. Di qui forse l’idea di invitarlo a Yverdon. Ciò si è realizzato proprio nell'anniversario del terremoto e della visita dei nostri sindaci a tale bella, simpatica ed ospitale città svizzera. Il coro è andato su dove gli hanno preparato un intenso programma. E' giunto a Yverdon il 6 maggio, verso le ore 15. Alle ore 18 cena sociale. Alle ore 20,15 è seguito il ricevimento del sindaco nell’Aula Magna del Castello di Yverdon. Al ricevimento hanno partecipato: il Prefetto della città, il primo viceconsole d’Italia di Losanna Amerio, per le Colonie Libere Federico Spagnoli e per le Associazioni italiane Delmo Gregori. La serata ha avuto inizio con la proiezione di un film sul terremoto del Friuli, realizzato da Adriano Busolini. Si è esibito quindi il coro Rečan, Luciano Feletig presidente dell’Unione emigranti sloveni, ha proiettato diapositive sul terremoto dei nostri paesi. Qui bisogna aggiungere che il Feletig ha presentato al pubblico il coro con un perfetto francese, spiegando anche il contenuto dei canti. Grande successo hanno avuto la solista Annangela Chiarandini ed Eliseo Jussa di Ponteacco con la sua fisarmonica. Il giorno seguente il coro Rečan era ospite della Colonia Libera italiana, dove dopo il pranzo, cantò ancora. La sera ci fu l'incontro con i membri del Partito Socialista di Yverdon, il quale aveva organizzato la sua annuale serata danzante. Si potrebbe scrivere molto ancora su questo magnifico viaggio, sulle esibizioni e sul cordiale accoglimento del coro Rečan in Svizzera, ma purtroppo la mancanza di spazio non ce lo permette. Per concludere siamo stati pregati di ringraziare, a nome del coro, il sindaco di Yverdon, per la sua ospitalità, Federico Spagnoli per la sua squisita gentilezza e capacità organizzativa, così pure Luciano Feletig e tutti coloro che hannno contribuito, affinchè il coro trascorresse in Svizzera e durante il viaggio tre indimenticabili giorni. Noi siamo riconoscenti al coro Rečan perchè ha ancora di più rafforzato i legami di amicizia tra la Slavia Friulana e l’ospitale città di Yverdon. Pevski zbor «Rečan» in Ližo med nastopom v veliki dvorani (Aula Magna) grada Yverdon così duramente colpiti nell’anno scorso. Perché i nostri cantori sono andati ad Yverdon proprio nell’anniversario del catastrofico terremoto? La Slavia Friulana è legata ad Yverdon con sentimenti di profonda amicizia e riconoscenza. Sul territorio di questo comune lavorava e lavora tutt’oggi un considerevole numero di nostri operai, i quali sono stati accolti con simpatia dal- COMUNICATO DEI PARTITI DELL’ARCO COSTITUZIONALE SULLA COMUNITÀ’ MONTANA DELLE VALLI DEL NATISONE Si sono riuniti i rappresentanti politici del PSI, PSDI, PCI, DC e indipendenti delle Valli del Natisone per esaminare la situazione della Comunità montana. Dopo un ampio dibattito, che ha riguardato la condizione attuale e le prospettive di rinascita dei paesi delle Valli del Natisone dopo il terremoto, considerato il ruolo della Comunità montana nel processo di ricostruzione e le prospettive che apre il trattato di Osimo, i rappresentanti delle forze politiche hanno concordato di portare avanti la formulazione di un programma generale, a medio termine e da restituire a breve termine, e di ricercare unitariamente, sul piano della responsabilità politica la formula più idonea, nello spirito delle più ampie convergenze fra i partiti dell'arco costituzionale, per la gestione e l’esecuzione di tale programma. Resolucija DC, PSDI, PCI, PSI, in neodvisnih proti fašističnim napisom Dne 16. maja so se sestali politični predstavniki Krščanske demokracije socialistične stranke, socialdemokratov, komunistične partije in neodvisnih. Predstavniki demokratičnih sil Nadiških dolin UGOTAVLJAJO da so se pojavili pred kratkim napisi po zidovih v nekaterih krajih Nadiških dolin SODIJO neomikano obnašanje nekega malopridnega prenapete-ža, ki še vedno vztraja z jasnimi fašističnimi nagnenji, zaničevanje splošne želje po vedno boljšem razvoju v odnosih med narodi, tudi z drugačno socio-ekonom-sko in politično ureditvijo. OBSOJAJO znake te nezmerne neumnosti in jih smatrajo nad vse protiitalijanske, ker žalijo temeljna načela italijanskega zakona, ustavo, in zaničuje pred kratkim sprejet zakon o ratifikaciji osimskega sporazuma, ki dokončno zaključuje nek anakronističen in nekoristen obmejni spor in ki odpira nove možnosti za razvoj v odnosih med obmejnim prebivalstvom, tako kot je nakazano v členih 6 in 9 tega sporazuma. Ordine del giorno votato da DC, PSDI, PCI, PSI ed Indipendenti sulle scritte fasciste Si sono riuniti in data 16 maggio 1977 i responsabili politici della Democrazia Cristiana, del partito Socialista Democratico Italiano, del partito Comunista italiano e del partito Socialista italiano ed indi-pendenti. I rappresentanti delle forze democratiche delle Valli del Natisone ESAMINANO il fenomeno delle scritte riapparse recentemente sui muri di alcune località delle Valli del Natisone GIUDICANO incivile l’atteggiamento di qualche esaltato teppista che ancora persiste con certe tendenze di marca prettamente fascista, il dispregio alla generale tendenza di sempre migliori sviluppi nei rapporti tra popoli anche di diverso sistema politico e socio-economico. CONDANNANO tali manifestazioni di stupida intemperanza, considerandole del tutto anti-italiane in quanto offendono il principio della fondamentale legge dello Stato italiano, la Costituzione, e in dispregio della più recente legge di rettifica del trattato di Osimo che chiude definitivamente un’anacronistica ed inutile contesa di confine, dischiudendo nuove possibilità di sviluppo nelle relazioni tra le popolazioni della fascia confinaria, co-m’è indicato dagli articoli 6 e 9 del trattato medesimo. Visoko priznanje Albinu Bubniču novinarju 'Primorskega Dnevnika,, Naš kolega, novinar Primorskega dnevnika v Trstu, Albin Bubnič, je dobil od vsedržavne zveze italijanskih kronistov (UNCI) visoko priznanje «Vita di cronista» (življenje kronista). žirija, ki se je sestala v Rimu, je nagrado za življenjsko delo utemeljila z ugotovitvijo, da je Bubnič posvetil veliko let svojega dela odkrivanju resnice tragedije, ki se je odigravala v Rižarni pri Sv. Soboti. S svojim prizadevanjem je omogočil sodstvu, da je, čeprav s hudo zamudo, odkrilo vsaj nekatere nacistične zločine. S svojim poznanjem in s svojimi odkritji je Bubnič pomagal številnim časnikarjem, ki so prišli v Trst, da bi pisali o Rižarni. Albin Bubnič, kronist, njegovo ime je tesno povezano z Rižarno in vsi vemo, kaj nam Rižarna pomeni. Tržaško uničevalno taborišče je skrivalo grozljivo resničnost žalostne preteklosti, resnico morije je obdajal o-kop molka, brivci in kolaboracionisti so živeli potuhnjeno, marsikdo si je želel, da bi na Rižarno pozabili. Albin Bubnič, bivši interniranec (Mathausen, Gusen), v povojnih letih novinar Pri- morskega dnevnika, je bi eden izmed tistih ljudi, ki ji s pogumom posvetil svoji življenje iskanju resnice Iskal je imena, podatke, se stavil je krvavi mozaik um čevalnega taborišča. Upora bljal je močno orožje: pero Vedel je, da ne more bit človeškega dostojanstva bre poznanja preteklih zločinov Če je Rižarna danes to, ka je — simbol in opozorilo — se je treba predvsem zahva liti Albinu Bubniču, ki je prv slovenski novinar, ki je dobi tako visoko nagrado oi U.N.C.I. Tov. Bubniču prav iskreni čestitke! Novinar Albin Bubnič Redattori - Redakcijski odbor Ferruccio C lavora Ado Cont Luciano Feletig EMIGRANT PROGRAM DELA ZA LETO 1977 Tudi to leto se predstavlja Zveza beneških emigrantov iz Beneške Slovenije svojim članom ter demokratičnim emigrantskim silam z delovnim programom, ki je bil sestavljen na način, da nam omogoča akcijsko prisotnost na kulturnem, socialnem, gospodarskem in političnem področju. To so problemi, ki zadevajo imigracijske dežele, kakor socio-ekonomska področja, iz katerih izvirajo. Poleg te naše že tradicionalne navade, vsebuje program vrsto pobud, ki predvidevajo 10. obletnico ustanovitve Zveze slovenskih emigrantov Beneške Slovenije, kakor tudi obnovo naših vasi. Naše temeljne pobude za leto 1977 bodo usmerjene v napor, da se omogoči vrnitev tistih emigrantov, ki so si pridobili podjetno sposobnost, tehnična spoznanja ter posebne kvalifikacije, da bi dali svoj prispevek za obnovo naše zemlje. V ta namen bodo realizirani, ob sodelovanju Slovenskega Raziskovalnega Inštituta, dve raziskavi: prva za ugotovitev razpoložljive delovne sile v Benečiji, druga pa razpoložljivost delovne sile v inozemstvu, ki bi bila pripravljena se vrniti. Poleg tega bodo organizirani tečaji za usposobljanje in ažurniranje kadrov, ki se bodo vrnili v Benečijo za izvajanje svoje proizvodne dejavnosti. Nadaljevala se bo in razširila naša že tradicionalna podpora preko patronata I.N.A.C. v Čedadu in po svetu. Napravili bomo vsak mesec informacijsko stran za našo Zvezo v okviru Novega Matajurja, za propagandira-nje naših pobud ter za razvoj in pospešitev soglasja emigrantov z našo Zvezo. JANUAR - Dan emigranta 9. januarja v Čedadu — Sestanek v Lucerni, v Švici, voditeljev sekcij. FEBRUAR - Srečanje voditeljev sekcij v Taminesu (Belgija). MAREC - Srečanje v Milanu s krajevno sekcijo. APRIL - Srečanje v Nemčiji s predstavniki sekcij. MAJ - Srečanje s sekcijo v Holandi. JUNIJ - Senjam v Čene-boli — Kulturna manifestacija — Udeležba sinov naših emigrantov na natečaju «Mlada brieza». JULIJ - Senjam v Topolovem nad Grmekom — Kulturna manifestacija — Udeležba naših članov na Seminarju slovenskega jezika in literature na ljubljanski univerzi. AVGUST - Organiziranje tečajev za usposobljanje kadrov — Kulturno srečanje med sosednimi narodi na Kamenici. SEPTEMBER - Predkongresni sestanki v Švici in Belgiji. OKTOBER - Sestanek v Milanu ob pripravi kongresa. NOVEMBER - III. Kongres Zveze slovenskih emigrantov. PROGRAMMA Dl ATTIVITÀ’ ANNO 1977 Anche per quest’anno l'Unione Emigranti Sloveni del Friuli Venezia Giulia si presenta ai soci ed alle forze democratiche dell’emigrazione con un programma di attività elaborato in maniera da consentire una costante presenza ed azione nei settori culturali, sociali, economici e politici che investono sia i Paesi di immigrazione che le varie aree socio-economiche di provenienza. Oltre a questa, ormai tradizionale impostazione il programma prevede una serie di iniziative che tengono conto sia del 10‘ Anniversario della Unione Emigranti Sloveni che dei problemi della ricostruzione. L’impostazione di fondo che caratterizza le nostre iniziative per il 1977 è il rientro attivo di quegli emigranti della Benečija che dopo aver acquisito capacità imprenditoriali, conoscenze tecniche e particolari qualifiche intendono rientrare nella propria terra anche per dare un decisivo contributo alla sua rinascita. FEBBRAIO - Incontro dei responsabili delle sezioni del Belgio a Tamines. MARZO - Incontro a Milano con la sezione locale. APRILE - Incontro in Germania con i responsabili delle sezioni. MAGGIO - Incontro con la sezione in Olanda. GIUGNO - Senjam a Cane-boia il 24 giugno - manifestazione culturale - Partecipazione dei figli dei nostri emigranti al corso MLADA BRIEZA. LUGLIO - Senjam a Topolò di Grimacco il 4 - manifestazione culturale - Partecipazio- ne dei nostri soci al Seminario di lingua e letteratura slovena presso l'Università di Ljubljana. AGOSTO - Organizzazione dei corsi per la formazione dei quadri - Incontro culturale dei popoli vicini a Kamenica. SETTEMBRE - Riunione pre-Congresso in Svizzera -Riunione pre-Congresso in Belgio. OTTOBRE - Riunione a Milano in preparazione del Congresso. NOVEMBRE - III Congresso dell'Unione Emigranti Sloveni. Riunione in Belgio dei Comitati delle sezioni di Tamines e Seraing con una rappresentanza della Sede centrale DEŽELNI ODBOR ZA EMIGRACIJO Per questo verranno realizzate, in collaborazione con l’Istituto di Ricerche Sloveno due indagini, l’una relativa alle disponibilità di forza-lavoro nella Benečija, l’altra relativa alla forza-lavoro bene-cjana all'estero disposta a rientrare. Inoltre verranno organizzati corsi di formazione ed aggiornamento per quadri rientrati in Benečija per svolgere la loro attività produttiva. Continuerà e verrà ampliata la nostra già tradizionale attività assistenziale tramite il Patronato I.N.A.C. sia a Ci-vidale che all'estero. Verrà realizzata una pagina informativa per la nostra Unione nell'ambito del quindicinale Novi Matajur sia per propagandare le nostre iniziative che per sviluppare ed incrementare il consenso degli emigranti nei confronti della nostra Unione. GENNAIO - Giornata dell'Emigrante il 9 gennaio a Civi-daìe - Riunione in Svizzera a Lucerna dei responsabili delle sezioni. Smo v stanju, da vas lahko v naprej seznanimo z nekaterimi odločitvami deželnega odbora, ki obravnavajo smernice za aplikacijo deželnega zakona štev. 59 v zvezi z emigracijo. Takoj ko bodo odredbe obljavljene v Uradnem listu dežele, bomo o njih povzeli govor. 1. Prispevek za potovalne stroške: člen 8 - črka A Pomoč obstoja v prispevku, ne glede na prevozno sredstvo, ki ga emigrant uporablja za vrnitev v domovino, do 75% od stroškov, ki bi jih uporabil z vlakom 2. razreda. Ta odstotek prispevka velja tudi za zračno in morsko plovbo — turistični razred — če so ta prevozna sredstva edina na razpolago, odnosno manj draga kakor potovanje po železnici. Prispevek ne more presegati 700 tisoč lir. Poleg stroškov za prevoz oseb bodo lahko plačani stroški za prevoz pohištva in to 50% od celotnih dokumentiranih stroškov. Vseka- COMITATO REGIONALE DELL’ EMIGRAZIONE Possiamo anticipare alcune decisioni della Giunta Regionale relative alle direttive per l’applicazione della Legge Regionale n. 59 in materia di emigrazione. Appena le disposizioni verranno pubblicate sul Bollettino Ufficiale della Regione riprenderemo l’argomento. 1. Concorso nelle spese di viaggio: art. 8 Lett. A sporto risultino i soli utilizzabili o, comunque, meno onerosi del viaggio in ferrovia, entro il limite massimo di lire 700.000. Oltre alle spese per il trasporto delle persone, potrà essere concesso un concorso nelle spese per il trasporto delle masserizie, nell’equivalente del 50% della spesa documentata, entro il limite massimo di lire 700.000. 2. Indennità di prima sistemazione: art. 8. Lett. B L’assistenza consiste in u-na indennità di sistemazione concessa al lavoratore nella misura di lire 150.000 e maggiorata di L. 75.000 per ogni familiare a carico. La maggiorazione spetta per ogni persona che, sul certificato di stato di famiglia rilascia- to dal Comune, nel quale è avvenuto il rientro, figuri a carico del lavoratore rimpatriato. 3. Traslazione salma: art. 8 Lett. C L’assistenza consiste nel concorso nelle spese sostenute per la traslazione ai Paesi d’origine delle salme dei lavoratori e dei loro familiari deceduti all’estero. Condizione per la concessione dell’assistenza è lo stato di bisogno del richiedente oltre che la residenza dello stesso in un Comune della Regione. Il concorso nelle spese sostenute per la traslazione delle salme è concesso nella misura dell’80% delle spese documentate con un massimo di lire 500.000. kor prispevek ne bo mogel biti višji od 700 tisoč lir. 2. Pomoč za prvo ureditev: člen 8 - črka B Pomoč obstoja v odškodnini za prvo sistemacijo delav ca-emigranta v meri 150 tisoč lir, povišana zd 75 tisoč lir za vsakega družinskega člana, ki mu je v breme. Povišanje pripada vsem tistim osebam, za katere je razvidno na družinskem listu, ki ga izda župan občine, da so v breme delavca, ki se je vrnil v domovino. 3. Prevoz trupel: člen 8 -črka C Pomoč obstoja v prispevku stroškov za prevoz trupel delavcev in njih družinskih članov, ki so umrli v inozemstvu. Pogoj za podelitev pomoči obstoja v stanju potrebe prosilca, ki mora imeti bivališče v eni izmed občin dežele Furlanije-Julijske krajine. Za prevoz trupel bo plačala dežela 80% od dokumentiranih stroškov, vsekakor ne več kot 500 tisoč lir. NOTIZIE DALLA FRANCIA Cittadinanza e servizio militare dei giovani immigrati I giovani nati in Francia, i cui genitori conservano la nazionalità italiana sono considerati cittadini italiani fino alla età di 17 anni compiuti. Entro il 17.o ed il 18.o anno, essi, qualora lo desiderino, possono, ai sensi dell'art. 45 del Codice della Nazionalità francese, declinare ia nazionalità francese o ripudiare la stessa ai sensi degli articoli 19 e 24. (Indirizzatevi al Consolato Italiano). In tali ipotesi, detti giovani conservano solamente la nazionalità italiana ad essi derivata per filiazione e devono regolarizzare la loro posizione militare presso le rappresentanze consolari e quindi essere ammessi al beneficio della dispensa militare che li esonera dal prestare il servizio militare in Italia. I giovani, invece che nel periodo compreso fra il 17.ò e il 18.o anno di età non chiedono l'applicazione degli articoli di cui sopra, al compimento del 18.o anno di età vengono investiti automaticamente della nazionalità francese e quindi soggetti agli obblighi di leva in Francia a meno chè non chiedano di prestare servizio militare in Italia, invocando la Convenzione Franco-Italìa sull’equivalenza del servizio militare. Ciò in dipendenza della doppia nazionalità; francese per luogo di nascita e italiana per filiazione. In nessun caso è comunque prevista, per questi ultimi, la dispensa dei servizio di leva essendo obbligatoria la presentazione del servizio militare o in Francia oppure in Italia I giovani nati da madre francese e padre italiano sono considerati doppi cittadini, cioè francesi ed italiani ed hanno l'obbligo di prestare il servizio militare o in Francia o in Italia. SVIZZERA Nuova legge sulla disoccupazione L’oggetto dell’ assistenza consiste nel concorso nelle spese di viaggio indipendentemente dal mezzo di trasporto usato che viene fissato nell’equivalente del 75% della tariffa ferroviaria di 2a classe. Tale concorso è altresì fissato nella misura del 75% del costo del biglietto di navigazione aerea o marittima — classe turistica —, qualora tali mezzi di tra- Ricordiamo che dal 1-4-1977 è entrata in vigore la nuova legge federale sulla assicurazione disoccupazione. Queste le più importanti novità; 1 — Praticamente tutti i lavoratori dipendenti sono assicurati contro la disoccupazione e sono quindi soggetti al versamento dei relativi premi assicurativi. 2 — I premi assicurativi sono calcolati sulla base del salario soggetto alla trattenuta AVS e su tale somma è detratto un premio pari allo 0,4%. Altrettanto dovrà versare a sua volta il datore di lavoro. 3 — Salario massimo assicurabile e tassabile fr. 3900.- al mese. 4 — L’indennità giornaliera massima è fissata in fr. 127,50 al giorno per lavoratore disoccupato con 7 persone a carico (massimo di fr. 97,50 per disoccupati senza obblighi di assistenza). 5 — Il versamento delle indennità avverrà attraverso le casse di disoccupazione finora riconosciute Sestanek v Belgiji Pred kratkim je bil v Taminesu (Belgija) sestanek vodilnih predstavnikov sekcij Zveze slovenskih emigrantov, kateremu sta prisostvovala predsednik Zveze Luciano Feletig in tajnik Ado Cont. Na tem srečanju je bil orisan program za leto 1977 in prav tako glavne pobude, ki so bile organizirane v sodelovanju z drugimi demokratičnimi organizacijami emigrantov. Na tem sestanku se je veliko govorilo o deželnem odboru za emigracijo, o stanju po potresu ter o perspektivah za obnovo. Na široko se je razpravljalo tudi o naši organizaciji in o temah III. Kongresa, ki se bo vršil prihodnje jeseni. (casse sindacali, casse pubbliche e casse paritetiche). Disoccupati per la prima volta dopo l’1-4.77 possono scegliere liberamente la cassa cui annunciarsi per riscuotere le indennità. Gli iscritti alle organizzazioni sindacali potranno rivolgersi alla cassa disoccupazione del sindacato stesso usufruendo, oltre al pagamento delle indennità, dei seguenti servizi gratuiti: — compilazione dei formulari — assistenza e aiuto nella ricerca di una nuova occupazione — difesa dei propri interessi in casi di contestazione — riqualificazione professionale — protezione giuridica e legale. Sono vantaggi di indiscutibile importanza, di cui non potranno beneficiare coloro che sì rivolgeranno alle casse paritetiche o pubbliche. Un motivo di più per aderire alla propria organizzazione sindacale di categoria. Riunione in Belgio Recentemente ha avuto luogo a TAMINES (Belgio) una riunione dei direttivi delle sezioni deil’Unione Emigranti Sloveni, alla quale hanno partecipato il Presidente dell’Unione Luciano Feletig ed il segretario Ado Cont. Nel corso dell'incontro è stato illustrato il programma per l’anno 1977, cosi come le principali iniziative organizzate in collaborazione con le altre Associazioni democratiche dell'emigrazione. Grande spazio è stato dedicato nel dibattito al nuovo Comitato Regionale dell'Emigrazione, alla situazione dopo terremoto e alle prospettive della ricostruzione, così come all'organizzazione ed al temi del ili o Congresso che si svolgerà nel prossimo autunno. Proposte unitarie sul piano urbanistico . . . . Continuazione dalla 1a pag. P U L F E R O INCONTRO Dl CALCIO Ammogliati superano i celibi : 9 - 5 il discorso di Simonitti L'arch. Simonitti, con un intervento che potrebbe essere preso da enti e forze politiche come base di una approrondita discussione, ha inteso indicare gli effetti negativi del Piano Regionale che, in alcuni Comuni delle Valli del Nati-sone, sono in atto per la scelta compiuta dalla Regione di assecondare le tendenze all'emarginazione del territorio, dovute e scelte a loro volta compiute di risolvere in termini negativi la sopravvivenza alla comunità Slovena del Friuli. Il territorio denominato Slavia italiana, è solo impropriamente montuoso, in realtà è un altopiano collinoso, con ampie distese prative e penetrato a bassa quota dalla stessa pianura. Dal punto di vista agrario, il territorio è suscettibile a coltivazione di colture agrarie intensive ed originali, mentre la dotazione di beni culturali (siti, arte, cultura popolare, archivi ecc.) è eccezionale. Così è di notevole interesse la funzionalità del sistema organizzativo degli insediamenti abitativi e produttivi. La zona, poi, è funzionalmente collegata con il Friuli (Udine e Civi-dale) e con la Valle dell'lsonzo, per cui la Slavia italiana (alquanto dissestata riguardo al suo ruolo storico, potrebbe essere rimessa in gioco, con la valorizzazione dei trattati di Osimo, per svolgere appieno le funzioni di collegamento tra Friuli e Slovenia. Vanno assecondate però scelte politiche profondamente diverse di quelle che hanno determinato il Piano Urbanistico. Il geometra Rudi, assessore del Comune di Grimacco, ha posto una serie di problemi di fronte ai quali vengono a trovarsi i comuni e in particolare quello di Grimacco. Essi si trovano di fronte a due problemi di fondo: dare posti di lavoro e rendere possibile avere una casa. Gli interventi Dopo le relazioni, il moderatore del convegno, ing. Michele Gubana, ha dato il via al dibattito, nel corso del quale sono intervenuti: Fabiana Brugnoli (responsabile di zona del PCI) ha criticato il verticismo della Regione nella predisposizione del Piano Urbanistico, ha sollevato il problema dei comprensori e del ruo- Si è riunita in questi giorni a Ugovizza l’Assemblea Generale del Consorzio Vicinale del paese (Nachbar-schaft). Dopo l’approvazione del bilancio per il 1976 si è passati all’elezione della nuova rappresentanza che avrà il compito di amministrare per tre anni i beni del Consorzio (case, terreni, latteria, diritti di servitù di legnatico e di svolgere un compito benefico per tutta l’economia del paese, in quanto organizzatrice dei pascoli estivi del bestiame da monticazione sull’Alpe di Ugovizza. Non ci si è scostati molto dai nomi della Rappresentanza scaduta. Gli eletti sono: Schnabl Rudi, 30 voti - Preschern (n. 3), 24 voti - Jannach Filippo e Wedam Angelo, 22 voti -Preschern Giovanni (n. 67), 19 voti - Preschern Giovanni (n. 99), 13 voti. Tutti gli eletti hanno accettato l’elezione ringraziando della fiducia loro data. Si è poi passati all’elezione dei revisori dei conti per il 1977. Sono stati proposti: Jank Francesco, Wedam Wil li, Zelloth Antonio (n. 74), Zelloth Giuseppe (n. 22). Dato che l’Alpe di Ugovizza è ancora poco attrezzata di strade, si è esaminata la eventualità di richiesta di contributi alla Comunità Montana, alla Regione e al MEC per la costruzione di strade di accesso alla Malga del Monte Cocco. E’ stato poi dato un ragguaglio sui danni causati dal sisma alla latteria e ai locali soprastanti. E’ stata pure prospettata nel dibattito che ha seguito, da parte dei alcuni soci, la opportunità che il Consorzio si interessi della sistemazione di tutti i locali, da 10 della Comunità montana, concludendo con l'esame delle possibilità offerte dal trattato di Osimo; Sar-telli (consigliere della Comunità montana) ha illustrato l'esigenza dell'industria per impedire la definitiva degradazione economica delle Valli; Predan (direttore dei Novi Matajur) ha criticato la politica dell'emigrazione, dell'incomprensione e dell’assimilazione degli sloveni; O-sgnach (sindaco di San Leonardo) si è diffuso su vari aspetti del problema agricolo ed occupazionale; Petricig (consigliere provinciale) ha sostenuto l'interdipendenza delle Valli del Natisone con Cividale e Manzano entro il comprensorio, e con la Valle dell'lsonzo, con la necessità di trasferire il dibattito dalla fase tecnica a quella politica ed amministrativa; Crainich (segretario del PSI di Grimacco) ha e-spresso una serie di critiche all’operato della Comunità montana. Conclusioni importanti Anche in risposta ai vari rilievi, importanti risposte sono venute da Macorig, presidente della Comunità montana. Egli ha riconosciuto che 11 Piano Urbanistico pecca di verticismo e che è superato dai fatti. Esso tende a violare i principi della legge statale 1102 sulle comunità montane. La Regione ne aveva, del resto, già ridotto le prerogative. Si pone dunque il problema di ottenere la modifica della legge regionale 29 sulle Comunità montane e la modifica del Piano Urbanistico. C'è stato il terremoto e c’è stato l'accordo di Osimo: bisogna operare in questa direzione, cercando anche soluzioni unitarie nella gestione della comunità montana. Concludendo, il sindaco Bonini, ha posto il problema di sviluppare in sede politica ed amministrativa il discorso iniziato, ponendo tre direttrici di confronto: 1) il discorso economico; 2) la questione delle particolarità etniche slovene; 3) il trasferimento alle Valli dell’incidenza del trattato di Osimo. Come si vede l’incontro di Grimacco ha impostato una fitta problematica sulla quale le fcze politiche, amministrative e culturali a-vranno modo di discutere ed operare. destinare poi ad attività sociali e ricreative. A Ugovizza infatti non ci sono sale o stanze per il ritrovo della gioventù. E questa opera sociale meriterebbe il primo posto fra i problemi da risolvere. Si è poi esaminata l’opportunità di concedere al Corpo Volontario dei Pompieri di Ugovizza una particella di terreno del Consorzio per la costruzione di un nuovo magazzino dove riporre motopompe, furgoni, scale e attrezzi vari. Il vecchio magazzino infatti verrà demolito per dare posto alla costruzione della nuova scuola che verrà costruita interamente coi contributi raccolti nel nord e sud Tirolo, e su progetto austriaco. Il Sindaco di Malborghetto Ehrlich, presente all’Assemblea come rappresentante del Comune, richiesto dal Parroco Gariup dove verranno reperiti i fondi per la costruzione del nuovo magazzino, ha risposto: «La Provvidenza, don Mario, ... La Provvidenza!». Si sà che questa provvidenza verrà sicuramente dal Tirolo e dall’Austria. Nel mentre non possiamo non dare atto di questa generosità, pensiamo che questi atti contribuiranno senz’altro a legare il nostro mondo ugovizzano al mondo germanico, sotto cui Ugovizza è cresciuta, si è sviluppata economicamente, e da cui è stata molto assimilata nell’arco della sua storia, prima dell’annessione all’Italia. Vogliamo solo sperare che questa generosità sia disinteressata e non esiga delle contropartite. Mario Gariup Domenica 8 maggio si è svolto sul campo sportivo di San Pietro al Natisone il tradizionale incontro di calcio di dopo campionato, tra gli ammogliati ed i celibi del comune di Pulfero. L’incontro disputato con ottimo spirito agonistico, ma senza mai venir men alla più grande sportività e cordialità, vedeva sin dall’inizio gli ammogliati imporre il loro gioco sia dal punto di vista della potenza fisica che della raffinatezza tecnica (... con ovvia soddisfazione delie numerose consorti presenti!) Il risultato non soffriva nessuna contestazione, tale era la superiorità dei «vecchi». Da rilevare il perfetto arbitraggio di Renato Manzini. Dopo la partita tutti i partecipanti (giocatori e tifosi) si recavano a Podpolizza per gustare il pantagruelico pranzo a base di pasolinia-na grigliata preparata con grande Venerdì 20 maggio si sono riuniti al Tiglio (Lipo) i responsabili della DC delle Valli del Natisone. Importantissimo l'argomento che è stato discusso, per quanto la DC non ne abbia ufficialmente dato notizia. Si tratta del problema, ormai giunto a maturazione, del gruppo etnico linguistico sloveno nella Provincia di Udine. Per la prima volta la DC è chiamata a rispondere su una questione elusa per decenni ed a nessuno sfugge l'importanza del convegno. Il primo significato da cogliere è quello che mostra come la DC sia andata avanti, facendo tesoro dell'esperienza dei partiti di sinistra, nel dibattito con i circoli culturali e del crescere del consenso delja popolazione ai temi dell'istruzione slovena. Il secondo significato può essere quello della volontà di riparare alla lunga frattura fra i cattolici, divisi RESIA Nella terribile notte del 6 maggio 1976 e nei giorni successivi dell'll e del 15 settembre, non solo veniva distrutto quasi tutto il patrimonio abitativo della Valle di Resia, ma veniva gravemente ferita una comunità umana che era rimasta in quei luoghi, sviluppando la propria originalità, per più di mille anni. Di quel paradiso ambientale, in cui sono fioriti nel passato e nel presente, studi di etnografia, linguistica, slavistica ed antropologica culturale, rimane la bellezza incontaminata della natura cir- cura da Zifer, Renzo e Cont. Paolo Cont metteva da parte sua, in gara alcuni contenitori di merlot che contribuiva ad abbassare sensibilmente il tasso di siccità degli organismi messi a così dura prova. Poco dopo, arrivavano le varie autorità locali, reduci da un incontro in municipio con l'Assessore Regionale Bertoli, relativo al tanto sospirato campo sportivo di Pulfero. Secondo voci bene informate, ma non confermate, sembra che tutto proceda bene. Il tutto continuava a svolgersi in grande armonia ed allegria, culminando nel particolarissimo «dolce» e cioè la «pastasciutta affumicata» di chiara matrice Zifferiana che tutti gustavano (con un pizzico di avventurosa incoscienza dietetica) non senza alcune perplessità. per trent’anni in gruppi incomunicabili. In questo si scorge la volontà di dare una risposta soddisfacente ai sacerdoti sloveni operanti unitariamente nelle associazioni culturali e appoggiati dall’arcivescovo. Essi hanno inteso affermare con forza l'impegno della Chiesa per le minoranze etnico-linguistiche. Lo hanno fatto, con toni fermi e consapevoli, anche alla presenza del segretario provinciale della DC, Turello in un incentro avvenuto la settimana scorsa. Ora non rimane che da augurarsi che la DC delle Valli del Natisone, incamminata sulla via della ricerca di una intesa con i partiti di sinistra per rafforzare la propria credibilità politica, compia l'atto storico di chiudere pagina con il passato e distinguersi concretamente dai pochi nazionalisti rimasti in campo ad imbrattare i muri. OGGI costante ai paesi oggi ormai spazzati delle macerie, dove stanno scomparendo fino i segni delle case distrutte. E’ la parte più ferita — questa — dell’area etnica slovena del Friuli, assieme ad alcuni centri della Valle del Torre. Gravissimi i colpi in-ferti dal terremoto ai paesi resiani: San Giorgio (Bila), Prato (Ravenca), Lischiazze (Liščace)... e soprattutto Gniva (Njiva) e Oseacco (Osojane), uno dei paesi più distrutti di tutto il territorio terremotato, come Venzone. Di questi nobili paesi, oggi rimangono case sventrate, mozziconi di campanili, spiazzi fangosi ed ampie pozzanghere dopo la pioggia al luogo delle case. «Ero seduto davanti a casa —■ racconta Guglielmo Mi-celli, di S. Giorgio — la sera del sei maggio, quando tutto attorno a me cominciò a sobbalzare ed a crollare. Il campanile ondeggiava di quà e di là: la cima è crollata in settembre...». Ora siamo al rientro: quanti, una volta diventato troppo esile il legame con il paese, se ne allontaneranno definitivamente? Non c’è, infatti, più la casa, come perno di una vita rustica, ma tale da offrire talune sicurezze, perlomeno di ordine affettivo e psicologico o di realizzo di un minimo sostentamento con la produzione a-gricola. «Vorrei vivere e lavorare nella mia valle. Per molti giovani come me, la strada obbligata dell’emigrazione e dell esodo non rappresenta una scelta positiva. Io stesso dovrò andare per un po’ all estero, forse in Africa, per mettere assieme i soldi ed attrezzarmi come falegname. Occorre dare lavoro ai giovani ed alle ragazze, senza quindi costringerli all’emigrazione o ad una pendolarità troppo gravosa. Bisogna far presto, oppure al terremoto seguirà la morte della nostra comunità». Chi parla così è un giovane operaio, Giorgio Di Lenardo, sfollato a Grado. Lavora a Cassacco e sogna una vita a Resia, a S. Giorgio, il paese dei padri. ■Si fa avanti l’idea di individuare, allo sbocco della Valle, una zona dove possano nascere piccoli insediamenti industriali ed artigiani: ci sono alcuni orientamenti, forse, nella Comunità Montana del Canal del Ferro e Valcanale, di cui Resia fa parte. Così anche l’agricoltura potrà risollevarsi. Un tempo qui si produceva di tutto. Le «planine» (stavoli montani in cui da maggio ad ottobre soggiornava l’intera famiglia per pascolarvi il bestiame) contribuivano notevolmente alla produzione alimentare. Le «planine» oggi sono deserte e le attrezzature vanno in rovina. Più difficile il discorso sulle stalle sociali, poco confacenti alla mentalità del resiano, come del resto a quella di fratelli beneciani. «Bisogna partire dalla realtà rappresentata dal carattere dei resiani. Partire dalla coscienza dei problemi. In primo luogo dobbiamo pensare alla ricostruzione per il futuro passaggio dalle baracche alle case, alla pianificazione particolareggiata, a tutti gli ’iter’ burocratici. Bisognerà mettere in atto gli strumenti della partecipazione popolare: dar vita ai comitati di frazione, alle assemblee popolari, alla ricerca di soluzioni...». Parla Giuseppe Di Lenardo, geometra, ora impiegato a Tricesimo. Della sua casa e di quella del dott. Giorgio Clemente — neolaureato in agragia — come di quelle sei loro vicini di Oseacco (Osojane) non rimane che un segno per terra e qualche muro. «La vita politica, qui, è molto arretrata. Inesistente, o quasi, i rapporti politici, anche nelle stesse sezioni della DC, del PSI e del PCI. Rapporti che andrebbero sviluppati positivamente...» conclude. A Resia di Osimo non si è quasi parlato. Il comitato di coordinamento del Friuli Orientale, formato da sloveni della Benecia, non è riuscito ad operare che in minima parte. Fra le montagne, oltre le creste dei monti, Uc-cea (Učja) è isolata. Frazione del comune di Resia, è irragiunibile. Solo un grosso impegno finanziario (gli uffici tecnici della Provincia di Udine parlano di miliardi), potrebbe realizzare un coraggioso tracciato stradale che conduca da Lischiazze (Liščace) sopra la Sella Car-nizza (Ta na Karnyci) ed a Uccea, rendendo possibile la discesa nella Valle dell’Ison-zo, Žaga. Questo tracciato potrebbe togliere Resia dal suo isolamento turistico per la possibilità di congiungere il Canale del Ferro con l’Isonzo. «Discorso utopistico, si dice in Provincia, dato lo stato di cose in campo economico». Anche il folklore resiano, di cui è animatore Luigi Paletti, con il suo gruppo di danzatori e musicisti, verrebbe a situarsi al punto d’incontro fra il mondo friulano c quello sloveno, ove gli scambi culturali, ma anche economici venissero a travo-re impulso per effetto di una cooperazione lungo i confini. L’armonia vocalica del dialetto resiano, i cui segreti sono tutti risposti nella scienza innamorata di Milko Mati-àetov, noto a tutti i resiani come uno zio bonario, rimane oggi viva fra le case stritolate dal terremoto, nelle baracche e, miracolosamente, fra i ragazzi ed i bambini. «I ragazzi di Resia — dice un’insegnante cividalese che ha lavorato con gli sfollati a Grado — mi sono parsi dapprima strani, diffidenti e difficili a trattare. Poi ho notato in essi una grande disponibilità affettiva, di cui mi vado rendendo conto di giorno in giorno». Certo, anche i bambini di Resia hanno sulle spalle una storia dura, di sofferenze, di violenza e di chiuso riserbo. E’ il contenuto psicologico di un popolo che avrebbe potuto morire, come tale, cento volte e che ha dato a se stesso ed ai popoli vicini un enorme patrimonio di arte, musica, lirica, danza e narrativa. Canta, il resiano: Orsù, cantiamo ancora que- [sta! Vada pure dove gli pare e [piace — magari lassù per quelle vette dove pascolano le nebbie, le nebbie e i caprioli, dove saltano i camosci — io griderò di gioia e canterò, che si scuotano le valli, Però abbia a sentirmi o no, io canterò lo stesso. E quando avrò finito, tornerò a gridar di gioia e a [cantare! (1) Il luglio scorso al Palasport di Udine il Gruppo folklorist ico di Resia, ha trascinato la folla degli spettatori in un crescendo insistente, incalzante, che è culminato nel ballo «L ipa ma Marizza». Una cultura arcaica, nobile e fiera della sua semplicità rusticana ha coinvolto la folla in un sentimento partecipato e commosso. Non deve essere, quello, il canto del cigno di una delle più antiche comunità slovene in Friuli. Paolo Petricig (1) Milko Matičetov - Rožice ziz Rezije - Ljubljana, 1972. Assemblea generale del Consorzio Vicinale di Ugovizza Podboneški možje in puobje tako zvesto jedo pečeno meso na žaru, kakor da bi se hoteli hitro zmočneti za drugo «partido» (foto Clavora) S. PIETRO LA DC AFFRONTA AL NA TISONE^ pRQBLEMA SLOVENO Štev. 10 (82) « NOVI MATAJUR » Stran 5 Cerkev sv. Doroteje pri Petjagu. Vidi se samo turam Ljepa je nediška dolina, kjer naša pesem odmeva DVE PESMI LUDVIKA ZORZUTA, NOVI MATAJUR «Novi Matajur» je nove brazde zaoral, je postal poseben, zanimiv žornal. Se oglaša iz vseh krajev Benečije, kadar dežek gre in kadar sonce sije. Glejte! Glejte! To novost pri urednikih: «Matajur» odmeva, piše v dveh jezikih. Zdaj po naše, zdaj po laško v gornji Furlaniji kot v dvospevih, v lepoglasni harmoniji. Dvojezični urednik, le zajemite studenčnico-vodico in natočite nam pristno le zdravico. Naj beseda žubori vsa vedra, živa, v gorskih vrelcih bistra, neusahljiva. «Matajur» naj poje pesmice iskrene, saj je naše gore list, ki ne ovene. Predan Izidor — slov en j beneški oratar, se v teh željah vas spominja Trinkov koledar. Posvetilo na poklonjeni zbirki poezij "Ptička Bregarca,, Pozdravljen Novi Matajur v vremenih sončnih ali hudih ur, naj poživi pojočo našo kri, naj cveti, raste, naj živi! A urednik njegov vse Slovenj pripelje naj pod rodni krov! Pod Matajurjem giben bor: pozdravljen Predan Izidor! Zorzut Ludvik V Čedadu, 18 maja 1976 Fašistični mazači in Pogovori na korjeri Ko dan se dela, korjera že tule, po beneških vaseh, ku krava bule. V Manzan, na delo delovce kliče, v vozni trebuh jih vse napiče. Po tihem odmoru, se govor spusti, mladost prebujena takole govori: Ali si me sanjala? — upraša Mihec — ko Berta je zjala in skoraj dremala. — Nev glavi, ne v peti nikdar te imam, brani besede mutastim ribam. — Ne zameri, Berta, žaloval ne bom, če glih dobil sem tvoj jutranj Ion! — Ti, Marica draga, si se ves pala? ko žvižgal je Tona al si se bala? — — Le muči, le muči Mihec presnet, v dolini ne manka takih telet. Nima ne auta ne dugih lasi ko puž pri hiši se zmeraj tišči — Fardamano bodi, vsak dan se jezi, baba ku zlodi se zmeraj kadi. Če kaj popivam mi lump govori, kadar počivam ko žaba reži. — Hudobni ti mož zakaj to govoriš? Z dnevom za dnevom po pjancu smardiš. Debeli zašlužek oštirju deliš ženo in otroke Z drobižam slepiš. — Korjera se ustave vse tiho poštarje fabrika sprijeme delovce zbrane. Zdravko Pustite naj ptički poljo Pustite naj ptički poljo, pustite naj rože cvetjò, jih sonce ogreva in daž pokropi, veter jih ziblje in dan veseli. Pustite naj iskre iskrijo in zvezde na nebu žarijo, ko noč nas odeva, nam groza grozi, nebeško svetilo nam srce miri. Pustite po svojem naj vsak se glasi, tak božji je zakon svobodnih ljudi, naravna pravica od vekov že dni. Po naših dolinah in gorskih strminah odmeva naj pesem slovenskih otrok, naj čustva odkriva, življenja so sok. Proč, proč snoparska četa prav mračnih ljudi, proč kača strupena iz tlačenih dni, božja svoboda naj svet uredi. Zdravko Iz Špjetra se peljemo u Saržento, u luštno vas, kjer so ljudje zlo parjudni an simpatični. Pruoti teli naši vasi se je pred lieti zagnala s strupom velika italijanska štampa, škandalizirana, zak u Sarženti puo-bje jedo mačke. Tuo naj bi biu velik grjeh tele vasi, glih takuo, ku da bi ne jedli mačk po drugih krajih Benečije in Italije. Takuo strupenega pisanja njesmo še brali prout ljudožrcem (kanibalom). In gospodje, ki so takuo garduo pisali pruoti Sarženti, jedo usak dan telečje pečenke al pa tič je mesuo, kakor da bi ne bili teleta in tiči žvina! Je imeu ražon tisti mladenič iz Saržente, ki je jau: «Če bi tisti gospodje imjeli takuo radi naše ljudi, kot imajo naše mačke, če bi imjeli tajšan rišpet do naših ljudi, kot ga imajo do mačk, bi se ne ble takuo spraznjele vasi naših dolin!» Pustimo Saržento an njih mačke za sabo an spustimo se pruoti Petjagu. Na tem kraju je narbuj odpar-ta nediška dolina: velika planja an rodovitne njive. Tle jim sirka an ušenice, žita ni nikdar manjkale. Še praj ko pridemo u Petjag, stoji na krežini ejerku sv. Dorotee, nad njo pa Ijep, visok turam, ki pa na varhu že vič Ijet kaže svoje odkrite rebra. Škoda, da čas uničuje tako umetnino an da obedan ne skarbi, da bi turam postrojih. Od sv. Dorotee pridemo u Petjag, človek si po navadi sam izbira prijatelje in jih deli na več vrst, nekatere bolj ceni, druge manj. Odvisno je pač od vrednot in vrlin, ki jih prijatelji imajo. Najboljši pa so pravi, srčni prijatelji. Nekatere pa jih ne izbereš sam. Sama usoda ti jih postavi na pot in se ti zasadijo globoko v srce. Tak ji bil moj prijatelj, pesnik Ludvik Zorzut iz Brd. Ga nisem iskal, niti se nisva srečala po naključju, kajti poiskal je on mene, tako kakor bi mi ga bila usoda porinila v objem. Kratko, preveč kratko je bilo najino prijateljstvo, saj sem ga osebno spoznal šele pred nekaj leti, ko je prišel na Dan emigranta v Čedad, toda kljub temu je pustil v moji duši, u mojem srcu, neizbrisen odtis, odtis človeka in takšnega moža, za katerega mora odkritosrčno reči prijatelj - s preprostimi besedami: «škoda, da ga ni več med nami, takšni možje bi ne smeli umreti!». Ob vsakem srečanju z njim sem vedno bolj spoznaval njegovo neizmerno človekoljubnost. Ljubil je človeka, pogumnost, odkritosrčnost, a hkrati je z vsemi močmi grajal in obsojal podlost, hinavščino, odpad-ništvo, koristoljubnost in vse tisto, kar ne dela časti človeku, pa naj pripada kakršni koli narodnosti. Po svojem duhu in čutu je bil eden izmed najbolj zavednih Slovencev. Ljubil je svojo zemljo in svoje ljudi z vsem srcem. V svojih pesmih je z vso močjo grajal krivico in častil resnico u vas veselih ljudi, kjer se vičkrat oglašajo zvoki harmonike. Tu je duom znanega godca Liža Juše, kateri tarduo djela, a je usak dan par-pravjen za veselico. U Petjagu so predlanskem napravil «carosello» za gubance an smo gledali to oddajo z domačimi ljudmi in Liža s harmoniko po italijanski televizij. Iz Petjaga se povzpnemo nekaj kilometru u brjeg an pridemo do Me-čane. Mečana je majhana vasica, a je puno pretarpjela u zadnji uejski. Ljeta 1944 so jo bli Njemci uso požgal an še do današnjih dni nje bluo use zazidano an postrojeno. U Mečani se je rodiu an živeu, dokjer nje šu u partizane, znani godac — glasbenik muzicist Anton Birtič — Mečanac, katerega ne pozna samo usa Benečija, pač pa ejela Slovenija. Zluožu je puno pjesmi u slovenščini an u našem Ijepem slovenskem dialektu. U eni od teh pjesmi opjeva lepoto naših dolin an pravi: «Narljeuš je nediška, kjer jest sem doma.» U Mečani imajo puno dobrega sadja an če bi ne financarji lovili, bi v uaski hiši lepuo dišalo čješpove žganje. U domači oštariji kuhajo dobre domače specialitete, takuo da je Mečana znana u zadnjem cajtu tudi po dobri jedači. Tudi iz te gorske vasice odmjeva vičkrat u dolino naša ljepa pjesem. in pravico. Leta mu niso težile. V srcu je bil vedno mlad, poln življenjske sile in je v boju za pravice človeka oddajal iz svojega srca pogum in energijo mlajšim. Ko sem bil obupal nad prihodnostjo našega naroda, ko sem mu tožil težave in nadloge, me je prijateljsko pokaral in dejal, da človek ne sme nikoli obupati nad zmago pravice. Ob vsakem srečanju mi je vlil v srce novega poguma. Občudoval sem ga in ga imel nad vse rad. Dne 18. maja 1976. leta me je obiskal na uredništvu in ves navdušen poklonil, s posvetilom, svojo zbirko poezij «Ptička bregarca». V letošnjem Trinkovem koledarju je prav tako posvetil pesem «Novemu Matajurju». Morda je bila zadnja, ki jo je napisal. Ludvik Zorzut je bil prijatelj vseh naprednih in zavednih beneških Slovencev: jih je spodbujal in pomagal v boju za njih narodnostni obstoj. Zatisnil je svoje oči v sredo, 27. aprila letos, v 85. letu svoje starosti. Njegov pogreb je bil v petek, 29. aprila v Medani, kakor je sam želel. V svojem dolgem in plodnem življenju je bil večkrat preganjan, tudi po tujih zem ljah, zdaj pa počiva v svoji, ki jo je nad vse ljubil. Za vse, kar je napravil za nas, naj se mu zahvalim s temi skromnimi verzi: Z ljubo zemljo je obsut dragi pesnik, naš Zorzut, obljubo damo ob gomili, da ga ne bomo pozabili. Izidor Predan Takuo ku smo pisali u zadnji številki Novega Matajurja, je Elda Raiz zaparla oštarijo u ščiglah pri Pod-bonescu, kjer so se zbjerali Nediški puobi in večkrat prepjevali naše lepe slovenske pjesmi. Oštarijo je zaparla zavoj o družinskih razlogov. Fašisti so se zapar-tja razveselili in to veselje so pokazali z umazanim aktom na zidu oštarije. Podpisu se je SAM, a domačini znajo povjedat, da nje biu «SAM», pač pa na trije, an vedo kduo so. Naj bo sam ali trije, vsebina (sostanza) se ne spremeni: tuo je bla-guo za karabinirje, ki bi Flip je paršu trudan in obupan. «Kaj ti je jau gospuod fa-moštar?» ga je radovjedno uprašala žena Liza, ko ga je videla takuo obupanega. «Parnesi mi an glaš žganja!» ji je odrjezano ukazu. žena mu je parnesla žganje, an ga je z.liu po garlu, brez da bi deu glaža od ust. «Nu, povej, kaj ti je jau gospuod nunac?» je silila nanj. Flip se je z rokavam obrisu usta, se dvakrat odkašju, potlè je zarju: «Jau mi je, da bo težkuo rešit stricovo dušo, zak čepi globoko u vicah. Jau mi je tudi, da naj mu nesem jutre po maši denar, da bo videu potlè, kaj se bo moglo napravit». Liza, ki je bla zmjeraj pobožna žena, se je prestrašla. «Vas denar ti bo pobran an šele ne boš vjedeu, al bo rje-šena stricova dušica, al ne. Bi bluo buojš, da obdar-žaš denar sam za se an de pustiš čepjet stricovo dušico, kjer je!» Flip, ki je poznu pobožnost njega žene, se je začudu nad nje nenadno prešerno- muoralo biti spravjeno za mrježo. Stari in novi fašisti so ljudje, katere ni nič naučila zgodovina (štorja). Svjet in zgodovina sta jih obsodila, ker je zavojo njih teklo pune rjeke karve. Pametni ljudje, ki so se tukli za frajnost, so jih premagali u zadnji uejski in jim ne bojo pustili, da bo zavojo njih spet tekla kri. Karabi-nieri so parsegli zvestobo demokraciji, ki je nastala po zmagi nad fašizmom in njih je dužnuost, da jih odkrijejo, da jim loži j o — ne samo kjetne na roke — pač pa tudi nagobčnik, korp (muse-ruolo) na gobac. Usi naši ljudje želijo ži- stjo, zatuo je pomislu: «Kakuo je fuč svjet an ljudje, ki žive na njem. So vjer-ni an pobožni, dokjer jim ne potipaš mošne, če pa muo-rajo kaj dat, pridejo hitro ob vjero an njih pobožnost». Lizi je tnernuo odgovoriti: «Tudi mene je ušeč denar in sem ga potrjeban, a naredil bom takuo, kot je želeti stric!» «Ti si gospodar an napravi, kar čješ. Jest sem ti povjeda-la, kar mislim». Flip je šu govedarit u stalo in potle njesta vič govorila z ženo o dnarju in stricovi duši. Drugi dan zjutraj je šu k maši. Čaku je gospuoda u zakristij. Kadar je mežnar sl j eku iz gospuoda svete o-blačila an šu ugasnjavat luči ti ejerku, je famoštar pou-prašu Flipa: «Al si parnesu denar?» «Sem ga parnesu!» Odgovori žalostno an pokaže z roko na pretošel pod paško. «Dobro», se nasmehne famoštar, «šla borna u faruž in tam bom molu za zveličanje dušice tvojega strica». Šla sta u faruž. Famoštar tatje vjeti u mjeru an uživati sa-duove frajnosti in demokracije, fašisti pa motijo mjer an djelajo škodo naši skupnosti glih takuo, če ne vič, kot tisti tatje, ki so okradli u zadnjem cajtu ejerku u Sv. Ljenartu, na Ljesah in tisto pridno delavko u Kosti. Fašisti so tajšni kot tatje: djelajo ponoči, kadar jih obedan ne vidi an na tole vižo kažejo uso njih kuražo. Pruzapru imajo ražon, da se ne kažejo ljudem, človek opravja soje umazane reči proč an deleč od drugih oči, poskriuš, samuo da te pametni poulječe še vodo za sabo! je naročiti dikli, naj parnese no butiljko narbuojšega vina. Ko sta pila, je pomislu Flip: «Če bi imeu stric tajšnalo vino tam, kjer je, bi ga bluo škoda od tam odtargat, pa tudi sam on bi biu jezan». Kadar sta spraznila steklenico, je famoštar povabu Flipa u drug čimer. Noter je bla velika miza. Na nji debeli registri, oktiole pa puno bukvi. Famoštar je pokazu Fliptt stu an mu jau, naj sedne. Flip se je usednu, nasproti njemu se je usednu pa on. «Nu, kakuo borna rešila stricovo dušo?» je ponižno uprašu Flip. «Loži denar na mizo!» mu je ukazu gospuod. Flip je po-luožu denar na mizo. Bluo je glih trideset taužent, po tau-žent. «Sada me lepuo poslušaj. Jest začnem molit an usaki-krat, ko ti bom muče s par-stam pokazu, uzameš taužent in ga pomakneš pred me. Al si zastopu » «Sem zastopu». odgovori Flip. (Nadaljevanje prihodnjič) (Se nadaljuje) Ludviku Zorzutu v slovo PISE P ET AR MATAJURAC Stric iz Amerike: "Navuod, zapuščam ti veliko bogatijo, samuo da mi rješiš dušo!,, KAJ SE JE ZGODILO PO NAŠIH DOLINAH G R M E K Naši davkoplačevalci: kaj so denunciai za dajatve U zadnji številki Novega Matajurja smo napisali imena tistih, ki so zaslužili nad 3 in nad 2 milijona lir u ljetu 1974. U teli številki pa objavljamo imena tistih, ki so denunciali zaslužek nad milijon lir: Canalaz Danilo 1 milijon 418 taužent 219 lir, Canalaz Lucio Paolo in Primosig Mirella 1 milijon 661 taužent 842 lir, Canalaz Romano 1 milijon 800 taužent, Chiabai Gino 1 milijon 634 taužent 200 lir, Chiabai Isidoro 1 milijon 614 taužent 771 lir, Dreszach Ettore 1 milijon 726 taužent 600 lir, Margutti Alfonso 1 milijon 160 taužent 217 lir, Vogrig Elio 1 milijon 641 taužent, Vogrig Romano 1 milijon 938 taužent, Vogrig Romeo 1 milijon 200 taužent, Vogrig Romeo 1 milijon 520 taužent, Bergnach Antonio 1 milijon 024 taužent 282 lir, Bergnach Guido 1 milijon 974 taužent 015 lir, Bucovaz Antonio 1 milijon 139 taužent 342 lir, Bucovaz Vincenzo 1 milijon 087 taužent 268 lir, Bucovaz Vincenzo 1 milijon 158 taužent 273 lir, Canalaz Danilo 1 milijon 717 taužent 360 lir, Canalaz Francesco 1 milijon 253 taužent 688 lir, Canalaz Romano 1 milijon 944 taužent 041 lir, Chiabai Francesco 1 milijon 107 taužent 309 lir, Chiabai Gino 1 milijon 634 taužent 200 lir, Chiabai Giuseppe 1 milijon 117 taužent 987 lir, Chiabai Isidoro 1 milijon 604 taužent 138 lir, Chiabai Luciano 1 milijon 748 taužent 517 lir, Chiabai Vittorio 1 milijon 142 taužent 894 lir, Clodig Giuseppe 1 milijon 146 taužent 681 lir, Clodig Maria 1 milijon 796 taužent 885 lir, Clodig Renzo 1 milijon 789 taužent 177 lir, Crisetig Antonio 1 milijon 069 taužent 979 lir, Crisetig Valentino 1 milijon 191 taužent 160 lir, Dreszach Giovanni 1 milijon 134 taužent 014 lir, Dreszach Raffaele 1 milijon 094 taužent 990 lir, Feltig Mario 1 milijon 144 taužent 910 lir, Filipig Giuseppe 1 milijon LJESA Okradli so cjerku na Ljesah Ponoči od nedelje na ponedeljek (od 15. do 16. maja) so neznani tatje ulomili u cjerku na Ljesah. Iskali so denar, a so dobili le nekaj drobiža, napravli pa so veli ko škodo, posebno na glavnih uratih, skuozi katere so udarli c cjerku. čudno je, da so udarli tudi u sv. tabernakul na oltarju, kjer bi muorli vjedet, da ni denarja. Sada je paršla na varsto tudi naša cjerku. Tisto u Sv. Ljenartu so že trikat okradli. Troštamo se, da jih bojo karabinijeri odkrili. Velika žemba U soboto, 7. maja, sta se poročila Romeo Marinig iz Ljes in Raffaella Pittis iz Šp jetra, on 27, ona pa 21 ljet. 054 taužent 646 lir, Gariup Eugenio 1 milijon 005 taužent 581 lir, Gherbiz Aldo 1 milijon 164 taužent 934 lir, Gus Giovanni 1 milijon 072 taužent 751 lir, Gus Pietro 1 milijon 917 taužent 572 Ur, Iurman Gino 1 milijon 050 taužent, 374 lir, Lauretig Giuseppe 1 milijon 884 taužent 348 lir, Loszach Antonio 1 milijon 024 taužent 720 lir, Luszach Giuseppe 1 milijon 106 taužent 105 lir, Marinig Giuseppe 1 milijon 018 taužent 813 lir, Marinig Lino 1 milijon 721 taužent 018 lir, Pauletig Giuseppe 1 milijon 007 taužent 326 lir, Predan Umberto 1 milijon 228 taužent 026 lir, Primosig Argia 1 milijon 050 taužent 719 lir, Qualizza Antonia Maria 1 milijon 117 taužent 446 lir, Rudi Attilio 1 milijon 080 taužent 246 lir, Rudi Renzo 1 milijon 231 taužent 367 lir, Rudi Serafino 1 milijon 724 taužent 231 lir, Ruttar Mario 1 milijon 837 taužent 675 lir, Sdraulig Luigi 1 milijon 068 taužent 298 lir, To-masetig Stefano 1 milijon 040 taužent 220 lir, Trinco Stefano 1 milijon 135 taužent 828 lir, Trusgnach Antonio 1 milijon 132 taužent 947 lir, Trusgnach Basilia 1 milijon 564 taužent 470 lir, Trusgnach Giovanni 1 milijon 707 taužent 325 lir, Trusgnach Giuseppe 1 milijon 578 taužent 757 lir, Trusgnach Guido 1 milijon 578 taužent 590 lir, Vogrig Elio 1 milijon 554 taužent 147 lir, Vogrig Gino 1 milijon 250 taužent 527 lir, Vogrig Igino 1 milijon 455 taužent 183 lir, Vogrig Luigi 1 milijon 148 taužent 366 lir, Vogrig Luigi 1 milijon 057 taužent 290 lir, Vogrig Pietro 1 milijon 003 taužent 718 lir, Vogrig Riccardo i milijon 044 taužent 750 lir, Vogrig Romano 1 milijon 938 taužent, Vogrig Romeo 1 milijon 200 taužent, Vogrig Romeo 1 milijon 438 taužent 655 lir, Vogrig Severino 1 milijon 657 taužent 476 lir, Zufferli Giuseppe 1 milijon 025 taužent 092 lir. Na poroki in ojcetu se je zbralo veliko število žlahte in par j atei ju. Novičam želimo puno sreče u njih skupnem življenju. ZALOČIL (RUKIN) U soboto, 14. maja, smo imjeli noviče tudi u naši vasi. Poročila sta se naša va-snjanka Maria Iurman in Bruno Fabris iz Casarse. žlahta in parjatelji jima želijo puno sreče u življenju. LOMBAJ Smart pleše in seka u naši vasi Se nista še posušila grobova žene in moža, Vigie in Štefana Margeta, ko se je par Sv. štoblanku spet oglasu zvon in oznanu žalostno novico, da je umaru u če-dadskem špitalu Miha Gus - Flipacu po domače. Star je biu 70 let. Biu je djelovan an puno simpatičen človek. Njega pogreb je biu par Sv. Štoblanku u četartak, 28. aprila. Rajnik Miha Gus iz Lombaja SV. LENART Novi predsedniki an konselirji po šecionah «Coltivatori Diretti» Tudi u vaseh našega komuna so obnovil šecione ku-metuške sindikalne organizacije «Coltivatori Diretti». Za šecion u Sv. Ljenartu je biu imenovan kot predsednik Simaz Luciano, za konselirja pa Crucil Luciano in Terlicher Lorenzo. Za škrutovo in Hlasto: predsednik Tomasetig Giuseppe, konselirja Crucil Camillo in Macorig Giovanni. Zo Ošnje in Hrastovje: predsednik Osgnach Cirillo, za konselirja Chiuch Fiorenzo in Rueli Marco. Za Kosco: predsednik Lauretig Giuseppe, za konselirja Simaz Egidio in Tomasetig Giuseppe. Za Utano: predsednik Terlicher Michele, za konselirja Floreancig Aldo in Bledig Luciano. Za Kravar: predsednik Clinaz Sergio, za konselirja Predan Giovanni in Dugaro E mesto. Od 1. maja ima naš komun cjestarja, ki opravja tudi službo komunskega stražarja (guardia Comunale). Na tuo mjesto je biu imenovan Elio Terlicher iz Ja-gnjeda, kateri živi sada u Gorenji Mjersi. Ta služba ni nova za naš komun, prestor je biu pra-zan nad 20 ljet. UŠIVCA Umaru je pitor Narciso Crisetig Narciso (imenovali smo ga usi Tarcisio) je biu znan kot dobar pleskar (pitor) po usjeh naših dolinah. U zadnjem cajtu je ži-veu per gospodu famoštru, Laurenčiču, par Sv. štoblanku. Gor ga je na hitro dole-tjela smart. Ohranili ga bomo u ljepem spominu. ŠKRUTOVO Rodila se je Tomasetig Francesca Pio Tomasetig je ratu tata. žena Carmen mu je porodila u soboto, 7. maja, pru le- po čičico, kateri so dali ime Francesca. Ob rojstvu je pe-zala malomanj 4 kg. Mali Francesci želimo dosti zdravja in sreče u življenju, ki ga ima pred sabo. JESENJE U četartak, 12. maja, je umaru po dugi boljezni u čedadskem špitalu naš va-snjan Franc Bledig, star 68 ljet. Rajnik Franc je živeu zadnja ljeta par hčeri u špjetru. Njega pogreb je biu u Sv. Ljenartu u petak, 13. maja, popudne. Družini in žlahti izrekamo naše globoko sožalje. PRAPOTNO Tatje - vandalisti napravli za 10 milijonu lir škode u cerkvi sv. Antona v Oborčah Glih takuo ku u cjerkvi na Ljesah, so udarli neznani ta-tuovi od nedelje na ponedeljek (15. in 16. maja) u cjerku sv. Antona nad Oborčah. Ti pa niso samuo navadni tatuovi. Lahko bi se jih definiralo za politične vanda-liste in kar je narbuj žalostno, jih ne vješ kam parme-rjat. Tat ti odnese, kar mu je h nucu in kar lahko proda. Tisti pa, ki so udarli u cjerku na Ljesah in Oborčah, so malo ukradli, napravli pa so veliko škodo in razbili narbuj svete reči. Z batam so razibili oltar sv. Antona u Oborčah, ki je biu napravjen iz rjezanega marmorja (cerkev je bila dograjena 1725. leta), razbili so lep kip sv. Antona, Kristusa, lestence. Odnesli so srebarne in zlate kelihe, škoda znaša nad 10 milijonu lir. Tele razbuojniške djela, ta vandalizem je paršu na dan u momentu, ko smo priče umazanim napisom po zidovih naših dolin s strani fašistov. Kam mjerijo in kduo je za njimi, ki jih mandra in potiska? Naši judje so jezni in tisti, ki uganjajo tajšne umazanije, naj se ne čakajo dobrega. Prepričani smo, da bojo karabinieri napravli, kot zmjeraj, svojo dužnost. PRAPOTIŠČE Iz Nigerije so parpejali truplo našega emigranta Olivo Muz, star 30 ljet, iz Prapotišča je zgubiu svoje mlado življenje u nesreči na djelu u Nigerji. U Afriko je migriru 22. februarja ljetos in je djelu na jezu (diga) za električno centralo, u kraju Mafara (Nigerija), pod firmo Baka-lori iz Milana. Do nesreče, u kateri je zgubiu življenje, je prišlo u nedeljo, 8. maja. Truplo dragega Oliva so parpejali z letalom (aeroplanom) na letališče Linate pri Milanu u petak, 13. maja, od tam pa s furgonam u rojstno vas. Smart mladega delovca je globoko pretresla uso idrijsko dolino, ker je biu lepuo poznan in spoštovan kot priden puob. Njega velik pogreb ji biu u soboto, 14. maja. Tako hudo prizadeti družini izrekamo naše globoko sožalje. OBORČA Tatje so obskali kakošnjak Carle Cencig Te parvi tjedan, ko je Carla Cencig nesla zjutraj sje-rak kakuošam in jih klicala: «Pi, pi, pi», se ji je čudno zdjelo da se ji njeso oglasile, ku po navadi. Carla (Kržničova) je od-parla kakošnjak in debelo pogledala: manjkale so ka-kuoša, ker so jih odnesli tatje. Če jih bojo redili, da bi jim jajca ostale na želodcu. ŠPETER KOSTA Tatje na djelu U srjedo, 11. maja, se je parpeju u Kosto auto neznanih ljudi. Dva sta se pogovarjala z materjo od Lorette Cernoja takuo, da bi jo zamotili, drugi pa so šli po skrivš u hišo in u kambro, kjer so njih tatvinske roke use premešale in premetale. Pobrali so poštne buone za milijone in 500 taužent lir, 900 taužent u gotovini in uso zlatinjo. Ukradli so use skupaj parbližno 5 milijonu lir. Tatuovi pru gotovo ne bojo mogli ponucat poštnih buonov, ker je Cernoia denunciala ukrajo karabini-rjem in na poštnem oficihu, kjer so bone blokirali. Loretta Cernoja je pridna in poštena delavka. Ima 23 ljet in je lepuo šparala denar za doto, saj se bo kmalu poročila. Usi želimo, da bi karabinijeri odkrili tatuove in jih spravli za mrježo, da ne bojo živjel na žujah poštenih in delovnih ljudi. AŽLA Otroški vrtec (asilo) Matere, ki pošijajo soje otroke u otroški vrtec (asilo), so huduo jezne, zatuo ker manjka u njem voda že od lanskega potresa. Pravijo, da bi ne bla velika speža, če bi postavli eno pompo, čudno, da ni kamun preskarbeu za vodo, ki je narbuj potrjeban element v usaki hiši, kaj pa šele u asi-lu! Če pridejo uon boljezni, kduo bo odgovarju? Troštamo se, da bo naš komun kmalu rješu tale majhan problem, saj je po potresu rješu še buj velike. SOVODNJE MAŠERA U soboto, 14. maja, je umarla u čedadskem špitalu Celesta Gosgnach (Pištova), stara 61 ljet. Pobrala jo je zaharbtna in neodpustljiva boljezan. Pogreb je biu 16. maja z mašo u Mašerah, pokopali pa smo jo na Trčmunu. Zapušča moža in dva sinova, katerim izražamo naše globoko sožalje. MAŠERA U soboto, 30. aprila, sta se poročila Dus Valentino (Kovaču) in Secli Luciana (Suokova) on 28, ona 25 ljet, oba iz Mašer. Tole žembo je z velikim veseljem praznovala cjela vas, ker bosta noviča ostala doma. Želimo jim dosti zdravja in sreče u skupnem življenju, pa tudi puno 1 j epih an zdravih otruok. DREKA LAZE Užagu se je nogo Bergnach Anton ( Slovenec) iz Laz, star 64 ljet, se je huduo ranil u nogo, ko je žagu z motorno žago darva blizu duoma. Rana je bla takuo velika, da bi biu izkar-vaveu, če bi se mu bila ta nesreča zgodila deleč od vasi. Dobro, da so mu ljudje hitro parskočili na pomoč in ga odpeljali u čedadski špitau. Zdravit se bo muoru najmanj 20 dni. Sestanek beneškega gledališča na Bregu (Klobučar) U petak, 13. maja, zvečer so se zbrali u Siučičjevi oštariji na Brjeze člani dramske skupine «Beneškega gledališča» na družabni večerji. Večerja je bla rjes dobra in zatuo muoramo pohvalit ku-harco - gospodinjo Marijo. Nosila sta na mizo simpatična hčerka Jole in Zuodar Rodolfo, ki djela že vič ljet u velikim albergu v Milanu. Po večerji so člani dramske skupine pregledali opra-vjeno djelo, ki je bluo ljetos zarjes intenzivno. Nastopili so osemkrat z dramo Emigrant. Potem so se pogovarjali o tem, kaj bojo napravli za prihodnje mjesce, ko bo po naših dolinah puno prazniku, sejmu in šager. Mladenič iz Brjega se je afermiru v Milanu Rodolfo Zuodar, naročnik Novega Matajurja, djela že vič ljet u Milanu. Sedaj ima 32 ljet. Napra-vu je gostinsko šuolo (scuola alberghiera) u Piano d'Ar-ta. Sada djela za ekonoma u «Albergo Michelangelo» v Milanu in je pred kratkem dobiu za njega zvestobo in vjestno opravjanje djela srebamo medaljo. Povjedu nam je, da bi rad opravju njega djelo u naših dolinah, a kje? Bi bluo pru, da bi se nekaj hotelu zgradilo tudi po naših dolinah in da bi dobili delo doma tajšni kot je Zuodar in jih je puno po svjete. Rodolfo Zuodar iz Brega