232. Številka. Ljubljana, v torek 9. oktobra 1900. XXXIII. leto izhaja vsak dan zvečer, lzimSi nedelje m praznike, ter velja po poeti prejeman za avstro-ograka dežele za vse leto 28 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K BO h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano brsz pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 50 h, za jeden meaeo 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znafia poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpo&iljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od fitiriatopne peti t-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 ta, 5e se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska, — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlatvo je na Kongresnem trga St. 12. Upravnlštvu jnaj j se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v apravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12. „Slovenski Narod" telefon št 34. — »Narodna Tiskarna- telefon št. 85. Državnozborske volitve. Že zdaj se kaže, da bodo državnozborske volitve na Slovenskem letos Se ve liko srditejše in te*avnejše kakor so bile pred tremi leti. Pri tem ne mislimo na volilni boj, ki se vname na Kranjskem mej kandidati narodno napredne in mej kandidati klerikalne stranke, ampak na boj, ki se bode bil zunaj Kranjske mej slovenskimi in hrvatskimi kandidati na jedni strani in mej nemškimi in laškimi poslanci na drugi strani. Tam bo boj hujši, kakor je bil kdaj poprej, zakaj naši narodni nasprotniki so se zarotili, da nam ugrabijo vse mandate, ki ni30 popolnoma zanesljivo v naših rokah. Ugrabiti nam hočejo oba istrska mandata, dalje mandat pete kurije goriške in pa jedini slovenski mandat, ki ga imamo na Koroškem. Ko bi se naklepi naših nasprotnikov uresničili, bi bil to usodepoln, uprav strašen udarec za ves slovenski narod, zlasti pa za obmejne rojake, katerega posledic si danes niti prav predstavljati ne moremo. Izguba vseh teh mandatov bi bila za nas prava katastrofa. Razmere v teh volilnih okrajih so take, da danes nihče ne ve, kakšen bo izid volitev, in je ravno tako lahko mogoče, da Slovenci pri državnozborskih volitvah kak mandat izgubimo, kakor je lahko mogoče, da kak mandat pridobimo. V resnični nevarnosti sta zlasti dva mandata, to je mandat istrskega poslanca dr. Laginje in mandat koroškega poslanca Einspielerja. Oba sta bila pridobljena le z naporom vseh sil, le z največjo težavo in z največjimi žrtvami. La-ginja in Einspieler sta bila oba izvoljena samo z malo večino glasov, in zato ni izključeno, da se pritisku naših narodnih nasprotnikov s pomočjo njim vedno naklonjene in nam dosledno nenaklonjene birokracije posreči, nam ugrabiti ta dva mandata. Treba bo napeti vse moči in storiti vse, kar zamore kaka stranka storiti, da se ohranita ti dve poziciji. To je toliko bolj potrebno, ker smemo upati le na jako skromno pridobitev, namreč na pridobitev jednega samega mandata. Ta mandat, ki se da pridobiti, je mandat celjske mestne skupine, ki je doslej v rokah nemških nacionalcev, in za katerega kandidira slovenska stranka deželnega poslanoa dr. Dečka. Nemci so imeli doslej ta mandat le, ker so si pri volitvah pomagali z različnimi sleparijami in nasilstvi, in ker je vse uradništvo šlo zanje v boj. V zadnjih letih pa se je razmerje mej slovenskimi in nemškimi glasovi v celjski mestni skupini znatno premenilo, in sicer na korist slovenski stranki. Po davčni reformi namreč število slovenskih volilcev tako narašča, da ima slovenska stranka danes faktično večino, in da mora zmagati, ako se ne bo sleparilo kakor pri zadnji volitvi, in ako stori vsak slovenski volilec svojo dolžnost. V tem slučaju je izvolitev dr. Dečka zagotovljena. Kako velikanskega narodnega in političnega pomena bi bila pridobitev tega mandata, kako bi ta zmaga moralno u plivala na vse strani, in kako znamenito bi se ž njo utrdila pozicija Slovencev na Spodnjem Štajerskem, o tem pač ni dvomiti. S strahom, da bi kaj izgubili, pa tudi z upanjem, da ohranimo kar imamo, in da še kaj pridobimo, vstopamo v volilni boj, prepričani, da se stori vse, kar je le mogoče, da ubranimi svojo posest pred na-sprotniškimi naskoki, in da izvojujemo mandat, ki je za nas največjega pomena, mandat celjskega mesta. V IJuhlJnrit, 9. oktobra Volilni poziv nemške narodne stranke na Štajerskem. Današnji »Grazer Tagblatt" je prinesel volilni poziv nemške narodne stranke na Štajerskem. Zanimiv je ta poziv, saj postavlja resnico na najnesramnejši način na glavo ter poživlja volilce na najneizprosnejši boj. Blazen fanatizem diha iz tega poziva, smešna mogočnost je glavni znak njegov. BSlovansko klerikalni sistem je kriv sedanjih razmer, ki so se približale absolutizmu; ta sistem je kriv gospodarskega pr ada države. Toda jedino sredstvo, rešiti državo je tole: popolna odprava slovansko-kle ikalnega sistema, ki je vrgel državo v nevarnost, da razpade. Nobenega pogajanja več s slovan-stvom in z njegovimi nenasitnimi zahtevami! Državo treba postaviti na njeno naravno in zgodovinsko podlago ter priznati nemščini mesto državnega jezika! Pa tudi sramotni politični odvisnosti od Ogrske in naši gospodarski tributni dolžnosti se mora brezpogojno in četudi se razveže dualistično razmerje, storiti konec. Dokler stoji slovanski sovražnik pred našimi zidovji, dokler se moramo bati zavratnosti in izdajstva kleri kalcev, tako dolgo je naša dolžnost neiz prosen boj z najostrejšimi orožji do zadnjega! Zastopniki nemške Štajerske se bodo ustavljali vsem stremljenjem, da bi se po lagoma raztrgala dežela in se podkopalo nemštvo na Spodnjem Štajerskem. Niti pedi nemških tal, niti pičice nemških pravic se ne sme odstopiti, to bodi geslo med volitvami!" — Da bodo mogli štajerski Slovenci postaviti proti toli radikalnim poslancem toli blaznofanatičnih volilcev, to treba pač celih, energičnih mož in delavnih slovenskih poslancev! Petrov krajcar. V „Neue preussische Kreuz-zeitung" piše italijanski profesor Ni 11 i: Zakaj išče papež in vse duhovništvo tako trmasto obnovitev papeške države, dasi-ravno ne veruje niti papež, niti jeden kardinal ali škof, da bi bilo možno povrniti papežu posvetno moč ? Zato, ker znači ideja preganjanja za papeštvo hkratu neko moč. katoliki Irske, Nemčije, Amerike mislijo, kadar pošiljajo svoje milijone, da so ti milijoni milostni darovi zasužnjenemu in preganjanemu starcu, dasi to ni istina. Čim dalje leži kaka dežela od Rima, tem bolj je ondi spačena resnica o položaju papeža, čim bolj je spačena resnica, tem večji so ondi dohodki „Petrovoga krajcarja". A druzega nego „Petrovega krajcarja" papežu sploh ni treba! S tem pa ni rečeno nič slabega o papežu, saj tega denarja ne rabi le zase, a Vatikan je dvor, ki stane več kakor vzdrževanje dvora italijanskega kralja. Razen tega ima Vatikan tudi diplomacijo, ki velja na leto milijone. Vatikan je nadalje središče močne propagande, ki ima in mora imeti velika sredstva. Letni proračun Vatikana znaša okoli 20 milijonov lir. Da se ta svota more po kriti, za to je treba „Petrovega krajcarja". Zakon z dne 13. svib. 1. 1871. je zagotovil papežu letno rento 3*/i mil lir, a Vatikan je ni hotel sprejeti, kar je čisto umljivo Za pokritje stroškov bi ta svota ne zadoščala, ali katoliškemu svetu bi se zdela ta svota ogromna, a „Petrov novčič" bi kapal slabše. So pač fikcije, ki so postale potreba, a lepa gesta žalosti in preganjanje pomaga papežu, da vzdrži proračun, katerega mu je treba. Sprava z Italijo pa bi ga znatno zmanjšalo. Želje Krečanov. Krečani še vedno niso zadovoljni. Sedaj zahtevajo, da jim velevlasti dovolijo, da si smejo sami izvoliti svojega guvernerja, katerega bi potem velevlasti samo potrdile. Princ Jurij grški oče biti pod sedanjimi razmerami več krečanski guverner ter hoče biti pri evropskih dvorih tolmač želja svojih dosedanjih podanikov. Potovati hoče od države do države ter pridobivati jih za svoj načrt, po katerem bo imela Kreta svojo avtonomijo pod nadvlado vseh velevlastij in ne le Turčije. Želje Krečanov niso neumestne, pač pa so prenagljene ter za sedaj še neizvršljive. Turčija in Rusija sta menda že danes odločno proti razširjenju svobode Krete. Konflikt med berolinskim obi. zastopom in nemško cesarico. Lani je občinski zastop v Berolinu čestital nemški cesasici za god. Po naročilu cesarice pa je dvorni maršal, znan klerikalec, poslal berolinskemu občinskemu zastopu zahvalo, ki je občinski svet hudo razžalila. Cesarica je namreč, v svoji zahvali obžalovala, da je v občinskem sveta tudi takih mož, nki se roga jo sv. pismu in delajo ovire odstranitvi prepirov s cerkvenimi oblastvi". Cesarica se je osmelila dotične obč. svetnike karati ter jih pozvala, naj dovolijo, da se žrtvuje za berolinske cerkve Se več, kot se je žrtvovalo doslej. Letos je obč. zastop na tako nepoklicano vtikanje cesarice v avtonomno poslovanje berolinskega občinskega zastopa odgovoril s tem, da je sklenil, da cesarici za god ne čestita več. Nemški cesar in cesarica imata vedno afere z obč. zastopom Bero-lina, kar njune popularnosti seveda nikakor ne veča Neumno in še neumnejše. Spisal Vaso. Dragotin je bil prav navaden človek. Njegova zunanjost in vse njegovo življenje nikakor ni kazalo, da bi bil to človek s količkaj globoko, nežnočutečo dušo. Da bi bil imel vsaj one otožne poteze, ono bledo lice, da bi bil imel obraz, kateremu je znak sentimentalnosti že vtisnjen, čegar nositelj je takorekoč že od rojstva ustvarjen za junaka kake življenske tragedije. Tudi pesnik ni bil, da bi bil v tekoče verze zlival bol svoje duše, svoja globoka čustva. Bil je z,irav, rudečeličen človek, krepak kakor mlad bor v šumi, vedno vesel in dovtipen, zahajal je h koncertom in plesom, posečal družbe, biljardiral po kavarnah, skratka, delal je to, kar dela dandanes na stotine mladih ljudi, ki imajo denarja in časa v izobilju. Pač, nekaj izvanrednega je le bil. Neverjetno za danaSnje dni, bil je — deseti brat. In spomnil sem se nehote one vraže, y je bila pri naSih očetih v cvetu, ki je izrekala nad desetim bratom prokletstvo. In kakor da bi bila hotela neizprosna usoda potrditi to vero. In prihotapila se je ta njegova usoda s satansko lepim smehljajem na pohotnih ustnicah in s plamenečimi očmi. Oj, kako krasna je bila ta ženska, kako mameča! Videl sem jo, in zdela se mi je kakor boginja. In premotila ga je docela ta vražja ženska, zamotala ga v svoje mreže, da se je metal kakor ujet som. Izzivala ga je s svojim koketnim smehljajem, mamila ga s čarom svojih kakor vulkan palečih očij, morila in mučila ga ter ravnala, kakor da je slabotno dete. Nekega lepega dne se je pa naslonila na njegove prsi in med objemi in žgočimi poljubi mu je priznala, da ga ljubi, nepopisno ljubi. Odslej je pa njegova duSa plavala v blaženstvu, in srce se mu je kopalo v rajskem veselju, hodil je okoli omamljen od prevelike sieče. Sprehajal se je ž njo pod gostovejnimi kostanji. In sence so vstrepe-tavala v luninem svitu, listje je vrSelo, in vsa priroda je dihala ljubezen. Bil je blažen. A nekega dne se je nenadoma odpeljala. Pred odhodom ga je krčevito objela in mu svečano prisegla, da ga ljubi nad vse in rotila ga je, da mu ohrani zvestobo do groba. Bila je pač čudna stvar ta ženska. Pisaril ji je dolga pisma, polna naj-nežnejSe ljubezni, a tudi ona mu je odpisala, prisegajoča mu večno ljubezen. Zvedrilo se mu je lice. Trpel je, a trpel z nado v srcu. Zopet je stal na peronu. Burno mu je tolklo srce. In zopet se je pripeljala, krasnejSa kot kdaj prej, z očarujočim smehljajem na bujnih ustnih. Sreče onemogel, jo je stisnil v svoje roke, poljubljal njene ognjene oči, njen raz-paljeni, v zadnjem svitu solnca žareči se obraz Ljubila sta se bolj vroče kakor prejšnje dni. Bila je veselica v gozdu. Tudi onadva sta se je vdeležila. Na njeni strani je sedel omamljen sreče, pijan ljubezni. Tedaj se je pa približal mizi, pri kateri sta sedela, mlad človek, bled, z vranječrnimi lasmi, oči so mu pa gorele kakor dve ognjeni baklji. Pravi ciganski tip! Z lenim, počasnim glasom je prosil dovoljenja, ali sme prisesti k mizi. Z veseljem mu je družba ugodila, saj je bil znan kot krasen tenor, znan kot duhovit družabnik. Znana stvar pa je, da so tenorji nevarni ženskim srcem. In ali je bil slučaj ali ne, ne vem, resnica pa je bila, da je položil svoje lepo telo zraven Dragotinove neveste. Povzdignil je svoj glas in pel je tako topeče in ljubeče, pel je o vsemoči ljubezni, pel hrepeneče tja v sinji zrak. Slučajno pa sta se odstranila tenor in Dragotinova nevesta od družbe. Hladila sta si vroči glavi pod košatimi drevesi. Ni pa bil slučaj, da ju je Dragotin naSel tam v gozdu v vročih objemih. Saj ju je iskal, poln ljubosumja! Zaskelelo ga je nekaj okoli srca, sapa mu je zastala, in glas mu je zamrl. Nato se je pa zravnal, dvignil glavo in ji rekel počasi, vsako črko povdarjajoč: „Nesram-niča!" Onadva pa sta molčala. Premeril je Se jedenkrat oba od vrba do tal in nenavadno mirno odšel. Bil je ta mir nekoliko čuden. Le obraz mu je bil miren, srce se mu je pa trgalo. PriSel je na svoj dom. Solnce se je krvavorudeče nagibalo k zatonu. Odprl je miznico, vzel iz nje samokres, in porogljiv nasmeh je obkrožal njegovi stisnjeni ustni. Roka se mu je malce zatresla, na obraza se je pa pojavila nenavadna odločnost, pritisnil je nekoliko na petelina, in kroglja se je zapičila v desko zraven njegove noge. Vojna na Kitajskem. Iz Šanghaja poročajo, da pričakujejo ondotni kitajski časspisi veliko bitko pri Paotingfu. Tam se je razkrila velika zarota. Položaj je resen, ker se Siri revolucionarni duh tudi med četami onih podkraljev, ki so bili doslej miroljubni. Šangbajski „Mercury" svetuje velevlastim, naj pozovejo podkralje, da si izvolijo novega cesarja. Angleška topničarica „Woodcock" je od plula v Han-kou, da straži reko Han. Baje namerava vjeti kitajski dvor. Iz Hankaua poročajo, da je okoli 200.000 kitajskih vojakov z modernim orožjem odšlo proti Sianfu, da se pridružijo generalu Tungfuhsiangu. Baje imajo Kitajci še okoli 700 topov in ogromne množine streljiva. Nemške čete so bile 5. t. m. nekaj milj južno Tientsina te-pene, ker jih je napadlo okoli 8000 Kitajcev, menda veterancev, katere je zbral Li-hungčang. Dne 6. t. m. pa je 1000 uatašev napadlo trg Saiwan Bili so odbiti. Tudi Samtšun je v nevarnosti. Zato se je vojaštvo pomnožilo. Mesto Shanheikvan so zasedle mednarodne čete. Tudi Šanghaj je v nevarnosti. 8000 Kitajcev je prekoračilo veliki kanal ter se bliža mestu Posadka se je povečala. Dopisi. Iz Kozjanskega okraja 8. oktobra: Prišla mi je v roke sobotna številka .Slovenca", v koji se kar v treh noticah piše o volitvah na Štajerskem. V dveh se kar naravnost hujska proti Dragotinu Hribarju a tudi pisec tretje notice imel je in ima iste misli, kajti boji se, da naše katoliško politično društvo ne bi bilo vabljeno na razgovor glede kandidata V. kurije. — V prvi notici izraža dopisnik bojazen, da bi pri nas nastopile take razmere, kakor na Kranjskem. Ima prav! A če bodo nastopile, krivi bodo tega možje njegovega kalibra, kajti mi ne maramo več prenašati njih gospodstva.jCe smo to dosedaj storili, storili smo to radi ljubega miru. Nikakor pa ne trpimo besed: „Proti volji duhovščine še ni in tudi ne bo nobeden kandidat v štajerskih Slovencih zmagal!" S temi besedami povedal nam je dopisnik, da njemu ni za mir in slogo, da hoče le nadvlado duhov-stva. Zgage torej ne bode delal Hribar, delala jo bode duhovščina in ona bode kriva razpora pri nas. — V drugi notici hvali dopisnik dekana Žičkarja kot poslanca in blati našega Hribarja. Mi nimamo nič proti Žičkarju, naj ostane poslanec, a iz V, kurije naj se umakne, če se mu nudi kandidatura v kmetskih občinah. Za V. kurijo pa ni sposobnejšega poslanca, kakor je ravno Hribar in tega hočemo imeti mi proletarci ki smo važen faktor in se vsled tega morajo naše zahteve vpoštevati. Baš duhovenstvo pa nima v V. kuriji prav nič iskati. — Zakaj bi se naj ravno Hribar vedno žrtvoval in se umaknil, zakaj ne bi tega enkrat storila duhovniška stranka in se tako držala discipline! Kaj za njo ne velja disciplina? Ker se z lepa našim željam noče ustreči, se tudi Tedaj mu je pa šinila v glavo misel, da mu morda nanosnik dobro ne stoji. Pogledal se je v zrcalo in si ga popravil, prav tako kravato, kakor da bi se bil odpravljal na kako zabavo. Videl je, da je obleka popolnoma v redu, in to ga je zadovoljilo, zakaj hotel se je kolikor mogoče eleganten preseliti na oni svet. A v zadnjem hipu se ga je vendar polastila nervoznost in razburjenost. Pritisnil je samokres na senci, in ledenomrzlo železo je hladilo njegovo razbeljeno glavo. Bil pa je ta hlad precej neprijeten. V duši mu je divjal boj. Njegov obraz je zadobil obupne poteze, roko, ki mu je prej omahnila, je za-vzdignil in — sprožil. Zadel je pa jako slabo. Črez tri dni sem ga videl z obvezano glavo hoditi po mestu, a nihče ni vedel, kaj da se mu je pripetilo. Sešla sva se, in potožil mi je svoje gorje, razodel pobitost svojega srca, vso svojo duševno bol. „ Najbolj neumno pri vsem tem je pa to", vskliknil je končno, .da jo še ljubim". A ni govoril istine. Še veliko bolj neumno je bilo namreč to, da sem ga videl kmalu po teh besedah, kako je bledih lic lazil za njo kakor pes, ki se ti dobrika in bliža, ako ga s teško okovanim škornjem butneš po rebrih. mi z lepa ne vdamo več! OdloČi naj torej boj, boj, kojega so povzročili naši klerikalci, ki prisesajo na lažnjivega in hinavskega .Slovenca* ! — Ta boj pa bode imel slabe posledice edino le za klerikalno stranko. — Če hočejo biti du hovniki več, kakor Marija mati Božja, slobodno jim, a mi se jim ne udarno in ne priznavamo njih gospodstva! — Izlet Tržačanov v Ljubljano. Umetnost slovenska, do nedavna oma-lovažena, skoraj prezirana sirota, dobiva med našim narodom vedno večjo veljavo in ugled. Tudi najširši sloji so se začeli zanimati za naše slovstvo, za naše gledališče, za naše domače slikarstvo in kiparstvo. Kultura objema vedno širše slovenske kroge in umetnost, še pred kratkim zaprta knjiga našemu preprostemu občinstvu, je postala tudi Slovencem potreba. Da, naš narod napreduje koncem XIX. veka tako naglo, kakor bi hotel še pred začetkom novega stoletja doiti ono, kar je zamudil nerad in ne vsled lastne krivde. In letos smo storili v svoji kulturi zopet velik korak dalje. .Slovensko umetniško društvo" je začelo organizirati umetnike vseh strok, jih združilo v jedno, veliko, močno družino, ki bo mogla kot stan nastopati poslej samozavestnejše in plodovitejše na vseh poljih prosvete. In kako potrebno je bilo to društvo, in koliko se more storiti v slogi in jedinstvu, se je dokazalo sedaj, ko se je združenim slovenskim literatom, glasbenikom, dramatiškim umetnikom, slikarjem, kiparjem in arhitektom posrečilo napraviti I. slovensko umetniško razstavo, ki je presenetila vsakogar, in ki je po soglasni sodbi kritike — tudi nemške, češke in hrvatske! — na vso čast našemu malemu narodu. In veseliti mora vsakogar, kdor Čita statistiko poset-nikov te razstave, saj kažejo dotične številke, da se naše ljudstvo prav živo zanima za našo prvo razstavo umetnin. In med po-setniki je mnogo tudi priprostoga, skromnega občinstva! To je neovrgljiv dokaz, da se je začelo svitati naši umetnosti tudi v tistih slojih, kjer je vladala še pred kratkim največja apatija do vsega, kar ni praktičnega pomena. Z največjim veseljem pa mora navdati naše srce dejstvo, da ima domača umetnost gorečih prijateljev tudi med onimi našimi rojaki, ki so oddaljeni najbolj od kulturnega središča Slovenije, med zamejnimi Slovenci, ki imajo mnogo, mnogo nujnejših skrbi in potreb, kakor je naša umetnost. Tržaški Slovenci, ti junaški in neizprosni branitelji slovanskega Primorja, so dospeli v nedeljo okoli 10. ure dopoludne s posebnim vlakom v Ljubljano, da se uverijo, kako visoko se je povspela domača obrazilna umetnost iz lastne moči, brez mecenov in protektorjev ter vzlic najskromnejšim našim razmeram. Došlo je ponosno število 316 rodoljubk in rodoljubov, kat re sta vodila velezaslužna predsednica ženske podružnice sv. Cirila in Metoda v Trstu, gospa Karla Ponikvar-j e v a in dični prvoboritelj primorskih Sloven • cev, urednik g. profesor Matko M a n d i d. Pred kolodvorom se je zbrala ogromna množica, na peronu pa so stala društva .Sokol", .Slavec", .Ljubljana", .Zidarsko in te s. društvo", vsako z zastavo, meščanska godba z načelništvom in odborom, „slovensko umetniško društvo", intendanca slovenskega gledališča in mestni svet s svojim g županom na čelu. Ko se je pojavil vlak, iz katerega so vihrale trobojnice in so mahali robci, tedaj je zaorilo na peronu stoglasnih .Živeli" klicev in godba je za igrala ,.Naprej!" Gosp. župan Hribar je imenom obč. zastopa prvi pozdravil ljubljene goste, izražajoč svoje največje veselje in zahvalo, da so Tržačanje prvi, ki so prihiteli gledat triumf slovenske obrazilne umetnosti, prepričat se o napredku naše glasbe ter si ogledat prenovljeno slovensko središče Takisto zahvalo sta izrekla gostom imenom umetniškega društva podpredsednik gosp. svetnik Duffe in intendant gosp. M. Hubad. Vsem trem je odgovoril ob burnem pritrjevanju gostov gosp. profesor Man d i d Reči se mora, da je bil sprejem najprisrčnejši, ter da je sijalo z vsakega obraza tako veselje, kakor bi prišel k brata brat, k sestri sestra. Nato se je razvrstil dolg sprevod. Na čela je korakal „Sokol", za njim je prav izvrstno svirala meščanska godba, nato g. prof. Mandid, obkoljen od odbornikov umetniškega društva, potem vsi tržaški gostje, nato delavsko pevsko dru štvo .Slavec", .Ljubljana" ter „Zidarsko in tesarsko društvo". Ta najodličnejša društva so poklicano zastopala vse sloje ljubljanske družbe. Sprevod se je pomikal med velikansko množico občinstva po ljubljanskih ulicah, ki so bila okrašena z zastavami. Nemci in klerikalci demonstrativno nisi razobesili zastav, kar pa ni žalilo nikogar niti najmanj. Pred „Narodnim domom" je v navdušenih besedah pozdravil goste iznova podstarosta „Sokola", g. dr. Josip Kušar, izražajoč željo, da bi se častiti gostje čutili v slovenski Moskvi kakor med svojimi krvnimi sorodniki, kakor v lastni hiši. V gorenji veliki dvorani „Nar. doma" so bili gostje pogoščeni z mrzlimi jedili, s plzencem in vinom. Pogoščenje so priredili ljubljanski meščani in obč. zastop. Stregla je sedmorica dražestnih gospic. Nato so si gostje v skupinah ogledali dež. muzej in umetniško razstavo. Pred „Mestnim domom" je svirala od 11. do pol 1. ure meščanska godba jako dobro in v največje priznanje. Po obedu v ,.Nar. domu" so gostje izleteli v mestno okolico, na Drenikov vrh in gorenji Rožnik. Bil je krasen dan in občinstvo ves čas najboljše volje. Ob 6. uri pa se je napolnilo gledališče. Pela se je opera „Zrinjski". Tržaški gostje so koncem vsake slike burno in navdušeno ploskali ter glasno izražali svojo veliko zadovoljnost. Zlasti so izražali svoje priznanje gospodu Nolliju, gosp. OlŠevskemu, gospdč. N o j m i, g. Orželskemu in gdč. C a r-neri. A tudi zbori so jako ugajali Po 9. uri je bil sestanek v „Nar. domu". Velika Sokolova dvorana je bila nabito polna. Ljubljančan je so prihiteli v največjem številu, da izkažejo tržaškim gostem svoje velike simpatije. In tako se je zgodilo, da marsikdo ni dobil niti na galeriji več prostorčka. Kot gospodar dvorane se je oglasil prvi starosta ljubljanskega .Sokola" gosp. dr. Tavčar. Izrazil je svoje iskreno veselje, da more pozdraviti ljube goste na svojih tleh. Trst je slovenski Siget ki ne bo padel, dokler ga bodo branili tako junaški rodo ljubi Različna so pota rodoljubnih delavcev, a cilj je vsem isti: sreča in napredek naroda! Imenom umetniškega društva se je zahvalil za poset g. predsednik cesarski svetnik Iv. Franke ter napil slovenski umetnosti in njenim pospeševateljem. Gosp. župan Iv. Hribar je naglašal, da je boj slovenskih Tržačanov boj za slovensko Pri morje. Ko padejo ti branitelji, ki branijo Avstriji morje, bod o izpodrezane državi glavne žile. G. prof. Mandic se je zahvalil za napitnice dra. Tavčarja, Franketa in Hribarja ter napil zavednemu ljubljanskemu prebivalstvu. G. dr. Trii le r je zavračal trditev, da je kranjski boj nepotreben in da ga občutijo primorski Slovenci na škodo svoji narodnosti. Kranjski boj je velepotre-ben, a treba ga je razumeti. Nam se gre za emancipacijo od Dunaja in od Rima, ki nas vezeta v svobodnem narodnem razvoju ter nam delata na vseh poljih prosvete in politike največje ovire. Narod svoj hočemo imeti svoboden, da bo svoj gospod na lastni zemlji. Ugovarja se v Trstu naši taktiki. A kdor je resen in trezen mislec, se ne bo čudil, ako se zastrupljenim puščicam odgovarja z dum-dum-krogljami. Zmaga, katero moramo pridobiti, bo koristila tudi Primorju. Naj bi sledilo potovanju Tržačanov v Ljubljano kmalu potovanje Ljubljančanov v Trst! G. dr. R y b a f je kot načelnik tržaškega „Sokola" naglašal, da naprednost ne sme biti le fraza, za katero se skriva klerikalno reakcionarstvo, ter napil naprednemu „Sokolu" in napredni Ljubljani. G. stavbeni svetnik Duffe seje kot podpredsednik umetniškega društva zahvalil glavni prirediteljici izleta, g Karli Ponikvarjevi. Gospa se je odzvala takoj, odklanjajo vsako zaslugo ter čestitala odboru umetniškega društva in intendancina velikih uspehih. Urednik .Brivca", g. Kama šči C, je kot .glas z galerije" proslavljal narodno šolo, narodna društva in narodno ženstvo kot tiste podzemske rove, ki onemogoče Nemcem, da bi sezidali most od Berolina do Adrije. G. podstarosta „Sokola", dr. Jos. Kušar, je proslavljal neizprosnost v boja za narodni napredek proti vsakomur, zlasti pa proti onim, ki v slepi svoji veri, da delajo za Boga kot nekdanji Valhun zlorabljajo svoj sveti poklic. Končno se je g. režiser Jos. Nolli imenom opere zahvalil za priznanje g. Ponikvarjeve in izrazil svoje veselje, da imajo Tržačanje toli vrlo in delavno rodoljubkinjo, kakor je gospa Ponikvarjeva, za katero Ljubljan čanje tržaške rodoljube, ne da bi se hoteli dotikati zaslug naših dam, naravnost zavidajo. Zagotavljajoč, da je narodna sreča primorskih, zlasti tržaških Slovenoev tudi naša sreča, je nazdravil zavednosti in vztrajnosti Tržačanov. Med govori so pela naša pevska društva ter je prav izborno svirala meščanska godba na lok. Ne moremo si kaj, da ne bi na tem mestu prav iskreno čestitali gosp. ravnatelju meščanske godbe, dičnemu našemu komponistu L. Pahorju, da se mu je posrečilo v najkrajšem času postaviti tako vrlo godbo, ki je sposobna za najboljše zabave. Ob 12. uri 40 minut so se Tržačanje vrnili, nesoč seboj zavest, da minoli dan ni bil izgubljen, nego mora roditi najlepši sad! Dnevne vesti. V Ljubi lani. 9 oktobra. — Gospod dvorni svetnik šuklje odklanja. Iz Novega mesta se nam piše 8. oktobra. Brzojavil sem vam v soboto, da se je 5. oktobra zbralo precejšnje število novomeških volilcev v posvetovanje zaradi bodoče državnozborske volitve, da se je pri tem posvetovanju precej živahno debatiralo za in proti kandidaturi g. dvornega svetnika Šukljeta, in da se je z neko večino glasov sklenila resolucija, naj se g. dvorni svetnik zopet kandidira, ako še v naši stranki stoji. Ta resolucija je tudi zahtevala, za slučaj sprejema kandidature, pismeno izjavo dvornega svetnika, da je še naš pristaš. Gosp. dr Žitek je dobil pooblastilo, da vse to javi g dvornemu svetniku ter ga opozori, da zbrani volilci žele odgovora v osmih dneh, če je odgovor potrdilen. Danes je dobil g« dr. Žitek brzojav z Dunaja: »Odklanjam — Š u kije" Toliko za danes. — Razkačeni klerikalci. V nedeljo smo imeli v Ljubljani goste, ljube goste. Vsi smo veseli tega lepega dneva, ki je poglobil in oživel čustvo vzajemnosti mej nami in tržaškimi Slovenci, samo klen kalni dnevnik bljuje ogenj in žveplo. Klerikalcem že sploh prihod tržaških Slovencev ni bil po volji, ker so prišli na politično nevtralno umetniško razstavo, dočim jih na strankarski katoliški shod ni bilo, in zato tudi demonstrativno niso razobesili zastav, dasi so bili v to naprošeni. Jeza, da so tržaški Slovenci sploh prišli, pa je pri klerikalcih prikipela do vrhunca, ko umetniško društvo ni povabilo vojšča-kov sv. Mihelja, naj sodelujejo pri vzpre-jemu, in ta jeza je dobila duška v „Slo-venčevem" poročilu. Mi se čudimo, kako morejo biti klerikalci razžaljeni, saj se napram umetniškemu društvu vedno tako sramotno postopali, da bi moralo to društvo samo sebe ponižati, če bi se še kdaj obrnilo do klerikalcev. „Slovenec" je ščuval proti osnovanju društva in se zaletava še zdaj vanj, kadar more. .Slovenec" niti proti plačilu ni hotel sprejeti inserata o občnem zboru umetniškega društva in tudi raznih notic, ki so mu došle iz društva, ni sprejel ali jih skrčil kar je bilo mogoče, in da niso bile ničemur več podobne, tako da brani društvu samospoštovanje, da bi klerikalce še kdaj vabilo na sodelovanje. .Slovenec" suče stvar tako, kakor da so bili od sprejema tržaških rodoljubov izključeni slovenski delavci. To pa je popolna neresnica. Sodelovala so namreč .Slavec", .Ljubljana" in .Slov. zidarsko in tesarsko društvo", ki so večinoma delavska društva, ki vživajo najsplošnejše simpatije in so gotovo bolje poklicana zastopati slovenski delavski stan na narodni slavnosti, kakor krščansko socijalna zveza, ki niti narodna ni, nego le klerikalna. Priznamo sicer radi, da je tudi v kršč. socijalni zvezi mnogo vrlih narodnih delavcev, ki zaslužijo vse spoštovanje, ali dokler se bodo dali voditi kakemu Kregarju, Štefetu ali Gostinčarju, dokler bodo sami sebe poniževali za lakaje klerikalne stranke dotlej ne smejo pričakovati, da bo sploh hotelo kako narodno društvo ž njimi nastopiti. — .Slovenca" peče najbolj to, da je nedeljska slavnost zopet enkrat in to pot Tržačanom pokazala, da klerikalci v Ljubljani nič ne štejejo. Od tod vse .Slovenčevo" zabav Ijanje, katero pa ne kaže druzega kakor klerikalno onemoglost in zato tudi ni vredno, da bi se zavračale vse podrobnosti, kar jih je nagromadil .Slovenec*• Konštatujemo le Se to, da koncerta v .Nar. domu" ni priredilo umetniško društvo, nego ga je priredil restavrater sam. Potemtakem nmetniSko druStvo nikakor ni bilo .zlorabljeno", kar trdi .Slovenec", ki skuša s to lažjo le intrigirati. — Šola v Marijanišcu. .Slovenec" je včeraj priobčil slavospev na šolo v Marijanišcu. To je pač naravno. .Slovenec" hvali načeloma vse kar ima klerikalno barvo, in grdi načeloma vse, kar te barve nima. Ko bi bila šola v Marijanišcu še desetkrat slabša nego je v resnici, .Slovenec" bi jo vender povzdigoval v deveta nebesa, ker je rodovniška. Zato pa tudi njegovim slavospevom ne pripisuje nihče nič pomena in bo rajši verjel nam, ki smo glede rodovniških šol popolnoma objektivni. Ta naša objektivnost se vidi iz našega postopanja napram redovniškim šolam družbe sv. Cirila in Metoda. Če se pojavi kak nedostatek, ga grajamo, kar je dobrega to radi pohvalimo. Takisto smo tudi postopali napram Marij anišča. Prav ker želimo temu zavodu uspeha, moramo zahtevati, da postane šola boljša. Zdaj je slaba, tako slaba kakor nobena druga v deželi. Pokojni dr. Lampe pri vseh drugih svojih sposobnostih in vrlinah ni bil zmožen za vodstvo. To ni zanj nič nečastnega. Vrh tega se je bavil s tolikimi drugimi, njegovega duha zanimajočimi stvarmi, da se ni utegnil posvetiti paglavcem v šoli. Priznal je to sam in ker nas .Slovenec" pozivlje naj naznanimo ime dotičnika, kateremu je to rekel, mu povemo, da smo pripravljeni to vsak čas storiti, kakor hitro pove dr. Šusteršič imeni tistih dveh liberalcev, o katerih pogovoru je s tolikim efektom pripovedoval vzoritemu kardinalu in drugim škofom in odličnjakom na katoliškem shoda. Radi bi poznali ta dva Šusteršičeva liberalca, prosili smo že večkrat, naj se nam pove in porabili bomo vsako priliko, da klerikalce k temu prisilimo. Morda se to zdaj zgodi. Kakor hitro pove .Slovenec" imeni teh dveh liberalcev, mu postrežemo s tistim imenom, ki ga on od nas zahteva. Kar se tiče kandidature dr. E/gena za mesto vodje Marijanišča, vzdržujemo vse, kar smo pisali, od konca do kraja. Tak, za službo popolnoma nesposoben hujskač kakor je dr. Ev gen, ne sodi na mesto Tooje in bi bilo zavodu na veliko škodo, če bi prišel v take roke. Evgen Lampe je polično kompromitiran ščuvalec najnižje vrste, kakor se je pokazalo na raznih katoliških shodih. Naša poročila o tistih shodih so bila do pičice istinita, če bi bili poročali le jedno samo neresnično besedo, bi nas bil dr. Evgen gotovo prijel. Poročila so bila taka, da bi nas bil dr. Lampe lahko tožil, če bi bil imel mirno vest. A mož nas ni tožil dobro vedoč, da lahko doprinesemo dokaz resnice. Zdaj seveda vpije, da je bilo vse zlagano, ali že s tem, da ni nastopil pota tožbe, da si ni poiskal zadoščenja, je sam priznal, da smo poročali čisto in golo resnico o njegovih ščuvanjih, in o njegovih nesramnih napadih na vse uradništvo na shodu v Logatcu. Ta hujskač ne sodi na mesto vodje Marijanišča. Ako bi ga šolska oblast potrdila, bi bil to naravnost škandal i a bi tudi .Marijanišče" od tega trpelo veliko škodo. — Cerkvena slovesnost na Brezjah. V nedeljo so na Brezjah posvetili novo cerkev. Prišel je kardinal iz Gorice, prišel je ljubljanski škof in prišli so razni drugi dostojanstveniki. Ali je prišel dr. Šusteršič, ttga .Slovenec" ni povedal. In vendar bi bil mož zaslužil pri ti s!avnosti odlično mesto. Še bolj čudno pa se nam zdi, da se — sodeč po „Slovencu" — pri tej slav-aosti ni omenilo ime rajnke gospč. Ovi-jačeve. To je ali dokaz najgrše nehvalež-aosti ali pa dokaz, da se klerikalna gospoda vendar le sramuje načina, na ka teri je dobila premoženje gospč. Ovijačevo v toke. — V varstvo osebne svobode. Iz Grenka pii Prestranku se nam piše: Čudno, kako spremeni en sam dogodek celo situa-clJo v kakem kraju . . . Seveda ta dogodek ^ora biti tudi tako važen, kakor n. pr. kak shod političnih nasprotnikov. Pred kratkem je bil tukaj neki shod po § 2., Pravijo, da so ga priredili socialni demo kratje; ljudstvo — to ubogo kmetsko ljud stvo, katerega je treba svariti pred vsako Moderno mislijo, da ne izgubi svojo tradicije, in da se mu ohrani srečo tu in onkraj sveta — to ljudstvo seveda ni nusHlo, da je tak majhen shod tako strašon greh, da zdrami župnika in par tucatov kaplanov krog in krog iz njihove letargije. Naš župnik g. Klemene je sicer dobra duša, poštenjak, še bolj po starem kopitu narejen, in zatorej smo prepričani, da je satno tisti mladi fanatik, kaplan iz Sv. Ivana, vplival toliko nanj in ga naščuval, da je zlorabil prižnico v politične namene! Ali se morda ne pravi zlorabiti cerkev, če se na p r i ž • niči javno in z imenom kaže na navzoče ljudi in jim očita brez-verstvo? In to se je zgodilo v Oreheku! Sklicatelja Spetiča in .nekega ubogega Šuštarja zad za farovžom" se je na ta način insultiralo v cerkvi in proti temu se mora odločno protestovati. Mi ne bomo razpravljali o dolžnostih cerkvenih služni-kov, h katerim tudi g. župnik spada. Tudi se nečemo zavzemati za kako stranko, le za svobodo, ki jo ima vsak državljan. To pa bomo vsakikrat pribili, če se bode — naj si bode od katere strani karkoli — v cerkvi tako osebno postopalo proti političnim nasprotnikom in nanje kazalo kakor na očitne grešnike. — Usposobljenostni izpiti za ljudske in meščanske šole pred ljubljansko komisijo se začno 5. novembra t. 1. zjutraj ob osmih. — O umetniški razstavi so prinesli jako laskave ocene tržaška .Edinost", hrvatski .Život" in praški „N a j e m n i k". — Slovenska dramatična dela v Čehih. Smichovsko gledališče v Pragi vprizori tekom zimske sezone Ganglovega „Sina" in narodno igro s petjem „Rokov-njači", kakor jih je priredil Govćkar. — Poročil se je g. Anton U m e k iz Brežic z gospdč. Ano Kutschero iz Radeč. Čestitamo! — Novo tovarniško podjetje. Dne 4 t. m. vršil se je pri .Virantu" sestanek členov ljubljanske .Zadruge gostilničarjev, kavarnarjev, žganjetočnikov in izkuharjev", katerega je sklicalo načelstvo, da se posvetujejo definitivno o že dalje časa na meravani ustanovitvi lastne tovarne za izdelovanje sodovice. Tega sestanka se je udeležilo večje število členov. Načelnik g. Iv. Tosti pozdravi pred vsem udeležnike, jim obrazloži namen tega shoda ter naprosi na to Člena g. Jos. Mačka, da prečita navzočim sestavljena pravila Leta so se po nekaterih bistvenih premembah odobrila, in za tem se je sklenilo, predložiti jih de želnemu kot trgovskemu sodišču v odobrenje ter vpis firme v zadružni register. Imenovana tovarna bo zadruga na deleže z omejeno zavezo ter ima služiti v gmotno podporo zadružnih členov. Izdelovala bode sodovico in podobne tekočine, ki se bodo prodajale tako udom kot neudom zadruge proti najnižji ceni in bode to podjetje konkuriralo z vsemi sedaj obstoječimi podjetji te vrste. — Pri tem sestanku se je volil začasni odbor, in sicer: Načelnikom g. Jos. Maček, njegovim namestnikom g Jos Kramar, odborniki gg.: Valentin Mrak, Franc Rozman, Franc Zabukovec, P ter Krisch, J. Petrič in Herman Češnovar, ter trije namestniki, namreč gg.: Alojzij Zajec, Fric Novak in A Eder. Ko se odobre pravila, sklical se bode občni zbor. Tovarna imela bode svoje prostore v sredini mesta ter pričela svoje delovanje v teku meseca decembra letos. Ker je zanimanje zanjo vsestransko, ji je uspeh že naprej zagotovljen. — Šišenska čitalnica priredi Martinovo veselico v gostilni .pri Raci* in ne, kakor je bilo včeraj pomotoma javljeno, .pri Kankrtu". — Smrt dveh Slovencev v Ameriki. V Jolietu je povozil vlak Slovenca Jos. Podobnika in Jos. Puša. — Semenj. Na mesečni semenj dne 8. oktobra je bilo prignanih 638 konj in volov, 406 krav in 85 telet, skupaj 1129 glav. Kupčija je bila z voli še najbolj živahna, ker sta prišla navadna kupca z Morave in z Bavarskega, pa sta jih kakor po navadi precej nakupila. S konji in kravami bila je kupčija srednja. — Svoj denar ukradel. Delavec F. M. je dal svojemu znancu shraniti 7 kron, češ da so pri njem tudi varno spravljeno. Ko pa je ta njegov znanec odšel iz stanovanja, je šel F M v stanovanje in vzel iz omare 7 kron in odšel. Tatvina se je takoj opazila in prijeli so tudi že nekega postopača, ki je bil na sumu, da je tatvino izvršil, a je bil takoj izpuščen, ker niso dobili denarja pri njem. Zdaj pa se je obrnil sum na delavca F. M., da je ta vzel denar nazaj. Le ta je tajil, a končno se je udal in pri- znal, da je denar vzel in da je hotel, če bi se mu ne bilo prišlo na sled, potem od svojega znanca zahtevati povračilo denarja. Tako bi si bil svoje premoženje podvojil. — Strah v Jančarjevi pekarni še vedno hodi okoli. Danes po noči je tako spet po peči ropotalo in na dvorišču je ploskalo. Radovedni smo, koliko nog ima ta strah. Pekovskim pomočnikom se kar jezijo lasje, ko se prične ropot, in če bode še dolgo strašilo, jo bodo popihali. — Javno nasilstvo. Črevljarski pomočnik Alojzij P____k je dno 7. t m. doma v svojem stanovanju razgrajal in grozil svoji ženi z revolverjem, da jo bode ustrelil. Pozneje ga je policijski stražnik Karol Pin-tar dobil pijanega ležati na cesti pred domobransko vojašnico in ga je aretoval. Med spremljanjem na stražnico mu je ušel in zbežal na Grad. Ko ga je stražnik dohitel, sunil je tega tako, da je padel in se na roki poškodoval. Vzlic temu P.... k ni odnesel pete in je moral v luknjo. — Povozil je posestnik Jak. Zrimšek z Bizovika včeraj popoludne na Radeckega cesti šolskega učenca Ivana Hunskija. Vozil je pravilno in počasi, a deček ni zapazil voza in je prišel pod voz. Kolo mu je šlo čez palec desne roko in mu je odtrgalo noht. — Pes popadel in vgriznil je včeraj popoludne mizarskega vajenca Alojzija Hrena v sredinec desne roke. Pes je bil kurjača Franceta PeruSe. — Poseben vžitek so imeli včeraj zvečer pasantje na Rimski cesti. Neka gospodična je pretepavala svojega ljubimca, ker ji je baje zvestobo prelomil. Ljubimec se jo pustil, svest si svoje krivde, mirno pretopavati, kar je vzbudilo med gledalci mnogo smeha. — Pes in kolesar. Včeraj popoldne je na Viški cesti pes restavraterja Gabrijela Froliha podrl na tla kolesarja Jožefa Zesmana, delavca v tobačni tovarni, kateremu se je kolo nekoliko poškodovalo. — Najdene stvari. V Latermanovem drevoredu je bila najdena kolesarska svetilka. * Koliko se konfiskuje Avstriji. V zadnjih šestih mesecih je bilo zaplenjenih v Avstriji 1547 tiskovin. Bogata žetev! * Najnovejše delo Tolstega. Komaj je dokončal grof Tolstoj svoj roman „Mo dorni sužnji", se je lotil že zopet novega dela, roman z naslovom „Pater Sergij". Roman slika meniško življenje po samostanih ter razkol med človekom asketikom in človekom Iahkoživcem, ki sta združena v isti osebi. Nekaj poglavij ima Tolstoj že izgotovljenih za tisk. * Marija Ebner-Eschenbasch častna urarica. Odlična nemška pisateljica Ebner Eschenbasch je dobila o priliki svoje 70-letnice mnogo odlikovanj. Različna literarna in umetniška društva so jo izvolila častnim članom, dunajsko vseučilišče pa ji je dalo častni naslov .doktorica". Te dni pa je dobila pisateljica novo, izredno odlikovanje. Zaveza urarjev jo je namreč iz volila za častno urari co. To pa se je zgodilo iz dveh vzrokov. Prvič je napisala lepo novelo: .Lotti die Uhrmacherin", drugič pa je znano, da ima veliko veselje do urarstva ter da je včasih, ko je bila še mlajša, sama popra Ijala svoje ure. * Čuden vzrok zblaznel osti. Deklo Frančiške Kochlinger je neki natakar na Dunaju s svojim kolesom povozil. Dekla ni imela zunanje nikake rane, a še tisti dan so se pojavili na njej znaki blaznosti. Bala se je ljudij, bežala pred njimi ter si z britvijo odrezala kiti. Nekega dne pa je brez vzroka pobegnila iz hiše in skočila v Dunav. Rešili so jo in poslali v blaznico. Tam je okrevala in je danes, po preteka več mesecev, zopet vsaj navidezno zdrava. * Nasilen duhovnik. Župnik v Gola-secei v Lombardiji, don Celestin Redelli, se je v sirotniščnici vedel tako, da je ondotni občinski svet sklenil, da ga toži. Župnik pa je hitel na magistrat ter zahteval, naj občinski svet sklene takoj, da se tožba umakne. Ker se to ni zgodilo, je tekel na balkon, začel klicati na pomoč ter je ukazal cerkovniku, naj zvoni plat zvona. Pred magistratom se je zbralo toliko razburjenega in grozečega občinstva, da si obč. svetniki niso upali iz hiše ter so prebili na magistratu straha polno noč. Apelni dvor v Milana je obsodil puntarskoga župnika v ječo za šest mesecev in mu zasegel plačo za leto dnij. * 150.000 različnih razglednic V Parizu imajo sedaj tudi razstavo razglednic. 35.000 jih je samo iz Evrope, druge so iz ostalih delov zemlje. Najstarejša, prva razglednica se je prodajala 1. 1865 v Ba-zelu Uspeha ni imela. Največ se jih natiska v Nemčiji. Tam izide vsako leto okoli 84 milijonov razglednic, ki donašajo založnikom 1,680.000 mark prodajalcem 6,160.000 mark in državi 6 milijonov mark. Potem pride Švica, kjer se producira na leto 18 milijonov kart in donaša državi 2 milijona frankov na leto. Francija producira razglednic manj kot Avstro Ogrska, Italija, Anglija, Rusija, Belgija, Holandska in Švedija ter več kot Španija. Francija producira namreč le 4 milijone kart. * Nasledki orkana v Ameriki. Najnovejše vesti o znani katastrofi v Gal-vestonu javljajo, da je ondi pomanjkanje jedil splošno. Nobena prodajalnica ni še odprta in skoro vsaka rodbina žaluje po enem ali drugem svojih. Tudi pomanjkuje vode in bati se je, da zavladajo bolezni. Splošno se nikakor ne more natanko določiti število žrtev katastrofe. Računi se da nad 8000 ljudi je izgubilo življenje. Dalje je bilo ustreljenih blizu 90 divjakov, ki so med nesrečo po mestu ropali in kradli Tudi vlak, katerega je zadelo morje že blizo Galvestona, je ponesrečil in je izgubilo pri tem 85 potnikov življenje. Književnost. — Odiseja. Povest slovenski mladini. Prosto po Homerju pripoveduje Andrej Kragelj. Drugi natis — V Gorici. Tiskala in založila .Goriška Tiskarna" A. Gabršček. 1900. Snopič 11.—14. .Slovanske knjižnice" s to povestjo iz starogrške zgodovine je torej izšla že v drugi izdaji. To je najboljši dokaz, da je bila ideja g. prof. Kraglja, podati slovenski mladini po Ho-merjevi epopeji lahko umljiv in zanimivo sestavljen, v obliko pripovedi povit izvleček, prav lepa in hvaležna. Naj bi no bilo nobene slovenske šole in mladinske knjižnice brez te krasne povesti! Otrokom je .Odiseja" najprimernejše darilo za vsako priliko. Stane pa — vzlic temu da obsega 267 stranij — samo 1 krono 20 vin. Dobiva se v vseh knjigo tržnicah. — Venec slovanskih povestij. III. — Prevodi iz raznih slovanskih jezikov. V Gorici 1900. Tiskala in založila .Goriška Tiskarna" A. Gabršček. Pač nobena slovenska tiskarna ni obdarila slovenskega naroda s toli velikim številom lepih in v istini dobrodošlih knjig kakor A Gabrščkova v Gorici. Poleg .salonske6, .slovanske", .svetovne" in .mladinske" knjižnice ter nebroja raznih samostalno izhajajočih knjig in brošur izdaja A. Gabršček še ta .Venec slovanskih povesti". III. zvezek obsega na 272 straneh štiri velike povesti, 4 slike in šestero pripovedk. Spisali so to lepo berilo: Čeh Jan Janča, Slovak Svetozar Hurban Va-janskv in grof Lev Tel s toj. Prevodi so gladki in dobri, prirejeni po originalih. Ta snopič, ki bo razveselil vsakega ljubitelja dobre beletristike, stane le 1 K 20 vin. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 9. oktobra. Blagovolite objaviti, da ne sprejmem niti kandidature niti mandata. Šuklje. Praga 9. oktobra. Izvrševalni odbor mladočeške stranke ima danes popoludne važno sejo, na katero sta prišla tudi dr. Kaizl in dr. Stranskv. Praga 9. oktobra. Schonererjanci so z deželnim poslancem Steinom sklicali včeraj v Heb shod, katerega pa so jim socialni demokratje razgnali. London 9. oktobra Izid volitev: 427 vladnih unijonistov, 96 liberalcev in 69 Ircev. Petrograd 9. oktobra. V Por-hovu pri Pškovu se je primerila grozna katastrofa. V ondotni samostanski gostilni je prenočilo 5000 romarjev in ro-maric. Ponoči se je vdrl strop prvega nadstropja, vsled česar je nastala panika. 40 oseb je bilo ubitih, mnogo ranjenih. Petrograd 9. oktobra. Ruska armada pod poveljstvom generala Su-botica je zavzela Mukden. Naprej armada ne pojde, ker je njena naloga, stražiti mandžursko železnico. ttO.OOO kron je glavni dobitek invalidsko zahvalne loterije, ki se izplača z odtegnenimi 20°/0 v gotovem denarju. Opozarjamo Čast. svoje Čitatelje, da bode žrebanje dne" 10. novembra 1900. _ (Želodec krepcujoče vino.) * nuja. 23. septembra 1898. Blag- gospod M. Ijeustek, lekarnar v Ljubljani. Rad priznavam, da je VaSe Condurango Tla I aict« vino pristno. Deluje posebno dobro pri želodčni boli, krepi telo, lajša In vzbuja slast do Jedij. ]>r. J. Folnegovie, (g_4i) obč. zdravnik. Umrli so v Ljubljani: Dne" 4. oktobra: Adela Lindtner. uradnikova hCi, 8 mes., Kapitelske ulice St. 11, vnetje sopil. — Marija Struss, kurjačeva hči, 12 dni, Jenkove ulice št. 8, življenska slabost. — Josip Jančigaj, sprevodnikov sin, 6 mes., Zalokarjeve ulice Bt. 11, črevesni katar. — Marija Javornik, posestnikova hči, 2 mes., Poljanska cesta St. 65, želodčni in črevesni katar. — Fran Mrak, mizarjev sin, 12 dni, Tesarsfce ulice St. 3, življenska slabost. Dne" 6. oktobra: Ivan Primožič, mizarjev sin, 3 mes., Tržaška cesta št. 15, akutni želodčni in črevesni katar. ^^^^^^^^^^^^^^^^^ Meteorologično poročilo. VUiiia nad morjem 306 3 ta. SroOuJi »racal tlak 7J60 nm. j Stanje čas opa- baro-zovanja j rcetra v mm. Vetrovi Nebo 11 9. zvečer 7. zjutraj 2. popol. 747 3 747-2 745-6 13 2 si. jug jasno 9 0 brezvetr. I megla 19 8 ar. jvzhod; jasno Srednja včerajšnja temperatura 14-1°, nor-male: 11'7°. dne 9 oktobra 1900. ?rza 3kupni državni dolg v not*5! .... 97 15 Skupni državni dolg v srebra .... 9690 Avstrijska zlata renta.......114 80 Avstrijska kronska ranta r± Ogrska zlata ranta 4°/0. . . Ogrska kronska renta 4*/0 • Avstro-ogrske bančne delnics Kreditne delnica..... 97 45 114 — 9040 1694 -643 — London vista.......... 241-97»/» Nemški drž. bankovo ea 100 mark 90 mark .... 30 frankov . . . italijanski bankovci G. kr. cekini. . . 11825 23-66 1927 90-35 1145 Firm. 111 00. Einz. I. 98 3. Od podpisane trgovske sodnije se naznanja, da se je v registru za posamezne trgovce izvršil izbris tvrdke : ,,Jurij Flek iz Černomlja, žaga in mlin". C. kr. okrožno sodišče v Eudolfovem (2074) odd. HI., dne" 2., 10. 1900. Firm. 109.00. Edict. Einz. I. 1003. Es \vird bekannt gegeben, dass die Loschung der Firma: „Gustav Forgasc, Goldarbeiter und Uhr-macher in Rudolfsvvert" im Handelsregister fiir Einzelfirmen vollzogen wurde. K. k. Kreisgericht Rudolfsvvert Abth. III. am 2./10. 1900. (Razgias. Naznanja se, da se je izbrisala firma „Gustav Forgasc, zlatar in urar v Novem mestu" v trg. registru za posamne firme. — C. kr. okrožno sodišče v Novem mestu, oddelek DL, dne 2. oktobra 1900.) (2073) Opr. št. 17/00 se daje takoj v najem. VpraSa naj se v graščini Thurn pri Ljubljani. (2056-2) Šunke sube, male, razven krače brez kosti, kilo 95 kr., posebno za gostilne, kranjske klobase, velike po 18 kr. iz samo prašičevega mesa pošilja proti povzetja (2oi7-3) Ivan Ev. Sire v Kranju. Češ. kr. avstrijska gfr Irtavni Ulaznici. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. oktobra 1900. leta. Odhod iz Ljubljane juž. kol. Proga čez Trbiž. Ob 1'2. ari 5 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; Cez Selzthal v Aussee, Solnograd; čez Klein-Reinmg v Sreyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 17 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Fianzensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih v Line. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 2 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd. Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz; čez Klein Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Proga V Novo mesto in v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 6. uri 54 m zjutraj, ob 1. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 55 m zvečer. Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga iz Trbiža. Ob 5. uri 15 m zjutraj osobni vlak z Dunaja v a Amstetten, Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba. Marijinih varov, Plzna, Bu-dejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka Franzensfeste. — Ob 11. uri 1« m dopoludne os bni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Curina, Bregenca. Inomost a Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. Ob 4. uri 38 m popoludne osobni vlak z Dunaja. Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih iz Linca. — Proga iz Novega mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 21 m zjutraj, ob 2. uri 3'A m popoludne in ob 8. uri 48 m zvečer. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer. — Prihod v Ljubljano drž. kol. iz Kamnika Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 8 m dopoludne, ob 6. uri 10 m zvečer. V zapuščino Rozalije Jarc spadajoča hiša štev. 21 na Karolinški /eniji. vlož. štev. 167 kat občine Karlovsko predmestje, prodala se bode v torek, dne 16. oktobra 1900 ob 3. uri popoludne na lici mesta potom prostovolne javne dražbe. Dražbene pogoje vpogledati je v pisarni podpisanega sodnega komisarja. Dr. Fran Vok (2084—1) c. kr. notar. (2088-1) Čaž premoženje pod firmo ..Ivan Kramar'*, trgovina z mešanim blagom v Idriji registrovanega trgovca Ivana Kramarja v Idriji se je dne 5. oktobra odprl (trgovski) konkurs. Kon'-ursni komisar: c. kr. okr. sodnik, g. Henrik Sturm \ Idriji. Začasni oskrbnik mase: g. dr Franc Horvat, c. kr. notar v Iliriji. Volilni narok dne 17. oktobra 1900 ob 9. uri (pri konkursnem komisarju) v Idriji Oglasilni rok: do 20. novembra 1900. Likvidačni in poravnavni rok dne 38. novembra 1900 ob 9. uri dopoludne (pri konkursnem komisarju) v Idriji. C. kr. deželno sodišče v Ljubljani oddelek III, dne 5. oktobra 1900. 2MT Zadnji teden! m vštevši nedeljo 14. t. m. ostane historični-mehanični panoptikum v Lattermannovem drevoredu razstavljen. Istotam je tudi zopet nova serija panoramskih slik. Vstopnina je znižana! (2086—1) V mestni šoli, Komenskega ulice razstavljeno sadje prodajata za me Kham in Murnik, Sv. Petra cesta. (2036—3) Dr. Jan. Častita gospodinja! Poskusite velezanimivo, patentovano ReithofeF&ajločist&oilo. Nesnaga sama takoj odpadal z=z Neškodljivost zajamčena. = Dobiva se v trgovini Edmund Kavčič Prešernove ulice nasproti glavne pošte. Redka prilika. Prostovoljno se proda (vsled smrti gospodarjeve) čedno, večje (2034— 3) mllnarsro posestvo. Isto obsega: hišo s 4 sobami v 1. nadstropji, spodaj mlinom s 5. kamni in zraven gospodarskimi prostori; posebej stope, večjo žago s cirkularom in veliko pokrito skladišče za les, vse v prav dobrem stanu Pied mlinom in žago je jako velik skladni prostor. Opozarja se na dobro vedno moč, ugodno železnično zvezo z Ljubljano in izvanreden promet z lesom v ribniškem okraju. Podrobnosti pove g. Ignac G-runtar, c kr. notar v Ribnici. JK(odree najboljši fabrikat najlepša fagona v veliki izberi in po najnižjih cenah priporoča (2069—1) Kari Tfcccknagcl JVle^tni trg |t. 24. Kupi se dobro ohranjeno novejšega modela. Ponudbe naj se pošljejo A. Benediku, Velike Lašče. (2082) Gostilna v Ljubljani se odda na račun. Posebno pripravna je za mesarje. — Kje? se izve v upravništvu „Slov. Naroda". (2085—1) Učenec iz dobre biše, ki je dovršil vsaj II gimn. razred, vsprejmem v svojo manufakturno trgovino. (2064—2) Jos. Medved, Novomesto. Lepo stanovanje s 3 sobami, kuhinjo, sobo za posla, kopalnico in pritiklinami, se po ceni odda od 15. oktobra zaradi preselitve. Več se izve v ,,Villa Duffe", na Kar-lovški cesti št. 20. (2045—3> Brivsko podjetje po novi secesiji opremljeno, v središči mesta v Zajrrebu, se zaradi druzega podjetja v Avstriji odda od 1500 gld. do 800 gld. in tudi ceneje Prednost se daje strokovnim ve&čakom za Ia. po-setnike. Čisti dohodek na mesec je 130 gld. Ponudbe pod Šifro Zvonimir *tani«l<-/aiircli. Jurlitlrcvc ullee 19. (2087—1; Kdor ima za proda; deželnih pridelkov kakor: (1800—15) fižol, krompir i. t. d. naj se obrne zaupno na podpisanega, kateri pre jema blago v komisijon in posreduje prodaje vsakršnega blaga proti primerni odškodnini. Alojzij Grebene ■§i v Trstu ulica TTok-m-cm*«- št. 30, 32» pooblaščena javna tehtnica in trgovvina s prašiči in domačimi pridelki. Spretne, solidne potovalne uradnike (akviziter] za vse zavarovalne stroke liprrjiiie proti visoki proviziji, sšasoma tudi s Btaliio pla o tukajšnji glavni zastop stare, na Kranjskem že dolgo poslujoče tuzemske zavarovalnico Lastnoročno pisane ponudbe naj se pošiljajo pod: ,.akviziter upravništvu „Slov. Naroda". (1531-20; Kdor želi povsem naravno, zdravo in dobro vino ali grozdje kupovati, najde oboje po povoljni ceni na izber v Sv. Jami. Vin svetojanskih nam ni treba hvaliti, ker so že oddavna povsod na glasu ir. znana za dobra. Z razloga, da so mnogi, koji so prišli k nam v Sv. Janu kupovati vina, bili odvr neni z izgovorom, da v našem kraju ni vina, dajemo to objavo v glasila, in poživljamo interesente, da se izvolijo osobno preveriti, da imamo dosti vina na prodaj, in ker so baš letos rodili vinogradi zdravo in lepo grozdje, bode obilna trgatev. Za pristnost in dobro kakovost vina in mošta jamči (1978—3) Poglavarstvo upravne občine v Sv. Janu dne 20. septembra 1900. Načelnik: Sambol. Beležnik: Dubič. Velika vojaško-invalidska I Zadnji mesec! loterija v zlatu m srebu. I Glavni dobitek60.000 v gotovem denarju 20° „ manj. (.2051—2) Invalidske srečke a 1 krono !»»-! !»»■-«»«-a* s «»„ C. MAVER v ■ ulil jaui. ( „Ljubljanska kreditna banka" v Ljubljani i