PRIMORSKI DNEVNIK
O L A S I L O OSVOBODILN
FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE
Trst, sreda, 13. [unija 1945 - Lelo 1. šlev. 27
Uredništvo in uprava, Piazza Carlo Goldoni st 1*1 Telefon st. 93806, 93807, 93808. Rokopisi se ne
Cena 1.- liro
vračajo.
O volilni borbi v Angliji
Pripravlja s« velika odločitev med konservativci in laburisti
Volttv« bodo 5. Julija ti L Le ma- vjetsko zvezo. Sem pa prepričan, da
caas je z volilno borbo. Brez dvo-š« ni bilo v Angliji nikdar toli-k»Sa mantmanja za volitve, kakor 10 Pot Labouristlčna stranka, ki J« odklonila nadaljnjo koalicijo v yladl je namenjena ama gatl ln s tem *a«otovlti vsaj delno Izvršitev nje-®*ra programa, la pred koncem v®jne. Konservativci žele obdržati Postelj« tor notmnjl gospodarski to Politični ustroj. Pred volllce bo ■*opilo 1660 kandidatov aa 618 mest v parlamentu. Število voliloev pre-•tif« 80 milijonov mož ln žena. Mnogi bodo radi vojnih raamor vo-Wi po pot tl in po opolnomočcnoib.
Churchillov napad na socialiste
Ofloielno se je aačela volilna bor. ^ • Churchillovim govorom po Wdlju 8. t mi Govor je presenetil ■lasti ameme radi nenavadne ostri-®e> * katero je Churchill napadel socialiste. Kot vodja konservativcev 1* zameril latouristlfnl stranki, da V teh težkih časih porušila tako Potrebno koalicijo. Očtal ji je, da P°toavlja strankarske interese pred totarese domovine. Dejal je, da je *°tlallgtli'na politika sovražna bri-toaskemu pojmovanju svobode, da le socializem nerazdružno povezan ■ totalitarizmom. Govoril Je o ne-Varnosti tajne policije, neke vrste Geetapoja, kt naj bi v slučaju ®hage labourlstov kontrolirala javno žtvljenje. Dalje je trdil Churchill, da je soolallzem ne samo na-na gospodarska podjetja, tem-tudi napad na pravice vsakega t>oa®rneznlka.
«Mi v Veliki Britaniji, v zibelki demokracije ln svobode nočemo, da določajo vsak korak našega ilvljenja. Jaz sem za suvereno svobodo vsakega poedinca.* Dejal Je, ^toje, da konservativna stranka z liberalcev zastopa vse osnev-to' svobode ln težnje po socialnih formah. Povzpel se Je celo do trditve, da Je samo oknservativna ■franka prava narodna stranka Glede bodočega gospodarskega življenja je rekel: »Ni mogoč:« dajati Ikran d j za lahko življenje, treba h) z delom ln samopožrtvovanjam *l*>ljšatl živi jenske prilike. Izr.eeel H jjredlog za Štiriletno dobo za go-"JSflgpsko obnovo. O laburistih je dejal, da znajo slabo gospoda-
riti.
časopisje, zlasti laburistično in bralno je ostro napadlo Churohll-
lov
ffovor. «DaUy Herald* je prine-
**' 5ovor pod naslovom-: »Novi Chuir-tiiillov govor, ter karikaturo, v je Ml prikazan Invalid brez
™*t«, kako Clta Churchillovo l»javo J* nacionalnost! konservativcev ^jGtn nasmehom: cTorej Jaz, ki Izgubil nogo v borbi za domo-n°. nisem narodnjak.. Isti 1lst Je “'risvaj, da je preskrbel OhUrchlll >jtm govorom najmanj 60 no-- "landatov ne konservativni, pač toburlstldnl stranki.
Atlee odgovarja
^»slednji dan 4. Junija Je govori* Po radiju kot vodja laburistične j^hke Atlee. Pobijal je Churohii-ri'"e trditve o socialistih. PrVpo-rjtojsl Je, da imajo Avstralija, No-Zelandija in skandinavske drža-L dolga leta socialistične vlade "'da na svetu ni bolj svobodnih deraokratldnih držav, kot so f*vn° ‘e- NJlh vlade že dolgo delijo v veliko korist prebivalstva, a strahotnih posledici Krltizi-Je dalje to, da Churchill nj ^razložil programa za bodoče delo
»e kar enostavno skliceval, da j* hactonalna dolžnost vsakogar vo-^ konservativne kandidata. V ^"Pfotju • Obur obli lom Je Atle« g tovll program svoje stranke.
bo dvigniti življenskl stan-J*^t ilrokih plasti. Zahteval jo ™^*avljenje ieleanl«, premogov-?ov. Jeklarn ln električna mdu-nikakor pa ni zahteval, da . Morala vsa Industrija postati last Ostro Je obsodil podtl-da socialisti omejujejo svo ^® Posamteznlkov. Oni so sl bes . 'brili, da »svobodni delodajalci, ^ Korejo ved lskoriŠeatl otrok »a delavnik, d« se ne aaposlu-hoeecle žene Itd. Izgovor, dež „ fchn.h! socializem omejevanje il*** svobode, M sploh onmiogo-kakršnegakoli zla. Ob U, ^ Je dejal: »I*van vsakega dvo-da ja Ohuroblll popolnoma vdiral široke množice vol Ilcev.,
Izjave drugih
Pozneje 8. junija Je govoril ti '‘■ndldat laburistične stranke k j*fford Crlpps, blvii minister ^'tolsko proizvodnjo. Med dru-SJ« Pekel: »Osebe, ki bodo na \ volitvah Izbrane na vladna ■O bodo nujno morale gojiti za evropske tendence na Pn , 'č Evropi prehaja oblait ali prešla od starega vladajoči t/**reda na ljudske množice ln d* bi v tej državi bUa kl bi smatrala stari vladajoči liki j/ T* evojga zaveznika. Ml v Ve-SovjJjjtoniJI bomo morali razumeti bp^toto (veso ln sodelovati ■ njo. ^bur#hr>n'* odobravam politiko čila »»,*!!* ,n SMsna, kl sta Jo vo
b: vlada, kl M bila sestavljena tako kot sedanja prehodna vlada, ne bila sposobna gojiti prijateljskih odnosov do Sovjetske »veze, kot bi jih znala gojiti laburistična vlada. »Dalje je pripomnil, da M križanje interesov Velike Britanije in Rusije lahko dovedlo do stoletja nasprotij la bojev.,
Zelo zanimiva so tudt Izvajanja kandidata liberalne stranke WiJ-llama Beveridgea, znanega po njegovem načrtu za socialno skrb«bvo lp življensko zavarovanje. Dejal je: »Torijevcl so Mil skoraj 20 let neprestano na vladi, niso pa ničesar ukrenili proti petim sovražnikom ljudstva: pomanjkanju, nevednosti, brezposelnosti, nečistoči, bolezni. Treba je onemogočiti nadaljnje gospod .rivo torijev cev., Zaključil je s pozivom, naj voltlot glasujejo za liberalce, da ne bi dovolili, da bt bilo treba čakati načaljnjlh 20 let na konec vojne.
Churchillov ostri govor Je vzbudil veliko razburjenja tudi po vsem imperiju, zlasti v Avstraliji ln Novi Zoladdlji, kjer so energično zavračali njegove »zaostale konservativne ideje,.
Konservativci »e na .številne napada od vseh strani razumjivo branijo. Trdijo, da jih laburisti neupravičeno nazlvajo torijevce m da jim prav teko neupravičeno očitajo, dc so v »suznoeti kapitala,. Dejansko pa, da le oni služijo blaginji domovine. Težko pa se branijo očitka, da nimajo delovnega programa.
1» navedenga dobivamo vtis, da bodo letošnje volitve poteki?le v zne.menju borbe med dvema taboroma, eden s konservativno stranko, drugi z laburistično stranko kot Jedrom- Vse druge stranke (liberalci, neodvisni, komunisti, itd.) se bodo morale v tej gigantski borbi nasloniti na eno sli drugo stran. Prav to ipa dela volitve še posebej zanimive.
Churchill in laburisti
AngleSki list o zadnjem volilnem govoru predsednika angleike vlade
London, 12. — Pod naslovom volilcev, ln kakšna jamstva more
»Churchill ln Attlee, objavlja «E-conomist, uvodnik, ki v njejn pravi med drugim: Od zadnjih sploenlh volitev v naši državi Je preteklo že toliko časa, da je povprečni volllec že pozabil, kako Izglodajo volitve. Toda, če se popolnoma slučajno spomnimo, da so splošne volitve v bistvu razumen poziv razumnemu svetu, tedaj bi predsednik vlade ne mogel spregovoriti 'tako kakor v ponedeljek, kar Je treba obžalovati. Linija, ki smo pričakovali, da jo bo zavzel državnik takih sposobnosti, kakor Je gospod Churchill ob otvoritvi volilne kampanje izredne važnosti, bi morala biti dostojanstvena ln v skladu s konstruktivnim vodstvom države. Mesto tega se Je gospod Churchill odločil biti popolnoma negativen ln posvetiti ves svoj čas žalitvam svojih nasprotnikov. Kažejo se znaki, da naša država želi vedeti, kaj hoče konzervativna stranka napraviti z pooblastili, kl jih sedaj zahteva od
nuditi, da ne bo privedla naših dj-žavnih zadev v tako žalostno stanje, kakor je to storila leta 1930. Za to vprašanje ni našel gospod Churchill niti ene besede.
Mesto, da bi obdelal svoj govor o načrtu za štlrlletko, kl je star dve leti, je povedal samo nekaj splošnih stvari. Kaže, da je Sel instinktivno nazaj v dni svoje mladosti, ko so smatrali volitve sa športne dogodke In ko so je lahko reklo marsikaj, ne da bi to kdo jemal resno. Višek pa je bil, ko je Churchill svečano prepričeval svoje pbslušalce, da bi socialistična politika zahtevala neke vrste Ge-stapa, in da bi dovedla v nevarnost ljudske prihranke. To sta dve obtožbi. Jasno, da Je popoln »npnseus*, v agodovinl skoraj gotovo največji »nonsenst. Ce bi bil njegov avtor kdorkoli drugi, ki bi bfl manj spoštovan, kakor je predsednik vlade, tedaj bi morali uporabiti pač »s ostrejše besede.
Združeni narodi
Im« nova svetovna organizacije
San Francisco, 11. TASS — Predsednik komiteja Mamilski je Izjavil zastopnikom tiska, da je komite, ki se je bavll s cilji ln načeli v uvodu listin« o mednarodni organizaciji, soglasno sprejel naziv »Zdruisni narodi» aa novo svetovno organizacijo.
Odbor za uvod v listino Je obravnaval vprašanje imena organizacije. Zastopniki jušna Amerika so predlagali različna imena. Ima »Združeni narodi* jim ni bil všeč, češ da preveč spominja na vojno, kar naj b‘ v bodoče oteževalo pristop novih članov v organizacijo. Verjetno so pri tem mislili na možnost, da »c pripuste tudi nevtralci ali colo bivše sovražne države v organizacijo.
Ukrajinska In francoska delegacija st* kljub temu podpirali predlog dčlegactje Zedinjenih držav Amerike. Ukrajinska delegacija J« *•- posebej naglasila, da je Roosevelt določil to Ime ln v počastitev velikega ameriškega državnika naj te Im« tudi ostane. Manullskl Je dejal, d* smatra ukrajinska delegacija, da Je ime »Združeni narodi* v skladu z načeli, za katera se bo morala organizacija še boriti.
Nasprotniki naziva so Izrazili svoje pomisleke, češ da bo to Ime zelo neprlkladno, ako bodo nastali spori, toda ukrajinska delegacija smatra, da ni umestno že sedaj govoriti o bodočih nesporazumih. Naj. boljši način za ohranitev miru je enotnost velesil. Francoska delegacija Je vztrajala pri Imenu »Združeni narodi*, nakar so bili ostali predlogi umaknjeni tšr je bilo to ime soglasno sprejeto.
2ukov o NemfiJI
perlin, 11. KNU — Maršal Zu-kov je sprejel novinarje ln jim dal lsjave na vprašanja, kl so mu Jih postavili o raznih vprašanjih, *a-dsvajočih damobollsaelj*. Dejal je: Vojna v Evropi se Je končala in ml proučujemo to vprašanje. Na vprašanje, ali bo odbor svobodne Nemčije tudi sodeloval pri upravi Nemčije, je odgovoril, d* to vprašanje sedaj ni pereča.
Srečanje dve velikih strategov
Moskva, 12. Tass — Novi sovjetski filmski iurnat k»t» srečanje sovjetskih ofleirjev s predstavniki angleških oboroženih sil. Dva slavna stratega Is te vojne: feldmaršal Mont pom ory ln marSal Sovjetske sveže Rokosoyskl st* se srečala jušno od mesta Rostock v Nsrot eljl. Gledalot vidijo na platnu široko osste, s sestavami »druŽenih na-
•haa	r''“	*v	T”	r<><*<yv	ha obeh straneh. Maršal go-
VoJ»o v odnožajih a So- vjeteke svsas Rokosovskl skupno a
svojimi generali ln oficirji čaka goets ob slavoloku zmage, kl je postavljen nalašč zato, da označuje ta dogodek. Kolone avtomobilov se pojavijo na cesti. Dve sekundi pozneje si voditelja obeh armad toplo podasta roke. Naslednji posnetki kažejo maršala Rokosovskega ln feldmaršala Montgomeryja prt kosilu. Obed, kl ga Je pripravilo sovjetsko poveljolštvo v čast gostom, je potekel v prisrčnem ln prijateljskem vzdušju. Feldimaršal Mont-gomery Je Izrekel napitnico, ki Je •bila takoj prevedena v ruščino: »PrlčcH smo ofenzivo z različnih strani. Skupaj smo prodirali ln se srečali v srcu Nemčije. Angleži so stalno s oboudovanjen opazovali borbo ruskih armad.* Isti tednik kaže prihod posebnega odposlanca predsednika ZDA Hopkinsa v Moskvo.
Hopkins v Washingtonu
Waahlngton, 12. Asa. Press, — Osebni zastopnik predsednika ZD Harry Hopkins bo jutri dospel v Washington ln poročal o posebni misiji, kl jo je imel v Moskvi Hopkins je včeraj z letalom odpotoval iz Pariza. Med drugim bo poročal o Stalinovem stališču glede delovnega programa za Mlin ji sestanek »troh velikih*.
Priznanje sovjetski armadi
London, IX. Tass. — Sovjetski poslanik v Britaniji Gusev je prejel brzojavko združenja sorodnikov bivših vojnih ujetnikov v Southga-teu, predmestju Londona. Brzojavka se glasi:
»Sorodniki vojnih ujetnikov lz Sauthgateu Izražajo svojo zahvalo sovjetski armadi za osvoboditev ln tfi skrb kj jo Je izkazala njihovim svojcem*.
Jusoslovanska vlada
vladama Velik« Britanije la ZDA o priliki vojaškega sporazuma glede Trsta
Beograd, 18, junija. — Minister sa zunanje zadeve demokratične federativne Jugoslavije dr. 8ubsUI{ je predal ambasadorjema Velike Britanije in ZDBA Izjavo vlade demokratične federativne Jugoslavije, ob priliki podpisa vopaekega sporazuma ki »e glasi:
Vlada demokmtake federativne Jugoslavije se )» odločila skleniti z vladama Velike Britanije in ZDA vojaški sporazum, kot je bilo predlagam v noti s dne 2. junija 11)46. Jugoslovanska vlada se zaveda, kako težko so prizadeti občutki <n interesi jugoslovanskega življa v Istri, Trstu in Slovenskem Primorju ter vseh jugoslovanskih narodov, ker as mora večji del »Jugoslovanske armade na zahtevo umakniti s ozemlja, Id so ga s to. liktmž žrtvami osvobodil izpod tujega jarma, posebno pa, kar živi piuv v vseh mestih razen v Trstu kompaktno jugoslovansko prebivalstvo.
Teda jugoslovanska vlada se je odločila sa to v prizadevanju, ds ee Izogne a svoje strani kuiltvi v borbi deasžcnega bratstva zavezniškega orožja ln da skrbno goji in
nadaljuje dobre odnolajs s svojimi zavezniki, vse pa z namenom, da se zgradi in zavaruje mir v Evropi. ■Jugoslovanska vlada popolnoma zaupa, da a njeno odločatvijo ne bodo v nobenem pogledu prcsjudtol-rane upravičene nacionalne zahteve Jugoslavije In prebivalstva Istre, Trsta im Slovenskega Primorja, kl se je v teku te vojne dvignilo v boj proti »kupnemu sovražniku - fašistični Italiji tn nacistični Nemčiji ln kl Je dalo ogromne žrtve za zavezniško stvar ln s tem na najo-Čltnejl naetn manifestiralo svojo svobodno voljo, da se priključi demokratični federativni Jugoslaviji. Istočasno upa Jugoslovanska vlada, da bodo ob priliki podrobne ureditve vojaškega sporazuma izdane po voljtne odredbe z namenom, ds se zagotovijo interesi slovenskega mestnega prebivalstva tn Jugoslavije. Ob tej priliki izjavlja Jugoslo venska vlada, da se na Imenovanem ozemlju njene oblasti niso vršilo nikake zaplembe trnovki* nitt deportacije ali aretacij*, razen ■« rase. logov vojaške varnosti In to samo proti osebam, kl so znane kot fašisti ali vojni zločinci.
Prijateljstvo med Poljsko ln SZ
Moskva, 12. T«m*. — Ob priliki druge obletnice ustanovitve Zvese poljskih patriotov v ZSSR se j« vršila v domu sindikatov slavnostna skupščina, kateri, so prisostvovali mnogoštevilni zastopniki slovanskih ljudskih zastopnikov, oficirjev ln moštva Rrlece in Poljske armade. Dvorana je bila okrašena s sovjetskimi ln poljskimi zastavami. Akademik Parnas, član centralnega komiteja zveza poljskih patriotov v ZSSR je otvoril zborovanje. V svojem govoru je Izrekel priznanje za izredne zasluge zveze poljskih patriotov pri mobilizaciji poljskih državljanov v ZSSR za borbo In aa osvoboditev njihove domovine od fašističnih zatiralcev. Ze od prvega dne svojega obstoj« je zvez« poljskih patriotov razvijala živahno delovanj« sa utrditev poljsko-sovjetskega prijateljstva. Govor Je bil sprejet s živahnimi vzkliki odobravanja.
Poljski poslanik v ZSSR Modzs-lcwskl j« poudaril, da Je bilo vse delovanj« zveze poljskih patriotov v ZSSR posvečeno eni sami nalogi ln to osvoboditvi domovine od sovražnika. Velika zasluga zveze poljskih patriotov Je v tem, da je že od prvega dneva šla po edino pravi poti, po poti prijateljstva s Sovjetsko zveao. To prijateljstvo, je
Položaj v Italiji
Bevarjenje reakcionarni .n In konzervativnih elementov proti patriotskemu osvobodilnemu gibanju v severnih pokrajinah
napravilo močan vtis na svetovno javno mnenje. Množice severne Italije in drugih njenih pokrajin smatrajo narodno osvobodilne odbor« za svoje voditelje in branike.
Moskva, 12. Tass. — »Izvestja* objavljajo članek Slobotskega o položaju v Italiji ln pravijo:
»Italija Je sedaj popolnoma osvobojena germanskih osvajalcev. Sedaj Ima priliko, da odstrani zadnje sledove fašističnega režima ln da sl zaceli ran«, kl so Ji bil« zadan«. Toda v sadnjlh osmih mesecih Jo bilo storjenega selo malo za osvobojeno Italijo. Pod pretvezo vojne stiske ln, da Je nemogoče ugotoviti Voljo ljudstva v okupiranih predelih, so profasiationi elementi ln njihovi pomagači sabotirali čiščenj« dežele fašističnih sledov ln Mstvene ukrepe za pobijanje gospodarske krtne, posebno brezposelnosti, gladu in obuboža-nja širokih m noži o.
Medtem pa je raslo v se venil Italiji, kl j« bila okupirana od Nemcev, patriotsko gibanje proti btt-lerjaneem ln fašistom. Naglo se ja razvilo v veliko politično ln vojaško silo. Vsi pošte«! narodnjaki, pristaši vseh protlfailstlčnlh struj, med njimi mnogi goreči katoliki ln katoliški duhovniki so pristopili k temu gibanju. Okoli 200,000 dobro organiziranih ln oboroženih mož j« sodelovalo v gibanju. Bonomlje-va vlada j« prlanala Narodno osvobodilni odbor severne Italije kot predstavnika vse oblasti na področju severne Italije. Bile italijanskih patriotov so Imele aktiven deleč pri osvoboditvi Italije. Kaznovanje fašističnih zločinov In lada-jaloav a Mussolinijem na čelu Je
Narodno osvobodilni odbori severne Italije so zahtevali odstop Bonomijeve vlade ln sestavo nove močne ln resnično demokratične vlade, kl bi s« naslonila na NO odbore in bi zagotovila čimprejšnje sklloanje ustavodajne skupščina. Vendar so zahteve NO odborov zgornje Italija naletele na odpor reekolonarnlh ln konzervativnih e-lementov ln tudi mnogih voditeljev novih strank. Nezmoinl, da bi vodili odprto borbo proti patriotskim Italijanskim silam, kl imajo vpliv tudi med člani iz desničarskih strank v severni Italiji, se feakclo-narni ln konzervativni elementi zatekajo k metodam zavlačevanja ln barantanj«, zakulisnim spletkam, mahinacijam zavlačevanju in rušenju koncesij, ki bi Jih morale odstopiti patriotlčnlm silam. Nagnjenje k barantanju, spletkarjenju, a očitnim protidemokratičnim in pro-ttnarodntm odtenkom večine voditeljev desničarskih strank, posebno voditeljev liberalne stranke, kl so zastopani v svojem odboru v Rimu, Je prišlo posobno Jasno do izraz«. Reakcionarji so združili svoje sil«, da bi sl pod plaščem stare vladajoče liberalne tn konzervativna strank« polastili oblasti, da b( pod masko liberalizma razdirali ln razcepili enotnost ljudskih mno-itc.»
rekel poslanik, J« postalo sedaj temeljni kamen zunanje politike osvo. bojen« Poljske. Ta politika temelji v resnici na pravih in vzajemnih interesih obeh dršav, na skupni želji zagotoviti trajen mir v Evropi in uetvaritl trdno organizacijo varnosti, ki bi preprečila vsako nemško agresijo v bodočnosti.
Nato je podal generalni tajnik centralnega komiteja zvez« poljskih patriotov Juszkearlcz poročilo o dveletnem delovanju zvese, poudari) j«, da Je bila najvažnejša zasluga zvez« poljskih patriotov u-stanovltev prve divizij« »Kosciuss-ko», ki je postala temelj eele združen« Poljske armade, Za vlteštvo in junaštvo, ki so Jih pokazali člani t« divizije v borbi proti Nemcem, Je bilo 42 borcev odlikovanih z redi tn z medaljami, trije so sl zaslužili naslov »junaka Sovjetske zveze* in 200 Jih Je bilo počaščenih s poljskimi odlikovanji. Poljski narod ne bo pozabil, da dolguje svoje osvobojenje velikemu sovjetskemu narodu, viteški Rdeči armadi ter najboljšemu prijatelju Poljakov maršalu Stalinu.
Juszkeviaz je nato obeležil plodno delo, kl je bilo izvršeno od Zveze poljskih patriotov pri ustanavljanju poljskih šol v ZSSR. Okoli
28.000	poljskih otrok obiskuje sedaj 200 poljskih šol, zavetišč ln otroških vrtcev.
S pomočjo Sovjetske vlade je poljsko prebivalstvo v ZSSR sprejelo na tisoče ton živil in drugih potrebščin. Srečni smo, da lahko izjavimo na tem mestu, da Je ideal prijateljstva med bratskimi narodi Sovjetske zveze in Poljske trlum-flral.
Na zborovanju so govorlM še general lajtnant Gundorov, predsednik vseslovanskega odbora, in major poljske ljudske armad* Grab-ski. Med ogromnim navdušenjem in viharnim nenehnim odobravanjem udeležencev je zborovanje sprejelo pozdravno poslanico maršalu Sovjetske zveze Stalinu. Pozdravne poslanice so bile odposlane (udi predsedniku Narodnega sveta Poljak* Bierutu ln ministrskemu predsedniku začasne poljske vlade Ormoki Mornarskemu. Zborovanju je sledil velik koncert, ki je bil posvečen poljski glasbi.
Zaostali poljski pustolovet
MOSKVA, 1L Ta»*. — Mednarodni dopisnik »Kr*»naje Zvezda* poroča: Vodilni krogi dajejo se vedno vso mogočo pomoč poljskim reakcionarjem, kl »o sl spričo pomanjkanja česa bolj pametnega zamislili ustanovitev svoje »države* kar irven Poljske. Nemški mesti Osnabrlick in Haren sta bili spremenjeni v vrsto koncentracijskih taborišč, kamor So fašl-afčni Poljaki nasilno »trpali osvobojene Poljake iz Hitlerjevih taborišč ln jsč. Fašistične poljske oborožene tolp« so se nastanil« v teh mestih ln po sosednih vaseh-Nle čudnega, če taki zastareli pustolovci, skupaj ■ drugim), goje upanje, da bi tu ustanovili baze sa napade ln Izzivalna dejanja proti novi Poljski In Sovjetski zvezi. Jasno sliko o tej burki podaja uradno glaallo emigrantskih reak-
cionarjev, »Dzlennik Poljski — Dziennik Zoljerza*, kl poziva Poljake, osvobojene izpod fašistične-
ga jarma, da ostanejo v Nemčji in sodelujejo pri obnovi nemške uprave, industrije in poljedeljstvv Lahko »i predstavljamo ogorčenje, kl j« to vzbudilo na Poljskem. List »Poljeka Zbrojna* Žigosa to gnusno izzivanje Arcisevskl-Rackiwicza. Hkratu pa lahko rečemo, da so provokaterji precenjevali svojo moč. Njihov konec bo enak koncu vseh provokaterje/.
Obnova Poljske
Varšava, 12. Tsa. — Poljska Industrija odločno in naglo povečava svojo proizvodnjo. Vedno v ec tovarn je v obratu. V mnogih rudnikih Dombrove v Slezi Jakem bazenu so poveall za prodobivanje premoga. Železarne v Krakovu in Ka-tovlšken lndustrjskem okraju so posebno razširile svojo produkcijo.
V zvezi e povečanimi naročili, kl so jih prejela .premogovna, železniška, jeklarska in drug« Industrije, ter v »vezi z velikim povpraševanjem kmetov po različnih kovinskih predmetih, so kovinske tovarne v severni Poljski močno povečale produkcijo orodja, žice itd.
V maju je bilo izdelanih 20 do 30% več teh predmetov kakor v aprilu. Pred kratkim sta pričeli obratovati v obratu dve novi tovarni cementa. Sedaj delujejo že vs* poljske tovarne cementa.
Ob zaveznisKi zasedbi
Na podlagi sklenjenega sporazuma med jugoslovansko vlado in Ze-dinjanimi dr lavami Amerike Ur Velike Britanije o sočasni upravi Istre, Primorja in Treta, so jugoslovanske čete zapustil« ozemlje, ki je bilo določeno v tej pogodbi ter se pomaknile preko sočasne razmejitvene črte. Ta sporazum predstavlja osnovo za nadaljnja podobna določila.
Ko Jugoslovanska vojska zapu-ieo Trst, del Istre in Primorja in ko prevzemajo vojalko oblast nad tem delom nali zapadni zavezniki, st zdi nekaterim faiisti&no nastrojenim meltanom posebno ugodna prilika, da skušajo izrabljati situacijo za Svoje provokacije.
Včeraj v dopoldanskih urah, ob prevzemu zavezniške vojaške obla-
sti v mestu, jo mnoštoo, sestavljena po večini iz študentov iz oentra mesta, izvrlila organiziran pohod.
Prav je, da je bila zavezniška oblast ob prevzemu pozdravljena. Vendar e nezadovoljstvom ugotavljamo, da so to priliko izkoristili nekateri fašistični elementi, ki so z vtkHki le prvi dan po odhodu Jugoslovanske vojake skušali zasejati razdor med slovenskim *«. italijanskim prebivalstvom Trsta, ki te je v skupni borbi proti fašizmu edruHlo in utrdilo medsebojne bratske odnošaje.
Velika večina meščanov, predvsem delavstvo, je naj/ram odkritemu izzivanju nekaterih fašističnih elementov pokazalo veliko dl-soiplino.
Jugoslovansko bolgarsko bratstvo
Beograd, 12. Tanjug. — »Politika* objavlja izjavo pomočnika načelnika štaba prve bolgarske armade polkovnika Lambe Danajlova, ki objavlja svoje spomine na jugoslovansko - bolgarsko bratstvo lz
<WWVWWMWVWWWVWe»WVWWVWWVWMVW
IZ JUGOSLAVIJE
I. kongres AFŽ na
Hrvatsfeem
Istrske protlfašistk« požrtvovalno delajo pri I^radnjl naše domovine in ae na ta nsčin pripravljajo na L kongres protifašistične fronte žena na Hrvatekem. Te dni so se vršile okrožne konference, na katerih »o žene razpravljale o ojačenem sodelovanju prt Izgradnji države. Vršila se Je tudi okrožna konferenca ea okrožje PO Reke. V tem okrožju živi velik del žena italijanske narodnosti. Na konferenci se Je pokazalo bratstvo Hrvatic ln Italijank ter ljubezen do naše svobodne federativne Jugoslavije. Zelo lep primer edinosti so pokazale vaščanke Okrožja, kl so prinesle darove za Hrvatioe in Italijanke v mestu. Prav tako se je vršila delavska konferenca za okrožje Buzet, kjer Je biio prisotnih 100 clanic okrožnih ln vaških doborov. Od meseca septembra leta 1943. so imele žene tega okrožja 1300 sestankov, pri katerih Je bilo navzočih
18.000	žen. Razan tega so bili doseženi lepi uspehi pri zbiranju hrane za vojaštvo. Lepi uspehi »o bili doseženi tudi v okrožju Lanl-šcu. Na konferencah so nabrale precej obleke in perila aa nase ranjene*.
Nttsr«ia na ljub Janški posl* JI
Beograd, 11. Tanjug — Na železniški postaji v Ljubljani Je Izbruhnili požar, kl Je uničil približno 300 vagonov vojnega materiala. 9. junija ob 8.80 zvečer Je izbruhnil na glavnem kolodvoru požsr v bližini munlcljskaga transporta, kl Je povzročil vrsto silovitih detonacij. Ker j« ravno na ta dan prišlo na
glavno železniško postajo več transportov z razstrelivom, so bili tiri med glavnim kolodvorom' im tovarno Zmaj natrpani z vagoni munl-cije. Zaradi tega je nesreča zavzela velik obseg. Železniške naprave so uničene, uničenih je tudi okrog 300 vagonov, naloženih * vojnim, materialom. Ugotovljeno je pet smrtnih primerov, 30 je bilo ranjenih. L hiš porušenih. Po zaslugi požrtvovalnosti narodnih oblasti so rešili mnogo vagonov a bencinom ln razstrelivom, s čimer s preprečili ee večje razdejanje.
Dejstvo, da je bil zločin izvršen n« vezer H. kongresa Slovenske iprottfaxistlčne ženske zveze, ko so v Ljubljani bivale predstavnice koroških in primorskih žena, kaže, da še niao uničeni sadnji ostanki feštsma, kl skušajo na v»* mogoče načine dati d us k* svoji mržnjl proti slovenskemu narodu.
Konferenca gospodarstvenih zastopnikov v Beogradu
Beograd, 12. Tanjug — Predstavniki vseh gospodarskih udruženj, zadrug, sindikatov in ostalih gospo-diarsklh ustanov v Beogradu so Imeli včeraj konferenco. Grga Jan-kej, predsednik gospodarskega odseka pri Izvršnega narodnega odbora, kl je predsedoval konferenoi je opozoril na čnoborzljance ln na brezvestne trgovce, ki hrome naš gospodarski razvoj, ter Je obeležil nekaj načinov boja trgovoev proti takim elementom. V razgovoru, kl »e je nato razvnel, so določili, da ee napove najostrejši bej sleharnenn nezakonitemu trgovanju.
,v.vvv«vvvvvvwwvvwvvvawvvvv*vvvvv.-.sw.v
IZ SOVJETSKE
Počitniške kolonij®
Moskva. 12. Tass. — Stotisoče veselih in življenja polnih otrok bo kmalu napolnilo podeželske hiše v okolici Moskve, igrišča ln šotore počitniških kolonij. Milijoni otrok bodo prebili poletje po pionirskih taboriščih. Delavske strokovne or-ganisaclje so ustanovile 3400 pionirskih taborišč in tlaod otroških Igrišč. Tudi javni vzgojni savodi, krajevni sovjeti ln druge organizacije »o odprle številna otroška okrevališča. Samo v poletnih taboriščih delavskih strokovnih zvez bo uživalo počitnice 1 milijon 678 tisoč šolskih otrok, to j« aa 80% več kakor v 1. 1940.
Prednost pri sprejemu v pionirska taborišča Imajo otroci, katerih očetj« so v Rdeči armadi, ter otroci invalidov ln siroti Za mnoge teh otrok J« bivanj« v poletnih kolonijah in taboriščih brezplačno. Drugi otroci uživajo popust« od 28 do 78%, kakršen Je pač gmotni položaj njihovih starsev. Slabotne otroke pošiljajo v zdraviliške kolonij«, krepke v navadna taborišča. Industrijske organizacije so pritegnila vs* razpoložljiv« vir«, da bi otrokom v taboriščih zagotovile dodatno hrano. Kakor kažejo Izkušnje preteklih let, so se v tem pogledu posebno dobro izkazala pomožna gospodarstva. Pri mnogih delavskih strokovnih zvezah so bile ustanovljene posebne komisije za otroška taborišča. Vse življenje v taboriščih bo stalno pod njihovim nadzorstvom, zlasti organizacija življenjskih prilik, razdelitev in uporaba časa itd. Starši so lahko pokojni, njihovi otroci bodo letos lepo prebili svoje počitnice.
Moskva, 12. Tass. — Najlepši sanatorij sa deco v Sovjetski zvezi J« sanatorij »Artek* na obali Črnega morja ob vznožju Krimskih pogorij, kl obstoja že 20 let. V zaoeiku je bilo tu taborišč«, v katerem so mali pionirji taborih po Šotorih. Sovjetska vlada j« nato dala na razpolago veliko zemljišče, ki je obsegalo 60 ha. Na njem so zgradili 20 poslopij, in jih obdali z obsežnim parkom, 13 milijonov rubljev je bilo investiranih od vlade za razvoj sanatorija. Njegovo zdrževanje stane letno okrog 7 milijonov rubljev.
Amerliko-sevjetsko prijateljstvo
San Francisco, 12, Taas. — Arne riški državni tajnik aa zunanje zadeve je povabil sovjetsko, ukrajinsko ln belorusko delegacijo na konferenci združenih narodov v San Franciscu k predstavi, na kateri je bil prikazan ameriški film o posadkah ameriških bomfenti kov v SZ. Stettintus je pozdravil šefa delegacije SZ Gromykova. Dejal Je, da je srečen, da s« lahko zahvali sovjetskim deiega-oijmn aa njihovo sodelovanje na konferenoi la da lahko pozdravi ob tej priliki delegacija tistega velikega sovjetskega naroda, « katerim je ameriški narod v tesnih prijateljskih vezeh. Izrazil Je svoje prepričanje, da bodo te vezi v bodočnosti vedno bolj trdne. Po predstavi s« je Gromykov zahvalil atsttlnlusu sa užitek, ki mu ga j« nudil s to predstavo, v kateri Je prikazano sodelovanje amsrlškega ln sovjetskega naroda med vojna
skupne borbe proti fašističnem o-svojevalcem.
Lamba panajlov, kl je že leta 1922 sodeloval v znameniti septem-berskl vstaji, v tej vojni pa v pate tizanskem gibanju, je z navdušenjem govoril o jugoslovanskih narodih in o borcih Jugoslovanske armade. V drugi fazi borbe, ko je prva bolgarska armada odhajala na panonsko fronto, sp naše borce povsod toplo in prijateljsko pričakovali in sprejeli. Bolgarski borci se v svojih razgovorih freeto spominjajo mest v Jugoslaviji, skozi katera so šli. Niso Jih toplo sprejeli samo Srbi, z bratsko pozornostjo so jih pričakovali v Vojvodini, Medjimurju in v Sloveniji. V živem spominu, j« dodal, Imam sprejem v Mariboru. Prepričan sem, da se je bratstvo naših narodov zelo utrdilo. Upam, da se bo ž« skovano bratstvo že poglobilo v najbližji bodočnosti.
Naši narodi so navezani drug na drugega. To ae je pokazalo tudi v tej vojni. Nikdar ln nihče nas ne bo več razcepil.
Beograjski nogometaši v Sofiji
Beograd, 12. Tanjug — Včeraj se je vršila v Sofiji stadionu »Junake* velika ftzkultunna prireditev. Oh tej priliki se je še enkrat pokazala bratska ljubezen Juinosloven-skih narodov. Prireditvi so prisostvovali predstavniki Sovjetske zvest v Bolgarjl, šefi ameriške vojne misije, člani bolgarske vlad«, člani našega poslaništva in vojn« misije ter mnogo drugih uglednih osebnosti. Ko so beograjski predstavniki prišli ca teren, se je stadion tresel od navdušenih vzklikov. Godba je zaigrala himno nov« Jugoslavije ln otacestveno frontovske Bolgarskih ftzkultumikov so si lzim©-garsklh szkulturnlkov so si tzmo-njall pozdrava Tekma se Je končala z rezultatom 8:2 za reprezentanco Sofije,
Razmera v Berlinu
Berlin, 11. (»Reuter) — Od dne. va kapitulacije Je »število mestnih prebivalcev narastlo od dveh na tri milijone. Stanovanjske razmere so slab*, prebivalci pa so boljie hranjeni ln oblečeni kakor prebivalci zavezniških mest v zapadni In vzhodni Evropi. Sovjetska in savoaitiska politika obstoja v neumornem odstranjevanju vseh sledov nacizma in v onesposabljanju nemške vojaške moči sa bodoče case. Vsako bratanje a nemškim prebivalstvom se strogo kaznuje. Funkcionarji nacističnih organizacij so odstranjeni, ostali pripadniki pa mobilizirani sa težka tn nevarna dela. B politično nekompromitiranimi postopajo manj strogo, mnogo bolje kakor zaslužijo. Vsak Berlinčan prejema osnovne obroke hrane in oblačil, ki sloer niso obilni, vendar za življenje zadostni. Prebivaatvo je razdeljeno na pet kategorij, da bi se zajamčila pravična oskrba: v prvo spadajo delavci, ki opravljajo težka in nevarna dela, Intelektualci, znanstveniki ln zdravniki; v drugo kategorijo spadajo Industrijski delavci, v tretjo kategorijo spadajo ostali delavci, v četrto otrool, v peto pa vsi, kl sami ne pridobivajo, napr. žene-gospodinje, invalidi 1. t. d. Dnevni obroki znašajo za te kategorije od 600 do 300 gramov kruha, 400 gr. krompirja, 80 do 30 gr. meso. Minimalne mezde znašajo ISO mark tedensko, tedenski obro-k' živil p« veljajo v celoti 6 mark.
Lavalovu izmikanja
Madrid, 11. AFI — Vprašanje izročitve Lavala še vedno ni rešeno. Zastoj j« nastal zaradi Lavalovih poizkusov mešetarjenja, da bi fcpan-ci zahtevah jamstvo aa njagnvo življenj«. Španski krogi ne potrjujejo vesti, po kateri naj bi bil davi prispet v Pa rte Francov delegat z Lavalovlml zahtevami za takšno jamstvo. Laval J« te vedno v trdnjavi, kl je strogo zastražena ln kateri se n* sme nihče približati na razdaljo manj kot BOO metrov brez pceebnaga dovoljenja Oblasti Tudi avljon, z katerim je lava) prispel, je le biteu Baroeicme.
PRIMORSKI DNEVNIK
— 2 —
13. junija 1945
Pretresljiv zaključek kongresa SPŽZ
Partizansko matere v delovnem odboru kongresa - Val solz In odloi» nostl Iz Primorske, Trsta in Koroške
V ponedeljek dopoldne se je nar daj j aval in. zaključil kongres SPZZ v Ljubljani. Tovariš len Angela Mahničeva Je (pozdravila navzoč« zborovialke in nazananlla, da se Je sestavil razjctrjeni delovni odbor. V tem odboru so poleg članic najvišjih forumov SPZZ tudi naše zaslužna matere, Id so poelale po več sinov v partizane ln v borbo ter jih Izgubile. Se nikoli se ni zgodilo, da bi ra keteremkoll konr greeu bilo v delovnem predsedstvu zastopano ljudstvo tako demokratično to res po zaslugah za veliko stvar narodne svobode.
Minister tov. Vida Tomšič je podala daljši referat o bodočih nalogah naših žena in deklet Po končanem referatu so se Zboroval ke podpisale na liste, ki jih bodo vezali v okusno knjigo, katero bodo pridružili sklepni resoluciji
Nato so bile volitve delegatk za kongres protifašističnih žena v Beogradu. Iz vsakega okrožja je bilo Izvoljenih po več delegatk, ki ao v zgodnjih popoldanskih urah ie odpotovale na beograjski kongres. Tovarišica tajnica se je *ahvallla se posebej borkam m. vojvodinske armade, ki ao prišle na kongres v I<julMjano. Ena Izmed bork ae ji je zahvalila za pozdrav ln naglasila, da bodo vse žene ln dekleta iz nje-hovlh domačih krajev zvedele, kakšne važne reči so se obravnavale na tem kongresu ln kakAene želje so one izrekle ter kako sl zamišljajo njih uresničenje.
Ko je neka tovarišica omenila vest. da bo morala naša vojska izprazniti Tet in del Primorske ter Istre, je dvorana izbruhnila v ogorčenju.
Takim pretresljivim prizorom, kakršni so se odigrali v dvorani Matice med dopoldanskim zborovanjem, še nismo bili priča. 8 solzami v očeh so zborovalke lz vseh krajev Slovenije Sn Jugoslavije e-nodušno razodele svoje mleli in čustva, ki jih je povzročila vest o Izpraznitvi že osvobojenega ozemlja. Stare partizanke, za afciovl ln hčerami žalujoče matere, so stopile lz svojih vrst pred mikrofon in pripovedovale a solzami v očeh, s kakšnimi žrtvami smo sl priborili ozemlje, po katerem zdaj hlepi krivična roka.
Ali ste kdaj videli človeka, ki se mu j« zgodila velika krivica, pa se je zavedal svoje pravice ter je to z vsemi kretnjami, z vsem izrazom svojega obraza, s vsemi gibi svojega telesa pokazal? Solze, ki so tekle lz oči naših žena ln deklet, vzkliki, katere zo izrekle ln vse kretnje, ki ao jih naredile, so btls tako silne, tako pristne ln tako spontane, kakor morejo biti samo pri človeku, ki do vseh globin svojega srca občuti, da se mu je zgodila velika krivica, da mu je nekdo odvzel najdragoceaejže na svetu.
Tako ogorčeno se brani mati, ki ji hoče nasilnež Iztrgati lz naročja ljubljenega otroka. Tako neizprosno In krčevito more na zunaj v navalu ogorčenja ln v zavesti svoje pravice pokazati svoje mišljenje to čustvovanje samo človek, ki je bU vedno pripravljen darovati najdragocenejše, svoje življenje svojih otrok, bratov, sester, za svojo pravično stvar.
Kakor plamen je švignila po dvorani beseda naših Primork, kakor plamen, ki užge ln razdivja najgloblja to najmočnejša čustva samoobrambe ta fcamoohrane. Vsem so se trgala srca, ko so žene ln dekleta Izpovedovale svojo bol in svoje razočaranje. Vsem so se trgala srca to vsem so se vlile solze, ko so matere, v črno oblečene, lzgarane matere dopovedovale, da njih borba za to zemljo ni trajala samo štiri leta, temveč dolgih 27 let. Pomislite, 37 let največjega trpljenja pod fašističnim jarmom, 27 let hiranja ln propadanja pod naj-hujšlm terorjem! In vendar Je prišel dal, ko je zopet zasijalo sonce svobode tudi tem krajem.
Primorkam so se pridružile nav.
zoče zastopnice italijanskih protifašističnih žena. Tudi one so morale prenašati nasilja dolgih 27 let. In zdaj naj se trpljenje zopot ponovi ln začne znova? Ne In nikoli, so vzklkale, hočemo Trst v Titovi Jugoelavljt! Kar vrelo je lz njih, ko so pripoved ale, kako so sprejele Titove junaške, borce na Opčinah ln v Trstu, kakšno breme je padlo ž njih ln kako so zaživele v svobodi, ko Je Jugoslovanska vojska osvobodila ln zasedla mesto.
Pridružile so se Jim tudi Korošice, ki se prav tako bore za veli. ki cilj in se prav tako že dolga leta pripravljajo na slovesen trenutek, ko bo Koroška združena z Ju-
goslavijo, ■ novo Titovo Jugoslavijo.
Pridružile so se Jim naše hrabre partizanke, naše junaške partizanske matere, ki so izpovedale na najbolj svečan način, da so izgubile sinove ln hčere v borbi za svobodo vsega našega ozemlja in tr. pele s svojci vred ne samo za svoje, temveč tudi za vse zasužnjene to pod fašističnim terorjem živeče sestre In brate. Ne damo Trsta, ne damo Trsta, Trst je naš! Naprej se bomo borile! Sinove in hčere, ki jih je srečna usoda rešila v borbi, damo za to borbo, samo da dosežemo svojo pravico! Smrt fašizmu! Smrt fašizmu!
TRŽAŠKA
Obnova na Opčinah
Takoj po osvoboditvi so se Openci s vso vrlino in pobudo posvetili deln, ki Kaže že vidne in lepe uspehe
Opčine so preživele v zadnji fazi bitka za Trst štiri dni, ki bodo ostali neizbrisni v zgodovini in spominu OpCencev. Saj že sedaj z nekim ponosom Imenujejo pozorišce teh borb: mali Stalingrad.
Čez 500 hiš štejejo Opčine. Veli ko so pretrpele že spričo bombardiranja ln nato znova v osvobodilni bitkL Od nekaterih hiš je ostal samo še kup razvalin, druge so požgane, tretje brez strehe ali pa so bile in so zdaj že na novo zasilno pokrite. Vse to pa niti najmanj ni vplivalo na ljudstvo: Na vse so bili pripravljeni. Zato tudi najhujši teror ni upognil njih trdne volje. Duša vsemu je tovariš Rlko, četrt stoletja fašizma prepagnjan In za vsako malenkost zaprt ali interniran. Tako je pač bilo do zadnjega to to Je tovariš dobro vedel. Zato je trpel ln z njim vsa vas. Nagradili so zločince ln jim dajali službe, poštenega ln delavnega človeka pa so zapirali med stenice ln ušL
Kako so sodelovali ljudje v borbi, nam Je poročal tov. Nardin.
Štirje dnevi osvobodilne bitke
‘Četrti dan že traja borba, v kateri sodelujejo vsi: mladina, žene to terene!. NI jim do krogel, ki žlvžgajo okoli glav, vse vzpodbuja ena sama misel: Bij, dokler ne bo poslednji okupator uničen! V daljavi se čuje brnenje tankov, to zme. de sovražnika, da Izgubi glavo. V zvoniku bije ura pol osmih, borba je končana, četudi Izmučeni po štiridnevni borbi, se ljudje objemajo od veselja. Solze sproščenja drse po razoranlh licih.
Mogočno in veličastno se oglasi zvon z zvonika, njegov glas zapluje čez ruševine ln trupla. Po tolikih letih trpljenja in mučenlštva oznanja svobodo. Veličasten prizor, ko prikorakajo četrtoarmejol čez trg, še poln mrličev, streliva in plena. Celo štirje tanki so tu, priča trde, toda zmagovite borbe*.
157 žrtev
Prva skrb našega krajevnega odbora Je bila, da s« pokopljejo mrliči, ki so bili raztreseni povsod po gozdovih. Skupina delavcev Je dnevno na delu ln so do danes našli to pokopali že 947 mrličev. Od teh je 16 vaščanov, ki so padli v borbi za svojo vas 133 naših vojakov, 18 talcev, zverinsko pobitth nekaj dsi pred bitko, ostalih 780 je Nemcev.
Nato ao se vrgli na obnovo poslopij, v prvi vrsti streh. Popravili so strehe na šoli, cerkvi ta stanovanja 12 družin, ki so ostale brez vsega. Za te so popravili 2 veliki hiši. Posebno pažnjo so posvetili cerkvi, ki Je bila podmlnlrana. Izpraznili so vdolbine z ekrazitom, zakar se Je župnik javno zahvalil odboru. Na GO blšah so sedaj že nove strehe. Ruševine stalno odstranje 20 delavcev, električno napeljavo popravlja 22 delavcev, vodovod, ki je bil zelo poškodovan 14 delavcev, telefon 14 delavcev, na postaji popravlja cen-
tralo 17 delavcev. Krste je prve dneve delalo 8 mizarjev, zdaj jih je šč pet, ln v bivšem dec Jem zavetišču popravljajo opravo. Pri pospravljanju streliva je bilo zaposlenih do konca maja 9 delavcev. Zbrali so ogromno municije. V etapni ln ljudski kuhinji je zaposlenih dnevno 9 kuhRrjev in kuharic. Etapna kuhinja deluje od prvih dni maja, ljudska pa 14 dni. Zidarji ln pomočniki 15 po številu, so prijeli za delo takoj prve dni. Zdaj pokrivajo veliko dvorano za predstave, ki bo v teku tedna že popravljena. Kmala bo v njej prvi miting.
Dekleta za četrto armljce
To so bila najnujnejša dela, ki se jih je odbor lotil z vso vnemo. Prišla je IV. armada, treba je bilo ženske moči za kuhinjo, čiščenje, pranje. Poskrbeli ao tudi za to, 59 tovarišic je zaposlenih pri tem delu, za kar so tovariši IV. armade tako hvaležni da vsak večer prirejajo koncert na trgu, kjer skupno z vsem prebivalstvom plešejo, zabavajo.
Nujno je primanjkovalo apna, pa so rešili to vprašanje tako, da so odločili 12 delavcev, ki dnevno pripravljajo drva in kamenje. Apnenica bo dala 1200 stotov apga. Za potrebni pesek ln grušč so si nabavili motor, ki bo že v kratkem dnevne namlel 8 do 9 m3 grušča to peska.
In še vedno nova poirtvovalnost
Delavce pa je bilo treba tudi plačati Električarje, telefoniste, cestne delavce to vodne Inštalaterje plačuje podjetje, za vse druge pa Je bil odgovorem krajevni NOO. Pa je to vprašanje rešil na posebno Iniciativni naeto. Razpisal je notranje, vaško posojilo, ki je Imelo zelo dober uspeh.
»Ljudstvo je razumelo pravilnost naše Iniciative*, nam je razlagal tov. Rlko .ln res dalo vso pomoč. Zbrali smo 277.000 Ur. Obžalovanja vredno je, da nekateri, ki so petični, ne razumejo ali nočejo razumeti da Jc vse to v korist le nam samin. Za plače delavcem, ki so v resnici vsestransko požrtvovalni, smo Izdali od tega posojila že 159.000 lit. A to j« komaj začetek. Čaka nas še ogromno dela ln odgovornosti
Mogočno zborovanje delavcev v Piranu
V nadeljo se je v slavnostno okrašeni dvorani Ljudskega doma v Piranu vršilo mogočne delavsko zborovanje, ki ae ga je udeležilo nad 200 delavcev, zastopnikov raznih tovarn, podjetij in rudnikov. Zborovanje je otvoril tov. Scema ter se v imenu Izvršnega odbora za Piran zahvalil vsem navzočim za številno udeležbo. Za njim imel polit icno-sindl kalni referat, tov. Ivan Bukovee-Vojmir. Poudaril je zbranim predvsem veliko vlogo, ki Jo im-.a delavstvo nove Jugoslavije pri obnovi domovine, ter veliko razi'-ko med socialnim položajem delavstva v nekdanji fašistični Italiji ter današnji demokratični Jugoslaviji.
Prikazal Je delavske, Iz ljudske borbe zrasle sindikate kot pridobitev, ki jo ljudstvo ne sme izpustiti lz rok, ker je temelj njegove srečnejše bodočnosti,.. Te besede J« delavstvo pozdravilo z navdušenimi vzkliki.
Nato je bil Izvoljen 11-članskl mestni strokovni svet. Novoizvoljeni predsednik odbora tov. Pitac-co se je zahvalil delavoem za iška-zano mu zaupanje to v imenu odbora obljubil, da bo delovanje odbora usmerjeno zgolj v korist delovnega ljudstva.
Zborovanje se je zaključilo z navdušenimi vzkliki maršalu Titu to našim ljudskim oblastem, s čimer jo delavstvo ponovno dalo duška svoji udanostl Titovi JugcslaviL
O naših mitingih
Poziv avstrilcklm dri a vi Janom
Vsi oni avstrijski državljani, ki Jim je bila Izdana osebna izkaznica v Trstu in ki posedujejo začasno Izkaznico o pripadnosti k Avstriji, katero Je izdal avstrijski osvobodilni komite v Trstu, naj se zglasijo v dnoh od 10. do 14. Junija 1045. na mestih, kjer se žigosajo osebne Izkaznice po razporedu, kakor Je bil odrejen od Osvobodilnega sveta za Trst Ce želijo, da se Jim v osebnih izkaznicah spremeni navedba o državljanstvu v avstrijsko državljanstvo, morajo predložiti začasno izkaznico o pripadnosti k Avstriji, ki jo Je izdal Avstrijski osvobodilni komite. — Avstrijski osvobodilni komite.
Na mitingu pri Sv. Ivanu, ki se je vršil v nedeljo 10. I m., se je
zbralo skoraj poj drugi tisoč ljudi, ki so željno prisluhnili naši besedi. Italijani in Slovenci so z zanimanjem sledili sporedu. Spored se je delil v tri dele: borbeni, narodni ln zabavni. Med posameznimi točkami je Igrala vojaška godba Komande mesta. Nastopil je italijanski pevski zbor z dvema pesmima, domači zbor pa je zapel »Vasovalca* in še eno. Prva pesem je bila dobra, le tempo bi moral biti živahnejši. Zbor je dober, pritegniti hi mora še mladino k aktivnemu sodelovanju. Tudi Lonjerci naj pomladijo ln pomnožijo svoj zborček. Pretežni del sporeda so izpolnili naši borci, vojaki z živimi slikami in prizori iz borb za svobodo. Pozna se jim, da so ti prizori nastali v odmorih med bitkami, da bi dali poguma in novega poleta našim borcem, jim pokazali smešno in klavrno sliko nadutega sovražnika.
Ker so bili prizori preračunani na manjši krog poslušalcev, v katerem ni potrebno uporabljati zvočnikov, so ponekod precej izgubili na učinkovitosti. K temu je še pripomogla burja, ki je dvigala oblake prahu in jih prinašala med občinstvo in igralce. Sicer je pa občinstvo živahno to z odobravanjem sledilo dogajanjem na odru. Dru-
gič morajo prireditelji računati z vsem, kar lahko kvari uspeh. Ce se oglasijo iz cerkvenega zvonika zvonovi, naj govorniki raje počakajo. Tudi z mikrofoni je težka zadeva. Za prenašanje so dobri, niso pa primerni za gledališke predstave, ker bi moral imeti vsak igralec svojega.
Kar se tiče sporeda, še to. Bil je predolg. Kdor sestavlja spored, naj dobro pretehta vse točke in jih uredi, da bo program tvoril lepo celoto. Spored naj se dviga, najboljša točka naj ga zaključi, da napravi prireditev dober končni vtis. Ravno pri zadnji točki, ki bi nekje v začetku sporeda dobro učinkovala, smo videli, da so gledalci odhajali, ker so bili že utrujeni in se je odločitev preveč zavlekla. Treba je misliti na vse. Po prireditvi sta se stvorili dve skupini, ki sta še prepevali partizanske pesmi. Zdelo se je, da bi mesto nekaterih prizorčkov raje slišali te partizanske pesmi že preje na odru. Prireditelji, mislite na vse! Mislite si, da stojite med gledalci, mislite na to, da imajo zvonovi močnejši glas od vas, da mikrofoni radi odpovedo in da govore včasih igralci mimo njih, da mora zveneti z odra lep slovenski jezik, da... Vse to zato, da bodo naše prireditve na dostojni višini.
P. J.
Rdeča hiša, od 8. do 10., oddelek za otroške bolezni, Rdeča hiša, od 8. do 10. ure.
Laboratorijski in rentgenološki pregledi se Izvršujejo le na predlog vodje posameznih ambulant proti povračilu režijskih stroskov.
Obnova
v grgarskem okraju
V grgaskem okraju se je začela obnova že prve dni po osvoboditvi Uspelo nam je, da obnavljajo tudi že vse vasi po okraja.
Zasilno smo popravili 74 hiš in tako dali pogoreleem možnost, da so se preselili v dostojna biva lišča.
Za uspešno nadaljevanje tega silno važnega dela smo popolnoma samoiniciativno ustanovili lesno zadrugo s podružnico — žago na Trnovem in zidarsko zadrugo, ki je pričela poslovati 4. t m. Zidarska zadruga aktivno sodeluje pri obnavljanju porušenih domov ln razdrtih cest v predelu Grgar-C.e-povan, ki bodo v nekaj dnevih izročene prometu. Po teh cestah
se bodo prevažale potrebščine za
prebivalstvo to se nadaljuje obnova. V zidarski zadrugi so včlanjeni tudi vsi cestarji.
Po zaslugi lesne zadruge se naglo pripravlja les to postavljajo barake, ki bodo služile pogoreleem, dokler ne bodo prišlo sredstva za popravo porušenih hiš.
Ista zadruga je tudi na delu pri popravljanja mlina, ki bo v kratkem Izročen obratovanju. Mlin bo dnevno dajal 8 stotov moke to otrobov, kar bo za naše prebivalstvo velik pripomoček. Pa ne samo to. S tem se bomo na lastno pobudo čimprej osamosvojili in pomagali pri obnovi z lastnimi sredstvi.
Pri delu za obnovo domovine je vsa oživelo. Vsak vaščan ima za-doženje, ker ve, da dela za svojo državo. Zavedamo se, da smo se borili in da se tudi sedaj borimo z delom samo za naš bodoči rod. Zidamo, gradimo novo, popravljamo staro in to val z velikim veseljem in voljo, ker vemo, da delamo zase.
V.,.-.V.V.V.V.V.V.V/.---WVAVdAl,AV.'WV.V.V.V.'.
IZ NAŠIH KRAJEV
Zborovanje goriškth železničarjev
V nedeljo so se zbrali v mladinskem domu v Gorici železničarji. Tovariš Tomo je na zborovanju podal referat o političnem ln gospodarskem ter organizacijskemu delu. Dejal je: «Ko smo osvobodili te kraje, smo našli gospodarsko stanje na tleh. To nas ni ustrašilo. Kakor smo zmagali na vojaškem polju, tako bomo nedvomno tudi na gospodarskem kos svoji nalogi. V teh 40 dnevih se je izvršilo že mnogo dela. Poleg razdejanja in pomanjkanja, ki otežkuje naše delo, nam še svetovna reakcija meče pod noge polena in iz zavisti do naše ljudske oblasti, ki je naša največja pridobitev. Ce tu izgubimo, bomo pa šli zopet v sužnost. Edino, kar nam bo dalo moč, da premostimo vse zapreke je, da smo složni to edini. Edino na ta način bomo lahko premagali sovražnika, ki sc skriva pod vsemi mogočimi barvami.
Sindikati so desna roka naše ljudske oblasti. Noben dekret ne bo izdan brez pristanka sindikatov. Kjer lsndikatl že delujejo, so se življenjski pogoji delavstva izboljšali. Na Primorskem so se povsod že osnovali ln njihovi zaupniki že delujejo po tovarnah to rudnikih...
Po njegovem govoru se je vnela živahna diskusija, nakar je povzel besedo tov. Janko. Naprej je pozdravil železničarje, nato jim na kratko obrazložil politični pomen sindikatov. Ob nje bo trčil vsak napad svetovne reakcije in se razbil. Dejal je: Reakcija se bo v naših krajih za svojo protiljudsko delo posluževala v glavnem troh stvari: 1. narodne razlike tukajšnjega prebivaletva, 2. razdejanja po naših mestih in vaseh ter pomanjkanja potrebnega matcrlalsi za obnovo in 3. propagande na podlagi klevet in laži. Tov. Janko je zaključil svoj govor z besedami: »Zato moramo biti strnjeni in dobro poučeni, da bomo lahko sproti in uspešno odbijali vse reakcionarne napade na našo ljudsko oblast.*
Govornika sta žela živahno odobravanje od strani prisotnih železničarjev.
Gorlika mladina tekmuj«
Goriška mladina se zelo rada zbira v svojem mladinskem domu. Pred nekaj dnevi je imela volitve za delo po sektorjih odgovornih aktivistov. Zelo veliko zanimanje kaže za kulturno delo in za šport Skupno z garibaldlnct in našo vojsko je prirejala mitinge to se učila petja to deklamiranja. Italijanski in slovenski mladinci iščejo dan za dnem razvedrila v tem lepem domu. Vadijo se v športu to tekmujejo v vseh panogah. Na tak način iz dneva v dan vedno bolj utrjujejo prijateljstvo med slovenskim in Italijanskim narodom. Meščani navdušeno pozdravljajo bratstvo med italijanskimi in slovenskimi mladinci.
Brezplačna ambulanta v Gor Skl bolnici
V splošni bolnici v Gorici Je bila ustanovljena brezplačna ambulanta Pravico do pregleda in zdravljenja v ambulanti imajo vsi, ki uživajo brezplačno zdravljenje v bolnici to vsi, oni, ki niso zavarovani pri posameznih bolniških blagajnah. Ker je ambulanta namenjena za specialistične preglede ln specialno zd-avljenje, morajo bolniki prinesti s seboj potrdilo pristojnega N.O.O. in biti poslani od pristojnega zdravnika.
Urnik ambulante Je sledeč: oddelek za ženske bolezni in porodništvo, ul. Viti Venoto, od li: da 18., oddelek za ortopedijo in poskodbe-no kirurgijo, ul, Br. Pavla, od 8. do 10. oddelek za kirurgijo, ul. Br. Pavia, od 8. do 9., oddelek za notranje bolezni, Rdeča hiša, od 8. do 9., oddelek za očesne bolezni, Rdeča hiša, od 8. do 10, oddelek za spolne in kožne bolezni, Rdeča hiša od 8. do 10., oddelek za usesne bolezni in za bolezni nosa ter grla,
VW*«VVmTmVJV*.W."»,WVW» WWIS WWirtfVATA
Poslednja predstava
primorskega frontnega gladatUtes
V soboto je bila zaključna prireditev kulturne skupine IX. korpusa, ki je bila znana pod imenom «Jocova gledališka družina*. V svojem kratkotrajnem obsvoju je v polni meri izpolnila svoje poslanstvo frontnega gledališča. Frontno gledališče? Ali naj bi bil ta naziv pravi? — Ne, premalo pove. Pri nas je bila fronta vsepovsod. Nismo imeli zaiedja, nismo imeli oddiha. Tudi Jocova skupina ne. Od prve predstave dne 15. januarja 1944 v Cerknem do poslednje dne 9 junija 1945 je ta skupina prehodila na stotine in stotine kilometrov in priredila nad 300 mitingov po vseh delih Slovenskega Primorja in Benečije. V tem času je bila celo v Beli Krajini, kier je vse njeno članstvo pasečalo dramski tečaj Slovenskega narodnega gledališča. V zadnji fazi vojne, od zadnje sovražne ofensive na Primorskem pa do osvobojenja, so Jo-covi fantje zapustili umetnost, da so zopet kot pravi vojaki s puško v rokah sodelovali pri zmagovitem pohodu na Gorico in Trsi
Povezanost našega ljudstva z
njegovo vojsko se je kazala tudi
v delu Jocove skupine. Saj jc bila
prav tako priljubljena med našim
clvilsim prebivalstvom kakor med
vojaki. Ko je prišel Joco v vas, je
bil to za vas dogodek. Njegovi mi-
•
tingi niso samo zabavali, temveč vzpodbujali, dvigali v nas borbeni duh to nam pomagali, da smo vztrajali, da smo preboleli težke udarce. V. tem je bila Jocova skupina več kakor frontno gledališče.
Sestavljena je bila iz samih ljudskih talentov, ki jih je bivši igralec Mariborskega gledališča Danilo Turk-Joco zbral po vseh primorskih brigadah. Iz skromne skupine sedmih članov so se razvile tri skupine, ki so se končno zopet zlile v celoto, ki je v jeseni 1944 nastopila v Cerknem s Finžga-rjevo »Razvalina življenja*. Po sedemnajstih letih je bila to prva slovenska gledališka predstava na Primorskem. V Cerknem so prav na pobudo te skupine zgradili veliko gledališko dvorano, ki je bila opremljena s kulisami in zastori. Ob zadnji sovražni ofensivi, ki je
WASW,
stremela po popolnem uničenju IX. korpusa, so Nemci to dvorano zažgali.
Po osvoboditvi se je skupina zopet zbrala, križarila z avtobusom po vsej Primorski,. se predstavila beli Ljubljani in nato prišla v Trst, da tu dokonča svojo pot.
Program zaključne predstave je bil skrbno izbran. Od Kuzmcve: »Kje jemlješ moč, partizan?* smo culi v prav dobri izvedbi vrsto naših udarnih partizanskih pesmi,
| ki jih je zapel oktet, nekatere s I spremljevanjem frca. Izvajanje je j bilo prav dobro, glasovi ubrani in j sočni. Posebno sta ugajali občinstvu ruski pesmi »Katjuša« in »Vinto-| vačka*. Izveden je bil tudi skeč: »Tri zaostale ure* in Borov melo-1 dram: »Mrtveci za vasjo*. V tem I poslednjem je bil posebno močno | podan tretji del po tovarišu Jocu. j Tovarišica Irma Kacinova, ki jo ' poznamo kot globok igralski ta-■ lent in verujemo, da bo ostala zvesta gledališki umetnosti, pa se ta večer ni mogla popolnoma vživeti.
Ni bila edina. Tudi nam gledalcem je bila velika dvorana z udob-! nimi sedeži, veliki oder, zastor s kričavimi reklamami, vse tako tuje, da se nam je si ožilo po naših skromnih, improviziranih odrih, po onem vzdušju partizanskih mitingov, ki so se vršili večkrat v takih okoliščinah, da so bili ljudje vsak čas pripravljeni, da se miting pre-(kine zaradi sovražnega vpada, Občutili smo ta večer, da je Jocova skupina doigrala kot partizansko borbeno gledališče. Skupina se je razšla. Toda prepričani smo, da bodo vsi njeni člani postali stebri naših diletantskih odrov, mnogi med njimi pa spadajo po svojim razvoju in sposobnosti v ansamble naših bodočih stalnih gledališč.
P, D.
Interniranci, ki se vračajo
V naslednjem zaključujemo se« znam naših internirancev iz Da« Dachau.
Hkratu objavljamo imena inter« nirancev iz drugih taborišč ki M pripravljajo na povratek ali pa so še na poti domov.
šeston Aloja, 1907, Pazin, Šesto* Anton, 1914, Gole gorice, gesto* Josip, 1914, Prelog, Siljan Fran* 1927, Ontic, Pulj, Simuneo Ivo*, 1925, Preseka, Binlas Anton, 1924 Pulj, Sirca Franc, 1928, Strmej, Postojna, Sirca Franc, 1924, Trst, Sir ca Ivan, 1895, Zagon pri Postojni Sirca Ljubomir, 1914, Trsi Skobot Kare'1, 1912, Bilje pri Gorici, Skam-berle Anton, 1908, Dolenja vas pri Senožečah, Skandul OtavUo, 1914 Sv. Nedelja, Škerlj Franc, 1911, Ilirska Bistrica, Šorli Peter, 1902, Trst, Stefan Roman, 1909, Reka, Stene berger Ludvik, 1912, Vrbovo, Ste fančič Franc, 1925, Postojna Stefanio Peter, 1890, Kaldir, Istra, Stoka Natalij, 1928, Kontovelj, Švigaj Florijan, 1926, Idrija, Sultgol Ivam, 1918, Gorica, Sumajstorciž. 1927, Crlkvenica, Supljina OtdM 1914, Gračište, Istra, Suran F mil 1917, Surani, Itsra, Suran Prior, 1914, Zeleni grad, Pazin Suj tar Rudolf, 1908, Reka, Suinjar Drago, 1923, Krajzovac.
Tamburt Aristotele, 1905, Parana Pulj, Tanasoo Giovanni, 1889, Trst
Tancabel Ivan, 1914, Reka, Tavčar Albin, 1921, Dutovlje, Ter čil Ferdinand, 1926, Podsabotin, Ter čič Mclindor, 1927, Podsabotin, Ter-čič Just, 1928, Veprinac, Tcrdint Karel. 1928, Pulj, Toic Josip, 1921 Vrbnik, Krk, Tomač Savko, 1914 Donja Kračevic«,Tomaiio Iva*, 1895, Krk, TomiHc Valerij, 1924 Pagubica, Tomič Milan, 1902, To-manovec, Tomiso Antonio, 192& Boljun, TomShč Stojan, 1923, Klanfc Tončič Marij, 1925, Pazin, Ton*» Franc, 1920, Kobarid, Toljamič Josip. 1915, Vrbnik, Krk, Toroi JoVr 1920, Medana, Tramontin Jote/, 1913, Miren pri Gorici, TredtmH Franc, 1901, Lokavec, Trentič RA-fari, 1903, Omah, Trobeo Aloj*,, 1902, Veliki dol, Gorica, Troha A*' ton, 1923, Vrhovci, Cabar, Trupe* Zvonko, 1913, Mrzlo polje, Turk lip, 1903, Prezid, Turk Ivan, 1924 Pazin.
Ugrin Anton, 1926, Črnica, Pu!J> Uršič Karel, 1915, Dobravlje P1”* Tomaju, Uršič Abel, 1905, Bilje Pfl Gorici, Uršič Benjamin, 1894, Miren pri Gorici, Ušaj Framc, 1904 Gorica.
Uspel miting v Materiji
Okraj Herpelje-Kozina Je imel v nedeljo skupno z borci Dalmatinske brigade, ki so jih izvajali naši borci Ob zaključku je okraj nastopi z igro »Vstajenje*, ki je bita nagrajena z velikim aplavzom.
ToSmfnski okraj manifestira
Tolmin je doživel včeraj prizore, kakršnih še nikdar ni bilo v teh krajih. Ko je ljudstvo izvedelo, da jo Jugoslovanska armada dobila po-, velje, da se umakne lz Slovenskega Primorja, sc je rt>ralo v Tolminu okoli 3000 ljudii iz vsega okraja in terjalo svoje pravice. Ljudstvo je zahtevalo, da Jugoslovanska vojska ostane, to govorili so, da bodo sami znstražlll mostove in podobno. Govorniki so nastopali in tolmačili ljudstvo današnji položaj, da Jugoslovanska vojska pač gre, ker vpoateva povelje maršala Tita. Ostane pa še vedno v krvavih borbah zgrajena ljudska oblast. Ne bo dolgo, ko se bo naša vojska zopet vrnila in takrat bo Primorska zaživela srečno to svobodno življenje v federativni Jugoslaviji.
Pionirčki, mladina, žeme ln mož je so Sli v sprevodu okoli vsega Tolmina v vojašnico, kjer *o še bili partizani in jih obsuli s cvetjem. Marsikomu so se zalile solze in « 81 so govorili, da ne bodo pozabili žrtev, ki so bile žrtvovane za svobodo. Ce bi nam kdo hotel odvzeti naxo s krvjo priberjeno zemljo, ki Je toliko žrtvovala za že doseženo svobodo, tedaj je vse ljudstvo znova pripravljeno takoj stopiti v boT-bo, dokler ne doseže svojega cilja.
Vendar so pa vsi prepričani, da Slovensko Primorje ln Trst ne bo pripadlo nikomur drugemu kakor Jugoslaviji, kajti ves svet, posebno ■po naši zavezniki prav dobro vedo, kaj smo vse žrtvovali za »družitev in osvoboditev v nazl federativni Jugoslaviji a maršalom Titom na celu.
+ Za osvoboditev Trsta 1e d®1 svoje mlado življenje naš n»“ vse dragi sta, bratec in stric
JANKO MIKLAVIČ
Zadel* ga je fašistična krogla S*1 aprila 1945 nad Barkovijami in j* naslednjega dne umrl v Rojanu 1 j začasni edinlci.
Pokopan Je začasno v Barkovljs*1' Naj mu bo lahka slovenska zemlj* Idrsko, Kobarid, Mokronog,
Trsi 12. junija 1945.
Žalujoča mati brat Loj** sestre Mici Ana, Pavla, Ti®* ln Rozi ter nečaki in ost*1® sorodstvo.
-
Poizvedbe
Kdor bi vedel kaj o Svetini (Sa*
U> Francu, ki je odšel v partizan*, dne 15. 9. 1945 k Sercerjovl brigaj ipotem premeščen v Tomšičevo b*J gado, naj sporoči na naslov San** Valerija, Via Molino a Vento Trsi
Bogomir Škamperle (Seamp*1,
rojen 8. 9. 1928 bil pri vojakih \ Boulotu, Taranto, mornar to šoff*’ j zadnje vesti od 7. 9. 1943 se n*J »P*’ roee družini Škamperle, Rotond* del Boschetto 3, Trsi
Verša Jože, partizan roj. 22. J 1921, pod kom la ar 1. bataljona, J* Brig., 30. Divizija, 9. Korpus, v borbi pri Cerknem, pogrešan 5. t* bruarjt 1945. — Veršai, Prosek Ji* pri Trstu.
MALI OGLASI
SLI! 2 no DOI
Vrtnarja lucern, zraven poljska dela, hrana in Urbančič A. Bac pri £ Krasu.
Itobrega kravarja, ki zna mol*11; iAcemo. Plača in hrana dobra« ' Urbančič, Bac pri Sv. Peter 11 Kresa.
I evgenij Petrov:
27
Vojaški
Ravno tako se je zgodilo poleg Juhnova. Videl sem mlado rusko umetnico. Stopila je na »oeno v zicetku vojne. Takoj se je uvostila v frontno brigado In stalno Je pela našim borcem v spremstvu harmonike v prvih bojnih črtah. Ker je dobra pevka ln simpatična deklica, si lahko predstavljate, kakšen uspeh je žela prt borcih Mislim: (je bi se zgodilo dudo, da ce bi Kozlovski to Lemeš nastopila v duetu ln če bi pela »srce lepotica* v dvorani Cejkovskega v Moskvi ne bi Imela takega uspeha kot ga Ima ona. Mnogo pomenijo okohšclne. Ta dobra ženska je pela na kamionu v ruski narodni nošnji to iz njenih vat se je Izvijala para. Poleg nje na stolu je sedel harmonikaš, ki Je sanjal, kako bo, ko konča pesem, to vsaj za trenutek skril svoje roke v Sep. V krogu so »tali borci Na nebu so se pogostomi prikazala nemška letala. Malokdo »e j« ozrl v nebo. Pevka Je pela znano pesem: »Kdo ve, zakaj on namiguje*. Ko Je prišla do napeva pesmi *« je prav
blizu pojavu Messersohmidt to pevka Je nenadno, za sebe samo, pogledala na nebo, malo popustila ramena, namignila to zapela: »In kdo ve, zakaj on leti*. Po tej pesmi, ci se je razlegel krohot ln Nemci »o gotovo mislili, da s* je začela artilerijska priprava.
Nemci so bili trdno prepričani, da aviacija seje paniko to demoralizira vojaško zaledje. V Franclji ta Poljski je nemška aviacija to vprašanje rešila že v prvih dneh vojne lr Je popolnoma odgovarjalo nemškim vojnim težnjam. Kaj pa Je bilo potem? Vojna se vleee ln nemška aviacija izziva vedno manj panike. Narod ln ljudstvo se J* je že privadilo. Zdaj v marcu delujejo precej aktivno, vendar ne vznemirjajo nobenega več.
Vptašajte kateregakoli Nemca in rekel vam bo, da ir.orn pevka peti v koncertni dvorani, a vojak se mora boriti na fronti. Takšen Je red. Toda če pa razmiiljuješ, je to v resnici nered: Topovi streljajo, po nebu lete letala, pevka stoji na ka-
mionu, hannonlkažu »o zmrznili prsti nekje v bližini gori vas, a po čistem nebo se vali ostri ,dlm. Kakšna veličina v tej podobi, kakšna možatost! Kje neki tu lahko najdeš nered vojne? Starček .-likar sedi v blindlranem bunkerju in s ponosom slika portrete junaka izvidnika, mesto, da sedi v svojem ateljeju in slika mrtvo prirodo. Desetletni deček odvaja izvidnike v nemško zaledje, mesto da se uči, mlado dekletce strelja na nemške, ga generala mesto, da piše »t:he v žametast album to da čaka na mladeniča. Upravnik krajevnega komiteja za prehrane organizira partizanske odredeš n h sto da sprejema posvetltelje v svojem kabinetu — vse to (In še tisoč in tisoč primerov) je za Nemce nenavadno to nerazumljivo. Vse to je proti pravilom, ki Jkh j« Sovjetska zveza vnesla v svojo domovinsko vojno. Podredili »o si k* ca vojna to istočasno tudi sebe vojni.
Vedo, v katero pristanišča plovejo, ker Jim odgovarja veter.
28. marca 1943.
«IJčit«lj glasbe*.
Ta navadni vojak Ima fln po-seb n obraz, dolge lns*, ki mu padajo na ušesa to tako imeno-
vane umetniške prate. Res Je, zamazani ln razpokani so, pa tudi nerodni. Vojsk z njimi nenehno prebira gumbe po svoji dolg« vojaški suknji.
Glasbenik je iz mesta Kaaelja •— RAJftherd Raif. Mlad je. Ima šele 20 lel Toda uspel je v življenju in dovršil konservatorij, odsek za glasovtr ln violino in naglo je postal učitelj glasbene teorije v konservatoriju v mesru Kašlju. 1939. leta je moral v vojsko. Od tega caea je bli ves cas zaposlen v zaledju. Pred kratkim »o ga poslali na sovjetsko-nemško fronto in naglo se je privadil
— Vojska je strašna, je dejal. — Nikoli nisem pričakoval nekaj podobnega.
To je zelo značilno. Vel so pričakovali, da bodo v Rusiji našli prav to kakor v Franciji, dovolj šampanjca ln slab odpor. Zmotili so »e v lastni Ir-vl. Spoznali so, da so se preverili Rajnhard Rajf ni potreboval dolgo časa, da zase real vprašanje miru ln vojne. Enostavno je izbral mir. Osvobodil se j» že strahu smrt« to aodnj uživa prljetneobžutk« varnosti
— Vprašam ga: Kaj mislit« o Hitlerjevem režimu?
— Vse to me tako rnalo briga.
To je politik. Zame je na svetu samo glasba.
— VI »te mlad človek, razvili ste »e v casu Hitlerja, To je sploh nemogoče, da nimate svojega stališča nasproti hitlertzmu.
— Pomislite, ravno tako je, ml odgovori mladi človek a prljelnlm nasmehom, — edino kar imam rad, je glasba. Vse drugo zame sploh ne obstoja. — Trudim se, da ga razumem. Mogoče Je pa zares prepričan, da sta glasba In poliUka dva različna pojma. Dobro, č« hočeš o glasbi govo-iti, pa naj bo. Malo čudno Je govoriti o glasbi, ko se nedaleč od teh razvijajo težke borbe, a okna v hišici, v kateri se pogovarjava, sc vsak trenutek stresejo, ker imajo »junkerji* to navado, da spuščajo bombe, čeravno Jih nihče ne prosi zanje. Toda glasba Je vseeno prijeten predmet za razgovor.
— No. naj bo, pa se pogovarjajmo o glasbi, sem mu dejal.
— Z največjlm zadovoljstvom, ml je dejal.
— No, kaj vi mislite o francoski glasbi?
— P-osim, o francoski7
— Da.
Stresel se Je. Nekaj čosa me začudeno gleda potem se je spom-
nil, da vprašujem ln ml zelo blago reče:
— Pa v Franclji ni glasbe.
— Kako da ne?
Ogleduje me z obžalovanjem, nato pa mi pojasni:
— V Franciji ni glasbe,
— Kaj ne poznate niti enega francoskega skladatelja? Kaj mi ne morete povedati niti enega imena?
— No... ne, ml Je odgovoril in .stresel t rameni. Očitno »e je tru. dll, da bi se spomnil: francoskih7 Ne,- ne, n« vem.
— Krasno! Krasno, Je vzkliknil komandant, sirovi major, ki sc sprehaja po sobi In ne odobrava tega razgovora o glasbi. — A Blzd Sijajen učitelj! Navadno »Faust* od Gunoa, a »Karmen* od laže. On ni glasbenik!
— Počakajte, sem mu rekel, še en trenutek Bizca Sijajen učitelj s Navadno. Obrnil »cm se k ujetniku: Aid poznate ruske skladatelje?
— Ruske? Naravno! Kdo jih ne pozna! Čajkovski.
— Dobro. A kaj vse je zložil Čajkovski?
— Peto in šesto simfonija O/ To so genialna dela!
— Ali veste, kaj so vanl vojaki
ln oflcijl napravili v Kninu, v hiši Čajkovskega, tam, kjer Je pisal to genialno delo!
Na kratko sem mu pripovedoval o tem.
— To je etrašno, je rekel. Verjetno, da je bilo to tudi tako.
Očitno, pozna dobro, kaj vse lahko nemška vojaka napravi.
— Dobro, a kaj je še skladal Čajkovski?
Glasbenik je umoknll.
Ali je to mogoče, da ne veste? Kaj niste nikoli culi? Glasbenik je povesil glavo.
— Laže, Jezno zagodrnja major. On sploh ni glasbenik.
— Katero ruske skladatelje še poznate?
— Rajnhard Ratf je »klonil glavo, Bill se, da bi s« spomnil
— Čajkovski, je dejal in ie oni. Ravno tako Idealen skladatelj,..
B prsti giblje, kakor da bi hotel igrati.
S prsti giblje, kakor da bi hotel igrati, vendar se n« more spomniti.
— Dobro, pustimo francosko ln rusko glasbo. To Je vendar glasba
va<lh sovražnikov. (Glasbenik je molčal). Vzemimo vaše zaveznico. Ljubite vi italijansko glasbo?
— Oo, italijanska glasbo, jo ljubim.
— No, lepa je! Tudi jaz jo bim. Povejte mi nekal Italija* akladateljive to v njihovih <■
— Verdi — kot strel 1» pi tako hitro ml je odgovoril. — žil je opero »Aida*.
— Točno. A, katere še?
— »Aida*, Je ponovil u' glasbeno teorije. Ze vem ka pomeni.
— Verdi Je napisal nekoliko setln oper ln polovica Je pozi celemu svetu. Lahko jih na vsak učenec prvega razreda brne Šole. No, pustimo Vei Dalija ima Ae dosti drugih »k teljev. No, povejte ml, kater še italijanski skladatelji?
Rossini. Da, on Je napi*®1 opero... Zelo dobro... Toda mel' sem že pozabil.
Končno ni važno kako e* nuje, povejte mi samo vsebin opere.
Glasbenik ta Kassel« molči, del j«. Na čelu se mu J« P°>
znoj.
— Veste, j« rekel, na fron vsa tako hitro pozabi.
— Kako, kaj ae tudi glasbe *abl?	(Dalja prihodnj