.........................................................................^______,-j mm ml ^fyr S If undelivered rotum te: 1 Vifij/// | "GLASILO K. 8. K. O"---1 I1/ JEDNOTE" r 11 H »117 St Clair Ara § ---J\Llj\ /'/^'ll'lFm^if^M m ik CLEVELAND, O. —-----/l^AlXWXViAV^ll^OJ ^M^OjUwfOI^C^ J /ff-- Tho largest Slovenian ______—1 1 ^ iCLž^^^SSS^MJt^.WWlMMl-Jw'^r 5 Weekly in the United State« --—TV ly V^^gg^P-^^ I \iiWf-— of America. r \vV 7 ^iflRP^^vA C^ jrjjv^^-c^l^e^^j^ri WffM—— K Sworn circulation 17,300 ^^ wX^^/jY^y^y^' ^C/^Vt)! T V^^^S^' ^ For members yearly ....$0.84 ijfifr^^^V —vy^^^jj^^^^r 3 For nonmembero ________S 1.60 t—v^jjM j Telephoned Rand'olpb 3012 \ _ P3IL>© J OFFICIAL ORGAH [ Y *iimmmniinm.................................^CjŽf O' THE GRAND CARNIOUAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION ____^^ Entcred as Seco"<»-Class Matter December 12th, 1923 at the Post Office at Cleveland, Ohio, Under the Act of August 24, 1912. _ACCEPTED FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917. AUTHORIZED ON MAY 22, 1918. Največji slovenski tednik v Združenih Državah Izhaja vsak torek Ima 17,300 naročnikov Naročnina: Za Mane, na leto......—.50.84 Za neflane ____________5180 Za inozemstvo ---------$3.00 NASLOV urodnifttva in upravniltva: 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. Telefon: Raaiolph 3812. CLEVELAND, O., 3. AVGUSTA (AUGUST), 1926 Volume XIL VAŽNO NAZNANILO. IZ URADA KONVENCNEGA PRIPRAVLJAL. ODBORA. Clen XLI., točka 203, zadnji odstavek Jednotinih pravil se deloma glasi: "V svrho pokritja izplačevanja podpor za onemogle, plača vsak član (ica) Jednote, meseca junija vsako leto 25 centov." Omenjeni asesment ni bil meseca junija t. 1. razpisan, marveč je potom določila brata glavnega predsednika Jednote odložen na poznejši čas. Zato se službeno naznanja, da iheseca avgusta plača vsak član in članica poleg rednega asesmenta tudi 25 centov v onemogli sklad. Cenjene tajnike in tajnice krajevnih društev se tem potom opozarja in prosi, da omenjeni onemogli asesment 25 centov od članstva tekom avgusta meseca t. 1. blagovolijo kolektati. Za glavni urad K. S. K. Jednote: Josip Zalar, glavni tajnik. bratje Hrvatje (trgovci ali privatniki), da za časa konvencije izobesite zastave na svoje hiše, ter si domovja čim lepše okrasite, da bo vse lepo izgledalo. Torej na veselo svidenje dne 1,5. avgusta v Pittsburghu, Pa.! FRANK TREMPUS, porotni odbornik K. S. K. Jednote in predsednik konvenčnega pripravljalnega odbora. LISTNICA UREDNIŠTVA deJegatje in delegatinje- it isti Vsled konvencije se tudi pri dan dobili.. Dopisi in naznanila listu nabira dosti gradiva. Kon- za označeno številko morajo bi- venčna Številka izide dne 16. ti v naših rokah najkasneje do avgusta, da bodo isto lahko vsi 13. avgusta dopoldne. tudi oddelek ali točka za operacije. O vsem tem je potreba dobrega razmišljenja, pojasnil iolitve. naša pravila. So zelo velika, prevelika in jjomanjkljiva — premala. V to bi naj konvencija takoj v začetku poverila zato zmožne osebe in jim izročila vse premembe ali izpopolnila, tako da bodo oni aii ob večerih ali med konvencijo s pravnim odborom skupaj sami uredili in isto konvenciji poročali; v slučaju, da bi kakšna malenkost ostala tudi črez konvencijo radi tikajoče se točke državnih zakonov, naj bi to konvencija zaupala glavnim odbornikom. JEDNOTINI GLAVNI NIKI. URAD- društva dobila zadoščenje svo-lni blagajnik se mora umestiti, jih uradnikov, in ne bi -bilo toliko prepirov med družtvi. Tu di taki prepiri bi še ložje reševali s posredovanjem teh uradnikov. Tako naj bi se ti pod predsedniki vdeleževali tudi raznih prireditev, slavnosti ju bilejev itd. po raznih naselbi nah; tako delajo pri ameriških organizacijah. Na vsak način mora dobiti naša Jednota več glavnih uradnikov, ako hočemo, da bo stopala še po tako hitri poti napredka in zanesljivo na prej. Zgorej sem omenil tudi fi nanco naše Jednote. Vedite, da je to najvažnejše vprašanje naše 1x>doče konvencije. Spominjali se boste, da sem to točko jaz že večkrat omenil v svojih H l poročilih na polletnih sejah Koliko glavnih uradnikov naj glavnega odbora. Pri tem sem imamo: Nekateri pišejo: Podpredsednik je ^den zadosti. Jaz sem svoje čase tudi tako mislil, najbolj sem bil napram drugim podpredsednikom, ker nisem razumel, zakaj da jih ima Jednota. Podpredsedniki niso zato podpredsedniki, da bi nadomesto-vali glavnega predsednika. Oni so glavni uradniki Jednote v gospodarskem pomenu in so zastopniki Jednote vsepovsod, kjerkolr se nahajajo. Moje prepričanje pa je, da bi morala Jednota imeti od sedaj še več takih uradnikov, in sicer šest podpredsednikov, dokazati vam hočem zakaj: Ravno sem odprl knjigo organizacije Makabejcev. Tam sem videl najmanj po številu do 50 uradnikov, katere poraz-aele na vsa različna imena. Vsi pa so nekako deputies ali zunanji zastopniki njihove organizacije. Oni vedo, zakaj da je potrebno to. Tukaj v Clevelandu imajo eno društvo, ki je nad 700 članov skupaj samih Slovencev. Clan sem tudi jaz, in vem.-kako znajo, da Jih spravijo skupaj. Oni se zavedajo, da je treba več glavnih uradnikov, in da isti gredo od društva do društva, da napravljajo prireditve v imenu, da bo njih društvo obiskal eden izmed teh uradnikov (deputies). In kako so vsi navdušeni zanj, dasi-ravno ga po večini ne razumejo, ker govori angleško. In mi Slovenci, ne maramo kaj takega? Mi pustimo svoje, da jih ugrabljajo drugi. Naši Slovenci dobijo torej drugje to, kar bi jim tudi mi lahko nudili in dali, toda tega jim nočemo dati. Mi s tem sebi dosti škodujemo in tujcem pomagamo. Naša Jednota je danes finančno močna; premore nad poldrugi mihjon dolarjev in šteje nad 30,000 članov in članic; torej gotovo potrebuje vedno več uradnikov, ker raste. Nikar se ne bojte, da bo kak glavni Jed-notin uradnik z borno letno plačo $25 s tem preveč škode Jednoti naredil. Predno se bo vršila 17. konvencija, bo imela Jednota morda že dva in pol milijona dolarjev premoženja ter 40,000 članov. Taka velika organizacija potrebuje torej tudi veliko odbornikov. Omenil sem že, da je to potrebno za naraščaj Jednote; naš namen ne sme biti vedno po starem; biti mora tak. da bomo ves slovenski katoliški narod v Ameriki spravili v našo Jednoto. Glavni odbornik ne bo nikdar škodil Jednoti, še manj pa kak podpredsednik. Ako pridejo ti odborniki na konvencijo, je to potreba radi gospodarstva, radi poročil in priporočil, da povedo, kaj je potreba za zboljšanje v njih krajih, oziroma državah za napredek društev in Jednote. Razume se, da pri tem jaz mislim uradnike, ki so kos svoji nalogi in ki bi tako tudi mnogo koristili Jednoti v obče. Jednota potrebuje delavnih moči, in takih veliko. Vsak glavni uradnik naj bi spolnil svojo nalogo, ter to tudi članstvu pokazal. Z več odborniki bi naša Jednota dosegla še več zado-voljnosti, ker bi na ta aačia se enkrat tudi izjavil, da ne maram prevzeti nobene odgovornosti za morebitno izgubo ali nepriliko pri nakupovanju delnic (bondov) naše Jednote Kako investirati denar naše Jednote, naj bo vaše najbolj oprezno dek> in sklep 16. konvencije; kajti računajte na bodoče premoženje Jednote v znesku dveh milijonov dolarjev Ali ni to že veliko bančno podjetje. ki zahteva malo več veščih in v tem skušenih mož. premoženjem bi se dalo narediti več denarja, tako da bi bili la hko od obresti plačani vsi Jed-notini uradniki, in bi še nekaj preostalo. Bančno podjetje, ki ima tako velik kapital, ima mnogo več uradnikov, pa tudi najbolj učene! ljudi, da vodijo podjetje. Naša Jednota je torej jednako ali vsaj podobno podjetje. Mi sicer v nekaterih krajih zelo varčujemo, ali zgubljamo pa na drugih, ker si ne znamo pomagati; varčnost je dobra, kjer je za varčevati, ne pa povsod. Največ napredka je v investiranju denarja. Treba je vedno gledati, kaj se splača, in kaj se ne splača; izplača pa se Jednoti, da ima več glavnih uradnikov in sicer v vseh oddelkih. Nekateri omenjajo, da naj Jednota vzame na sebe breme tystne tiskarne. JBog varuj! Če bi se Jednota pečala s tiskarno, bi bila to največja neod-pustljiva krivica storjena Jednoti; jaz dobro vem, kaj bi to pomenilo Jednoti. Dokler se dobijo taki, ki radi tiskajo glasilo Jednote in druge tiskovine, naj jih tiskajo. Kadar pa ne bo več takih v Ameriki, potem pa naj Jednota sama prične. Proč od take misli (tiskarne), če vam je kaj za napredek Jednote! V tem sem jaz neizprosen. KAKO PORAZDELITI GLAV NE URADNIKE? Na tem je veliko ležeče. Urediti bo treba naj prvo Jed no tin urad in nastaviti moštvo ter moči, ki jih ta urad potrebuje. Prej nego spregovorim o uradovanju od znotraj, naj omenim še o Jednotinem domu, ki se ga namerava na novo postaviti, oziroma kupiti. O tem omeniti me vselej srce zaboli; naj raj še bi molčal, ker jih toliko čaka, da bi me radi za jezik zagrabili za vsako izgovor jeno besedo za Jednotm dom Pa ni drugače; čas je prišel; zadevo moramo rešiti in o domu moramo razpravljati ter zaključiti. Delegatje, ki prihajajo iz zapada in bližine Jolieta ste prošeni, da se oglasite v Jolietu, samo da bi videli in sodili o novem in starem prostoru za kar se sedaj pogajamo. Ničesar še ni obveznega, vse je še prosto. Pisal sem že in vse razložil, zdaj naj pa delegatje odločijo, kar bo boljše. Ko se boste večinoma prepričali in izjavili, kaj naj se naredi, potem naj bi bila ta zadeva glavnemu odboru v roke izročena; konvencija naj to razsodi in odobri. V glavnem uradu se mora poslovanje s časom potrebe in naraščaja tudi preurediti; glav- da bo stalno ali ves dan delal v glavnem uradu. . * Nekateri žeitjo, naj* & en asesment v letu opusti. Ako bi bila Jednota dovolj solvent-na, da bi smela popustiti en asesment, potem ima že pot, kam naj bi šel ta asesment Jednota izplačuje odpravnino iz sklada poškodnine. To je Jednoti v solventnost in v veliko oporo, ker bi ti člani tako in tako kmalu umrli in Jednota bi jim morala plačati veliko več iz smrtninske blagajne; tako pa jih izplačamo iz poškodninskega sklada, vsled tega Jednota dolguje v ta sklad že lepo svoto denarja. Ako bo kateri ases ment morda preostajal, naj gre ie v poškodninski sklad, ker je veliko onih, ki prosijo odpravnino vedno naprej. SVOBODA PRI VSTOPU V JEDNOTO. To moje posebno priporočilo sicer ne bo vsem dobrodošlo; prišel pa bo čas^ko ga bo konvencija vpoštevala. Pri tem mislim na sledeče stvari: Mi se prav radi sklicujemo na prostost in svobodna dejstva. Le poglejmo, da se rabi ravno to besedo pri društvih, ki ne ma rajo centralizacije. "Bodimo svobodni! Prosto naj bo! Kdor hoče, naj gre; kdor pa noče, pa ne!" Jaz bi vam svetoval to-le: Zakaj pa ne bi Jednota dovolila tako svobodo članom in članicam tudi pri vstopu v Jednoto? Jaz slišim od strani naših mladih Amerikancev to-le: "Jaz, da bi plačeval za druge? Jaz, mlad študent, naj plačujem za vse te različne razrede, kate rih ne potrebujem? Jaz bi bil rad član vaše Jednote, pa ne maram, ker bi moral za stvari plačevati, katere meni niso potrebne!" a M..trt Tako sem slišal mnogokrat tudi gg. duhovnike. Duhovnik je ravno tako prisiljen plače ati za razrede.4 katerih on zase ne potrebuje; in mnogo jih je. ki niso člani baš radi tega ne. Ako bi mi hoteli biti povsem pravični, in ako bi hoteli od preti vrata v našo Jednoto za vse naše ljudi, bi morah to tudi vpoštevati in dati vsem tem kar jim dajejo drugod. Ker pa tega pri nas ne dobijo, gredo drugam. Naša Jednota je po asesmentu zelo po ceni; pa vendar, ne dobimo v njo mnogo mfadih članov, ker se morajo pri nas za vse zavarovati, ko pristopijo v društvo in Jednoto. Mi s tem ne pridobimo, pač pa izgubimo. Ako bi imeli prostost pri Jednoti ob vstopu, bi s tem ničesar ne zgubili, pač pa pridobili veliko onih, ki gredo drugače drugam. Naj se torej' pri vstopu za varuje vsak za kar se želi. To bi bil^ moja ideja; potem pa ni vprašanja, da bi naša Jednota ne prekosila vse druge in bi s tem potegnila vse na sebe. Morda bo kdo rekel: "S tem pa nismo katoličan je, nismo bratje in sestre. Nismo eden za drugega!" Smo. Naša Jednota imd en sklad, ki ji daje kredit sobratstva; to je onemogla podpora. Ta sklad naj bi Jednota obdržala v zvezi, da morajo vsi varij plačevati; to naj bi zadostovalo. Drugače pa moramo biti tudi gospodarski in za večji napredek. Sklad za onemogle je v resnici nekaj najboljšega, kar ima naša Jednota. Ta skrbi za one, ki so brez sredstev in pomoči. Ko preneha zdravje, ko preneha društvena podpora, ko ga zapu-ste otroci in sorodniki, mu stoji ob strani naša Jednota s svojim skladom za onemogle. Ta naj ostane; naj se lahko še poveča. Vendar naj bi ta sklad za vedno ostal pri Jednoti za vse; drugače naj bi pa dala Jednota vse drugo ha prosto voljo, razun, da bi vsi oni, ki bi vzeli podporo, bili v centralizaciji. ' .... ......m....... ŠE NEKAJ YA2NIH NASVETOV ZA PROCVIT JEDNOTE. Katoliški shodi in sestanki naj bi se še v bodoče vrši«. Naši ljudje radi čitajo, pa tudi poslušajo govore svojih vodite Ijev. S tem je veliko povedano. Ctivo je dobro, veliko pomaga osebna beseda in dokazano prepričanje je pa še bolj silno, še bolj prodira. Vse, kar so danes naši ljudje, bodisi že na dobri ali slabi strani svojega ali verskega prepričanja —je stprilo čtivo in govori. Že doma je bi lo naše slovensko ljudstvo od vselej navajeno, da se je rado zbiralo na shodih in romanju To jim je bilo sveto in najdraž je. Po tem so se vedno držali in to jih je ohranilo dobre. Da je toliko naših katoličanov da nes v drugih Jednotah, moramo vedeti, da je stranka pošiljala svdjega agitatorja od naselbine do naselbine. Mi smo takrat še spali in se kregali med seboj ; zadnje čase smo tudi mi nastopili na ta način ter dosegli precej lep uspeh. Nikar torej teh shodov za vlačevati; nadaljujejo naj se na eden aii drugi primeren način Imamo mnogo obletnic in dru gih društvenih praznovanj; to naj se porabi za shode in društvene družabne prireditve kjer naj se ljudstvo s primernimi govori navdušuje in ogreva za Jednoto, domovinsko lju bežen in narodnost. Naša Jednota naj stopa lepo po poti katoliškega prepričanja v soglasju z gg. duhovniki. Bili so časi, ko Jednota tega ni vpoštevala, dasiravno je bila to njena dolžnost kot katoliška or ganizacija; tako pa tudi vsi duhovniki niso bili Jednoti povsem naklonjeni, ker se.niso mogli na isto zanašati. Dokler je Jednota. kot taka (katoliška), naj bo taka tudi vsestransko; v dejanju« to bo za njo.in za. narod največja opora. i ■ , j,i f S tem . sem odkrito povedal syojjs ppislj; to ^ni nikaka diktatura. manj pa ^ko vsiljevanje- Prišli boste na konvencijo kot razsodni in svobodni Amerikanci, kjer boste rabili svoje možgane, ne pa naše vsiljevanje, oziroma priporočila; jaz sem povedal le svoje misli. Pred vašimi očmi naj bo vedno naš narod in njega bodočnost. Ne zabite pa, da je ravno v K. S. K. Jednoti rešitev tega naroda. Njkjer drugje se ne bo ime našega slovenskega naroda tako lepo čitalo, kakor v naši K. S. K. Jednoti, kajti ta Jednota nima prav nobenega madeža, da bi zamogel narod radi njega skrivati svoje ime. K. S. K. Jednota je zaradi toliko dobrot, ki jih je delila svojemu članstvu, da niso prišli na breme* državi, zaslužila, da jo pozna tudi Amerikanec, in posebno še radi tega, ker je povsem z duhom za vero, Boga, dom (državo) in narod. Tako dela tudi vsak dober katoličan, ki je dober državljan. Glejte vsi, da se bomo na se stanku v Pittsburghu sešli vsi veselih obrazov in še bolj vese lega duha; to naj bo naš začetek. Tam so nam pripravili vse, kar so mogli, da nam bo vroče dneve hladilo. Imajo v bližini mesta lepe gozde, trate in livade, med hrastjem na hribčku in v dolini, kjer nam bodo ptički prepevali. Na velikem pikniku 15. avgusta bodo pekli jagnjeta, in srebrna stu denčnica se bo točila. Kaj lepšega hočete? Pridite torej v Pittsburgh, pravočasno, že v nedeljo, 15. avgusta, da boste pri sv. maši, potem se pa peljete v avtomobilih venkaj v zeleno naravo na velik katoliški shod. Ne pozabite povabiti za ta dan tudi svojih prijateljev. Kakor se čuje, so v Pittsburghu pripravili za ta dan vsega dovolj za par tisoč ljudi; vsem bo najboljše postreženo. - Bratje in sestre! Konvencija je samo enkrat na tri leta, kar naj tudi ostane. Počastimo Posnemanja vredna družina. ' 1 SVoječasno smo že priobčili več slik številnih družin, od katerih člani spadajo vsi v našo K. S. K. Jednoto. Prvenstvo v tem oziru zasluži družina sobrata Frank Lukšiča v Milwaukee. Wis., ki šteje 14 otrok. Tej sledi Stangarjeva družina iz Barbertona, O., s 13 otroci; dalje Reppova v Waukeganu, 111., z 12 in Ahlinova družina v Petersburg, O., z 11. Družine z 10 otroci še nismo priobčili. Morda še sledi? Poleg teh omenjamo še sledeče družine s devetimi otroci: John Gornik, na Giddings Rd., Geveland, O., John Kenik v Newburgu (Cleveland); Anton Hosta v West Parku, O.. Danes prinašamo sliko še ene družine z desetimi otroci, broječo torej 11 članov, vsi spadajoči v K. S. K. Jednojg). To je vrla družina sobrata Anton Zupančiča, stanujočega na 3630 E. 78th St., Cleveland, OP Ponosen oče te družine je bil rojen leta 1878 na Primskovem, Dolenjsko, mati Ivana, rojena Nose je pa doma iz Struge, tudi na Dolenjskem, stara je 48 let. Poročena sta bila leta 1905 v cerkvi sv. Lovrenca v Newburgu, kjer še vedno živita v lastni hiši. Oče je došel v Ameriko pred 23 leti, mati pa pred 22. Otroci so po starosti sledeči: Jennie, 21 let; Angela, 20; Pavlina, 16; Mary, 14; Josip, 13; Frank, 11; Rose, 9; Viktorija, 6; Lavra, 2. Starejše tri hčerke spadajo k društvu sv. Ane, št. 150, vseh drugih šest z očetom in materjo pa spada k društvu sv. Lovrenca, št. 63. Ce bo ta družina še čez 14 let skupaj živela, bo sobrat Zupančič lahko prestopil iz onih društev ter ustanbvil društvo s svojim lastnim imenom, kajti njegova družina šteje za tri člane več, kakor' potrebno za ustanovitev novega krajevnega društva. Vožnja v Pittsburgh, Pa., in nazaj stane ob nedeljah samo $3.50. Ce mogoče, kupite tiket že v soboto. Za Clevei&iidčajte bosta rezervirana dva posebna vagona na Euclid Ave. Pennsylvania pcstaji. Zbiramo se pretf Knausovo dvorano pred 7. uro zjutraj, od koder se bomo brezplačno v avtomobilih odpeljali na označeno postajo. Vlak odhaja ob 7:20 in dospe v Pittsburgh ob 10:30 dopoldne. V Pittsburghu bo ta dan velika slav-nost v počast delegatom 16. konvencije K. S. K. Jednote. Kdor se misli 15. avgusta vdeležiti izleta v Pittsburgh, naj to kmalu naznani uredništvu "Glasila." Telefon: Rand. 3912 našo Jednoto s tem, da se zbe-reirio b velikem Štčvilu, da s teni pokažemo, da jo ljubimo in spbštUjWrio. Pripeljimb s seboj tudi one,'ki še niso člani' naše Jednotč; ko bodo videli in slišali toliko naših Slovehcev in Slovenk, - doŠle iz vseh strani, da zastopajo našo Jednoto, jih bo to navdušilo, da postanejo tudi ti naši bratje in sestre. Torej na veselo in srečno svidenje. 1 Dobro nam došli vsi zastopniki in zastopnice društev, pa tudi vsi drugi cenjeni gostje te uljadno vabljeni! Anton Grdina, glavni predsednik K. S. K. J. -o—-- Društvene vesti in dopisi. Prvi podpredsednik K. S. K. Jednote, Mati Jerman, je nevarno obolel. Pueblo, Colo. — Priljubljeni in sirom Amerike dobro znani Slovenec Matt Jerman je bil te dni prisiljen se podati v bolnišnico. Zadnje tedne je imel dokaj napornega dela z godbo; pri tem si ni dal dovolj počitka, in je takorekoč nastopila pri njem utrujenost po vsem životu. Upamo, da se mu bo zdravje kmalu povrnilo, ter želimo, da se zopet zdrav in vesel vdeleži konvencije K. S. K. Jednote v Pittsburghu, Pa., ki se vrši ta mesec,. Mr. Jerman je že več let prvi podpredsednik K. S. K. Jednote. Poročevalec. POZOR CLEVELAND. ČANU DNE 15. AVGUSTA V - PITTSBURGH, PA.! M nego je Cfevekuulčanov. ki Se niso bili nikdar v Pittsburghu. Pa., naši iztočni slovenski metropoli, dasiravne smo samo okrog 170 milj od- gori označenega društva, da je daljeni. Marsikdo ima tam ka- bilo sklenjeno na seji meseca kega sorodnika, v prijatelja ali julija, da se naše društvo vde-domačina. da bi ga rad videl. leži proslave 20-letnice obstan-Na Veliki Šmaren, dne la. k* društva sv. Treh Kraljev, avgusta se vam nudi lepa priti- št. 98 v Rockdale, 111., dne 8. ka potovati v Pittsburgh, in avgusta. sicer z našimi develandskhni Zatorej ste prošeni vsi člani, delegati vred. V to svrfco va. da zagotovo pridete dne 8. av-brmo tudi rojake iz bližnjih sle- gusta ob pol deveti uri v našo venekik- naselbin, osobito is Le- zborovalno dvorano, od koder skupaj oddidemo v Rockdale, Iz urada društva sv. Štefana, št. 1, Chicago, IU. Prihodnja redna mesečna seja se bo vršila v soboto, dne 7. avgusta, pričetek točno ob pol osmi uri zvečer v navadnih prostorih. Na tej seji bo veliko važnih točk na dnevnem redu, zato ste uljudno na to sejo vabljeni. Ta seja je pa tudi zadnja pred XVI. konvencijo naše K. S., K. Jednote, zato veže dolžnost vsakega člana in članico, da te dni malo pomisli, kaj bi bilo dobro svetovati delegatom za prihodnjo konvencijo, kjer naj predlože naši delegatje naše misli in nasvete. Za mesec ^vgust je razpisan poseben asesment 25 centov, kar blagovolite vpoštevati. Z bratski m pozdravom, Louis Zeieznikar, tajnik. Iz urada društva sv. Jožefa, št. 2, Joliet, III S tem se naznanja članom •III. Zastavo nosilci, pridite zagotovo. 5 pozdravom. \ Louis Košmerl, tajnik. , . . Naznanilo. :1Iz urada društva Vitezi sv. Jurija, št. 3, Joliet, 111., se naznanja vsem članom omenjenega društva, da se bo prihodnja mesečna seja vršila v soboto, dne 7. avgusta ob 7:30 zvečer v navadnih prostorih. Pre-memba prihodnje seje bo zato, ker se bo naše društvo v nedeljo 8. avgusta korporativno vdeležilo slavnosti 20-letnice društva sv. Treh Kraljev, št. 98, K. S. K. Jednote v Rockdale, IU. V nedeljo, 8. avgusta se zbiramo ob 8:30 zjutraj v stari šoli in se skupaj odpeljemo v Rockdale k sv. maši. Nadaljni program lahko vidite v današnjem "Glasilu," priobčenem od društva sv. Treh Kraljev. Cenjeni mi sobrat je in so-sestre! Vdeležite se v polnem številu slavnosti označenega sobratskega društva (20-letnice) ; v enakem slučaju se bodo gotovo tudi oni odzvali našemu povabilu. Nam se tudi bliža ne samo 20-letni, ampak 35-let-ni jubilej obstanka našega društva, in spodobilo bi se, da bi ga na najbolj slovesen način obhajali. Pridite v polnem številu na prihodnjo sejo dne 7. avgusta zvečer; na dnevnem redu imamo več važnih stvari, ker to je zadnja seja pred konvencijo; treba bo našemu delegatu naročiti, za kake predloge naj glasuje in za kake pa ne. Upam. da se bo naš delegat oziral na to, kar mu bo društvo naročilo, ne pa kakor se je že zgodilo, da je delegat kar po svojem obrnil, kakor je njemu ugajalo. S sobratskim pozdravom, Peter Mnsich, tajnik. VABILO NA^SEJO. Na znanje članom društva sv. Roka, št. 15, Pittsburgh. Pa. Ker začne tretjo nedeljo v. gusta konvencija K. S. K. Jednote, je bilo na zadnji seji sklenjeno, da^se vrši prihodnja seja našega društva drugo nede-(Dslje os 3. strani; ljo (8. avgusta), dopoldne po Iz urada društva Marije Ctete- 8. sv. maši v K. S. Domu. Prosim vas, vdeležite se te seje v velikem Številu. S sobratskim pozdravom, Vinko Besal, tajnik. Iz urada društva sv. Jožefa, št. 41, Pittsburgh, Pa. Kot je brezdvoma vsem članom in članicam našega društva že znano, se prične dne 16. av gusta t. 1. 16. konvencija K. S K. Jednote, in sicer tukaj pri nas v Pittsburghu, Pa., zaradi tega ste vsi člani uljudno vabljeni vdeležiti se prihodnje red ne mesečne seje dne 8. avgusta kar je najbolj mogoče v obilnem številu. Ker je to zadnja seja pred konvencijo, je pač vsakemu članu lahko razumljivo, da bomo imeli na dnevnem redu važne točke, o katerih moramo skupno razmotrivati. Torej je jako umestno, da ste vsi navzoči. S sobratskim pozdravom, Joseph Valenčič, tajnik. Društvo Vitezi sv. Martina, št. 75, La Salle, III. V prednaznanilo in vednost vsem članom našega društva, da se bo na prihodnji redni mesečni seji pobiralo od vsakega člana po 50 centov za najemnino (rent) od dvorane. Druga društva so ga že plačala; torej , za nas je tudi čas. To naznanjam na tem mestu, da ne bo morda kdo na seji godrnjal, da ni vedel. S sobratskim pozdravom, Frank Madie, tajnik. Društvo Marije Pomagaj, št. 78, Chicago. Ili. Uljudno naznanjam vsem članicam našega društva, da se je redna seja za mesec avgust prestavila na drugi četrtek v mesecu. Vzrok je ta, ker greste predsednica in tajnica na konvencijo v Pittsburgh, Pa. Seja se torej vrši v četrtek, 12. avgusta ob pol osmi uri zvečer v navadnem prostoru. Prosim, zapomnite si to in vdeležite se seje. Sosestrski pozdrav, Julia Gottlieb, tajnica. Iz urada društva Marije Čistega Spočetja, št. 80, S. Chicago, IU. Tem potom se naznanja, da se vrši društvena seja za mesec avgust v nedeljo, dne 8. avgusta namesto 15. avgusta. Ker je več važnih točk za rešiti, zato ste naprošene, da se te seje vdeležite v obilnem številu. Obenem se opozarja vse one članice, ki dolgujejo društveni in Jednotin asesment, da stvar uredite, ker v nasprotnem slučaju se bo postopalo po pravilih. Louise Likovich, tajnica. ga Spočetja, št. 85, Lorain, O. Prav uljudno vabim vse čla nice našega društva, da se gotovo vdeleže seje dne 8. avgu sta. Ker je to zadnja seja pred konvencijo, se prosi, da se vse vdeležite. S sosestrskim pozdravom, Frances Tomazin. tajnica. NAZNANILO IN VABILO Iz urada društva sv. Treh Kra ljev, št. 98, Rockdale, 111. Kakor je bilo že poročano v "Glasilu," št. 25, priredi naše društvo v nedeljo, 8. avgusta t. 1. proslavo svojega 20-letnega obstanka. Zatorej se tem potom uljudno naznanja sledeči program vsem onim cenjenim društvom, ki se bodo vdeležila te naše slavnosti: Točno ob pol deseti uri dopoldne se bodo sprejemala društva v mestni javni (Public) šoli, kjer bo tudi sprejem glavnih uradnikov K. S. K. Jednote in mestnih odbornikov iz Rockdale in Jolieta. Temu sledi korakanje v cerkev k sv. maši, ki se bo brala za žive in mrtve člane in članice našega društva. Po sv. maši korakamo v John Petruševo dvorano na velik banket; tam bodo nastopili razni govorniki, kot: glavni uradniki K. S. K. Jednote, društveni uradniki, duhovščina in mestni odborniki. Ob 3. uri popoldne zabava na prostem nad Rockdalem v zelenem gozdu; tam si bomo pa lahko katero zapeli, kot bratje veseli! Huda, huda je vročina, da človeka kar skomina; v senco bližnjo si želi. V Rockdale to-j rej vsi hitimo, v gozdu, tam se ohladimo; žejo tam se ugasi. Dosti razne bo zabave, da zve-drijo se nam glave; torej pridite tja vsi! Tiketi ali vstopnice se že sedaj dobijo pismenim potom ali pa na domu tajnika, na 711 lepo naprošeni, da svi dojdete na ovu. sjednicu, pak da nešto vrednega predložimo kaj bude koristilo nama te colem članstvu, te u ponos i pomoč na-šoj najstarijoj i ponosnijoj organizaciji K. S. K. Jednoti Dajte da se pokažemo, da smo brača i sestre Hrvati kot ove čislane organizacije K. S. K Jednote. Od pok smu se zavili pod okrilje ove slavne organi zacije, uvijek smo pri njoj bili na častnem mjestu; dosegli smo do ovog velikog glasa kao naji veče društvo sv. Mihalja br 163 K. S. K. Jednote u Penn sylvaniji. Kako sam kazao, da imamo važnih točka. Da, isto imamo nešto učiniti za naš piknik 22 avgusta, biranje odbora za delo na pikniku; opet važni dru gih točka, nolago i predloga de-legatim za 16. konvenciju. Bračo i sestre, mislim, da me budete razumeli, te da se nešto vrednoga i valjanoga predloži za dobrobit naše Jednote te njezinog Članstva. Dalje opomenjam, da bi bolj agitirali za društvo tg, za novo članstvo. Ne mislite, da nas je preveč, kaj nas ima 30,000 kod Jednote. Još sam zaboravil več oznaniti, da na prošloj sjedni-ci 11. julija bila je izvoljena predsednica odbora bolesti se stra Kata Vidanič, 1644 E. Ohio St. N. S. u slučaju da se budete znale članice prijaviti. Opomenjam sve člane koji duguju več mjeseci, da svoje duge podmiriju na budučoj sjednici, inače budu suspendani. Sobratski vam pozdrav, Matt Brozenič, tajnik. Iz urada društva Marije Sedem Žalosti, št. 81, Pittsburgh, Pa. Tem potom naznanjam onim članicam, katere niste bile navzoče na zadnji seji dne 18. julija, da smo zaključile, da bo naše društvo imelo prihodnjo mesečno sejo dne 8. avgusta. Prememba je narejena samo za ta mesec (avgust) zaradi konvencije K. S. K. Jednote, vršeče se v našem mestu, potem bomo pa imele seje zopet vsako tretjo nedeljo kakor dosedaj. Prosim vas, združene mi so-sestre, pridite na sejo dne 8. avgusta, ter plačajte svoje ases-mente; nikar ne čakajte na tretjo nedeljo! Obenem vas prosim, katera prinese asesment k meni na dom, naj pride že predpoldne, ne pa takrat, ko moram jaz iti že na sejo. Obenem prosim vse one cenjene sosestre 16. razreda, da se za gotovo vdeležijo prihodnje seje, ker bo nekaj važnih točk zanje na dnevnem redu; v tem (16) razredu šteje naše društvo 34 članic. Radovedna sem, koliko vas bo prišlo na to sejo? Torej na svidenje! S sosestrskim pozdravom, Joaephine Fortun, tajnica. Moen Ave. Za mnogobrojno vdeležbo se že vnaprej zahvaljuje društveni in veselični odbor. Torej na veselo svidenje na naši slavnosti! Anton Krkoč, predsednik, Joseph Juhant, tajnik. Iz urada društva sv. Jožefa, št. 110, Barberton, O. Uradno se naznanja vsem članom gori imenovanega društva, da se vrši prihodnja društvena seja en teden popred kakor pa ponavadi; seja se vrši 7. avgusta, to je v soboto večer, začetek ob 1. uri, asesment se bo pa začel pobirati takoj po šesti uri. Seja se je premestila zaradi tega, ker na tretjo nedeljo gre društveni tajnik na konvencijo, torej člani naj blagovolijo to vpoštevatji. Zajedno se prosi vse člane, da se imenovane seje v polnem številu vdeleže, ker na tej seji se bo ponovno razpravljalo kaj da se naroči delegatu, kateri bo zastopal društvo na prihodnji konvenciji. Obenem se prosi tudi vse člane, da pravočasno plačate mesečne prispevke, ker takoj po seji bo moral tajnik račune zaključiti in poslati asesment na Jednoto. S sobratskim pozdravom, I Joseph Lekšan, tajnik. Iz ureda društva sv. Mihalja, br. 163, Pittsburgh, Pa. Javljam cenjenom članstvu zgora imenovanog društva, da se bude obdržavala dojduča sjednica dana 8. avgusta točno u 2 sata posle podne v običnoj Castitka Kot predsednik dosedaj naj večjega Jednotinega društva v odrastlem oddelku častitam neumornim delavcem, oziroma agitatorjem, sobratu John Ger-mu in sobratu John Butkoviču in vsemu Članstvu društva sv. Jožefa, št. 7, K. s. K. Jednote v Pueblo, Colo., ker ste odvzeli čast društvu sv. Frančiška Šaleškega, št. 29 K. S. K. Jednote in tudi jolietski naselbini s tem, da ste nam odvzeli Zlato Jedno-tino kladivo. Delujte še naprej za procvit društva in k. s. k. Jednote! Martin Težak, od sedaj ne več Jolietski Napoleon. o- Škof Jeglič v Steelton, Pa. Ko smo čitali poročila od vseh strani o sprejemih milost-ljivega ljubljanskega škofa dr A. b. Jegliča, smo nestrpno pričakovali, ko pride čas, da ga tudi mi sprejmemo v našo sredino. V resnici to je bil najlepši dan za našo naselbino, kar smo jih kdaj videli in dočakali v Steeltonu, Pa., kajti prihiteli smo vsi skupaj, stari in mladi Po vseh naselbinah so prevzvi-šenega škofa slovesno sprejeli r mi Steeltončani smo ga pa hoteli še na poseben način počastiti, zaradi tega je društvo sv Alojzija, št. 42 K. S. k. Jednote dalo blagosloviti svojo društveno zastavo milostljivemu škofu; zaradi tega mora biti društvo sv. Alojzija v resnici ponosno, ker mu je slovenski škof blagoslovil zastavo. Naj omenim spored slavnosti: Dne 23. julija zvečer ob 7. uri so se zbrala vsa slovenska moška in ženska društva kakor tudi društvo Ogrskih Slovencev, v dvorani društva sv. Alojzija, nakar so se zbrali okoli zastave naprej boter in botra, Mr. Jolya F. Simonič in številne tovariše in družice okoli zastave, to je bil prizor, ki ga ne bomo nikoli pozabili in marsikatero oko se je porosilo v veselju, kp smo slišali mili slovenski govor, katerega so imeli mjlostljivi g. škof. Po obredu smo odšli v šolsko dvorano, kjer je najprvo šolska mladina pozdravila milostljive-ga g. škofa, mu zapela pesem pozdrav, za kar gre vsa čast ča stitim sestram, ker so mladino tako lepo izučile. Potem so č. g. župnik Rev Luka Gladek opisali v krasnih besedah pomen prihoda milost ljivega g. škofa, nakar so na stopili razni govorniki in tako se je končalo vse v lepem redu in veselju. Seveda gre pri tem najprva zahvala našemu č. g župniku, ki se je potrudil, da so milostljivi g. škof k nam~pri-šli in druga zahvala pa gre Mr John F. Simoniču, ki je bil boter zastavi in ker se je neumorno trudil in zbrali skupaj okoli zastave tovariše in družice, da je slovesnost tem lepše izpadla Upam, da mi boste priobčili to moje poročilo, ker drugače bi mislili rojaki širom Amerike da smo tukaj v Steeltonu zaspali. Rodoljuben pozdrav rojakom širom Amerike, Mrs. Mary Starašinič. prostori ji. Bračo i sestre! Na njegova sestra Miss Genevie Si- ovu sjednicu ste naprošeni da monič, potem okoli njih pa to-prosustvujete u što večem bro-Jvariši in družice; vsak je držal ju bez izprike bolesti i važnog dela, jerbo je sjednica vrlo važna i zanimiva. Koliko vam je dobro pozna-to, da je 16. konvencija pred durmi, a naše največ« društvo nije j6š ništa zaključilo javno-ga poročila članstvu i delegatim krajevnih društva. Zato ste beli ali rdeči trak od zastave, nakar smo odkorakali z godbo na čelu proti cerkvi sv. Petra, nakar smo se vsporedili v špalir, ko so milostljivi škof korakali v cerkev, na to se je začel obred. V resnici takšnega krasnega prizora še nismo videli, ko smo gledali botra in pa botro in pa Bellaire, O. — Rad bi s tem omenil nekoliko stvari, ki sem jih doživel na mojem obisku v Clevelandu od 13. do 21. julija, spremstvu ' moje soproge Dobili smo namreč žalostno poročilo od rojaka Frank Gričar-ja v Collinwoodu, da mu je njegova 19-letna hči Ana nanaglo-ma umrla. Pogreb se je vršil dne 21. julija iz slovenske cerkve v Collinwoodu ter je bij jako lep. Tu se je javno pokazalo, da so imeli pokojnico vsi radi. Bog ji daj večni mir. Zapušča očeta, štiri brate in še mlado sestro. Dne 16. julija sva se podala na St. Clair Ave. k mojemu bratu Frank Hočevarju, kjer sva imela priliko videti veličasten sprejem ljubljanskega škofa Jegliča pri fari sv. Vida. Kaj takega se nisva nadejala videti na najinem obisku tudi škofa iz starega kraja. Ker je poteklo že 22 let, odkar sva se preselila iz Clevelanda, je bil torej najun prvi obisk starih prijateljev po tako dolgi dobi let. Mislili smo že eden za drugega, da ga ni več med živimi Koliko veselja pri zopetnem sni denju! Pa kolika sprememba v mestu Cleveland, da se mora Človek kar Čuditi takemu napredku. Moj brat Frank nama je razkazal vse večje znamenitosti mesta. Ustavila sva se tudi v uredništvu "Glasila" in pri sobratu glavnem predsedniku Antonu Grdina. V nedeljo, dne 18. julija sva se vdeležila sv. maše na prostem v Collinwoodu, katero je daroval ljubljanski škof Jeglič. Ljudstva je bilo okrog 2,000 navzočega. Popoldne sva šla pa obiskat rojaka Frank Suha-dolnika na njegovem krasnem domu. Označeni rojak naju je zatem peljal k Lurški Materi Božji, ki je prav blizu njegovega posestva. Ta božja pot je ravno tako urejena kakor v Lurdu na Francoskem. Ob 4 popoldne se je pričela procesija na vrh hriba in nazaj, nakar je bil blagoslov z Najsvetejšim. Pri tej priliki je duhovnik blagoslovil tudi številno navzočih bolnikov in pohabljencev. Petja in krasnega prizora pri tej pobožnoeti ne bom nikdar pozabil. Zdaj se pa prav lepo zahvaljujem za prijazen sprejem in postrežbo vsem rojakom, katere s^p. obiskala v Clevelandu, in sicer bratu Frank Hočevarju in njegovi ženi, kjer sva stanovala; dalje družini Ignac tni-daršič, Frank Zakrajšek, Anton Hočevar, Frank Skul, Roti f>i-žem, Jakob Mohorčič, Rosie Go-renčič, John Avsec, Josip Gr- kan Banking & Savings Company Edina Slovenska Banka v Clevelandu TA BANKA JE VAJA BANKA Denar naložen tukaj Vara pomaga da postanete SAMOSTOJNI, Dokler j« naložen pri na« Vam vloga vedno viša. URADNE URE: Ob delavnikih od t. do S. v soboto od 9. do S. in zvečer od 6. do 8. v sredo od 9. do 12. Za denarno po-iiUatev od 6. do 8. pri atraaalrih vratih, rnsvea sredo svežer. SORODNIKOM IN ZNANCEM od časa do časa gotovo pošiljate denar v atari kra); To delo izrriimo Vem točno in zanesljivo GLAVNI URAD: 6131 StClair Ave. COLLTVWOODBKA PODRUŽNICA: 15601 Waterloo Rd. dina, Mary Gornik, Frances Lausche, M. J. Grdina, Josip Mačerol očetu in materi, Josip Mačerol ml., Adolph Mačerol, družini Frank Spelič, Ivan Zupanu, Anton Grdina, Rev. Vitus Hribarju ter družini Frank Suhadolnik. Se enkrat lepa hvala vsem skupaj. H koncu naj še omenim, da sem tudi jaz za premembo imena naše Jednote v Ameriška Slovenska Katoliška Jednota. Zato imam skoro vsak dan tehtne vzroke. Že večkrat me je kak Amerikanec vprašal, če spadam h Kukluksarjem; nosim namreč velik Jednotin znak, kjer sta označena dva K (K. S. K. J.) Jaz mu moram sled tega razložiti pomen teh črk, če ne bi ljudje mislili, da sem kak slovenski Kukluksar. Vsa moja družina, 15 oseb skupaj, spada k tej Jednoti; vsi smo ameriški državljani. Človek dandanes skoro ni varen pred Amerikance stopiti z našim Jednotinim znakom, ker nosi križ in dve črki K. K, kar Amerikance moti. Torej prvo črko K. opustite! -S pozdravom, Joseph Hochevar. North Chicago, 111. — Cenjenim čitateljem "Glasila K. S. K. Jednote" je gotovo dobro znano, da Slovenci v naselbini North Chicago in Waukagan, 111., ved no tekmujemo na društvenem polju napredka, pa najsi bodi pri prireditvah piknikov, veselic z igrami ali za gospodarski obstoj skupnega naroda. Ker se bo sezona piknikov v kratkem končala, imamo pri rokah že drugo stvar, katera je pre-potrebna za vsakogar, naj si bo mlad ali star, zdrav ali bolan; vsakomur je koristno, ako pripada k našemu Slovenskemu Stavbinskemu in Posojilnemu društvu v North Chicagu, 111. Omenjeno društvo otvarja z dnem 7. avgusta, to je prvo soboto v mesecu avgustu, 22. serijo za izdajanje novih delnic, in sicer po 12 Vi centa in po 25 centov. V gornja dva razreda se plačuje tedensko. Nadalje je razred za enkratno vplačilo za delnico ($100) na dan nakupa. Slovenci in Slovenke! Stari in mladi iz naselbine North Chicago in Waukegan, 111. Poslu-žite se te prilike, katera se vam nudi, da si lahko z malimi prihranki omogočite prihraniti lepo svoto, katera se vam obre-stonosno množi od dneva do dneva, kar vam pride vsikdar prav, naj si bo v potrebi ali skrajni sili. Torej zglasite se vsi na večer 7. avgusta in postanite Člani in članice Slovenskega Stavbinskega in Posojilnega društva v North Chicagu, 111. Uradne ure za pobiranje doneskov in izdajanje novih delnic so v soboto večer, dne 7. avgusta, kakor običajno ob 7. uri zvečer; torej pridite vsi! Pri tej priliki bi opozarjal vse člane delničarje Slovenskega Stavbinskega in Posojilnega društva, da je tajnik tega društva Mr. M. Ivanetič zavarovalni zastopnik, in bi pfosil, da se obrnete do njega, kadar vam zavarovalnina poteče in uver-en sem, da vam bo vse točno in vestno postregel. tdrej na »videnje dne 7. av-fusta, 1926. ni treba registrirati. —Po 17-letnem bivanju v Ameriki je našo clevelandsko naselbino 1 minuli teden prvič obiskal Mr. Rafko Zupanec, organist cerkve sv. Jožefa, komponist in učitelj igranja na gla-sovir. Naša ameriška Ljubljana se mu zelo dopade. Znamenitosti mesta in okolico mu je s svojim ovtomobilom razkazal Mr. John Zulich. —Umrla je Angela Toller, stara 27 let. Rojena je bila v Clevelandu, kjer zapušča soproga in štiri otroke, mater, tri brate in tri sestre. Ranjka je bila članica društva Marije Magdalene, št. 162, K. S. K. J. jilnega društva North Chicago, 111.:' Mathias C. Varšek. POJASNILO K "POJASNILU" V štev. 29. "Glasila K. S. K. Jednote" t. 1. bil je objavljen članek pod naslovom "V pojasnilo" izpod peresa Martina Težaka iz Jolieta, 111. Članek razpravlja o aferi, ki se je godila pred tremi in več leti v Jolietu, kjer se je "Glasilo K. S. K. Jednote" tistočasno tudi tiskalo. Ker pa kot razvidno iz par vprašanj nekaterih rojakov, nekateri mislijo, da se to tiče nas, to je sedanjega "Amerikan-skega Slovenca," bodi zato na tem mestu pojasneno, da se to Pogreb se je vršil danes 3. av-sedanjega podjetja in tiskarne gusta zjutraj iz hiše žalosti na Edinost, ki izdaja sedaj "Ame- 5129 Luther Ave. Vsem pre-rikanskega Slovenca" v Chica- ostalim sorodnikom izrekamo gu popolnoma nič ne tiče. naše iskreno sožalje, ranjki pa Dotična afera je nastala med naj sveti večna luč in naj uživa prizadetim in prejšnjo tiskov-!večni mir! no družbo v Jolietu, ki je tis- —Dne 15. avgusta (na nede-kala "Glasilo K. S. K. Jednote" ljo) se nudi Clevelandčanom le-v Jolietu do decembra meseca, pa prilika pohiteti v Pittsburgh. 1923- Pa. Ta dan bodo dospeli tja Toliko javnosti v pojasnilo, V8j delegatje in delegatinje XVI to je onim, ki jim prejšnje raz- konvencije K. S. K. Jednote. mere morda niso znane in bi Vožnja ob nedeljah stane iz misliti, da to leti na sedanjega Clevelanda do Pittsburgha in "Amerikanskega Slovenca," kar nazaj samo $3.50 in sicer po pa ni. Vsa stvar se nanaša na Pennsylvania železnici. Cleve-prejšnje razmere v Jolietu. landski delegatje, njih družine John Jerič, in cenjeni gostje se odpeljejo predsednik tiskovne družbe dne 15. avgusta ob 7:20 zju-Edinost. - traj z Euclid Ave. in E. 55th -0- St. 'postaje. Kdor se hoče nam CLEVBLANDSKE NOVICE, pridružiti, naj to kmalu javi __uredništvu "Glasila," osebno. Na St. Clair Ave. in 88. cesti P'8meno ali Pa telefonično. Te-je bil minulo sredo zvečer od ,efon: Randolph 3912. ulične kare podrt na tla rojak V Pittsburghu bo označeni Anton Znidaršič, 56 let star. dan vehk Plkmk ** delegate, stanujoč na 6011 Bonna Ave. nJlh »oste in vaa pittsburška Kmalu potem je umrl v Mount d™ftva K- s- K- J^note. Si na i bolnici, ker mu je obe no- Clt*jte tozadevno posebno gi odtrgalo. Karo so morali naznanilo v današnji številki. dvigniti, predno so gasilci po- __0__ tegnili truplo izpod koles. Pokojni Znidaršič je bival v Ame- "—---- riki 23 let, in je bil doma iz Makovca pri Ložu. Tu zapušča dve hčeri in tri brate, v starem Poletje je čas udobnosti. Sinje poletno nebo, lahke sa-kraju pa mater, ženo, hčerko, pice in plavanje pretvarja se-sina, dva brata in dve sestri., da njo dobo v rai, samo če ste Bil je član društva Clevelandski popolnoma zdra/i. da vas ne Slovenci, št. 14, S. D. Zveze, muči zabasanoil, neprebava in Naj v miru počiva ! druge sličpe poletne neprilike. V torek, 10. avgusta se vrši- Take prito&bej čujete skoro sle-jo po vsej državi Ohio primar- herni dan, totfa samo od onih ne volitve. Te volitve so silno važne zlasti glede prohibicije. Vsa ostala Amerika je pozorna na volitve v državi Ohio. Gre se radi senatorja Willisa, ki jej glavni steber prohibicije, če bo še izvoljen ali ne. Njegova izvolitev pomeni še najmanj 10 let prohibicije, njegov poraz pomeni, da so se ljudje naveličali j hinavščine. Mi posebno prosi-1 mo rojake, naj nikar «ne zamu-. dijo teh volitev. In kdo lahko voli 10. avgusta? Vsak, ki je državljan, in se je lansko leto ljudi, ki ne poznajo Trinerje- registriral. Za primarne volitve se ni treba znova registrirati. Vi samo poveste v volivni vega grenkega vina, najboljšega in najbolj hitrega zdravila v takih slučajih. To vino drži bodo odprte volivne koče v pon-aeljek, 9. avgusta, od 5. do 9. ure tvečer. Kdor ni lansko leto volil, ta se mora registrirati, Za odbor Stavbinskega in Poso->kdor je lansko leto volil, se mu koči, da ste lansko leto volili, in j vaše črevesje v redu ter ne do-brez vsake registracije lahko voljuje, da bi kaka slaba snov zopet volite. Registrirati se pa i zastrupila vaše telo. Se druge morajo vsi oni, ki so od lanske- potrebščine za poletno udob-ga leta postali polnoletni, vsi no*t: Trinerjev Fli-Gas po-oni, ki so od lanskega leta po- konča takoj muhe in komarje, stali polnoletni, vsi oni, ki so od Trinerjev Mosquito Chaser pre-lanskega novembra naprej po- žene komarje; če se nahajate stali državljani, in vsi oni, ki na prostem, rabite ga; enkratna lansko leto niso volili. Za te vporaba zadostuje za dve ure. Ako ne morete dobiti kateregakoli Trinerjeva zdravila ali preparata v bližnji lekarni, pišite na: Joseph Triner Co., Chicago, 111. (Adv.) "GLASILO K. S. K. JEDNOTE,, •__Izhaja vsak torefc. Lastnina Krenjako-Slovenake Katoliške Jed not« v Združenih državah ameriških. 6117 St. Clair Ave. Uredništvo in upravništvo: Telefon: Randolph 3012 CLEVELAND, OHIO. Naročnina. Za člane, na leto ................................................................................$0.84 Za nečlant .........................................................................................................41.60 Za inozemstvo .................................................................................................$3.00 OFFICCIAL ORGAN of the GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the UNITED STATES OF AMERICA Maintained by and in the interest of the Order. ,_Issued every Tueaday OFFICE: 6117 St. Clair Ave. Telephone: Randolph 3012. CLEVELAND, OHIO. RAZMOTRIVANJE. NASVETI IN PREDLOGI ZA XVL KONVENCIJO KSKJ. lillllllf O lastni Jed. tiskarni. (Piše urednik "Glasila") Ker se je zadnji čas med raz-motrivanjem sprožilo misel o nabavi lastne tiskarne, hočem jaz to zadevo pojasniti z mojega lastnega stališča kot večletni urednik in upravnik "Glasila." Pri tem navajam sledeča glavna vprašanja: 1. Ali res potrebuje naša Jednota svojo lastno tiskarno? 2. Koliko bi ista veljala? 3. Kje dobiti denar? 4. Ali bi imela Jednota pri tem dobiček ali izgubo? K prvemu vprašanju omenim, da lastne tiskarne še ne potrebujemo. Stroški nabave moderno urejene unijske tiskarne bi znašali danes od $25,000 do $30,000. Ta denar bi morali člani skupaj spraviti s posebnim asesmen-tom $1.50 ali $2 na vsakega. Ko je S. N. P. Jednota gradila svojo lastno tiskarno, je bil razpisan posebni asesment ?1 na vse aktivno članstvo; poleg tega mora pa še danes vsak novi član v sklad tiskarne plačati najmanj $1. Zdaj pa preidimo k najbolj važni točki: o donašanju izgube ali dobička pri lastni tiskarni. Za slučaj vzemimo stroške tiskanja lista za en teden ali eno številko, 17,350 iztisov. Ce članstvo vloži v tiskarno $30,000, se mora pri tem vpo-števati gotovo vsaj 5% obresti od glavnice, kar znaša $28 tedensko. V tiskarni bi morali biti najmanj štirje nastavljenei (unijski tiskarji) z vodjem vred. Njih tedenska plača bi znašala najmanj $200. K temu še prištejmo 2,200 funtov papirja za eno izdajo lista po 4.25 centa funt, kar znaša $93.50. Papirja bi morali' kupiti celo karo. drugače je cena višja! Za odpravo lista (mailing) bi morali vsak teden naročiti dva unijska mailerja, ki bi računala vsak najmanj $10 za osem-urno delo. Ako seštejemo samo te štiri gori navedene svote, dobimo skupaj $341.50 strdškov za tiskanje ene številke lista. K temu pa še niso prišteti stroški za svinec, tiskarsko črnilo, plin, oziroma elektriko, potrebščine pri odpremi lista, vzdrževanje in popravljanje strojev, prevoz lista na pošto, zavarovanje proti ognju in drugo. Tiskarna "Ameriške Domovine," kjer se zadnja tri leta tiska ''Glasilo," nam danes računa za eno izdajo lista $292.63. Zdaj pa vzemite svinčnik in izračunajte veliko razliko $48.87 na teden, kar znaša na leto lepo svoto 32.531.24. Te številke niso nikakor pretirane, ampak resnične. O tiskanju "Glasila" bo delegatom na konvenciji predloženo obširno poročilo, iz koje-ga bo lahko vsakdo spoznal, da je za Jednoto mnogo boljše, da se njeno glasilo tiska v tiskarni "Ameriške Domovine," kot pa morda v svoji lastni tiskarni. Dokazano bo tudi, koliko tiso- čakov si je Jednota prihranila s tem, ker se je list preselil iz Jolieta v Cleveland. O tem je že brat Martin Težak v št. 29 "Glasila" nekaj omenil. Res je, da je bila točka lastne tiskarne na dnevnem redu konvencije v Jolietu leta 1920. Tedaj smo imeli lepo priliko kupiti tiskarno "Amerikanskega Slovenca" po zmerni ceni. Ta točka je propadla z veliko večino glasov razsodnih delegatov, ne pa vsled kake morebitne politike. » Ker označena tiskarna v Jolietu V3led prevelikih upravnih stroškov ni zamogla .nuditi Jed-noti ugodne, konkurenčne (nižje) cene, se ž njo ni naredilo več pogodbe. Še neko drugo udobnost ima-m. 1147 K. M* BL Clsvsland. Ohio. LITTLE ANGEL OFFICIAL ORGAN of the JUVENILE DEPT. of K. S. K. J. (G. C. 8. U.) . tooed every, first Wednesday in the Month. Editor's Address: Rev. j. j. o«aa. 1647 K. 89th St. Cleveland, Ohio. PRISTOPILI meseca junija, 1926. K društvu sv. Jožefa, št. 2 Joliet, 111., 16223 Veronika Ko-žar, (sprejeta 27. aprila, 1926) 16224 Rose Gudac, 16225 Joseph Gudac, 16226 Math Gudac 16325 Frank Burich, 16326 Joseph W. Slapničar, 16327 Josephine F. Zelko, 16328 Dolores M. Zelko, 16329 Ralph Ancel, 16330 Norman Lilek 16331 Bernadette Levstik 16332 Bernarda Kramarich 16333 James Videtich, 16334 Frank Svetlečič, 16335 Anna Svetlečič, 1636 Mary Svetlečič, 16337 Martha Svetlečič, 16338 Raymond Svetlečič. K društvu Vitezi sv. Jurija št. 3, Joliet, 111., 16227 Peter Meteš. K društvu sv. Cirila in Me toda, št. 4, Tower, Minn., 16228 George Zupancich. K društvu sv. Jožefa, št. 7 Pueblo, Colo., 16339 Dolores Mehle, 16340 Anna Godec 16341 Joseph Godec, 16342 Ber-nice Plutt, 16343 George Plutt 16344 Frank Peček, 16345 Felix Peček, 16346 Robert' D. Peček, 16347 Raymond Peček, 16348 Charles Peček, 16349 E1 sie Peček, 16350 Joseph Hočevar, 16351 Frances Hočevar, 16352 Rosie Hočevar, 16353 Margaret Tomsich, 16354 Raymond Tomsich, 16355 Harry Barker, 16356 Olga Barker, 16357 William Barker, 16358 Joseph Barker, 1 16359 Martha Barker, 16360 Pauline Klun, 16361 Helen Klun, 16362 Anton Klun, 16363 Joseph Klun, 16364 Albert Drobnich, 16365 Rose M. Russ. K društvu sv. Vida, št. 25, Cleveland. O., 16229 Edward Kocin, 16230 Mary Kocin, 16231 William Perushek, 16232 ces Perushek, 16233 Stanley Perushek, 16234 John Perushek, 16235 Albina Perushek, 16236 Edward Perushek, 16237 Alice Perushek, 16238 Anna Luzar, 16239 Ignatius Luzar, 16240 John Luzar ,16241 Mary Luzar, 16242 Victor Luzar, 16243 Dominic Luzar. K društvu sv. Frančiška Šaleškega, št. 29, Joliet, BI., 16244 Marion Mlakar, 16245 Martin Težak.' K društvu Marije Device, št. 33, Pitstburgh, Pa., 16246 Joseph E. Starešinič, 16247 Nick Zunič, 16248 Joseph Zunich. K društvu sv. Petra in Pavla, št. 38, Kansas City,, Kans., 16249 Carl W. Bizal, 16250 Anna Mae Bizal. K društvu Vitezi sv. Florija-na, št. 44, South'Chicago, HI., 16251 Emma Primožič. K društvu sv. Alojzija, št. 47, Chicago, 111., 16366 Joseph Go-bina. K društvu sv. Cirila in Metoda, št. 59, Eveleth, Minn., 16367 Alois Lušin. K društvu Marije Vnebovze-te, št. 77, Forest City, Pa., 16406 Anton Trelc. K društvu Marije Pomagaj, št. 78, Chicago, 111., 16368 Josephine Kukman, 16369 Mildred Kukman. K društvu Marije Čistega Spočetja, ŠL 80, South Chicago, 111., 16252 Joseph Musser, 16253 Frank Musser. K društvu Marije Čistega Spočetja, št. 85, Lorain, O., 16254 Theresa Perušek, 16255 Mildred Perušek, 16256 Rudolph Plasko, 16257 Frank Pla-sko, 16258 Steve Novak, H259 Frances Novak, 16260 Anna Novak, 16410 George Rajher, 16411 Mike Rajher, 16412 Frances Ostrognaj, 16413 Katarina Ostrognaj, 16414 Mary Pogorele, 16415 Johanna Paul, 16416 Elizabeth Pogorele, 16417 Steve Golek, 16418 Josephine Vukočan. K društvu sv. Cirila in Metoda, št. 90, Omaha, Nab., 16370 Edward J. Petrasich. K društvu Friderik Baraga, št. 93, Chisholm, Minn., 16371 Stanley F. Mehle. K društvu Marije Čistega Spočetja, št. 104, Pueblo, Colo., 16261 Frances Težak, 16262 Mary Yershin. K društvu sv. Roka, št. 113, Denver, Colo., 16263 Stephanie Andolšek. K društvu sv. Ane, št. 120, Forest City, Pa., 16372 Mary Zupancich. K društvu sv. Ane, št. 123, Bridgeport, O., 16373 Pearl Ko-vach. K društvu sv. Ana, št. 127, Waukegan, IU., 16407 Silvia Kavčič. K društvu sv. Ane, št. 134, Indianapolis, Ind., 16264 Lillian Brezigar. K društvu sv. Janeza Krstni-ka, št. 143, Joliet, HI., 16374 William Zupanec, 16375 Ralph Zupanec. K društvu sv. Jožefa, št. 146, Cleveland, O., 16265 Julia Ober-'star, 16266 Christine Oberstar, 16267 Lawrence Oberstar. K društvu sv. Jožefa, št. 148, Bridgeport, Conn., 16268 Anna Draskovich, 16269 Mary Dras-kovich, 16270 Theresa Draskovich, 16271 Julia Draskovich, 16272 Bessie Feresak, 16273 Joseph Feresak, 16274 Anna Feresak, 16275 Joseph Smej, 16276 Louis Vegi, 16277 John Smej, 16278 Ivan Smej, 16279 Joseph Smej, 16280 Veronica Rascan, 16281 Joseph Rascan, Arthur Rascan, 16283 Olga Rascan, 16284 Sophie Rascan, 16285 Martha Rascan, 16286 Mary Suman, 16287 Julia Suman, 16288 Anna Suman, 16289 Stefan Markoja, 16290 Anna Markoja, 16291 John Markoja, 16292' Anna Raj, 16293 Helen Raj, 16294 Frank Sovar, 16295 John Sovar, 16296 Mary Sovar, 16297 Elizabeth Sovar, 16298 Bessie Magdics, 16299 Helen Magdics, 16300 Mary Csenadi, 16301 Anton Csenadi, 16302 Andrew Csenadi, 16303 Stefan Csenadi. K društvu sv. Jeronima, št. 153, Canonsburg, Pa., 16408 Mary Sedmak, 16409 Frances Pogorele. K društvu sv. Ane, št. 156, Chisholm, Minn., 16305 Matt E. Jelene, 16304 Celia Bradach. K društvu Kraljica Majnika, št. 157, Sheboygan, Wis., 16306 Angela Zorman. K društvu sv. Antona Pado-vanskega, št. 158, Hostetter, Pa., 16307 Joseph Planinšek, 16308 Anna Planinšek, 16309 Josephine Planinšek. K društvu sv. Mihalja, št. 163, Pittsburgh, Pa., 16310 Peter Kust, 16311 Frank Salopek, 16312 Barbara Salopek, 16318 Helen Salopek, 16314 Anna Fundurulic, 16315 Katherine Fundurulic. K društvu Presvetega Srca Jezusovega, št. 166, South Chicago, 111., 16316 Lucy Graho-vac. K društvu sv. Jožefa, št. 169, Cleveland, O., 16317 Edward J. Cvertnik, 16318 Dorothy Cvert-nik, 16319 Mary Zupančič, 16320 Stanley Zupančič. K društvu Presvetega Srca Jezusovega, št. 172, West Park, O., 16376 Louis Intihar, 16377 Rose Intihar, 16378 Dorothy Intihar, 16379 Frances Intihar, 16380 Mary Intihar. K društvu Marije Pomagaj, št. 188, Homer City, Pa., 16381 George Yurkovich. K društvu sv. Srca Marije, št. 198, Aurora, Minn., 16382 Florence Pleveli, 16383 Anna Maticich, 16384 Frances Mati-cich. K društvu Marije Čistega Spočetja, št. 202, Virginia, Minn., 16321 Rose M. Tisel, 16322 Ignatius Tisel. K društvi^ sv. Neže, št. 206, South Chicago, HI., 16323 Robert Zoretich, 16324 Raymond Benkovich, 16385 Mary Kasun, 16386 Mary Perusich, 16387 Molly Perusich, 16388 Joseph Perusich, 16389 Genevieve Perusich, 16390 Dolly Lonchar, 16391 Helen Lonchar, 16392 Emil Lonchar, 16393 Mildred Lonchar, 16394 Olga Marolt, 16395 Sophie Yurkas, 16396 Josephine Pazdertz, 16397 Anna Sintich, 16398 Angeline Sin tich, 16399 Agnes A. Encimer, 16400 Ralph Mahovlich, 16401 Katie Mahovlich, 16402 Anna Mahovlich, 16403 Charles Mahovlich, 16404 Mary Mikan, 16405 Lena Mikan. Josip Zalar, glavni tajnik. -o- • Plemenit čin. Mihatov. Bilo je pozimi. Na koncu majhne vasice, ki se je razprostirala ob obeh straneh glavne ceste, se je skrivala med drevjem in visokim grmičevjem ubožna koča. V njej je bivala udova z dvanajstletno hčerko. V pritlični sobici je sedela žena v napol preperelem naslonjaču. Njena bolna noga je počivala na vznožniku. Iz njenega obraza je govorila trpka bol, lica je imela bleda in upala. Na mizi je brlela oljnata svetil j ka in motno ražsvetljevala sobico. Pridna Anica je bila zaposlena pri ognjišču, pripravljala je večerjo; mati je ni mogla, ker je že eno leto bolehala na nogi. Ob * slabem vremenu so se njene bolečine še povečale. Toda danes je niso privabljale solz bolečine na nogi, ampak skrb za bodočnost. Delati ni mogla več, sicer pa v tem letnem času tudi ni bilo nobenega takega dela. Najemnina je tudi že potekla. Ali; jo bo bogati Tratnik še dalje opustil v koči? Ona ga je dobro poznala. Tratnik ni imel srca. "Plačaj^" ji je rekel pred kratkim, "plačaj ali se pa izseli!" Ljubi Bog," je vzdihovala ubožica, "pomagaj nama, meni in mojemu otroku!" "Mama," je zaklicala Anica, zdaj sem pa že pripravila večerjo. Pa nikar ne jokajte, marpa! Ali nisem dobro skuhala? Boste videli, sčasom bom postala še prav dobra gospodinja." Ti dobro dete!" se nasmehne mama s solzami v očeh in boža črne dekličine lase. In čeravno je jad lomila njeno srce, je vedno hvalila ljubega Boga, da ji je dal otroka. Večerjali ste, večerja je sicer bila skromna, toda ft boga vdova bi bila srečna, če bi vsak večer imela tako. "Ali imave še kaj krompirja, Anica?" "Ne veliko, ljuba mamica!" "In kruha?" Anica odpre omaro in izvleče kos rženega kruha. Opazi pa hkrati, kako se je mati zganila. "Pomiri se, mama! Ljubi Bog bo tudi v bodoče pomagal. Ali neveš, da smo ga že manj imele? Pa kaj se je zgodilo? Dobra Martinovka nam ga je poslala polno košaro." "Da, da, ljubi otrok! Ko bi jaz mogla delati! Pa kako težko je, hoteti delati pa ne moči! Kaj bove počele, če bo Tratnik zahteval najemnino? Grozil je, da naju izžene." 'Tako trdosrčen pa menda Tratnik ni, ljuba mama, da bi nama v tem mrazu pokazal vrata." "Dal ljubi Bog, da bi bilo res, kar govoriš, drago dete. Toda bojim, da bo naredil, kar sem jaz rekla. Jaz ga dobro poznam; dokler sem mogla delati, naju je trpel, toda zdaj ne bo poznal usmiljenja in sočutja." Tedaj pogleda Anica mami v oči in reče: Mama, če grem jaz k njemu in ga lepo prosim, ali mislite, da bo še mogel biti trdosrčen?" "Nevem, ljubo dete." "Jaz grem k njemu," reče Anica odločno in pograbi robec. "Pa menda ne precej nocoj?" vpraša mati prestrašeno. Pa zakaj ne? Kar precej grem! In če se vrnem z veselo novico, ali ne boste tudi vi veseli?" Anica poljubi bledo materino čelo in se poslovi. "Pazi na pot, dragi otrok!" "Bodite brez skrbi, cesto dobro poznam in se kmalu vrnem. Molite, mama, da ljubi Bog omehča Tratnikovo srce." Sneg je bil že visoko zapadel, zato si je Anica le s težavo delala pot. Bril je mrzel veter in ji metal snežinko v obraz. Toda Anica se ni zmenila zanj, ampak je neustrašeno hitela da lje. Ko se je bližala Tratniko-vi hiši, ji je postajalo tesno pri srcu. Ali bo uslišana njena prošnja? Priporoča se še enkrat varstvu Matere božje in potrka na vrata. Stara dekla odpre vrata in popelje Anico v sobo. Ko Tratnik zagleda deklico, potemni njegov obraz. "No, čemu si prišla?" jo na-hruli. "Beračit? Zastonj vsaka beseda! Jaz sem za vaju že zadosti storil, zato me ne nadlegujte dalje!" "Nisem prišla beračit," reče Anica bojazljivo. "No, čemu. si pa prišla?" . "Oh, Tratnik, potrpite še nekaj časa z nama, ne izženite naju. Ko bodo mati ozdraveli, bodo poravnali najemnino." "Torej zato si prišla? In tako pozno! S tvojo prošnjo ne bo nič. Prihodnji teden se imate izseliti!" "Prosim, potrpite!" ihte uboga Anica. "Usmilite se moje bolne matere. Ko dorastem, bom za vas delala. Poleti bom pasla živino, okopavala in ple-la." "Ne besediči!" jo prekine Tratnik, "za tvoje obljube ne dam počenega groša. V ponde-ljek se izselite in v torek pridejo že drugi v kočo." "Bodite usmiljeni! Mati bodo umrli, ako naju izženete." "Le naj umre!" zakriči Tratnik in udari po mizi. "Ali ne slišiš, da imam že nove najemnike. Taka berači j a je za sirotišnico ! Idi!" Tedaj je pograbil Tratnik trepetajočo deklico za roko in jo pahnil skozi vrata, ki jih je trdo zaprl. Za hip je bila Anica kakor onemogla; toda kmalu se zopet zave. Kaj je rekel trdosrčnež? Da naj mati umro! In — bera-Čija! Surovež je sramotil dobro mater! V Aničinih očeh so se pokazale debele solze, in njene roke so se krčevito vile. O, kako je zasovražila tega hudobnega Tratnika! Pa spomnila se je tudi na ubogo mater. "Ljubi Bog, pomagaj nama!" zaihti na ves glas. No, kdo pa si, dragi ptrok?" vpraša zanjo neki neznan glas. Prestrašena se Anica ozre. Izza oblakov nad goro se je ravno pokazal mesec in v tej bledi mesečini spozna Anico tujo ženo. Oh, gospa Roza, gorje moji mami in meni!", zajoče Anica in pove na kratko, kaj se je zgodilo. "Ne jokaj, Anica; pojdi z me noj! Četudi imam šest otrok, toda košček kruha imam tudi še za vaju dve." Kmalu nato je sedela Anica v čedni sobici poleg gorke peči, gospa Roza pa je napolnila košarico kruha in še priložila kos mesa. "Ponesi zdaj to domov, pa reci mami, da vama želim dober tek! Košarico pa lahko jutri nazaj prineseš!" Anica hiti proti domu. Mesec se je zopet skril za oblake. Ko se približa Tratnikovi hiši, si misli: "Zakaj nima Tratnik tako dobrega, zlatega srca kakor gospa Roza? Kako -more biti ta bogati mož tako trd, še trši kakor kamen?" Deklica postoji za trenutek in postavi košarico poleg sebe v sneg. Na dvorišču je bilo vse tiho. Morebiti že spi Tratnik, j^li bo res storil, kar je zagrozil? Uboga mati! In Anica iz-nova zaihti. Tedaj pa se vsa strese in srce ji jame glasneje biti.. Za vogalom Tratnikove hiše-se pojavi črna postava, ki se počasi in previdno plazi proti skednju. Kdo neki je to? In kaj hoče? Ali bo kradel? Saj nima tam česa ukrasti. "Pa naj krade! Naj stori kar hoče!" govori deklica na tihem sama s seboj. "Prav se godi temu hudobnemu možu. Ce bi bil tako ubog kot me dve, bi ne bil tako prevzeten in trdosrčen." "Kaj pa če namerava tujec skedenj zažgati?" Anica se iznova vsa strese. "Prav se mu godi," ji pravi neki zli glas, "saj zasluži kazen." In precej nato se oglasi drugi glas, resen, jasen in mil: Povračuj hudo z dobrim! Odpusti sovražnikom!" Anica pograbi košarico in hoče dalje. Toda zdi se ji, da jo neka nevidna moč zadržuje. In tedaj se odpro skednjena vratfc, postava prihaja bliže! Anica spozna v njej Skončarjevega Jurija, ki ga je Tratnik nedavno iz službe spodil. Ko je Jurij zagledal deklico, je potlačil klobuk, grdo zaklel in izginil. Deklica je od strahu odskoči-la in zakričala: "Tratnik, ogenj! Ogenj! Skedenj gori!" Psi zalajajo, služinč&t hiti skupaj, Tratnik pa škriplje z zobmi: "Kaj? Ti čarovnica!" Anica je preslišala to novo žalitev in venomer ponavljala: "Za božjo voljo, hitite tja v skedenj! Hudoben Jurij je naredil.* Tratnik se je iznova obregnil ob deklico in hitel v skedenj. Tu in tam je že plamen objemal seno. Hlapci so gasili z roka mi, nogami, vilami — in hvala Bogu, posrečilo se jim je udu-šiti ogenj. Tratniku, temu mogočnemu, surovemu možu, se je za hip stemnilo, oprijeti se je moral za zid. Tako blizu je bi Ia poguba. Požigalec se je bil s predrzno pretkanostjo lotil dela. V seno je vtaknil veliko svečo, jo prižgal in pobegnil Da ni Anica pravočasno zakli eala na pomoč, bi bila v četrt ure vsa Tratnikova imovina prah in pepel. "Kje je ona? Kje je ona! zakliče Tratnik, ko se zave velike nevarnosti. "Kdo?" vprašujejo hlapci. "No, mala deklica, ki je rešila ošabnemu Tratniku vso njegovo imovino in premoženje; Anica, ki sem jo pred dobro uro z zaničevanjem in zasramova-njem odgnal." Anice ni bilo nikjer najti. Pobrala je bila košarico in stekla domov, kjer je pripovedovala mami, kaj se ji je dogodilo. Mati jo je pobožala po kodrih in rekla: To je lepo, moj dragi otrok! Prav si naredila!" 4 Tedaj se odpro vrata. "Tratnik!" zakriči deklica in skoči pokonci. 'Da, otrok — jaz sem!" reče Tratnik in jo prime za roko. Ne boj se me! Hvala ti! Bogati Tratnik, ki se ni nobenemu uklonil, mora pred teboj za-rdeti in se sramovati. Odpustita mi obe, bil sem res trdosrčen. Da vsaj nekoliko poplačam plemeniti AniČin čin, vama odpustim najemnino. Podarim vama hišico z vrtom vred. In to, Anica" — stisnil ji je v roke mošnjo denarja — "to je zate. In če boste kdaj v-nesreči, potrebovale zvestega prijatelja, mislite na Tratnika." ,To rekši, odide. Mati in hčerka pa hvalite Boga, ki vse dobre plačuje, hudo pa kaznuje. -o- Rman. Dr. France Pengov. divjemu dečaku. Tedaj se pa tudf ta zgrozi nad preplašenim otroškim obrazkom, jo popiha proč in se hoče, prišedši na cesto, delati kakor bi se ne bilo zgodilo nič posebnega; roki vtakne v hlačna žepa, koraka prav na široko ter prične glasno žvižgati, šibo pa si je bil vtaknil pod pazduho. Pa naj je žvižgal kakor je hotel, naj si je še tako prizadeval biti miren, srce mu o'e razbijalo nemirno po prsih in na noben način ni mogel pomiriti vesti. Tedaj tudi strahotna opazi, da se drže njegove šibe še vedno pene razlitega mleka. Te pene so bile kot ko-buljast cvet na živem grmu in tudi liste je bila pognala šiba. Hotel je potrgati liste in cvete proč, kajti ni hotel verjeti v čudež, pa razcefral je samo liste; čim bolj je trgal, toliko več raztrganega listja je poganjalo in tudi pen je bilo vedno več, čim bolj jih je dečko otepa val doli. Bilo ga je kar groza, da je dirjal domov k materi in ji povedal ves v mukah in skesan, kaj da je bil hudega storil. Mati ga je molče pogledala, mu dala lonček mleka in mu zapovedala, naj gre le precej spet nazaj, tja k detetu Jezusu, naj mu vrne razlito mleko in mu poda šibo, da ga božje Dete ošvrka ž njo za pokoro. Bilo je v poznem poletju proti večeru. Pred nazareško hišico je sedel mali Jezušček, imel je v naročju majhen krožnik iz lesa in leseno žlico in je bil tako židane volje, da je otepal z nožicami in bobpal z leseno žlico po železni ograji stopnišča pred vratmi ter klical čebelice, kadar je katera letela mimo ter iskala še zadnjih kapljic medu; šele kadar ni dete videlo ničesar več in je vtihnilo vse okoli njega, tedaj šele se je spomnilo tudi na žlico in jelo srebati sladko mleko, ki je je imelo v lesenem krožniku pred seboj. Tedaj pride od nekodi majhen, divji dečak, ki se je bil potepal ves dan v gozdu ter iskal ptičjih gnezd, kakor je po navadi delal spomladi. Našel je bil pač marsikako gnezdo, a notri ni bilo jajčec, tako da je mogel pač razdirati gnezdeča, sicer pa ni mogel pokazati svoje srboritoati. Ker ni mogel zadostiti svojim hudobnim željam v gozdu, mu šine v glavo misel, da bi se znosil vsaj nad otročičem, ki ga vidi sedeti tako mirno in zadovoljno na stopnišču pred hišnimi vrati. In ko vidi. kako izvrstno mu diši mleko, se priplazi k njemu skrivaj za hrbtom od zad in zamahne s šibo, ki jo je imel v roki, nenadoma po njegovi posodici z mlekom. Detice zakriči, se obrne z glavico nazaj in gleda vse preplašeno v obraz Ko pride dečak k hišici svete Družine, vidi, kako sedi božje Dete še vedno nepremično na stopnicah pred vrati in gleda preplašeno predse na razlito mleko, na krožnik in na žličko, ki sta mu bila pala iz rok. Tedaj pobere divji dečak prav ponižno krožnik in žlico, ju poda božjemu Detetu v roko, nalije noter svežega mleka ter poljubi otroku skesano na ročico; nato mu poda razcvetelo šibo in ga prosi, naj ga netepe ž njo. Jezušček pa gleda z začudenjem divjega dečka in pravi: "Odpuščam ti in te ne bom tepel." Deček pa, ki še vedno ni bil naše} dušnega miru, reče otro, ku: ^ "Ce me ne nabiješ, se bom bal, da mi moja hudobija še vedno ni odpuščena." Tedaj pravi božje Dete: "Vzemi šibo seboj domov in vtakni jo v zemljo na vrtu! Pognala bo korehine in cvetela tako, kakor se ti kaže zdaj v roki. To bo bičalo tvojo vest vsaki dan, kolikorkrat jo boš pogledal in gotovo ne storiš v bodoče ničesa hudega več, če boš imel le to cvetico vedno pred očmi." In tako se je tudi zgodilo. Tista cvetica ni nobena druga, nego vsem vam znani rman; ima še vedno tiste razcefrane liste, kakor mu jih je bil natrgal divji dečko iz Nazareta, in kobulj njegovega razcvetja je še vedno kot raztepene pene mleka. Ker pa ni živel samo v Nc,-zaretu hudoben dečko, ampak žive podobni pajdaši, žal. po vseh deželah in v vaseh in mestih in v v»eh čaaih, zato ni cvetel rman samo v Nazaretu, ampak cvete še vsako leto po vseh deželah, da bi tudi vam, če storite kaj hudobnega, tolkel po vesti, kadarkoli ga srečate in ugledate. -o- Vsak član ali članica naj pridobi enega novega člana! r^ LIF1 AND LABOKt of Rt Rev. FREDERIC BARAGA, First Bishop of Msrquette, Mich. By P. CHRYSOSTOMU3 VERWYST. O. F. M. of Los Angelss, Cal. "After having performed all years past for the Fathers at-that was to be done at La J tending the Bad River Indian Pointe, I went to the mining j mission, town of Minnesota, where Rev. | Bishop Baraga then went to Martin Fox is pastor. He has j L'Anse, where he found every- now finished his large and beautiful church and has such a large congregation of Germans. Irish and French, that his church, which is the largest in the diocese, can scarcely hold two-thirds of his congregation. Many have to stand outdoors during divine service on Sundays. Luckily his church has three doors, so that the people, who stand outdoors, can see the priest at the altar and hear the sermon. "Last winter there were two priests at Minnesota ^Vfine, namely, Rev, Martin Fox and Rev. John Cebul, from Carniola Diocese of Ljubljana. I sent Rev. Cebul. immediately after his arrival, to Minnesota Mine, in order to learn English and French. He devoted himself with so much earnestness and with such success to these two languages that he preached heard confessions in English and French for the last three months. In less than six months he has learned (and that well) those two languages, of which, previously, he knew scarcely anything, at which we are all astonished, for such a thing was never known to us before. 1 have now sent him to La Pointe (in 1860), from which place tje will attend Superior and other smaller mis sions. At Minnesota Mine he does not need to know Indian, but in his present mission he cannot do without it. I hope that, being stationed there and being so highly gifted with the faculty of learning languages, he will be able, within one, year, to preach in the Indian language without an interpreter. "Having visited these missions and provided for them. I returned to Sault Ste. Marie to attend to my correspondence, some of which called for a speedy answer." Bishop Baraga made a second tFip to the western end of our lake in 1860 on business affairs connected with these western missions. On the 4th of August he arrived in La Pointe, and th% next day, which was a Sunday, he preached four short sermons in three languages. He praises Mr. Per-inier for his work in beautifying the church. Next day he went over to Bayfield with Father Cebul and saw Hon. Henry M. Rice (Indian name, VVabi-Manomin), who promised to have a house built without delay for the priest, provided the latter would come to reside in Bayfield. Bishop Baraga gave his consent, and that very same day work on the parsonage was begun. While at La Pointe, he was called to Odanah. Bad River Reservation, to attend sick Charlotte Haskins, and stayed in the village over night. The family of Haskins have done much in times past for the missionaries who attended Bad River church, as it was with them the priest generally stopped. Edward Haskins still resides at the old place on the reserve. His brothers, Charles and William Haskins, and their sister, Charlotte, now reside in Ashland. May God reward them for all they have done in thing in good order. He had Mass there on the Feast of the Assumption, the church being crowded with Indian worshippers. Soon after we find him in Houghton, where, on Sunday, the 19th of August, he preached at early Mass in English and French, and again in English at late Mass, which was said by Rev. E. Jacker. The next day he went to the other side of Portage Lake to secure lots for a church. Having visited several other missions on Keweenaw Point, he returned home. One of the happiest events of the year for the diocese of Sault Ste. Marie and Marquette and for the Indian mission was the ordination of Rev. Gerhard Terhost, which took place on Sunday, December 23, 1860. He said his first holy Mass on Christmas day. The bishop adds, in recording these facts: "God grant that he may become a good missionary!" The bishop's prayer has been heard. Again: "May 21, 1861, Father Terhost has thus been laboring in this Indian mission since 1861, which is now over 39 years. May God prolong the life of this zealous Indian missionary for many a year to come! CHAPTER LII. Bishop Baraga Attends the III Provincial Council of Cincinnati. Hardships Endured on the Way Thither. His Visit to the Scattering Missions of his Diocese. In the winter Bishop Baraga had no communication with the outside world except by traveling long distances on snow-shoes. Hence he was obliged to make all his episcopal visitations during the -'season of navigation as far as possible. However, in the early part of 1861 he was obliged to deviate from the rule above mentioned, as he wished to attend the III Provincial Council of Cincinnati, which opened on the 28th of April. As navigation at the Sault did not open much before the first of May, Bishop Baraga was obliged to go on foot all the way from Sault Ste Ma rie to Alpena, at which place he could take a steamer. He set out from the Sault immediately after Easter, walk ing on snow-shoes all the way to Mackinac — a two and a half days' journey. From Mackinac to Alpena he traveled, partly on foot and partly no a dog sleigh, covering the distance in five days. As the hardships of this journey, most probably, were the cause of Bishop Baraga's subsequent poor health and premature death, we wil give some of the particulars, as gleaned from his journal. "April 1, 1861. Easter Monday. Day of departure, at 10 a. m. Rode as far as Sobrero, then walked about 12 miles, partly on snow-shoes, partly without them; then camped; a good night, not very cold. "April 2. Broke camp at 6; walked all day till about 5 afternoon, with great hardship and much fatigue, then camped for the night in Fridette's hunting lodge. "April 3. Started about 5:30 in morning, on walked with great fatigue, without snow shoes, which were hurting me until 1 afternoon, when we came to the ice at Pine River When half way across, Bellan ger met me with his horses, stopped over night with him "April 4. Rode away from Bellanger's at 6 in the morning, and arrived at Mackinac at 7:30 in the morning. "April 5. Departed from Mackinac at 8 in the morning with Theodore Wendell, riding and about 12 o'clock arrived at Cheboygan, where we stayed over night at the home of Jos Allair, whose wife is a Burke. "April 6. Rode fourteen miles from Cheboygan with La vigne's team, who on the way back fell into a crack in the ice and lost his life, pamped very comfortably that night. "April 7. Sunday. Unfor tunately we could not keep this Sunday, but walked many miles partly on good, partly on bad roads, until we came to a bad abandoned shanty in the eve ning where we camped and where it smoked much, and there I said the whole long of fice de Dominica in Albis. "April 8. Walked again, but more on bad, than on good roads, until we arrived at Grand Lake, where we camped pretty well, for the night. (To be continued) A True Story of the "De Profundis." One evening in the month of July, 184—, a happy group were gathered on the wide porch of a wellknown mansion in Prince George's Co., Mary land. A little Catholic church had been recently built in the village of L- by the zealous and wealthy proprietor of 'Monticello;" and as the means of the newly-formed congfcega tion were too limited to support a resident pastor, one of the Rev. Fathers of George town kindly came out once a fortnight to celebrate Mass and administer the Sacraments On the eve of the favored Sun day, Doctor J- took his car riage to the railway station and brought back the Rev. Father named for that week's services and his visit was always looked for with delight by all the household at Monticello, domes tics and children ; but by none so much as by three recent con verts to our Holy Faith, who often took occasion to propound to their amiable and learned guest any doubts or religious questions that had arisen during the course of the interven ing weeks. On the evening above men tioned, the priest who came was an Italian Jesuit, the Rev. Father G-. He held his little audience entranced with a fund of edifying stories and interesting replies to. the questions asked. The calm serenity of the night, the gentle refreshing breeze that came from a neighboring yood of pinetrees, the beautiful glitter of the flitting glowworm and the rich perfume wafted from the purple magnolia grandiflora — all added to the enchantment. The doctor broke the charm by saying: "Rev. Father, we shall be obliged to leave early tomorrow morning. The carriage will be ready for you at 6 o'clock." Is it a Ion gdrive to the church?" asked Father G-. "No: only four miles," answered the doctor; "but there will be many confessions to hear, and perhaps some baptisms to administer; hence, unless the work is begun early, Mass will not be concluded before 12 o'clock." "I hope, then," replied the Father, smiling, "that you will not fail to awake betimes." "As to that," rejoiced the doctor, "when I have to arise at any particular specified time I recite a De Profundis for the relief of the suffering souls and I am sore of awaking promptly at the right hour." "I can easily credit that, said Father G-. "It i^ a pious* practice which was recommended to me by the late Dr. Ryder of Georgetown when I was at the College, said the host; "and I have never found that any one to whom I taught the practice failed to find it truly efficaci ous." "If it would not detain you too long beyond your custom ary hours," said Father G "I would add to my long list of anecdotes one more on the De Profundis." All present besought the priest to favor them; in truth the worthy household never wearied of pious conversations "It happened," began the good priest, with religious mod esty, "that about twenty years ago I accompanied a number of prominent members of our Society who had been summoned to the Mother House, in Rome on business of importance. The Fathers carried with them pre cious documents from their sev eral provinces, and, besides the purse necessary to meet their current travelling expenses certain contributions from churches as Peter's Pence, and donations for the General of the Society. 'Our way lay across the Apennines, and we were numerous enough to fill a large coach!*"" We knew that the fast nesses of the mountains were infested with outlawed bands and we had been careful to select an honest driver. Before setting out it was agreed that we should place ourselves un der the protection of the holy souls by reciting a De Profundis every hour. At a given signal, mental or vocal prayer reading or recreation, would be suspended, and the prayer recited in union. "Luigi, the driver, had been instructed, in case of any apparent danger, to tap three distinct blows on the roof of our vehicle with the heavy end of his whip. We travelled the whole day undisturbed, without other interruptions than those tailed for by the observance of our itinerary. Just as the evening twilight began, we reached the summit of a lofty mountain. The air was cold, the scenery wild and majestic, and each of us seemed absorbed in the pleasant glimpses of the retrograding landscapes, when we were startled by three ominous blows on the roof of our coach. Before we could ask any questions, Luigi had given his horses such blows as nearly made them throw us out of the vehicle, and sent the animals running at a breakneck speed. ' We looked, we listened, and, to our amazement and horror, beheld about a dozen bandits on either side of the road, with arms uplifted, and holding deadly weapons, as if ready and determined to strike with well-aimed precision. But, strange to say, they all remained as motionless as statutes, until we had gone on so far as to leave them a mere speck on the descending horizon. "Each one of our party had kept exterior silence, but in wardly put his trust in the Most High. At last Luigi Halted. His horses were white with foam, and panting as if they would never breathe naturaJly again. 'Miracle!' cried Luigi, singing himself with the mystic Sign: 'May God and our Lord be praised! I tell you, Fathers, it is a miracle that we are not dead men!' " 'Indeed a very special protection of Divine Providence said the superior pro tem.; 'and we must all thank God with our whole hearts.' "T tell you,' broke in L^igi those were horrible men; never saw any look fiercer!' " 'Then, as soon as your horses are able, we had better move on. Shall you be obliged to change them before we get to our proposed stopping place? asked the superior. " 'Oh, we must not stop to change! We should be traced by some of their cries. We had better go on, and as the road descends gently, I think this team will' accomplish the remainder of the route.' " 'Well," said our superior, as we re-entered the coach, 'we must all offer a Mass in thanksgiving tomorrow.' To which we all heartily assented, and found subject for conversation the rest of the way in recalling the particulars of our won drous escape. "Holy obedience afterward stationed me," continued the Rev. Father, "at the Gesu About two years later I was called upon to instruct a pris oner condemned to capital pun ishment. 'He appears to have been a desperate man,' said the jailer, as he drew aside the enormous bolts of iron that held fast the door of a corri dor leading to a dismal dun geon; 'now, however, he is a little subdued; he even seems contrite at times, and I hope he will die penitent.' "I visited the prisoner sev eral times; he was always glad to see me, but it cost him great effort to open his heart and make a full confession His birth and parentage, and advantages for a liberal educa tion, should have brought him to a widely different destiny He had loved adventure natur ally, but had taken a wrong di rection. He might have become a famous military man whereas he was only a rough desperate highwayman. To win him to God, I began to lis ten to narratives of his wold brigand projects. I affected to be interested in these romantic enterprises, and then succeeded in pointing out to him the sin that abounded in each and every act. One day, as he was speaking of the latest years of his life, I was greatly sur prised to hear him recount the identical incident with which I began my story. He described to me in the most graphic terms the wonderful manner in which the hands of his comrades had been held by an invisible, irresistible power, saying that they had returned to their mountain haunts perfectly dismayed; that some of them appeared to have a vague and conscientious alarm, though reverly and song soon banished such misgivings. He told me that they knew the carriage was full of Jesuit priests, and that they had been promised a great pecuniary recompense by prominent member of the Freemasons if they should succeed in seizing our luggage. "I then made known to my penitent my share in that providential escape; he at oncem fell on his knees, went long and bitterly, and finally asked my forgiveness. I prepared him for his dreadful end, and believe he died at peace with God, so great is the mercy of Jesus to the contrite soul, even though his sins be as scarlet.' I asked his permission to narrate the particulars of his portion of the story, and he gladly gave it, hoping to merit something by the act of humility for his sin-burden soul." \ We were all much impressed by the Rev. Father's narrative; and as we bade one another good-night, the doctor remarked that a kind deed performed for others was sure to merit a blessing in return, even though it were so small a favor as that gained by his favorite practice of saying the De Profundis. "Yes," said Father G-, "charity never fails." Vacation Days. Vacation is time of rest. That does not mean that it is a time to spend in idleness, a time to do nothing from morning till night. On the contrary, the best kind of rest is a change of labor. Some new work, or some new form of activity, is the beet possible vacation. Most boys and girls when they put their books away for the summer, do not expect to do nothing but play all daylong until school reopens in the fall. Almost everybody has some special tasks to perform every day — helping mother with the housework, caring for the baby, feeding the chickens — something that must be done, no matter how much we feel like playing and forgetting about the work. Performing these little tasks faithfully is by far the best way to spend the free time between school terms. They give your mind a rest from the steady grind of study and give you a chance to tire your muscles instead. Your body, then, will get its turn at rest when you return to school. Mind and body get their turns »t vacation. But there is one part of us that can never rest: the soul. It has to keep busy month after month, year after year. If it ceases to labor and to watch and to work for one moment the enemy is ready to make an attack we can forget about the needs of the soul, nor forget to exercise those virtues which safeguard it. But the soul is so precious that we do not mind the fact that we must always be taking care of it. It is worth constant effort and work — and what if it never gets vacation? If it is faithful now to its duties, it will have in eternity, one glorious vacation that will be perfect happiness, and that will never end. Little Archie: him crawl." 'Aw, no; let Cassius: "Hooray, the professor said we would have a test today, rain or shine." Brutus: "Well?" Cassius: "It's snowing." A farmer came to town to insert an obituary notice. "How much do you charge?" he asked. "A dollar an inch," was the reply. "Migod! he was six feet tall!" Lady: "Gee, it's tough to pay fifty cents for a pound of meat." Butcher: "It's tougher when you pay twenty-five." Brain Teasers A Ship's Crew. A certain ship had a crew of thirty men — fifteen white and fifteen colored. Owing to a scarcity of provisions, they were obliged to throw half the crew overboard so the other half could survive until they reached land. They decided to stand in a circle, and beginning with the captain, count off and every ninth man was to be thrown overboard until half the crew was gone. How should the men stand in order that the white men are to be saved? An Old Friend of Our School Days. The head of the fish is one-third the length of the body and V/i inches longer than the tail. In the tail were twice as long as it is, it would be half the length of the body. How long is the fish? Young lady (in distress) "My car's stalled; have you a spare plug?" Farmer: "Sorry, lady; don't chaw, but I got an old cigar I kin give you." Ashe: "What's that piece of cord tied round your finger for?" 1 Buche: MMy wife put it there to remind me to post her letter." Ashe: "And did you do it?" Buche: "No, she forget to give it to me." For Services Rendered. Doctor: "Young man, you owe your very remarkable recovery to your wife's tender care." 'It's kind of you to tell me, doc. I shall make out the check to my wife." Tommy (at tobacconist's — "Please, father wants to know if it's true there's a tobacco trust?" Proprietor: "Quite true." Tommy: "Well, father would like to be trusted with two ounces, please." Can it? Really, now, if Carnation Milk comes from contended cows, ought not Pet Milk come from Loving Cows? Good for him. Little Archie: "Gel Pop, J just swallowed a worm!" Anxious Father: "Take a drink of water. Quick! Quick! and Vash it down." The Hen's Weight A hen weighs % of its weight and % of a pound. What does it weigh? An Automobile Race. Three automobiles start to race around a mile circular track. The first has a rate of speed of a mile and a half in 2V£ minutes. The second can travel a mile in 2 3-5 minutes, and the third can travel a mile in 3',4 minutes. How soon will they all be together again at the starting point? The Hen and Doves. A hen and two doves weigh 12 pounds, the hen weighs 10 pounds more than a dove. What is the weight of each? Guess the Number. What number is it which if multiplied by 3-8 of itself will give 96? Ditch Digging. Jones and Smith agree to dig a ditch 100 feet long for $100. They are each to receive $50. They begin digging as opposite ends, and it is noticed that Jones's end is the hardest to dig, so they agreed that he receive 25 cents more per foot than Smith. How many feet will each dig, and what is the price per foot they each will receive. Can you read this? 2yur2yublcur2y4 me. The Farmer and the Blacksmith A farmer took six pieces of chain to a blacksmith, two pieces containing 2, two pieces 3 and two pieces 4 links each. He desired to have these made into a circle. The smith said it would cost 1 cent to cut and I cent to weld a link. The smith figured the bill to be 12 cents and the farmer 8 cents. How was it done? Solutions or answers to the above Brain Teasers will follow in the next issue. Try to guess them. 3.vAVQUSTA, 1926. GLASILO K. S. K. JEDNOTE, V pojasnilo, polnoma ozdravel kožo. Mathias na lončku 50 centov. Naprodaj Gartnar, Curtiss, Wis." Ako v lekarnah ali pa pišite na W. torej trpite vsled srbečice, ra- F.' Severa Co., Cedar Rapids, bite takoj Severovo Esko. Ce- Iowa. (Adv.) SPORT'S AND SOCIAL . ACTIVITIES NAZNANILO IN ZAHVALA S žalostnim srcem nainanjp.mo sorodnikom, zuancem in prijateljem tužno vest, da nas je po kratki in mučni bolezni za vedno zapustila naša ljubljena hčerka .oziroma sestra Jennie Vandal v najlepši dekliški dobi, stara 14 let, 10 mcsecev in 9 ci.ii. Pokoj-nica je spadala k društvu M. £. S. št. 104 KSKj v mladinski oddelek. Pogreb sc je vršil po cerkvenih obredih dne 19. julija iz hiše žalostni na St. Mary's pokopališče v Pueblo, Colo. Torej se najlepše zahvaljujemo vsem tistim, ki so nam stali v pomoč in tolažbo v njeni bolezni it« ob mrtvaškem odru ob strani; kakor tudi lepa hvala vsem darovalcem cvetlic, katerih je bilo tako veliko števio, da nam ni mogoče vsakega z imenom objaviti. Lepa hvala tudi vsem udeležencem pogreba. , Tebe. nepozabljena r.am hčerka, oziroma sestrica bomo ohranili vedno v blagem spom.iu in pcbcžni molitvi. Hladna aaj ti bo svobodna ameriška gruda. Počivaj v miru in večna luč naj ti sveti. Žalujoči ostali: JOE in MARY VADNAL, stariši, MARY, ANNA, VICTORIA, ELSIE, GLADYS, sestre, JOE JR.. ALBERT in EDWARD, bratje. Pueblo, Colo., dne 22. julija, 1926. Kvanko.ss. S.Kovach.rf. Roskovich.it (iorcnc.cf. . 1 )ematto.c. Coyne.3h .. J.Grichetr2b. Kovach. ib. Največja slovenska linijska tiskarna v Z j edin jenih Državah je vedno pripravljena postreči društvom veeh Jednot, trgovcem in posameznikom za vse vrste tiskovin. - NAJNIŽJE CENE TOČNO POSTREŽBO LIČEN IZDELEK dobite vselej v naši tiskarni. Mi tiskamo "Glasilo K. S. K. Jednote"- in mnogo drugih časopisov v raznih jezikih. 28 letna skušnja tiskarstva je naša učiteljica. Priobčite to nad mojim podpisom, PLAČILNE KNJIŽICE odobrena od gl. odbora K. S. K. Jednote, najbolj priročne za članstvo IC S. K. J. imamo v zalogi. da opišem vste bolečine, katere povzroča srbečica na koži in, iz-padkih; kar se da pa lahko s Severovo Esko ozdraviti. Ko sem prestajal te bolečine na koži, sem se namazal z gorina-vedenim obližem, ki me je po- Vaši prihranki V svojem lastnem poslopju, 6117 St. Clair Ave CLEVELAND, O. jJdŠi HHB|| Ž JwsU^i naiem 'meatu* Pišite t 2 jj ^ 4 odgovor i .obratno po- ^^^^^^^^^^^^^^^^ čujemo po^ oetoo obrati na Naš z a vod uživa najboljši ugled od stran! obSnstta/kateremu Ima nalog nuditi najuljudnejio postrežbo, in od katerega prejema uajisra-zitejšo naklonjenost. ANTON ZBAŠNIK Slovenski Javni Notar 4t05 Batler Street, Pittsburgh, Pa. j j - Izdeluje pooblastila', kupne pogodbe, pobotnice vsake vrste, oporoke in vse druge v notarski posel spadajoče dokumente, bodisi za Ameriko ali stari kraj. Pilit« ali pridite osebno. : iwiiiiijiiiwuimiiumiiMuiiiiiMmiuiiiiiniimiununur^m imiiiiuiiiiniawa ško, špansko, holandako, hebrejsko, sirsko in sanskrit. Vse te jezike je obvladal že v 25. letu. Bil je najboljši učitelj svojim učencem in med profesorji ljubezniv tovariš. Ferrini pa je bil tudi svet mož. Vsak dan je šel k mizi Gospodovi, na njegovem dnevnem redu so zavzemale duhovne vaje prvo mesto. P. Christ-jan Ludwig, njegov spoVednik, je ob smrti pod prisego izpovedal, da je mož živel med svetom kot svet redovnik, in je stremel po krščanski popolnosti. Papež Pij X. so izjavili: "Srečni bi bili, če bi nam bilo dano, da povzdignemo vseučili-škega profesorja v čast oltarja. To bi bil krasen zgled za ves svet." Zgled tega svetega učenjaka, naj tudi našim čithateljem bo nov dokaz, kako prazna in grda je laž, da je vera samo za stare ženske in neumne ljudi. Ferrini je sam na sebi dokazal, da je človeška znanost le izpopolnjeno spoznanje Boga in njegovega razodetja. Cim več kdo zna, tem globlja mora biti njegova vera in če ni, je odgovornost pred Bogom toliko več- la in z lica. "A kaj si hotela s stekleni- Importirano orodje Kranjske kose z rinkco, Iz garanti* ranega jekla, 24, 26, 28, dO palcev $2.00. — Kose poliranke $1.40. Klepalno orodje $1.25. — Motika, domačega izdelka $-.90. Srp 85c, pralca 30c, brusni kamen 50c, ri-bežen za repo, z dvema nožema $1.35. Kosišče $2.00. — Poštnina prosta. MATH PEZDIR, Boa 772 Cihr Hali Sta. New York, N. Y. Zgodovinska slika is XVII. stoletja. Spisal K saver Meško. Slovencem v Ameriki se nudi izvanredna prilika po posebni ceni dobiti štiri jako zanimive nov knjige. 1. "KRI MUČENIKOV, interesantna povest iz tret-jega stoletja po Kristusu, ki pripoveduje o trpljenju kristjanov ..............................................60c 2. "SOCIALNA ČITANKA", vsebuje poučno sod-alno berilo ze naše slovenske delavce. Vsak slovenski delavec bi jo moral citati ....................45c 3. "NEVESTA IZ KORINJA, je zanimiva slovenska kmečka povest ................................................25c Skupaj xxxxxxxxxxxxxrxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx] S KDO« JIH NAROČI SKUPAJ PLAČA , /K AA . ZA VSE SAMO.„......w..................................... U I I NI " IN DOBI ZRAVEN BREZPLAČNO SE VE- ^ I •W S LIKI KOLEDAR GORIŠKE MOHORJEVE .11 I _ n DRUŽBE, KI JE POLN KORISTNIH IN W JL - ; ZANIMIVIH SPISOV. f T txxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxr Telefon pisarn*: (4*1 Telefon ituo,uJi: It4 JNO A. TEŽAK SLOVENSKA CVETU-CARNA. TOgsl N. Chicago in Indians St JOLIET, ILL. V Mloci lau fveie roSe; ts4«tm-Jem ,«m« m potreba, lovka aa poroka ia M bolnitniee. Naročila aa aprejetnajo ta« (itn*-nlm, telefon Unl a ia braolaraia* po- Nnročite te knjige takoj, dokler so v zalogi! Naročilu je pridjati Money Order ali bančni draft Naročila se naslavlja na: Mladina brez vere. Francoska šola je skoz in skoz brezverska. Posledice te šole so naravnost grozne. Sa-1,140 mladoletnih otrok pred kazenskim sodnikom radi raznih hudodelstev. Leta 1923 se je to število pomnožilo na 1,566, leta 1924 na 1,804 in leta 1925 na 1,935. Kam to vodi? Vsled brezverske vzgoje razpada francosko družinsko življenje. Poglejmo tele številke. Leta 1884 je bilo samo 1,600 ločitev zakonov, leta 1923 pa že 23,600. t To se godi v državi, ki se z v>gnjem in mečem bojuje, proti katoliškim šolam in samostanom in ki iofa učlfcl/e po veliki večini —, 80,000 — .socialne demokrate, 'l5?000 pa1 komunistov. EAko vam spadajo lasje ali ste jih že izgubili. Moja "Alpen - tinktura" napravi, da v 8 dneh počnejo lasje rasti. Stari in mladi gospodje in dame rabijo samo mojo "Alpen - tinkturo" za rasti in proti izpadanju las, ker je dokazano, da je Alpen-tinktura edino prvo serstvo na svetu moderne znanosti, ki deluje v teku 8 do 14 dneh tako na lasje takoj počno rasti. "Bruslin-tnU tura" zoper sive lase takoj izvrstno deluje, da postanejo lasje v 8 dneh popolnoma nsturni kakor v mladosti. Dalje imam najboljša zdravila zoper Reumatizem, ranp, opekline, srbečo kozo, kurje oči, btvdovice, . potne nogo, solnčnate pike ali drugo'nečistost na Obrazu itd. K5.00 vsakemu ki bi raba zdravila bez Uspeha, pišite po cenik ga pošlem zastojn. >. »' ' T JACOB WAHCIC, 1436 E. 95th St. Cleveland, Ohio. tfiniiiiiiiiiiimimiiiiiminnnmunnmn Chicago, 111, ravna oni, ki svojega denarja ne drži doma brez obresti, ampak ga nalaga v varne, državne, okrajine, mestne (municipalne) ter šolske bonde in bonde občezna-nih korporacij, ki mu donašajo od 5% do 6% obresti na leto. Te obresti se lahko z odstriženimi kuponi lahko zamenja vsakih 6 mesecev. Ce rabite denar, lahko bonde vsak dan morda celo z dobičkom prodate. • Način kupovanja bondov je priporočati tudi podpornim organizacijam in društvom. Skoro vse bonde, katere lastaje K. S. K. J. smo jih MI pvodali v popolno. zfcdovoljnost. Pišite nam za pojavila v slovenskem jeziku, da vam dopošljemo ponud-'■'i benecirkularj«.? onim rojak« Wti'M >nam tozadevno pisali« sporočamo, da priredimo prihod- /j gramofon, katere so glattne in imajo čisti f?las. 10 inch 75e HOJEK TRIO harmonika, banjo ip kitara 25040 F Hojer valček Pečlarska polka 25041 F Veseli rudarji '' Sladki spomini 25043 F Polka štaparjev - Ti si .moja, valček 25044 F Coklarska koračnica Triglavski valček 24044 Holzhaker marš Kranjski valček 24047 St. Clairski valček Newburgh marš COLUMBIA Orchestrr 25042 F Daleč v gozdu Večerni valček 12038 F Namornik valček Vianoce polka 12039 F Vesely Zahradnik Ach du lieber Augustin 24048 Razpoloženje, valček Marička valček Petje 25039 F Na poti v stari kraj, I. del Na poti v stari kraj, II. del 25037 F Stoji, stoji Ljubljanca Sinoči je pela 24039 Venček slovensk. pesmi, I. del Veftček slovensk. pesmi II. del 24040 Moj spominek, duet Zagorski zvonovi, duet 24041 Kukavica, kvartet Upanje, duet Najnovejše Piano Role. z besedami 43630 Sirotek .................................. 75e 43375 Slovenske melodije ...._........75c 42676 Spavaj, spavaj Milka moja, 75c 40319 Tiha luna ..............................75c 4033p Slovensko dekle ......v..........~..75c 40315 Po jezeru ...............................75c brez besed F 8728 Sladke vijolice —..............75c 13615 Bodimo veseli -..................70c 12530 Golubička polka ...............70c 12632 Moje zlate sanje, polka ..70c 12531 Ns visokih gorah, polka 70c F 8170 Lizzie polka -......................75c F 8157 Maria polka ........................75e F 6898 Landjaeger mari ................75c F 7213 Kuck-Kuck valček ..............75c F 6294 Bertička polka ................... 75c F 8414 Marieehen valček -----------75c Pri naročilu prosim priložite Money Order sli ček in za po*tnino priraču-nsjte 25 centov. v stari kraj na znanem priljubljenem parniku "PARIS" 21. augusta 1926. Ako ste namenjeni se to poletje v stari kraj, se vam nudi najugodnejša prilika. Priglasite se čim prej! Slovenska Banka Zakrajšek & Cešark 455 West 42nd Street, NEW YORK, N. Y. A. C. ALLYN & CO. 67 W. MONROE ST., CHICAGO, ILL. ...... in iT-TT-TT 1111.....ni.....n.............................i............................mm- (Dalje prihodnjič) DOMAČA ZDRAVILA. V zalogi Imam jedilne dttsve Knajpovo ječmenovo kavo In Impor tirass zdravila, kstera priporoča msgr. Knsjp v knjigi DOMAČI ZDRAVNIK. Pilite po brezplačni cenik, v katerem |e nakratko popisana vsaka tastlina zs kaj se rabi. V cenika boste nstli Is mnogo drugih koristnih stvari. MATH PEZDIR Bex 771, City Han ft*. New York, N. Y. Established 1857 Pridružite se našim 1927 počitniškim klubom, -snujejo se zdaj. Mi imamo šest vrst klubov na izbero. Ako si vsak teden prihranite in vložite v banko 50c, $1.00, $2.00, $5.00 ali $10.00 za dobo petdeset tednov, boste imeli prihodnje leto potrebno svoto za počitnice. J. KLEPEC, lavni notar. Real Estate, Insurance, Loans, 107 N. Chicago St. JOLIET, ILL. Zsvaruje hiše, pohištva in avtomobile proti požaru, nevihti ter tatvini in za slučaj nezgode pri največjih in najboljših družbah sveta. Prodaja hiše in lote. Posojuje denar na prve vknjižbe in prodsje zadolžnice, ki nosijo 6% obresti. Telefon 5768 in I99I-R. ZASTAVE, BANDERA, REGALIJE m ZLATE ZNAKE sa društva ter člane K. S .K J izdeluje . EMIL BACHMAN H9T A. Ha»Be Am Cfcksv«. nt Music House . 0921 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, O. Telefon urada: 74* Telefon *UaovanJ* ««TT WEESE PRINTING CO 1 JEFFERSON ST., JOLIET, ILL. a. nadstropje, pri m o* tu. MRS. ANTONIJA RIFFEL. Slovenska babies 522 N. Broadway JOLIET, I1X. Telefon 23B0-J. Tiakarna tn Udalovalnlea ttupUU ia kar*uka. TiakMae v vath ieaiklh.